L "PROLET ARFT' JE DELAVSKI LIST ZA . misleče čitatelje. DRUGI NAJSTAREJŠI jugoslovanski socialistični list. OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, b. t uusa-o JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE ST. — NO. 1271. OaUrsd m» s*cond-«lass matter Decsoifcer 4. I»l7.' st t K« port offie» <%t Ohtssgo. III., uadsr t K« Act of Congrass of March 4M. '*?» OjjCAGO, ILL.,. 21. JANUARJA, (JANUARY 21, 1932. Pnfclteked WM» at ' M3H W. Zfltb St LETO—VOL. XXVII. ZA DELAVCE IZGREDE GLADNIH, AKO SE DOGODE, BODO ZATRLI S PLINOM IN SVINCEM Banke, železnice in druge velike kompanije dobe državno pomoč. — Za gladne delavce pripravljajo vo-jaško diktaturo. — Svarilo soc. stranke kongresu "V slučaju, da bo pozvana proti drhali milica, naj v nobenem slučaju ne rabi slepih nabojev pri streljanju v množico, niti naj ne strelja nihče nad glavami, nego v sprednje vrste. Drhal v ozadju je najlaglje razpršiti z bombami. Ako potrebno, naj gredo dobri strelci na strehe ali v poslopja ter od zgoraj napadejo razsajajo-čo drhal... V slučaju progla-šenja prekega soda naj milica v nobenem slučaju ne dopusti izvrševanje kakih funkcij civilni oblasti... Energični oficirji si v takih slučajih lahko pridobe veliko ime, če nastopajo samozavestno in -odločilo... Povsod se lahko zanašajo na sodelovanje Ameriške legije in trgovske komore.. . To je nekaj izvlečka iz knjižice "Emergency Plans for Domestic Disturbances", ki jo je izdalo poveljn$tvo 33. divizije illinoiske državne mili- ..... . ce. Obsega 104 strani. V nji ^ bl «postavljali žjyljenja proso navodila oficirjem, kako, j^cev granatam m krogljam. imajo postopati v slučajih iz-1 loda kadar J* ^»d neznosen, v tej "depresiji in se spet po-vzpno v blagostanje. Isti načrt je sprejel senat 11. januarja. N Norman Thomas in Clarence Senior pravita v svojem odprtem pismu, poslano pred par dnevi kongresnikom in senatorjem ter ameriškemu tisku, da pripravljanje na vojaško diktaturo ne bo nasitilo brezposelnih, razen s svincem, toda svinec ne bo rešil problema, jie-Ko ga poslabšal. Urgirata vse odgovorne kroge, da naj skupno s sodelovanjem zvezne vlade »posameznih držav in okrajev izvedejo konstruktiven načrt, ki too brezposelna m in njihovim družinam res v pomoč. Ob enem apelirata na zagovornike državljanskih pravic in civilnih svobodščin, da naj bodo na straži proti nakanam, -kakršne sijejo iz navodil državni milici v lllinoisu. Socialisti niso za vprizarjanje izgredov, gredov, ki so možni v teh časih. Illinois seveda ni edina država ,ki ima pripravljene krog-lje, bombe in granate za stradajoče delavce, če se bi drznili preostro demonstrirati in zahtevati kruha. Značilno je, da računa mili-taristična kasta s tako sigurnostjo na sodelovanje Ameriške legije, ki se je po svoji taktiki razvila v docela fašistično organizacijo. Razredni značaj pripravljajoče se vojaške diktature je razviden v prej navedenih navodilih tudi iz poglavja, da se naj poveljništvo brez skrbi zanaša na sodelovanje trgovske komore* katera obstoji skoro v vsakem mestu. Interesi privatnega biznisa so zavarovani v vsakem slučaju, gladne delavce, če gredo na u-lico, pa imenuje ta vojaški pam-flet "drhal", v kateri dobe "vselej" najjačjo oporo tatovi in roparji ter profesionalni agitatorji". O pravih tatovih molči. Pamflet naglasa, da ne smejo biti