Št. 15. V Ljubljani, 12. marca 1915. Leto X. GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA Naročnina znaša! letna*^!* ^samczna1 StevK10evin. Uredništvo in nmištio: KIS” Izhaja vsak p£tek LISTNICA UREDNIŠTVA. Današnja številka je v prvi vrsti namenjena članom Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. Objavljamo poročilo o njenem delovanju. Glasnik Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. POROČILO NAČELSTVA AVSTRIJSKE KRŠČANSKE TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE O POSLOVANJU L. 1914. V povestnici krščanskega strokovnega gibanja ohrani leto 1914. trajen spomin, saj se je to leto pričela sedanja svetovna vojska. Gospodarske razmere v Avstriji so bile že več let sem neugodne. Vojska je še hujše naše gospodarsko življenje udarila. Poročilo strokovne organizacije se mora zato ozirati na velike dogodke, ki pretresajo sedanje čase svet. Naše zveze novo leto 1915 ni razveselilo. Izvajali so preosnove, ki niso olajšale gospodarskega položaja tobačnemu delavstvu. Skrbelo nas je, kako da se razvijejo delovne razmere. Delavstvo je postajalo na eni strani vedno hladnejši nasproti organizaciji, na drugi strani so novi delovni načini nalagali delavstvu nova bremena, ne da bi bilo za to oškodovano. Nove delovne načine je deloma ustavil izbruh vojske, dasi se tudi med vojsko ne zahteva manj dela, kolikor so ga zahtevali pred vojsko. Poleg vedno večje zahteve po pomnoženem delu se tudi razven uveljavljenju plačilne razpredelnice iz 1. 1911. ni delavstvu nič zboljšalo. Želje in pritožbe delavstva smo predložili spomla-* 8 sp<9?:ienico glavnemu ravnateljstvu. Obžalujemo, ker jih niso izpolnili. Da se vsaj nekaj stori za najbolj zapostavljeno moško delavstvo v plačilnih stopinjah V;—Vin, smo izvedli obširno akcijo, ki je radi nastalih dogodkov ostala brezuspešna. V neki dugi zadevi se je napredovalo, dasi akcija ni uspela. Gre za zavarovanje svojcev. Naša zveza je zahtevala ob vsaki priliki, naj se rodbinski člani tobačnega delavstva po tvorničnih zdravnikih zdravijo brezplačno. Glavno ravnateljstvo je izjavilo, da to prizna in da dovoli tudi zdravila, če plača delavstvo vsak teden 10 v, v višjo bolniščino; primanjkljaj 75.000 kron bi bilo nosilo glavno ravnateljstvo iz svojega. Prispevanje je velik del delavstva odklonil. Zadeva se ni mogla zasledovati naprej. Dne 28. julija nas je pretreslo poročilo o strašnem sarajevskem dogodku. Že takrat se je lahko sodilo, da slede nepregledne posledice. Čez en mesec nato se je napovedala Srbiji vojska — svetovna vojska še je pričela. Sledile so vojskne napovedi ena za drugo, zmešnjava po vojski je bila precej obsežna; kar je umevno, ker našemu rodu je bila Vojska s svojimi posledicami nekaj popolnoma novega. Take vojske, kakor je sedanja, pa vsa povestnica sveta ne pozna. Ne čudimo se, da se je marsikaj kunštvalo in tudi verovalo. Sreča, da se velik del strahu ni uresničil. Polagoma se je vrnil red in pamet, gospodarsko življenje je vsaj v svojih glavnih potezah zavzelo stare, običajne oblike, v kolikor ni tega preprečila ali onemogočila vojska sama. Vojsko in delavske razmere glede na tobačno delavstvo presojajmo z dveh vidikov. Na eni strani je pomnožila vojska precej delo. Izdelovanje cigaret in finega duhana se je pomnožilo; velika potrebščina armadi na bojnem polju in