Sisv.36. (Poštno tek. račun.-C. C. con la Posta)	¥	Trstu,	petek	4,	septembra	1025.	Leto	|||.
-------------------- im.	p:*;-:[ .u^-.ws%vW%u^^awuA.‘A^(.ui:"jmu‘vVW.\^uuuu|i^wkUi^i a*.-^ ....
Izkija vtik petek opoldne.
NuIot : Tr»t-Trie«t» CimIIi Centre 37
•li pa : Tik lmbriani 9/HI, Izdaja: konsorcij Malega lista
MALI
TEDNIK ZA NOVICE IN POUK
StM? C- P08'’	stotink.
•ji *
' *
_. urednik Ivan Prešel
Mali koledar.
Petek, 4. septembra: Rozalija, Ida. — Sobota, 5.: Viiktorin. — Nedelja, 3.: Iler-mogen. — Fonde! jek, 7.: Broni slava, Air biii*. — Torek, 8.: Rojstvo Marije D- — Sreda, 9.: Gorgonij. — Četrtek, 10.: Marijino Ime. — Petek, 11: Iliacint.
MALE NOVICE.
Za mlade fante.
Naborniki letnika 1906., ki živijo v inozemstvu (to je izven Italije), opravijo svojo naborno dolžnost lahko pri ondot-flih italijanskih diplomatskih ali pa konzularnih zastopnikih do 30. aprila 1926.; lahko pa se predstavijo k naboru tudi Pri nabornih svetih v kraljevini do 1. avgusta 1926.
Drugače bodo pozvani pred. izredno naborno komisiljo, ki bo 2. avgusta 1926.
Šolski zavod de Notre Dame v Trnovem pri II. Bistrici.
• V Trnovem pri II. Bistrici deluje že več let zavod šolskih sester de Notre *Dame (wg. Notrdam). Gojenke si pridobijo posebno izobrazbo za dom; izučijo se toliko, d.a lahko vodijo staršem podjetnikom Pisarniške posle, da dobijo službe po 'pisarnah ali pa da nadaljujejo štud,iije na Učiteljišč ali trgovski šoli. Zavod je vzoren v higijenskih in vzgojnih ozirih 'n je razmeroma zelo poceni, tako da je tudi neimovitim staršem mogoče vzdrževati hčerke v zavodu. Velika važnost se Polaga na nravno vzgojo gojenk. Šola i-nia osem popolnih ra-zredov. Deklice, ki bodo obiskovale višje tri razrede, so bodo obenem pripravljale za državni izpit čez komplementarno šolo in nižji tečaj Učiteljišča. Italijanščina se poučuje kot Predmet vsak dan, pa tudi kot učni jezik pri nekaterih drugih predmetih. V Posebnih urah se poučujejo gojenke na željo staršev tudi! v nemščini, francošči-ni> glasovirju, goslih, strojepisju in stenografiji. Deklice, ki bodo hotele polagati izpit čez nižji tečaj učiteljišča, se bodo poučevale tudi v latinščini. Šola bo tedaj odgovarjala po urejenosti in učnem načrtu novi šolski reformi!, tako da se bodo gojenke pripravljale za javne službe; izobraževale se bodo pa tudi za boljše družinske /razmere. Natančnejša Pojasnila daje vodstvo zavoda. Starši, k* nameravajo poslati hčerke v zavod, *^aj se čimprej oglasijo, ker s 1. oktobrom bo začel redni šolski pouk.
Rusija in Italija.
Anglija plete politiko proti Rusiji in 8,1 veliko prizadeva zlasti odvrniti Nemalo od ruske zveze. Zato išče Rusija sedaj Zvezo z Italijo. Baje pride Čičerin v Ita-^jo «na oddih». Govore pa tudi, da se P°da morda pozneje Mussolini v Moskvo.
Otroci ne smejo vsega videti
y španski vasi Valdepenas se je zgo-^•ilo. Mati je pripravljala ovčjo ' glavo 84 večerjo. Otrok je gledal kako je iztrgala. oči ^ ovčje glave in odreza.la ušesa. Se!
je tudi sam poskusit, kako se to ^ela. z vilicami je iztaknil oči malemu r&tcu, ki je ležal v zibki. Ilotel mu je tudi ušesa, porezati — tedaj je stopil v izlK) oče in ko je uzjil to čudno delo, Je v nagli jezi zgrabil malega mesarja in &a vrgel ob zid, da je mrtev obležal.
Nevarne bukve
^ Buzetu v Istri je neki IlrvaJt dobil Pošti zavoj knjižic. Brž so prešli Rožniki v hišo im vprašali, če je res ^ neki paket. Povedal je, da so to ^olitveniki «Oče budi vodja tvoja«.
‘ tem pojasnilom zadovoljnii so odkopali.
Nevarnosti kraških jam
Podzemeljske jame se dobe povsod po svetu, toda toliko jih ni menda nikjer, kakor na našem Krasu. Tujcem in domačinom so te jame skrivnosten svet, kateri krije tudi mnogo čisto posebnih naravnih lepot Kakor se radi podajajo na visoke hribe uživat lepi razgled, tako jih mika spoznati tudi podzemeljski svet.
Tržačani tudi radi hodijo okrog po Krasu ogledovat jame in iskat novih še ne odkritih. Vsak tak bi hotel biti kos Kolumba. Pred par leti so zvedeli, da je posebno globoko brezno v Čičariji blizu Rasporja, ki spada pod buzeško občino. Sli so je preiskavat in cenili globočino na 38 metrov. Tako bi bila ta jama bolj globoka kakor tista pri Trebčah. Pravijo sploh, da je jama pri Rasporju najbolj globoka od vseh na svetu znanih jam.
V nedeljo 16. avgusta so razni člani laškega planinskega društva iz Trsta šli z avtomobilom proti Rašporju. Seboj so vzeli vsakovrstne priprave, katere služijo za nevarne jamske pohode: lestvice iz vrvi, cepine, električne žarnice, telefonsko pripravo in kar je takega. V nedeljo popoldne so pripravljali od zunaj vse potrebno ter začeli lezti v jamo v ponedeljek dopoldne. Vzeli so seboj tudi Pet domačinov za pomoč. Med tem ko so nekateri plezali v brezno navzdol, so drugi čuvali zgoraj pri vhodu. Oni so večkrat po telefonu javili ven, kako glo~
boko so že prispeli. Največja globočina, katero so dosegli, je 430 metrov od vrha.