oficirji z drhaljo prav nič obzirni in da se vojakom ni treba bati, ako po "nesreči" u-bijejo koga, ki ni direktno u-deležen v "drhali". Zdaj pa poglejmo na drugo stran. Dne 15. jan. je bil v spodnji zvezni zbornici sprejet Hooverjev načrt, ki določa dva tisoč milijonov dolarjev vladnega kredita železnicam, velikim bankam, zavarovalnicam in mnogim drugim mogočnim korporacijam, da si opomtrejo Vsaka številka "Proletarca" vsebuj« važno in zanimivo gradivo. Prečita]le ga! Ko »t« s listom gotovi, ponudit« ga pri-, j «tel ju, da ga ¿i-ta tudi on! postane množici vseeno in na take slučaje računa pamflet poveljništva 33. divizije. Neorganizirane množice na ulicah so proti oboroženi sili brez moči. Postanejo pa lahko sila, če se organizirajo za svoje inteY rese enako močno, kakor se je organizirala v prid dolarskega patriotizma npr. Ameriška legija. Kadar pristopijo rftotiso-či in milijoni delavcev v socialistično stranko, ne bodo taka pripravljanja proti "drhali", kakor jih omenjamo, nič več mogoča, pa tudi krize ne bo, ker ni zanjo v izobilju blaga iif vsakojakih bogastev ni kakega poštenega vzroka. DAVKI V ZFD.DRŽAVAH ZNAŠAJO ZDAJ OKROG 12 MILIJARD LETNO Leta 1913 je prišlo na vsakega prebivalca v Zed. državah $12 k veznega in vseh drugih davkov, leta 1931 pa že nad STO dolarjev! Dr. William Gerry Morgan je v svojem govoru pred člani American Tax Payeers' lige dejal, da so živl jensk« potrebščine vsled naglega večanja davkov silno narasle v ceni in s tem znatno znižale takozvani a-meriški življensk i standard. Skupno plača ameriško ljudstvo vseh davkov dvanajst milijard, dolarjev vsako leto, in vso to ogromno vsoto plačajo koncem Icon , ca MALI LJUDJE, ki kupu jejo življensloe potrebščine. Kapitalist, trgovec ali hišni veleposestnik ne plača niçe-sar, kajti ves davek dobi on nazaj od svojih konsu-mentov. Tudi denar, ki ga ukradejo graftarji v političnih uradih, je vzet v obliki davkov iz žepov ljudstva. To j« ibreme, ki ga republikanci in demokratje bodo nikoli odvzeli« nego ga io povečujejo. NOV "AMERIŠKI 2IVJENSXI STANDARD" CElUDI "PLEMENIT", JE PROHIBICIJA ZELO DRAG "EKSPERIMENT" Prohibicijo je pred štirimi leti definiral predsednik Hoo-ver za "plemenit" eksperiment. VVickershamova komisija je v svojem poročilu navedla, da je ljudi več pokvarila kakor pa odpravila pijančevanje. Hinav? ščine je veliko več radi nje. Graft se je razlezel kakor še nikdar, v zgodovini te dežele. Za ta "plemenit" eksperiment je potrošila zvezna vlada v 12 letih približno deset milijard dolarjev. Prohibicija kakršna je, je ljudstvu in državi v škodo. To vedo "politišni" obeh stranic prav dobro, a jo nočejo odpraviti, ker jim donaša ogromne "postranske" dohodke. MILIJONARJI SO SE PRIPRAVILI NA NOMINACIJE Zbiranje kampanjskih fondov. —Obe stranki dominirajo multimilijonarji in graftarji. Žito za bedne V to j deželi imamo po ustavi vsi enake priložnosti in vw neomejeno pravico do blagostanja in sreče. V realnem življenju pod to toliko opevano ustavo stvar ni tako lepa. Posedujoči sloj edini ima "pravico" do blagostanj«. Vso ustavo in državni aparat je pretvoril sebi v prilog. Delavci, ki so na papirju tudi smatrani za enakopravn« državljane, pa vedo, da je med njihovo in bogataško enakopravnostjo nepremostljiv zid. Medtem, ko na oni ¿rani poznajo glad samo iz notic v časopisih, je na drugi milijone ljudi, ki taktič-no pešajo v njemu. Razne dobrodelne organizacije jim preskrbe toliko živeža, bodisi da ga jim dovažajo na dom, alt p« oorvirejo v svojih kuhinjah, da jih rešijo smrti prod gladom AH glad jo vseeno, Io da je vsled tako poaOoci omiljen in pogrezanje pocasnejse. Dokler delavski razred ne poruši zidu razrednih razlik, fcodo sedanje razmere ostale. AVSTRUSKASOC. STRANKA V BORBI PROTI FAŠIZMU Vlada pleni socialistične "arze-nale".