požrtvovalnost prebivalstva je dovedla do tega, da so v navedenih oddelkih delali čez ure in ob nedeljah, a kljub temu nekaj časa niso niti mogli dela zmagati. Nadalje niso več delale štiri tvornice, ki leže v tistem delu Galicije, ki so jo zasedli Rusi. Zaslužka vojska tobačnemu delavstvu ni prikrajšala. Drugo vprašanje pa nastane, kako da se razvijejo razmere po vojski. Zelo verojetno je, da se pomnoži kadenje cigaret. Veliko nekadilcev in takih, ki so prej kadili smodke, bodo kadili cigarete, ko se povrnejo iz vojske. Izdelovanje cigaret zato še poskoči na škodo izdelovanju smodk. Računati moramo zato, da se število delavstva še bolj zniža, ker cigarete izdelujejo stroji. Trdi se, da namerava vlada zopet povišati cene tobaku in tobačnim izdelkom, kar bi seveda na konzum zopet učinkovalo. Vojska in življenje. Kar tiče življenja samega, je po vojski seveda trpelo tudi tobačno delavstvo. Živila so se podražila, kar delavstvo zelo čuti, osobito ker se s svojci mobilizirancev ne postopa povsod enako. Pohvaliti moramo požrtvovalnost tobačnega delavstva. Odkar je izbruhnila vojska, je tobačno delavstvo osobito veliko nabralo za ranjence. Društveno življenje je z ozirom na razmere in primeroma z drugimi organizacijami še precej zadovoljivo. Vsekakor je pa res, da se je število članov nekoliko znižalo. Ljudje postajajo nasproti organizaciji hladni, kar zelo otežkočuje agitacijo, nasprotno je pa bilo vpokojenih več preizkušenih starih članov. To izgubo čutimo v tem, da je padlo število vstopnin leta 1914. na 300. Zvezni občni zbor je o tem dejstvu temeljito obravnaval. Sklenilo se je marsikaj, kar se pa ni vsled vojske vse izvedlo. 40 vinarski prispevek ni uspel; vplačevalo ga je koncem leta 1914. 476 članov. Novi razred je bil uveden šele 1. majnika 1914; vojska je izbruhnila čez tri mesece; agitacija se zato pač ni mogla razviti. Tudi med mobilizacijo je Zveza nudila svojim članom, kar je mogla. Mobiliziranim se je izplačala mobilizacijska podpora 20 K, za kar se je izdalo 3150 kron; vojni preskrbi se je nakazalo 700 kron. Zveza je podpirala iz Zveznih sredstev 10.000 in iz rezervnega zaklada 2000 kron vojnega posojila. V vojski se je nahajalo do konca 1. 1914. 174 članov; štirje med njimi so že padli junaške smrti. Objavljamo številke o našom poslovanju: Stanje članov: Stanje 1. januarja 1914. 6004 Pristopilo........................ 314 Skupaj . . . 6318 Izstopilo: Ker so bili vpokojeni...............199 Ki so umrli......................... 44 Iz drugih vzrokov.................. 440 6&3 Stanje 31. decembra 1914. . . . 5635 Članov je 393 moških (vpoklicanih 174) in 5242 ženskih. Znižalo se je stanje leta 1914. za 369. V naši Zvezi je združenega l5-5°/0 tobačnega delavstva. Razmerje vsake krajne skupine glede na število vsega delavstva v do-tični tvornici kaže, da je v 13. tvorni-cah nad 10 odstotkov delavstva kršč. organizirana in sicer: odstotkov Bavč...................................24-45 Fiirstenfeld...........................30-29 Hajnburg...............................25-38 Hallein................................14-50 Ljubljana...............................5215 Line...................................18-08 Novi Jičin.............................19-57 Rovinj ................................36-48 Sacco..................................46-23 