Nesreča je hotela, da so se isti dan zbrali hudourni oblaki, ki so veliko škode naredili po raznih krajih Istre. Zlo je zadelo tudi jamske raziskovalce. Jama ima svoj vhod v dnu širše kraške doline, j Ko je začel padati dež, zbirala se je iz ce- j le doline voda proti breznu. Strašen so-pot je začel bobneti v jamo. Plezalci niso imeli časa splezati nazaj kvišku. Poiskali so si zavetje ob stenah, kakor je kateri mogel, se tiščali tam in si telefonirali, dokler ni silni vodni padec potrgal še telefonske žice. Ob eni uri ponoči je bil sopot najhujši. Potrgalo Je vrvi. Dva domačina, Blaža in Karla Božiča, je voda vzela seboj v strašni prepad.
Ob dveh ponoči je začelo pojenjavati. A do jutranjega svita se niso mogli ganiti. Tisti, ki sc bili prav pri vrhu, so ob svitu jeli plezati z veliko težavo navzgor, mokri in premraženi. Takoj so šli z avtomobilom v Trst iskat pomoči in orodja, da bi privlekli na dan ostale. Pomožna ekspedicija je hitela v Rašpor in začela svoje nelahko delo. 2ivi so bili vsi razen onih dveh domačinov. V sredo ob treh zjutraj so potegnili ven prvega živega in tekom dopoldneve še druge. V Trstu je bilo veliko veselje, a žalost neizmerna v Rašporju radi grozne smrti dveh j Jomačih mladeničev.
MIHEC
JVUHEC
JAKEC
JAKEC
■e
i Poslušaj tujca, kako govori; • če ne po tvoje, se zapodi. Hoteli in gavge so za na«, ne tajerodnikom za špas.
Nov radičevski shod.
Stranka Štefana Radiča namerava napraviti velik shod za slovenske kmete dne 6. septembra! na Bledu. Nadaljuje se boj proti Slovenski Ljudski Stranki.
Pasja razstava.
Dne 15. septembra bo v Gorici razstava lovski}) psov vsake sorte.
Doživljaji poslanca Srebrniča.
Goriški policijski komisar je v družbi orožniškega kapetana preiskal stanovanje poslanca Jož k o ta Srebrniča v Solkanu. Visoka gosta sta zaplenila nekaj knjig in pisem.
Stavka v Ameriki.
V Pensilvaniji se ne morejo pogoditi rudarji in podjetniki. Na pragu je velika rudarska stavka, katere bi se vde-ležilo 150 tisoč rudarjev.
Dovolj krvi.
«Narodna» vlada v Bolgariji bi najraje poklala in pobesila ves mili narod razen par narodnih voditeljev. Kralj Boris se je te mesarije naveličal- Nedavno so mu predložili v podpis 23 smrtnih obsodb, da bi se pobesili raznii «narodni- izdajalci«, «razdiralci mile sloge« in sploh »podivjani elementi«. Toda Boris ni hotel podpi-satči. Čast kralju, ki je boljši kakor njegova vlada.
Tako se mora.
V Neaipoiu se je znani veletat Antonio Parlato predstavil nekemu Poljaku za policijskega agenta in je zahteval od njega potni ILst in denarnico. Ukradel mu j.e par dolarjev. Poljak je tatvino o-pazil in je začel vpiti. Tat je pa tudi vpil in je rekel, da je Poljak kradel. Poklical je avto, se je usedel vanj, držal je Poljaka za suknjo, ta. pa je mora,] zraven avtomobila teči. Slednjič so pa vendar aretirali pravega tatu.
Postojnska jama.
Dno 6. septembra se vršil velika jamska veselica. Ta dan bo vozilo v Postojno več posebnih vlakov. Na vseh vlakih je za Postojno cena znižana za 40%.
Konrad.
Umrl je feldmaršal Con rad von Ilotzen-dort, znan iz časov pred vojno in med vojno. Bil je načelnik avstrijskega generalnega štaba, mož velikih talentov. Bil je posebno hud nasprotnik Italije ter je nekaj časa osebno vodil boje na Tirolskem.
Ven ž njim.
Ovigilio (izg. Oviljo) je bil do nedavna še minister pravice pod Mussolinijem. Sedaj pa ga je Farinači izključil iz sno-parske stranke, češ da je že večkrat pokazal, da nima sno>parske vere. Stvar pa ima drugo ozadje, o katerem pa časopisi ne pišejo.
General Gandolfo
vrhovni poveljnik fasistovske milicije je umrl v Rimu dne 31. avgusta.
Omejitev militarizma na Švedskem.
Sedanja sociiaJlistiilčna vlada pripravlja nov brambni zakon, glasom katerega se skrči švedska armada od 336 na 114 stotnij. Službena doba bo znaišala pri pehoti 140 dni, pri topništvu in konjenici pa 200 dni. Celokupni stroški' za armado bodo znašali približno 100 milijonov kron naptram 180 milijonom leta 1914. Vladni zakonski načrt bo v parlamentu najbrže sprejet.
Ljubljanski velesejm
se je začel v soboto. Slovesno ga je otvo-riil trgovinski minister ICrajač v navzočnosti raznih oblasti in zastopnika trgovskega sveta.
Socialni tečaj Dijaške zveze v Sv. Križu na Vipavskem.
Kot vsako leto tako je tudii letos priredila «Dijaška zveza v Gorici« lepo uspel socialni .tečaj, ki se je vršil v dneh od 23. avgusta zvečer do 26. avgusta zjutraj. Da se je mogel ta tečaj vršiti, se mora Dijaška zveza predvsem zahvaliti preč. gospodu župniku Iv. Rejcu, ki; je kakor vselej, tako tudi sedaj pokazal prav očetovsko srce za naše dijaštvo. V i nedeljo, dne 23. avgusta se je zbralo nad
Mali list ▼ vsako hišo, v vsako slovensko družino!
60 dijakov in dijakinj v prijaznem sv. Križu. Tečaj je potekel popolnoma po programu, le v ponedeljek zvečer so nadzorovalne oblasti prepovedale debato po predavanjih, č'es da ni bila posebej prijavljena* Predavatelja] so podali udeležencem zgodovinski potek katoliškega dijaškega gibanja med Slovenci in našim razmeram primerne smernice za bodočnost. Tečaj je zaključil občni zbor Dijaške zveze, kjer so s priimern-imi spremembami položili temelj bodočemu u-spešnejgemu razvoju te važne dijaške organizacije. Hrano so udeleženci dobivali pri čc. oo. kapucinih, ki so- jim stregli kot pravi sinovi sv. Frančiška. Bog jim obilno povrni ! Vkljub temu, da je vreme nekoliko nagajalo, so bili udeleženci dobro razpoloženi) in bodo ostali ti dnevi vsem v najlepšem spominu.
BELEŽKE.
Na slabem glasu. Ameriški Slovenci so ustanovili nov dnevnik, kakor smo že javili. Zanimivo je, kako soi mu iskali ime. Eni so hoteli, da se imenuj »Edinost«, drugi da bodi «Amerikanski Slovenec«. Kaj store demokratični amerikan-ci? razpišejo javno glasovanje; in glej, večina odgovorov je bila, da naj bo list «Amerikanski Slovenec«, ne pa «Edinost«. Ime tržaške fregate je tedaj tudi v Ameriki prišlo ob veljavo.