—Popuščanje fašistom in grožnje z "maršem" na Dunaj. Fašisti v Avstriji, kr imajo veliko oporo v klerikalni stranki in premoč v kmetakih občinah ter manjših mestih, se vež-bajo za svoj "puč", oziroma za pohod svoje oborožene armade na Dunaj, "da ga odrešijo socialistične uprave". Socialisti ne drže križem rok. Socialistična republikanska garda (Schutzbund), ki šteje 200,000 vojaško izvežba-nih delavcev, bdi. Toda medtem ko vlada pusti, da se fašisti skrivatf oborožujejo, išče in biska, da najde orožje v socialističnih "arzenaiih". Zadnjič je duliria v enem takem skrivališču tisoč pušk, mnogo strojnic, granat in drugega vojnega o-rožja ter ga zaplenila, kakor so* poročali iz Dunaja. Iz teh vesti je razvidno, da pride v Avstriji do civilne vojne ko hitro bi fasisti poskušali izvesti svoje grožnje. UNIJE ŽELEZNIČARJEV PRTriSNJENE OB STENO V OBRAMBI PR1D0BTTEV Ameriške železnice so vsled slabega planiranja, neekonom-ske uprave ter veli-ke količine vodenega kapitala v težkočah, ki bi nastale tudi ako ue bi bilo sedanje depresije. te bi imele samo toliko delniškega kapi-aala kot so proge z vso drugo železniško . imovino faktično vredne, 'bi večina kompanij tudi zdaj beležilo znaten profit. Iz stiske jim bo pomagala vlada z velikimi krediti, ot> enem pa zahtevajo železnice od svojih delavcev, da pristanejo "prostovoljno" v znižanje plač. Bratovščine in druge unije železničarjev so odgovorile, da «prejanejo znižanje pod pogojem, da kompanije kaj store za brezposelne železniške delavce, in da skrajšajo delavnik na 6 ur. Vsakemu zaposljenemu delavcu naj garantirajo minimalni zaslužek, to je, ne manj kot toliko in toliko mesecev zaposlenosti na leto. Kompanije so .e sugestije odklonile in zahtevajo znižanje brez da bi se u-kvarjale z življenskimi problemi svojih delavcev. Ako bi bilo ljudstvo pametno, bi bile Železnike državna posest,- pa bi zdaj železničarji 'ne bili v neprilikah. Poboji v uniji , New Waterford, Canada. — Na seji lokala UMVV of A. di.e 4. jan. je prišlo do sporeka pri poročilu, odbora. 19-letni Anglež Walter Giace je udaril odbornika Dennis McNeila s pest-Ijo pod nos, ta pa je dal napa* dalcu nazaj tako močan bok- p , sarski udarec, da se je Grace prekucnil preko treh stolov in si zlomil vrat. Bil je na mestu mrtev. Na obravnavi drugi dan je bilo zaključeno, da McNeil ni kriv umora in so ga o-prostili. Ta slučaj je bil v teku več let tretja tragedija v sporih med unijskimi člani v tem di-striktu. 4 Železna fronta" Nemška "železna fronta", ki se je organizirala, da varuje deželo pred fašističnim pučem, šteje 1,300,000 mož. V nji je 200,000 mož republikanske garde, 100,000 članov delavskih športnih organizacij in 1,000,000 mpž, ki so rekruti-rani iz vrst unijskega delavstva. Zračni promet se veča Aeroplani v Zed. državah, ki pripadajo United Air linijam, so prevozili v prošlem letu 43,000 potnikov, Ali 30,000 več kot v prejšnjem letu, in 4,840,000 funtov poštnih poši: ljatev. SODNA OBLAST V KENTUCKYJU JE LE ZA KOMPANIJE "Justica" v Mount Sterlingu obsoja rudarje v dosmrtni zapor radi unije.