Schvvaz................................58-03 Dunaj-Ottakring........................28-16 Dunaj-Rennweg..........................15-25 Cvitava................................27-41 Poročilo blagajne za leto 1914. Dohodki: Saldo 1. januarja 1914................K 40.431-82 280.539 teden, prispevkov po 30 v . „ 84-161-70 13.701 teden, prispevkov po 40 v . „ 5.480-40 11.010 zvezinih prispevek po 2 v . „ 220-20 300 vpisnin po 40 v......................... 120 — 14 knjižic po 20 v ’ 2-80 Obresti................................... 2.206-10 Koledar................................... 1.191-10 Strokovni listi............................... 4317 Brošure...................................... 2714 Strokovne komisije....................„ 968-40 Razno ........................... . . . „ 83-53 Vsota ... K 134.936-86 Podpore: Matki: Bolniške podpore . . K 41.305-82 Porodnisčine . . . . „ 6-240-— Mrtvaščina................„ 1.120-— Orožne vaje...............„ 5648 Pravno varstvo . . . „ 30-— Mobilizačne podpore . „ 3.150-68 K 51.962-98 Izobrazba: Strokovni listi . . . . K 7-503-39 Knjižnice n 541-93 K 8-045-32 Uprava: a) Stvarni K 899-82 b) Osebni n 6.720-58 K 8.620-40 Drugo: Odstotki krajnim sku- pinam .... K 8.961-02 Agitacija j) 937-40 Občni zbor, delegacije 3 241-61 Strokovna komisija . 1.662.66 Koledar 1.396-90 Rezervni zaklad . . . 434-22 Povračila .... 987-81 Darovi .... 915-34 K 18.536-96 Vrednostni papirji K 22.075-55 Vsota . . . K 109.181-21 Saldo dne 31. decembra 1914. . . . K 25.755-65 K 134.936-86 K Izkaz premoženja: Dunajska centralna hranilnica..............K 6.273-90 Komun. hraniln.'XVII. „ 1.310 87 Osterr. Arbeit.-Kredit „ 5.589 65 Poštna hranilnica . . „ 928 80 Posojila stavbeni zadrugi .... Denar ................................ Papirji............................... Deleži................................ Oprava itd............................ Obresti............................ Denar krajnih skupin K 12.274-— Inventar krajnih skup. „ 1.335-16 Čisto premoženje . . . Znašali so leta 1914. dohodki K 94.505.04 izdatki.................................... 87.105-55 14.103-22 7.000 — 4.652-43 30.195-50 5.200-— 1.682-— 1.809-24 13.609-16 K 78.251-55 Prebitek . . Premoženje je znašalo K 7.399-38 1. januarja 1914..................K 70.89511 31. decembra 1914.................... „ 78.251-55 Prirastlo je torej ... K 7.356-44 Primerjajmo z letom 1913.: 1914 1913 Članarina................ 294.240 311.761 Vplačane članarine . . K 89.642-10 K 93.528-13 Skupni dohodki............... 94.505.04 „ 98.312-54 Izdatki za podpore...............„ 51.902-98 „ 54-852-74 izobrazbo.............„ 8.045-32 „ 8.52224 Skupni izdatki . „ 87.105 66 „ 92.613 07 V procentih se je izdalo za podpore........................ 597 odstotkov izobrazbo...................... 9-2 upravo........................................ 9-9 ” procenti krajnim skupinam . . 10-3 „ drugi izdatki..................10 9 „ 100-0 odstotkov Od dohodkov se je izdalo za podpore 54-9 odstotkov izobrazbo..............'............. 8-5 upravne stroške 9-1 ” procente krajnim skupinam . . 9-5 ” druge izdatke.............................io-l Pomnožilo se je premoženje za 7-9 ” 100-0 odstotkov Na vs&kega Člana pride izdatkov za podpore k 9-21 izobrazbo...................................................... 