Fina taktika. Stefan Radič je naredil slovenskim kmetom velik shocl na Krškem polju. Napadal je med drugim sploh vso slovansko duhovščino in učil kmete, da mn treba v cerkev hoditi. Njegov po-močnik Albin Prepeluh pa je na istem shodu učil, da se ne bo več reklo «Moli in delaj«, ampak zanaprej samo «Delaj in živi«. Na vse to ,pa je Radič dostavil, da «vera ni v nevarnosti«. — Tržaški dnevnik je v celem poročilu o Radičevem shodu podčrtal samo besede «vera ni v nevarnosti«. Torej ne več v cerkev hoditi, ne več moliti, psovati in zaniče vati duhovnike — vendar (debelo podčrtano) vera ni v nevarnosti. To je od cele Radičeve politike tetki Edinosti še najbolj všeč.
Da se ne pozabi. Svobodomiselno «U-druženje srednješolskih društev« je imelo 25. julija kongres, na katerem je tajnik dr.ja Wilfana, gospod Gabršček, dobesedno takole rekel: «Kdor se ne čuti med nami, naj zapusti naše kraje, in vsi, ki ne bodo delali z nami, ki ne bodo silni, napredni in borbeni proti klerikalcem, so za nas mrtva trupla, čez katera bomo šli brez pardona in vsakemu nasprotniku bomo* zavili vrat«. Veseli nas odkritosrčnost tega gospoda, ki je na laž postavil večno trditev dr.ja \Vidfana, da so nad-strankarji, da se. v vprašanje svetovnega naziranja ne vtikdjo.
Kako	je	s
Sedaj je Francoz na vrsti.
Poročali smo že, da je Belgija sklenila dogovor z Ameriko glede svojih dolgov. Ker je AnglijaJ že tudi na čistem, moral je Francoz rad ali nerad zalčeti poga jan ja.
Kdo se pogaja.
Ne smemo prezreti važnega političnega nauka, katerega nam daje francoski narod. V sedanjih straišnih denarnih stiskah so Francozi postavili za finančnega ministra moža, ki je bil pri njih tako ob sovražen, kakor malokateri. Bil je celo v zaporu, češ da se je vezal s sovražniki domov,iine med vojno. Po par letih pa se je narod: spomnil njegovih zmožnosti v denarnih rečeh in rekli so: Če Cail-laux (izg. Katjo) ne izvozi naili financ iz blata, drugi j,ih nobeden ne bo; pa so mu vrnili čast in ga deli za finančnega ministra v sedanji levičarski vladi. Celo tako daleč' so šla njegovi sovražniki desničarji, da so v parlamentu rešili levičarsko vlado v trenutku, ko so jo socialisti pustili na cedilu. Ta mož je danes up in nada francoskih financ.
Caillaux v Londona.
Francija je zadolžena huje nego Italija. Razlika je ta, da ima francosko gospodarstvo večjo plačilno zmožnost in uživa večji kredit. Dolžna pa je Francija samo Združenim državam 4 milijarde dolarjev vojnega dolga, to je 80 miljard frankov ali 100 miljard naših lir, dvakrat toliko kot Italija. Modri finančni minister se boji teh številk kakor mačka vrele kaše, zato se ni šel pogajat v Ameriko, ampak je stopil preje v angleški London.
Kaj je v Londonu ?
Strašen dolg je tudi tam. Toda med Anglijo in Francijo se prede tisoč nitk politične intrige. Anglija snuje svoje sve-tovno-gospodarske in svetovno- politične načrte, predvsem, da se pripravi za bodoči boj s slovansko Rusijo. V tem boju bi Anglija rabila Nemčijo kot izvrstnega dobavitelja inženirjev, oficirjev in kanonov. Zato se Anglež močno laska Nemcu in mu odpušča vse vojskine hudobije. Anglež pritiska tudi na Francoze, Čehe in Poljake, da bi kolikor mogoče proti Nemcu odjenjali. Tako daleč gre angleška intriga, da bi hoteli sploh Nemcu odpustiti tudi denarne dolgove, ki izvirajo iz mirovne pogodbe za vojno odškodnino.
Dam, če daš.
Na to kljuko je Caillaux narezal svojo nit: ako je Anglež tako usmiljenega srca do'Nemcev, ki so bili sovražniki, koliko bolj usmiljen bo moral biti do
Francozov, svojih zaveznikov, ki so nosili najtežje vojskino breme. Ako Nemec ne bo plačal, kje pa naj vzame denar Francija? Kako pride Anglež do tega, da odpušča to, kar imai tir jati Francoz, ce pa ne odpusti tega, kar ima sam tirjati od Francoza ?
To so v bistvu razlogi, s katerimi je Gailiaiux skušal omehčati Angleže. Dosegel je za enkrat vsaj nekaj. Angleški minister Churchill (Čerčil) je popustil toliko, da bi se francoski dolg zmanjšal za tri petine ter bi se začel plačevati v večjih obrokih šele leta 1930. Izgovoril pa si je Churchill važno stvar: dal bo te po-lajšave le, ako jih bo dala. tudii Amerika1. Če bi pa hotela Francija plačati Ameriki razmeroma več, potem bi London znova pritisnil in zahteval več tudi zase.
Koliko je popustil Anglež.
Francoski dolg v Angliji je .tolik, da bi morali Francozi letno odplačevati z o-brestmi vred 30 milijonov funtov, to Je 3 milijarde frankov, skozi 62 let. To sveto jo znižal Churchill na 12 miljonov
kun tov, kar bi zneslo še vedno eno milijardo papirnih frankov po sedanji veljavi’. Francoski minister je vendar dobro «glihal». Kar čuditi se je, da je Anglež toliko šel nazaj. V tem se spozna, da je ir mel Caillaus precej močan tobak. Anglija mora popustiti, ker drugače mu zbeži Francija k Rusom. Rus pa Francoza rabi, kakor Anglež Nemca, . za- prihodnji svetovni spopad.
Tudi iz tega zgleda vidimo, da so le trije, ki res »delajo« politiko samostojno: Angleško .carstvo, Zedinjene države in Rusija. Vsi drugi so le na tlaki zdaj pri tem, zdaj pri, drugem.
V Ameriko.
ZANIMIVOSTI.
Spomin na hajduke.