1-43 upravo.............................!'.!!! ” 1-53 druge izdatke n 3-29 K 15-40 Od vsake članarine odpade na podpore...................................17.7 vin. izobrazbo................................. 2-7 „ upravo ’ . 2-9 „ procente krajnim skupinam................. 3-1 „ drugi izdatki .............................. 3-2 „ Pomnožitev premoženja ................................. 08 „ 30-4 vin. Strokovni listL Izdajanj strokovnih listov se ni iz-premenilo. Squilla je glede na število naročnikov z ozirom na mobilizacijo nekoliko padla. Nalog znaša: Fachblatt der Tabakarbeiter . . 102.300 expl Glasnik........................... 62.400 „ La Squila...................................(».780 „ > Skupaj naloga . . 230.480 expl. Prokletstvo bogastva. Kamnarjevo to le nekoliko pretrese. Razburi jo, ker ji prineso moža pol mrtvega domov. Zdi se prvi trenutek, da prične drugače misliti in čutiti. Sama sicer možu ne streže, a ostane vsaj doma in skrbi za to, da mu strežejo. Kamnar je zdaj res revež: obraz višnjevkast, oči so vpadle, ne zanima se za nobeno stvar, popolnoma top leži tako nekaj dni. Šele tretji dan zopet odpre oči; zdi se, da se zaveda, poizkuša govoriti, z roko daje znamenja. Svoje nekoliko pomiri, a sam veliko trpi, ker ne more govoriti. Cel mesec se bori s smrtjo; a kap se obnovi; bogati, nesrečni Kamnar umrje, ko je komaj 42 let star. Znance seveda Kamnarjeva smrt iznenadi, a lagali bi, če bi trdili, da je kdo res iz srca žaloval za njim. XVIII. Na Kamnarjevo in na otroke njegova smrt ni mnogo vplivala. Ljubila ga itak ni nikdar posebno globoko; zadnje tri mesece je pa zelo sitnaril, skoraj so se veselili, da ga ni bilo več. Seveda, na zunaj je bila žalost taka, kakor to predpisujejo običaji tako-zvane boljše družbe. Pogreb sijajen in razkošen, kakršnega je mogoče plačati le bogatašem. Kamnarjeva nosi elegantno črno obleko in se drži resno, kakor to zahtevajo dobre navade. Sinovi tudi nosijo še po pogrebu običajni žalobni trak na rokavu. Rajniku seveda postavijo zelo dragocen, umetno izklesan spomenik. V tem je pa obstajala tudi vsa žalost. V srcih ni ostalo na rajnika nič žalostnega spomina. Sijajne premoženjske razmere so vdovi in sinovom jamčile, da lahko še naprej razkošno žive, za to jim je pred vsem šlo. Na Doblerjevo željo so poleg dosedanjega glavnega prokurista najeli še sposobnega tehničnega ravnatelja. Delo v tvornici se zato ni čisto nič motilo. Poleg Kamnarjeve vdove so postali solastniki kupčije še vsi trije sinovi. Rodbina je bila torej dobro preskrbljena. Na Kamnarjevo so precej vplivali nauki o emancipaciji ženskega sveta. Misli zato, da lahko sama vzgaja svoje sinove in so jo zato imenovali tudi za varuhinjo njenim sinovom. Dobler in Doblerjeva se s tem sicer nista ujemala; preflobrof stat jo namreč poznala, želela sta odločnega sovaruha poleg matere, a Kamnarjeva je to jezno odklanjala. Prvo leto gre vse dobro. Poleti odpotuje Kamnarjeva, da se razvedri, s sinovi v toplice ob morju. Sinovi vidijo marsikaj novega, zanima jih morje, kopajo se pod nadzorstvom in so še precej dostojni. Jeseni in pozimi je bilo doma mirnejše, kakor prejšnja leta. Ni kazalo radi dolgih jezikov prirejati zabav in jih pohajati. Žalujoča vdova se pa zato veliko vozi, dela izlete in se izpre-haja. Seboj jemlje, kadar le more, tudi sinove, ki se nekoliko boljše obnašajo, kakor so se prej. Ko še fantje s pomočjo domačega učitelja izdelajo v šoli, si Kamnarjeva domišlja, da je najboljša vzgojiteljica ona na tem krumpastem svetu. Hvali povsod fante, a kmalu se pokaže, da se niso nič poboljšali. Friderik šteje zdaj trinajst let; rad se peča z vžigalnimi umetnimi stvarmi. Denarja mu ne manjka, si pridobi nevarne stvari, kakršnih v tngovinah kar tako ne dajo fantičem. Svoje stvari preizkuša v svoji veliki modrosti v hlevu, da plaši konja. Igra se seveda le takrat, kadar kočijaža ni v hlevu. Ko se tako neki dan igra, mu nekaj poči v roki. Prestrašen vržo vso šaro tako nerodno na tla, da prične goreti Stali so listi: Fachblatt der Tabakarbeiter ... K 4.463-39 Glasnik................................................ 1-340*— La Squilla.......................... . „ 1.700-— Skupaj K 7.503*39 Zvezino tajništvo je rešilo 1. 1914. 2038 dopisov, in sicer= Došlo je 692 dopisov, odposlalo se je 1346 kosov. Uradniki so tudi urejavali liste, jih upravljali in odpošiljali; uredili in razposlali koledar, dajali pojas-nice, obiskavali shode in reševali do posle stavbne zadruge. Delovanje krajnih skupin je razvidno iz razpredelnice. Obžalujemo, ker ne moremo podati popolne slike o delovanju krajnih skupin, ker nismo, dasi smo to ponovno zahtevali, dobili od vseh skupin potrebnih podatkov. To velja tudi o blagajniškem poslovanju skupin, kar šele objavimo. Po dosedanjih poročilih so poslovale skupine takole: Dohodki.............................K 7.37777 Izdatki: .... K 1.150-82 .... „ 876-43 .... „ 2.041*67 . . . . „ 976-84 • * • • » 1-255-60 Skupaj . K 6.301-36 Premoženje krajnih skupin: Gotovina............................K 12-274 — Inventar, knjižnice.................................. „ 1.335-16 Skupaj . K 13.609-16 slama. Sreča je bila, da se kočijaž pravočasno vrne, ker sicer bi bil frko-vec zažgal hlev. Friderik si je pač zelo ožgal roko. Drugi, Janezek, pošilja že z enajstim letom malim šolaricam šopke. Tako daleč gre, da se starši pri materi zato pritožujejo. Če jih mati zato prime, opustita fanta svoje razvade, a polotita se drugih traparij. Domači učitelj se končno tudi pobov naveliča in gre. Niti z besedico se mu Kamnarjeva ne zahvali za njegov trud, dasi je paglavce poučeval več let. Izpričevala fantov postajajo vedno slabe jša. Starejša, Friderik in Janezek, morata zopet ponavljati razred, le naj-mlajši, bil je najmirnejši in najmarlji-izt*ela. Frideriku, ki je bil že v ^ *®tu’ ie bilo to še najbolj neprijetno, skrbi ga namreč enoletno prostovoljstvo pri vojakih. Tudi mater to skrbi. Za malo se Ji zdi in ve, da se bo svet iz nje norčeval, če kak njen sin ne postane enoleten prostovoljec. Hitro najame zopet pomožnega učitelja, ki ga Pa mora še enkrat dražje plačati, kakor prejšnjega. NoV pomožni učitelj je na fante tako pritiskal, da sta res izdelala. (Dalje.) Pregled o delovanja krajnih skupin. Krajna skuipna Shodi ® a? (Z) Konference Druge priredbe I Hišna agitacija Porečni Ali je knjižnica J Bautsch .... 2 6 _ ne ne da Furstenfeld . . . 3 9 3 — ne ne da Hainburg . . . 1 14 6 — ne ne da Hallein .... 5 6 — 1 ne da da Celovec .... 2 8 4 — ne — — Ljubljana . . . Landskron . . . 2 2 — — ne ne — Line 5 12 3 — ne da — Novi Jičin . . . 2 12 2 — da — — Rovinj 5 12 — — ne — — Sacco 4 12 2 2 ne ne — Švac 8 12 2 — — — — Sternberg . . . 