O priliki otvoritve železnice, ki preko Liko veže Dalmacijo z Ljubljano in Zagrebom, je priobčil slovenski politični starina Fran Šuklje, kako se je tista železnica meri,la že pred 60 leti. — «Bil je tedanji vrhovni poveljnik vojaške krajine, feldcajgmaj-ster baron Mol in ari, sani graničar in eden izmed najboljših generalov hrvatskega pokolenja, ki je vzel ,pro-blem dalmatinske železnice v svoje roke. Še ni bila dokončana proga O guli n-Reka, že so začeli trasiirati (meriti) ta-kozvano Molinarijevo progo. Marsikoga bo zanimalo, da se je med Inženirji, ki so
Pogodba z Anglijo sicer	še	ni	gotova	1 'zdel?wU 1>roj*kt- nahai'al	tudi Slovenec
a dane so obljube. Caillaux	seje	odpeljal	, Ferd“d Klemenčič, tisti	ki je pozneje
v Pariz, da poroča vladi, kaj	je	dosegel.	da'enjske železnice.	Živo mi je na-
slikal, v kakih razmerah so se inženirji morali lotiti dela. Trasiiral je na severnem pobočju mogočnega Velebita, v n-aj-
Nato pa se odpelje baje takoj čez morje v Ameriko, da poskusi svojo srečo v Wa-slungtonu. Tam se za enkrat zelo grdo drže, češ da je stari angleški stric predober s temi trdovratnimi ddlžniki; pa pozneje bodo morda tudi tam kaj prizanesli, kajti za ves potek svetovne politike vendar) ni vseeno, komu bo Francoz tla-' ko delal.
1901
Proti goričkemu knezu in nadškofu dr.ju Francetu Sedeju vodijo snoparji že več let borbo z namenom, da bi ga odstranili im da bi zasedel škofijsko stolico drugi človek. Framasoni iščejo vsepovsod, kje bi kaj našli, kar bi jim služilo kot pretveza, da je njihova borba pravična. O laških framasonih je vse to umljivo. Oglejmo si danes slovenske frama-sone.
Kakšen namen imajo ?
Cilj slovenskih framasonov je razkri-stjanjenje našega ljudstva. Tega cilja nikdar ne povejo v listih ali na zborovanjih, pač pa v zasebnih razgovorih prav odkrito. Ker se ne marajo ljudstvu naravnost zameriti, zato vršijo takozva-ne «Flankenangriffe». Oglejmo si danes, kako vršijo oni borbo zoper nadškofa in njegovo avtoriteto.
Nadškofov namen.
Goriški nadškof je Slovenec pa vseskoz pravičen mož. On hoče, da naj ostane naše ljudstvo moralno zdravo, pa to nele iz verskih razlogov, ampak tudi zato, ker se bo naš narod samo tedaj ohranil, ako bo moralno zdrav, sicer prav gotovo utone. V tej očetovski skrbi je nadškof prepovedal umazane igre, kjer se mladina pohujšuje, prepovedal je poliujšljive knjige, imenoma še «Stare grehe«, prepovedal je poliujšljive javne plese.
NaSe narodne pesmi.
	Ta starga Urbana.	f-j—k-pJ—tv-Jv-pi—
IrKM a f/	^—i 1.1 J i u f/ 1U.. ia -vva. ih Je- / trii1 tfcifijiiv.i	M4tn/, 8a MaV-ija CU*/--/na /5c
		fr H--,---fr	 U fr"-]	f t •-!
■ j-J* b
vnvut
r,
JI
■Mavm. 'ti 3«. ja, -na, pia.■ vAnh-cH ih V'Mvul'^0, jt, ffimnvv,
IM -KjLiv, i ^ '
I
3E
v hi JI1
vvmu'
tja	Ata/vrv	a/i-	m	irrrvut'	ya.	je-	jMsmv
Te starga Urbana še umret ga jo sram. Tidreja na planinci še umret ga jo sram.
Ta stara je umrla, v nebesa je sla-Tidreja na planinci v nebesa je sla.
IJe coklo pozabi a, nazaj jo prišla. Tidreja na planinci I nazaj jo prišla.
Odgovor framasonov.
Medtem ko je nadškof s posebnim pismom obsodil naravnost svinjske igre «Vdovo Rošlinko« ter «Stare grehe«, so slovenski framasoni objavili v »Novicah« uvodni članek, v katerem so se norca delali! iz načela o slabih igrah. V tistem uvodniku so pisali, dai hočejo nekateri tički vpeljati kranjske razmere 1
Dočim je škof prepovedal igro «Stare grehe«, -so glasila framasonov «Edinost« in «Novice» (13. avgusta) delale bučno reklamo za to igro. Dočim nadškof v skrbi- za moralno zdravje svari pred javnimi plesi, je skoro ni številke »Edinosti« in «No vic«, da bi pod to ali dni go obliko delale reklame za javni) ples. Mi, ki zasledujemo liste, imamo zabeležen cel register teh reklam v tekočem letu.
Kakor je znano, je cerkev obsodila se-žiganjo mrličev in zaht/eva od kristjana, da se da pokapati. To je nadškof ponovno poudaril. V «Novicah« odi 13. avgusta pa se postavljajo odločno proti in pišejo, da je sežiganje higienična naprava in da se dajo sožigaiti vsi tisti, ki so premagali starinsko stališče, da mora biti človek pokopan.
Posvečuj praznike.
Dočim stoji nadškof seveda na stališču, da morajo kristjani praznike posvečevati, vršijo framasoni neumno borbo zoper to načelo. Ne teoretično, ampak prakeič-no; ne z besedami, ampak z dejanjem. Nedeljo za- nedeljo vabijo na stotine slovensko mladino na izlete, na gore, pa tako in ob takem času, da se mladina tudi pri najboljši volji ne more udeležiti mašne daritve. Zdaj razumete-, zakaj smo
v nekem članku na nosilov liberalnih voditeljev navedli besede sv. pisma, ki pravil: «Gorjo vam, farizeji, hinavci; ker zapirate nebeška kraljestvo pred ljudmi;
vi namreč ne hodite noter, pa tudi tistim, ki bi šli, ne pustite-, da bi vstopili« (Matej 23, 13).
Predrzna sleparija.
Framasoni imajo izvrstno taktiko, rafinirano politiko. Medtem ko vodijo med mladino borbo proti veri in morali, znajo metati obilo ,peska v oči odraslim la-jiikom, pa tudi duhovnikom. Oni si vloge delijo ko na odru. Meditem ko imajo razni -agitatorji nalogo, da vršijo svoje glavno poslanstvo, imajo uredniki »Edinosti« nalogo, da tupatam napravijo škofom v listu kak poklon, da o božiču in o veliki noči napišejo uvodnik, da o priliki birmovanja po deželi obsipljejo škofe s prevzviše-vanjem in prosvitlova-njem itd.
Konec.
Te predrzne goljufije je konec. Spoznali- smo komedijo, vstali sirno, da stojimo na straži. Preveliko ljubezen do naroda imamo, da bi mirno gledali, kako ga organizirani! framasoni zastrupljajo.
bolj divji Liki. Še je to bila vojna grani-ca, v j»rvi vrsti podvržena vojaški komandi. Graničarski polkovnik je bil v svojem regimentu prvi za Bogom, skoraj .vsemogočen, toda njegova moč je nehala v pragozdih in v goroistasnih prepadih Velebita, kajti tam so absolutno gospodarili — hajduki ! In železniški inženirji so ž njimi in njih poveljnikom sklenili pogodbo. Sestali so -se z roparsko jato ter pri črnem dalmatinskem vinu in pečenem janjcu se je določila svota, ki- so j° morali plačati inženirji roparjem, da so mogli sami in s svojimi «figuranti (pomožnimi delavci) nemoteni vršiti svoje del-o. In Klemenčič mi je ponovno potrdili da je dotična pogodba bolje držala nego marsikatera, ki se doma pri nas sklene v notarski -pisarni.
Toda M-olinarijev projekt je splaval P° vodi. V neverjetni kratkovidnosti se je u-dal cesar Fran Josip majorskemu pritisku ter zaukazal ukinjenje vojaške granite«.
Italijansko izseljevanje v Francijo.
Francoski kmet peša. Ljudje nimajo o-trolc in še tisti, ki -so, [»puščajo kmetijo in silijo v mesta. Zato pa zlasti v Južno Francijo (Provinco) hodijo Italijani delat zemljo, katero z varčnostjo polagoma nase potegnejo. Tam si tudi sčasoma pridobe državljanstvo. Leta 1924. se jih je Podržavilo 2030, ki so že stalno tam, bivali-Nanovo pa so je vselilo tekom leta 192-4-231 tisoč začasnih delavcev Italijanov- Od teh bo zopet marsikateri tam ostal in- sa vd-omačil. Zato so Francozi v skrbeh, da se bo Provincija poitalijančila. Pa nobeno vpitje nič ne bo pomagalo: narod, k1 sam popušča zemljo in božjo postavo, Je smrti zapisan.
Kako je na morju.
Po svetovnih morjih plove tisoče in h" soče ladij, malih iim velikih, parnikov ih jadrnic. Ni čuda, ako se pripeti tudi veliko večjih ali manjših nesreč. Leta 1924- 90 zabeležili 7224 morskih nezgod. Popoln0 ma je bilo potopljenih, oziroma zgub1!® nih samo angleških parnikov 45, pa«11' kov, pripadajočih drugim državam, P® 122. Druge nezgode so Je delne, n. Pr-se razpočijo kotli, da ladja nasede na Pe sek, da se pokvarijo -stroji itd. Največ nezgod je v tem, da ladje kam zadenejo, lAkokrat tudi1 ena v drugo.
Brerove pile.
Za Brerove pile (kroglice), ki- jih luje znana tvrdka Brera v Molanu in ^ jih jemljejo naši ljudje za čiščenje in želodca, je pivi napravil recept pater Komel (Comelli), mož slovenske#0 rodu, in to že leta 1676.
Zaloga domačih vin
Vipavsko, istrski refošk in kr*iki teran. - Na debelo in za družin® VIALE XX SETTEMBRE 91 (Jroj Acqued»tto), na drobno in za drn' iino VIA GIULIANI 32. - Telef. 2-H Priporoča se lastnik
FR. ŠTRANCAR.
Kaj nam z dežele piiejo
Kobjeglava.
Iz nase obflime se ni.smo že dolgo nič oglasili, pa danes se nam zdi potrebno reči par besed. Na vrsti je zadevo, cerkvenega petja. Cerkveni j>evski zbor je deloval precej časa, a slednjič' se je le ustavilo, ker nima kdo pokrivati stroškov. Pojoči ni ne iz cerkvenega premoženja, no 'z občinskega. Občinski zastopniki naj bi' s® nekoliko zavzeli za to važno stvar, ki je že z ozirom na &a»ovne razmere javna narodna potreba. Pomisliti je treba, da se a ta,ki .m početjem tudi društvu škoduje. Občinski odborniki naj bi se sploh bolje zavedali svojih dolžnosti ter prihajali redno k sejam. To bi mnogo pripomoglo k vsestranskemu napredku.
pregarje.
V	nedeljo po sv. Lovrencu je bilo tukaj opasilo, kakor je to starinska navada. Žalibog je tudi nerodnost že v navadi Posebno erjavški fantje in tudi dekleta so prodajali korajžo. Tudi pri Grgurki so se fantje in dekleta tepli in še možaki z njimi. Sram jih bodi !
Iz KNEŽAKA.
Dve veliki veselici sta se vršili pri nas, v Knežaku gasilska dne 15. avgusta, na Baču pai dne 23. avgusta. Poročamo o njih zato, da ne bo kdo mislil, da «Mali List» zanje ne ve. Pohvaliti jih ne more-®o, ker so bile združene s plesom. Ples Pa ima itak vsak uspeh, čeprav ni drugih veselic zraven. SkocLa, da so se tudi gasilci v Knežaku spravili na plesne veselice, dozdaj so kazali nekaj resnosti....
Nia Juršiiah je v nedeljo pred Vel. šmarnom ob 10. zvečer pogorela hiša posestniku Janezu Valenčiču, po domače Šivarju. Škoda je zato velika, ker je zgorelo vse seno, ki ga letos v naši, občini tako težko spravljamo' radi vednih nalivov.
kje je to?
Naša vas stoji v nekem kotu Spodnjega Krasa. Pa da ne bode naš bravec Preveč razmišljal, kje bi to bilo, povemo, da tam, kjer se vsako nedeljo in vsak praznik pleše, ako ne na godbo, pa na meh, v neki zatohli, umazani krčmi. .Neki tukajšnji mladeniči in tudi že bolj Pnidetnii možje imajo tako izobrazl>o, da kadar se napijejo, kolnejo Boga v italijanskem jeziku prav grarnattkalno. Če jih pameten človek posvari, dobi brco in Pljunek v obraz. Ne smora seveda zamolčati, da imamo tudi pametniiih in drugače izobraženih - mladeničev, kateri imajo Pevsko, tambuTaško in izobraževalno društvo. Takim čast! In skrbe naj, da se ko plevel, kolikor mogoče .iztrebil. Bog' živi pravo naprednost! — Opazovalec-
škofije.
Pri nas smo tudii' imeli podružnico Kmetijsko^-vrtnarske zadruge, od katere smo slabe spomine odnesli Ostale pa so nam kose «Merkui>, srpi, motike, grablje, osle itd., kar smo seveda za svoj denar kupili. Naš bivši skladiSčajr nadaljuje sedaj trgovino na svojo roko in dobro uspeva; prizidal je že drugo
hišo.
Kanal.