2 8 5 — ne ne ne Dunaj-Ottakring . 4 3 12 — — — — Dunaj-Rennweg . 1 3 1 — — — da Cvitava .... 8 11 3 — — — da Naša društva. Ni veselo, kar nam je poročati o naših društvih. Poljska zvezina društva so izvzemši Krakova prenehala delovati. Če tudi upamo, da mora sovražnik Galicijo zopet izprazniti, se bodo morale premagati velike težave, da se skupine obnove. Tudi zvezino društvo v Budjejevi-cah nam ni že precej časa nič poročalo. Končne opazke. Evo poročilo o stanju zveze med vojsko. Kaj nam prinese bodočnost? Tema se razprostira pred nami; a zaupajmo! Na pragu osmega meseca vojske nas zavest v našo zmago ni razočarala. Liki pesek v morju so po številu naši sovražniki, a strnjeno, požrtvovalno in zaupajoč v zmago so zbrami avstrijski narodi pripravljeni, da branijo domovino do skrajnosti, naj pride, kar hoče. Zmagati hočemo in moramo. Paziti pa moramo, da ne izgubimo, kar smo priborili, ko so bili časi še mirni. Člani, držite skupaj. Po vojski boste Zvezo nujno potrebovali. Vztrajajte! Vojni dogodki od 2. do 8. marca 1915. Na severnem bojišču ni bilo večjih dogodkov; južno od Dhjestra je po hudih bojih nastopil mir. Rusi so izzvali hude boje zapadno od užoškega prelaza, v dolini Laborcze, pri Zakliczynu, in vzhodno od Piotrkowa (ob Pilici), a so bili povsodi krvavo odbiti. — Nemci os se bili z Rusi pri Plonsku, Przasz-nuszu, Lomži in Grodnem in odbili vse ruske napade. Na zapadu nič posebnega novega; večji boji so se vršili v Champagne, kjer so se ob nemšem odporu razbili precejšnji francoski napadi. V Vogezih so Nemci vzhodno od črte Badonviller in Celles napredovali za 20 km v dolžino in 8 km globoko. Pri Dovru je angleška torpedovka potopila nemški podmorski čoln »U 8«. Dardanele zavezniki še vedno obstreljujejo, a glasom turških poročil brez posebnega uspeha. Na Kavkazu ni nič novega. Škodljivo učinkuje mrčes v kuhinji, kleti, vrtu, vinogradu, hiši in hlevu; zato se mora stenice, bolhe, uši, muhe, ščurke, grile, molje in drugi mrčes temeljito iztrebiti; zakaj s svojim oblezenjem smetij in potem jedil razširjajo te živali bolezni, molji, grili, ščurki, peresne uši pa povzročajo škodo v hiši. Stenice, bolhe, uši nadlegujejo ljudi in živali. Ves ta mrčes v stanovanju, kuhinji, hlevu in vrtu pokonča takoj in zanesljivo Fellerjev pristni mrčesni piašek »Elsa«, ki prekaša vsa druga sredstva zoper mrčes. 5 velikanskih škatelj K 5*—, 1 škatljo kot pri-klado k zavoju K 1*— pošlje edino pristno lekarnar E. V. Feller, Stablca Elsa trg štev. 264 (Hrvatsko). Okno v svet. Nove prepovedi trgovine z alkoholom. 3. novembra 1914 so glasovale štiri države Združenih držav o popolni prepovedi alkoholne trgovine. Za prepoved so se odločile štiri, in sicer Co-lorado s 15.000, Oregon s 25.000, Wa-shington s 15.000, Arizona s 4000 glasovi večine. V Ohio in Kaliforniji se ni dosegla potrebna večina. Štiri nove države obsegajo 400.000 štirjaških milj s 3 milijoni prebivalcev. Zdaj se ne smejo v Združenih državah prodajati v 14 državah, ki štejejo okroglo 20 milijonov prebivalcev, alkoholne pijače: Maine (1854, oziroma 1884), Kansas (1880), Severna Dakota (1884), Georgia (1907), Oklahama (1907), Mississipi (1908), Severna Karolina (1908), Ten-nesse (1909), Zahodna Virginia (1913), Virginija (1914), Celorado (1914), Oregon (1914), Washington (1914) in Arizona (1914). Nadalje je 50 milijonov oseb, ki se jim po krajnih prepovedih ne sme prodajati alkohol. Alkohol odpravlja predvsem, ker smejo glasovati tudi ženske. Vprašanje prepovedi alkohola se reši v Združenih državah v nekaterih letih. Pariške kvartne metalke. V Franciji je sila naučila metanje kvart. Bolj kot kdaj procvitajo v glavnem mestu »prosvete in luči« vraže. V »Matinu«, list, ki ga Parižani najbolj čitajo, obsegajo sedmi del inseratov naznanila 22 napovedovalk bodočnosti, ki plačajo za vrsto po 3 franke. Inserati dokazujejo, da »copernija« nese. Kakor francoske restavracije, se tudi te »dame« razločujejo. Tiste, ki se pečajo z bogatim svetom, ne naznanjajo svojih cen; bolj uljudne ti pa že za nekaj sou-sov razkrivajo bodočnost. »Vsi,« tako napoveduje »čarovnica« Myriella, Rue Mazagran 16, »dobe prerokovanje o bodočnosti spisano po moji roki, ki plačajo 60 sousov, naznanijo svoj rojstni dan in dopošljejo kos nohtu leve noge. Helena de Lorsa sprejema vsak dan od 9. ure zjutraj do 8. ure zvečer. Čudovita po nasadu kave. Cena 1 frank. Odličnejša je že madame Albane de Siva, 63, Rue Blanche, slavna prerokinja edina idoloderksična diplomirana profesorica tajnih znanosti. Madame Reigal Agitacija. . . Izobrazba . . Uprava . . . Izredne podpore Razno .... si daje sama sebi izpričevalo, da je dobro napovedovala vojsko. Prerokuje tudi pismeno. Za zelo težavne slučaje se priporoča: Predno kaj podvzamete, priporočamo posebni subjekt Laweko-vo, ki je mesečna, medij, magirka (vra-žarica), ki meče kvarte in je tudi kiro-mantinja, ona vodi, išče, tolaži in obravnava pismeno. Namestnik poveljnik 10. nemškega zbora je pa izdal sledeči odlok; Bolj kot kdaj lahko delovanje takozvanih prerokov in prerokinj, napovedovalcev bodočnosti na podlagi ročnih črt razburja prebivalstvo in lahko provzroči tudi veliko škodo. Prepovem vse objave takih oseb, ki se ponujajo občinstvu z ozirom na postavo o oblegovalnem stanju.___________________________ Izdajatelj in odgovorni urednik Jože Gostinčar. Tisk Katoliške Tiskarne. Moi ljubljenec je r „Nikak čudež! Kolikokrat sem si nakopal vsled prehlajenja ali prepiha bolezen, in ako je bil moj glavo ali zobobol se tako neznosen, ali mo je mučil nabod ali trganje po udih, Fellerjev Elza-fluid, naoj ljubljenec, mi jo vsolej pomagal. A tudi v zdravih dneh vem ceniti njegovo, živ cevjo osvežujoče učinkovanje. Vsakdanjo umivanje z njim olepša kožo, krepi oči in povzroči dober občutek!- _ _ Tako in enako so izražajo vsi oni, ki vporabljajo rodno Fellerjev fluid na priporočilo. Ta dokaz, tako mal in ponižen, brez kričeče reklame, samo v svarilo prod ničvrednimi ponaredbami zadostuje, kajti prepričali so se mnogi že sami, da Blza-iluid tudi izpolni, kar obljubi. Pri vsem tom pa je vendar po coni. 12 steklenic stano povsod 6 kron franko. Zaprtje, slab tok, draženje k bljuvanju, gorečica, želodčne težkoče so simptomi, ki.jih ne smemo zanemarjati. 0 &katljio Fellerjevih rhabarbara kroglic z znamko „Elza-krofflJlo©“ stano le 4 K 40 vin. Iranko. Hišni zdravnik Vam rad povo kdaj in kako jo vporabljati oba izdelka. Ampak morata biti prava, katere izdeluje lekarnar E. U. FELLER, Stublca Elza trg Štev. 364 (Hrvatako). Spretne valjavce, podaiavce, ovijavce, sprednje in zadale valjavce vlečenje ter varivce sprejme takoj ob dobri plači v stalno delo neka štajerska železarnica. Dopisi, označeni s »Sch. M. 5289«, naj se takoj pošljejo na naslov: Rudolf Mosse, Dunaj I., Seiler-statte 2. __________ Lekarna „Prl kroni" Mr. Ph. A. Bohinc Ljubljana, Rimska cesta štev. 24. Priporočalo se sledeča zdravila: Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 v. Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno In llait do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v. Kapljice zoper želodCnJ krč, steklenica 50 v. Poslpalnl praSck, proti ognjlvanju otrok ln proti potenju nog, Škatlica 50 v. Ribje olje, steKlenlca 1 krono in 2 kroni. Salicilni kolodlj, za odstranitev kurjih oiis in trde kože, steklenica 70 v. „Sladln“ za otroke, Škatla eo v. Tinktura za želodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v. Trpotčev sok, Izvrsten pripomoček proti kašlju, steklenica 1 krono. Zeleznato vino, steklenica 2 kroni 80 v In 4 krone BO v. JBogata zaloga ženskih ročnih d«l in zraven spadajočih potrebščin. F Morinl ljubljhhh 1 . 111 (Sl JUl Mestni trg 18. Trgovina z modnim in drobnim blagom. Velika lzber vezenin, čipk, rokavlo, nogavlo, otroške obleke ln perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnlo, volne, bombaža, sn-kanoa Itd. ^redtiskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb. Pozor, slovenska delavska društva! Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufaktura! trgovini Janko Česnik (Pri CeSnlkul UlIBLJHIM Lingarjeva ulica • Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila. Postrežba poštena in zanesljiva. “7/ 7/ 7/ 7/—7'/ 7/ 7/ // I/ ~ 7/ A ss v, ss ss sv ss sv ss \\ SS 1 1Š» trg SH®Yo W \ Velika zaloga manufakturnega blaga, različno 'I e sukno za moške obleke, volneno bTago, kakor ; i ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — | Perilno blago, cefirji, kambriki, batisti v bogati 'i | izbiri. Različno platno in sifoni v vseh kako-“ vostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. % » Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za 1 postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti J = v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni o prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta. J jj Priznano nizke cenel sv ss w sv ss ss sv w ss ss Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse » ^ vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: g srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi £■ r pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira S. T v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh j« p velikostih za otroke. — Predpasniki najnovej- ^ ših krojev iz pisanega blaga, šifona, listra in 3 J klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do naj- ■ finejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti 1. U žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha. % \ Vedno sveže blago 1 1- U // // J/—7/—7/ 7/ // // // -fr-r HaiboliSa. naisinurneiša prilika zaštedenjel | LiudsKa Posojilnico registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6 pritličje, v lastni hiši, nasproti hotela „IInion“ za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi cela dežela Kranjska in jih obrestuje po 4 31 01 4 O brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bijo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago. Načelstvo.