Neurje. Med tem, ko je dne 24. avgusta fc&d Gorico divjala huda nevihta, je tudi v Kanalu in okolici razsajalo pravo nedrje. Po nekaterih krajih je padala tudi toča.
Prireditev. Kanalska mladina se pridno vadi in uii, ker misli v kratkem prirediti igro «Krivoprisiežnik>». Topot nastopijo sami; mladi fantje in dekleta od 16 do 20 let. Čeprav bodo' nekateri igralci nastopili pri tej igri prvič na odru, vendar je pričakovati zavaljenega uspeha.
Stric Joia.
Nabrežina.
Zavod za pospeševanje mole obrti je tudi letos otvoril kamnoseški poučni! te-t^-j, v katerega «e je vpisalo 26 fantov, ^ri otvoritvi so govorili župan Boschet-*i> šolski vodja Tence, nas domačin inženir Radovič ter Simčič kot zastopnik zavoda za pospeševanje male o hrti.
Iz GOR. BRANICE.
Prosvetno društvo «Branica» priredi v nedeljo 6. t. m. veliko veselico v Gornji Branici, pri Kodretih, ob 3. uri popoldne s sledečim vsporedom: 1. V pepelnični noči (S. Gregorčič) deklamacija!. 2. Nekje na Francoskem (E. Adamič) poje meš. zbo. 3. Jeftejeva prisega (S. Gregorčič), deklamacija. 4. «Čašica kave», burka v 1 dejanju. 5. «Dom» (J. Jalen), drama v ■4 dejanjih. 6. «Zamorec», burka v 1 dejanju. 7. «Tekiica» (E. Adamič), poje meš. zbor. 9. Petje, prosta zabava.
Pri prireditvi sodeluje tamburaški zbor iz Rihemberga. V slučaju slabega vremena se prireditev ne vrši. SEŽANA.
Prostovoljno gasilno društvo, prirodi v nedeljo 6. t. m. na vrtu hotela «Pri treh kronah» veliko vrtno veselico s sledečim vsporedom: 1. Gasilne vaje; 2. Medved, «Na goro», poje pevski odsek gas. dr. iz Sežane; 3. Vodopiivee, «Ves dan je pri oknu», poje pevsko društvo iz Št. Petra; 4. Ferjančič', «Planinarica», poje pevsko društvo iz Koprive; 5. Foerster, «Naše gore«, poje pevsko društvo iz Opčin; 6. Haijdrih, «Sirota», poje pevsko društvo iz Divače; 7. Adamič, «Vasovalec», poje pevsko društvo iz Štorij; 8. Sch\vab, «Vinska«, poje pevsko društvo iz Proseka; 9. Vodopivec. «Ujetega ptiča tožba«, poje pevski odsek gasilnega društva iz Sežane.
Med posameznimi točkami' igra društvena godba Po končanem vsporedu bo srečolov, šaljiva pošta in prosta zabava. -Začetek ob 15 (3) uri popoldne.
MATENJA VAS.
Pri nas smo pred kratkim imeli birmo. Za tako slovesnost je bila cerkev prav lepo okinčana, za kar gre čast fan-ton in dekletom. Škofa smo v velikem številu pričakovali ter ga slovesno spre-miilii do cerkve. Zahvalo moramo izreči tudi našemu g. kuratu, ki z vnemo med nami deluje in je tako prenovil našo du-hovnijo. Marijina družba deklet in žen lepo napreduje. Posvetilo se je veliko dražjim Srcu Jezusovemu ter vpeljalo a-postolstvo mož- Prejšnjo jesen smo imeli tudi sv. misijon, ki se je v naši duhov-niji sploh prvikrat obhajal.
Vaščani.
POPOTNIKOVI VTISI
PO NOTRANJSKEM.
Za nedeljo zjutraj sva se s prijateljem dogovorila:	šla k prvi sv. maši,
nato pa s kolesii na rajžo po Notranjskem. Kakor hitro se prevegne cesta na gričku nad Senadolami, se že čuti ostrejši zrak, ki veje okoli; tupatam se vidijo znamenja ob poteh, bolj pogosto ko pa po kraški planoti. Sadja smo videli bore malo napram prejšnjim letom. Ko sva vozila mimo Hrašč, sva videla, nekoliko dalje ob cesti kraisien slavolok, na njem se je blestel iz rožic napis «Pozdnav prevzvišenemu«, nato sva videla ob poti proti Fari še dva druga slavoloka, vse okusno dodelane. V neki gostilni ob cesitdi sva opazila in kritizirala, da tamosnji fantje igrajo na krogle med službS božjo.
Nekoliko pred poldnem sva dospela v Postojno. V gostilni ob cesti pred Postojno si naročiva kosilo; kako sva se pa začudila, ko sva plačala za kosilo po štiri lire, dočim v Trstu dobimo kosilo za L. 2.80, ali še za manj. Gotovo se na poti iz Trsta do Postojne «rajž» podraži !
Z. J. in S. V.
Pepo: Bog živi, desetnik ! Že dolgo te ni bilo v Koludrovico.
Deseti brat: No sedaj sem zopet prišel pogledat, kako se kaj imata ti in tvoja Matilda.
Pepo: Z Matildo sva sprta že par tednov.
Deseti brat: Zakaj pa neki?
Pepo: Ona mi hoče ukazovati, jaz pa pravim, dal sem jaz gospodar v hiši.
Deseti brat: Kar povej, kaj imata. Jaz sem desetnik : deset lekov vem za vsako bolezen.
Pepo: Ona si je dela v glavo, da mora kupiti nekako novo sodo, ki se ji reče Tri. Jaz pa, da ne in ne.
Deseti brat: Prijatelj Pepo, tako ti rečem : Pusti ženskam veljati pri žehti. Katera je dobra soda in katera ne, to bodo ženske vedele, ne midva, ki sva za tobak in za politiko.
Pepo: No, če tl tako praviš, pa naj bo. Naj pa kupi Matilda to svojo ljubo Tri-sodo, samo da bo mir v hiši.
Deseti brat: Tako velja, Pepo! Kar brž jo pokliči, da se spravita pred menoj. Potem nama bo skuhala črne kave in se bova pomenila kaj od Mussolinija.
Zobazdravnfški am&ulatorij
TRST, v. Settefontane št. 6
od 9. do 12* ure in od 15. do 19 ure
Ljudske cene.
Kdor rabi Pohištvo, šivalne stroje I Singer in druge potrebščine za stanovanje naj si ogleda zalogo pohištva
G. Breiner
TRNOVO pri Bistrici in OPATIJA
predno kupi kje drugje.
Zadružna tiskarna.
GORICA, VRH PLACUTE, 18. ima v zalogi nadpise na lepenki «Pro antistite nostro Aloysio», s poštnino 3 lire.
Medmestni telefon štev. 253.
Tiskarna S. Spazzal - Trst
MALI OGLASI
VELIKA ZALOGA papirja, paplrnatik vrečic. Uvoz in Izvoz na vse kraj« | Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastons Dolinar, Trat — Via Ugo Polonic S.
KUPUJEMO in plačamo po najvisih cenah drva za kurjavo, oglje, hrastove in bukove hlode, suhe gobe, med, mleko, jajco, maslo i i d. — Kmetijsko-trgovsko društvo — Trst, via Raifineria 4.
Rabim nujno kovača izveabanega v kovanju konj, volov, popravljanju navadnih vozov in vozov na prožna peresa.
V založbi
knjigarne in papirnice
d. z o. j.
Via Milano 37
je izšel
Dr. J. Valjavec - ital.-slov. slovar Cena L. 28.* s priporočeno poštnino L, 29.50
Naročila brez vnaprej poslanega zneska se ne upoštevajo.
sr-
-Htt
Josip Ostrouška
Opčine
(VILLA OPICINA)
ZALOGA dvokoles in šivalnih strojev < Singer » in potrebščin. — Mehanična delavnica za vsa popravila Prodaja tudi na obroke.
 	  ■	—hf
Klavir (veliki) se proda. Cena L. 1000.— brez pogajanj. Pojasnila daje «Re-staunant Giorguli - Opčine.
O" A, Grusovin
v Gorici: Piazza Vittoria (Travnik) v hiši Paternolli 21
Specijalist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcijoniran na dunajskih klinikah.
Sprejema od 9-12 in od 3-7 pop« ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
ALOJZIJ POVH
URAR IN ZLATAR
giazza Garibaldi 2.1. d. Tel. 3-29
Lastna tovarna in delavnica. Prodaja. kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega ]e, da M prepriča o cenah.
Cerkvena umetnost - Dober tisk
NOVA TRGOVINA
ENRICO T0FF0LETT0
TRST, Via del Pesoe 4
Velika izbira slovenskih molitvenikov, nabožnih knjig, podobic, svetinj in in drugih nabožnih predmetov. Cerkvena obleka in potrebščine. KONKURENČNE CENE.
V. ljubljanski vzorčni velesejem
od 29. avgusta do 8. septembra 1925
Za nakup vstopnice, ki stane Din. 50. — in ki daje kupcu pravico do znižanega jngoslo-venskega konzularnega vizuma za Din. 20.— kakor tudi 30% popust na italijanskih in 50% popmt na jagoslovenskih železnicah, obrnite ■e do komisarja sejma 7.a Italijo
JOB. ČEHOVINA V TRSTU Vlale XX. Bettambre 66-1.
NB. Za one obiskovalce, ki stanujejo izven Trsta, bo poskrbel omenjeni komisar uradnim potom jugoslovenski konzularni vizum. V ta namen naj se mu dostavi potni list skupno z zneskom Din. 50.— za vstopnico, Din. 20.— za konzularni vizum in Lir. 5.— za postne in režijske stroške.
 •■•••••••■ .........
: Mehanična pekarna in slaščičarna ■
j Žerjal dc C.° \
j Via Oeollia di Rlttmayer št. 14 j
l se priporoča cen. občinstvu. Izdeluje v vsaki . ; množini piškote in druge slaščice. " I Zastopnik mehaničnih peči t znamko j „ZVEZDA“ za celo Julijsko Benečijo. ;
Dr. SANDRO RIZZATTI
SPECIALIST za bolezni ušes, nosa, grla. Asistent dunajske klinike. Sprejema od 11-12 in od 3*4. GORICA, v. Mameli (v. Scuole) 5.
■ a ai a a a i a
Eternit
je najboljši za kritje streh
V. JANACH & C.O
ZAiLOCrA: Trst - Trioste (2)
Via Milano št. 12 (pri veliki pošti)
V	zalogi ima tudi cevi za vodovode in stranišča.
JAMSTVO ZA VEČ LET. Tel. 22-42
aminu«!
GOS PODARSTVO
Rdečica
(Dopis iz Kanala).
Mnogi prešičjerejci iz tukajšnjo občine se pritožujejo, da ,se je pri njihovih prc-šičih pojavila rdečica, ta nevarna in nalezljiva prašičja boilezen. Mnogo miadih prašičev je na tej bolezni že poginilo in jih še bo, če se ne bo drugače pomagalo kakor se je do sedaj. Najuspešnejše sred stvo proti ti bolezni je cepljenje proti rdečici. Toda kdo bo cepil ? Domači živi nozdravnik iz Kanala, gosp. Dr. Raunik, tega ne sme delati, ampak le za to postavljeni živinozdravnik iz Vidma. Pred no pa ta poslednji pride- na mesto, lahko žo vsi prašiči poginejo. Dr. Raunik je sicer, ko je uvidel skrajno potrebo začel prašiče cepiti, toda brez posebnega dovoljenja. Cepi pa le v takih slučajih, kjer se je bolezen že pojavila. Da bi pa kdo izmed prašičjerejcev hotel svoje prašiče pred boleznijo zavarovati in jih cepiti, predno se je bolezen pojavila, mu živinozdravnik tega ne sme storiti. Pa tudi pr cepljenju potrebni »serum« je jako težko dobiti. Čeprav imaš recept od živino-zdravnikai, vendar ga v Gorici ne dobiš. Še v Trstu moraš prebresti celo mesto, da ga dobiš, pa še to le v majhnih količinah. Radi tega so vsi iprašičjerejci v velikem strahu, ker ni ga dneva, da bi komu ne poginil kaik prašič za rdečico. Bati pa se je še hujšega in če se položaj v kratkem ne izpremeni, bo naš kmet popolnoma uničen. Pozivamo naše poslance in druge merodajne oblasti, da se začnejo za stvar malo bolj zanimati in naj nemudoma pomagajo našemu ubogemu kmetu.
Kako človek postane magnat
(Dopis).
Nekje v naši deželi, je človek — zvita glava. Bil je oskrbnik premoženja neke družine, katera se je preselila v Ameriko. čez nekaj easa se pa oskrbnik domisli, da bi bilo dobro na kak način pridobiti to premoženje v svojo last Prebini-sana glavica iztuhta: Piše v Ameriko starim lastnikom, da se premoženje nahaja v slalamn stanju in svetuje, da naj ga prodajo. Odgovor dobi povoljem, namreč, da naj premoženje na javni dražbi proda. On pa, mesto da bi na javni! dražbi posestvo prodal, je sam vzame za majhen denar; družini v Ameriko sporoči, da ni mogel draže prodati. Marsikdo bi rekel, da je to privatna zadeva, to pa ni vse tako. Možiček grabi in g rabe. Pred nekoliko leti je nosil na rami še hrastiče iz tujega, da mu je mali skuhala kosilo. Bajta mu je bi|!a s slamo krita. Danes se pa sprehaja v obširni palači, po lepem dvorišču in v štali mu stoji lepo število goved. To pa si je mož pridobili z aprovizacijo, županovanjem in podobnimi rečmi. Taka je hitra pot iz revščine do magnatstva. Kje pa ostane pri- tem moštvo, pravica in. strah božji? j
znak, da je v Jugoslaviji pridobivanje premoga šele na začetkih. Sčasoma, ko se >bo tovarniška obrt bolj razširila v južnih deželah, se bo tudi pojavila večja potreba premoga In se bo več kopalo. — Vrste premoga, ki se dobivajo v Jugoslaviji so tri: največ je »rjavega premoga«, dalje precej «lignita», prav malo pa dosedaj »črnega premoga«. V Sloveniji se je nakopalo n. pr. rjavega 1 miljen 729 tisoč ton (tona je 10 kvintalov), lignita 107 tisoč ton, a črnega samo borih 842 ton. Srbija je glede črnega nekolika na boljšem. Znano je, da čmi premog velja za najboljšega. Tistega bolj cenijo tovarne, zlasti pa za lokomotive.
Do 20. septembra bodo državne blagajne še sprejemale stare novce po 10 in 5 stotink (patakone, palanke). Naj vsak skrbi, da jih odda pravočasno. Po 20. septembra izgube plačilno moč.
Francosko zlato po nogavicah. Vodilni bankirski krgoi v Franci j i so mnenja, da imajo francoski državljani še vedno za nekaj milijard frankov zlata in srebra skritega. Odkar podpisujejo posojilo v zlatu, pride v denarne zavode tedensko po 50 do 100 tisoč napol eo nov ife raznih skrivališč. Najbolj priljubljena shramba za zlato in srebro so tudi na Francoskem nogavice, prav ta ko kakor pri nas.
Velika kmetijska razstava bo od 6. do 13. septembra v Zeli am See v Avstriji Razstavo priredi poljedelsko ministrstvo. Razstavljena bo tudi plemenska živina in siicer od 6.-8. sept. Za obiskovalce, ki v z; trne jo vstopnico, veljajo vsakovr stne olajšave. Pojasnila daje avstrijski konzulat v Trstu, via Ghega 8.
Naša pošta.
1. L. Podgraje. — Premalo vsebine. I-mate lepo pisavo, je le škoda za zgolj fantovske zabavljice. Saj v vašem kotu se marsikaj zgodi', kar je bolj dopisa vredno. Poskusite, bomo z veseljem pri občili.
R. P. v T. — Samo stroški tiskarne zne-seje 11 stotink za en izvod M. 1. Razpro-dajalcu gre 5 s-totink, potem poštnina 1.6; tako ostane upravi za vse ostale stroške komaj 7. Če drugi niso podražili, že vedo zakaj. Mi nimamo za hrbtom močnih kapitalistov ali bank in kar je takega.
A. Škerlj, Buenos Aires. Naročnino imate plačano do 13. II. 1926.
M. Milič, Vrh Korena. List redno pošiljamo, čudno, da ga Vi ne prejemate. Se pritožimo na poštni upravi.
Za pogozdovanje. Zasajanje gozdov je zadeva javnega dobra. Zato je tudi dolžnost vlade, podpirati tako delo. Kjer se namerava zasaditi z gozdom velika površina, naredi' se lahko prošnja na gospodarsko ministrstvo (Ministero delTEcono-mia Nazionalo) za državni prispevek. V7 smislu zakona z dno 30. decembra 1923., št. 3267 prispeva država k pogozdovak/i,m stroškom do dveh tretjin.. V ti reči obrniti se je na gozdno nadzorstvo (ispettorato forestale distrettuale): oni narede zastonj načrt in stroškovnik.
Premog v Jugoslaviji. — Izšle so številke o pridobivanju premoga v Jugoslaviji za leto 1924. V Sloveniji je zaposlenih 12.568 delavcev pri kopanju premoga, v Srhi ji 7200, v Bosni in Hercegovini 6178, v Hrvaški in Slavoniji 5883, v Dalmaciji 1041; v celi državi torej 38.870 delavcev. Ker je Slovenija po obsegu majhna dežela v primeri z Bosno ali Srbijo, pa ima vendar prvo mesto v premogarstvu, je to
Za kratek čas.
Cigan pri spovedi.
Cigan je med spovedjo ukradel duhovniku zlato uro. Na koncu spovedi pa pravi : «Gospod, še nekaj ! Ukradel sem nekomu zlato uro». — Spovednik : «Nazaj jot moraš dati !» — Cigan : «Jo pa dam kar vam !» — Spovednik : «Jaz e ne maram. Daj jo tistemu, ki si mu jo vzel !» — Cigan : «Oni je dejal, da je ne maraD>. — Spovednik : «P6tem jo pa obdrži«. — Cigan : «IIvala !» in izgine.
Neutolažljiv.
«Zakaj piješ toliko, odkar si vdovec?« reče grof svojemu logarju. — «Gospod grof, da so tolažim z vinom v bridki izgubi drage žene«. — «Pa koliko časa bo trajalo to tvoje žalovanje?« — «Vedno, ker jaz sem neutolažljiv po zgubi svoje žene«.
Po čem je lire?
Dne 1. septembra si dal ali dobil: ■a 100 dinarjev — 45.— L.
M 100 i. kron — 78.20 L. sa 100 fr fnnksT 123.80 L. a 100 Šilingov — 375.— L.. ra 1 dolar — 26.30 L. la 1 funt — 128,— L.
Gostilničarji, pozor!
Kmetijsko društvo v Vipavi ima v zalogi izvrstno domače vipavsko vino. Cena; Namizno vino 230-240, desertno od 280 lir naprej.
Privatna klinika
D:	Ci
v	Posto
izvršujejo se vse \irur-gične in notranje operacije
Vsa električna zdravljenja
 Žarki X.
grozdje in jahto
Stiskalnice za tropine
Mlatilnice in ventilatorji zažito in v»a* kovratni poljedeUki •troji pri Ing.
m. v
Trst, Via Sanita 8
(vogal v. Porporella)
Im-SO DA
(smčmm	
Odpočijte se	r7&
in glejte kako	R
dela TRI	
namesto Vas	^ »E
Zadostuje, če namočite zamazano perilo v raztopini TRI in črez par ur imate perilo belo in ugodno dišeče, roke pa nežne in bele.
Ni kak ega truda, nikakih neprijetnosti, TRI je v resnici čudežen proizvod!
ČevIJarnlca FOKCESSJN
odlikovana v Papfzu in Ganovt 1924* z veliko pvemtjo, diplomo In miato svetinjo
TrSt via Caprin 5 pri Sv. Jakobu Jfjj
Slovenci! Kupujte samo prt F or ce s sinu!