—Teroristične odredbe. Tudi 77-letnega William Hightowerja je reakcionarni1 sodnik s svojo poroto -na obravnavi v Mount Sterlingu, Ky., obsodil na dosmrtni zapor. Spoznan je bil krivim hoijska-nja na unijskih sejah in shodih, kar je d o vedlo po trditvi prose-kutorja do spopadov, v katerih je bil lansko pomlad ubit de-puti šerif, ko je načeljeval kompanijskim stražnikom. — Hightover ni izvršil umora, ne-'go ga dolže odgovornim zanj, ker je bil v odboru unije UMW. Delal je vse življenje v majni, razen v času ko je bil vojak v špansko-ameriški vojni. W. B. Jones, tajnik lokala UMW, je dobil na istem sodiàéu pred nekaj tedni za enak "prestopek" istotako dosmrtni zapor. »_ Prostovoljno sprejemanje * znižanja plač V dnevnem tisku lahko vidite pogosto vesti, kako s0 delavci v tem ali onem podjetju prostovoljno -pristali v znižanje plač. Npr. stavbinski delavci v lndianapolisu so sprejeli "prostovoljno" 20 odstotkov znižanja. Tudi delavci v tovarnah ne ugovarjajo znižanju, ker je v teh časih dva dolarja zaslužka na dan pač boljše kakor pa stradanje. Toda kompanije bodo enkrat za te grehe drago plačale. Federalni farm board je nakupil ogromne zaloge žita, s katerim ne ve kaj početi. Senator J. Robinson iz Arkansasa je že lani priporočal predsedniku Hooverju, da naj nekaj, od te obilice žita določi izstradanim farmarjem v Arkansasu, toda predsednikov zastopnik je dejal, da bi to bila "dola", čemur je administracija nasprotna. Zdaj pa so vseeno sprejeli v senatu predlog, ki Odboru demokratske stranke načeljuje multimilijonar Raskob, ki je nekaterim pre-navdušenim "progresivcem" namignil, da naj ne sanjajo, kajti če hoče demokratska stranka zmagati, mora imeti sol dnega kandidata, ki bo imel zaupanje onih, kateri prispevajo tisočake in stotisočake v kampanjske fonde. Slično svarilo je naslovil demokratom Melvin A. Traylor, ki načeljuje drugi največji banki v Chicagu in spada med odločujoče osebnos.i v demokratski politični mašini. ' Med republikansko in demokratsko stranko je danes le ta razlika, da se političarji tepejo za službe pod dvema označbama. V bistvu sta ena stranka in program ter kandidate obeh narekujejo kapitalisti, ki ju fi-ir ^cirajo. , Vesti iz Jugoslavije Iz Jugoslavije prihajajo ▼ ameriško dnevno 'časopisje le vesti o kakem političnem umo- določa, da sme ameriški rdeči ni, o prizadevanjih hrvatskih križ razdeliti 40 milijonov buš- separatistov, o pobojih v Ma-ljev pšenice med bedne prebi- cedoniji in pa da študentje v valce. Senator Robinson pa je Beogradu večkrat demonstnra-Hooverjeve besednike ogorče- jo proti Zivkoviču ob enem pa no vpraševal, če zdaj taka de- kličejo živijo kralju. ¿aanji litev žita ne pride več v defi- dijaški iztfredi v Beogradu so nicijo "dole" Spravil jih je v se vršil. 15. jan. Vest o o vo-zadrego ,kar se jim bo vsled ritvenem govoru kralja Alek-njihovega neumnega stališča še sandra pred novo ^n.ico je „„i. t _,.,,]„ tudi prišla v svetovni tisk. V sled večkrat pripetilo. uki„jenih nemških reparacij je Jugoslavija zelo prizadeta. Tu- Gandhijeva žena obsojena di brezposelnost je velika. Volitve v Avstraliji Mohandas K. Gandhi ima ženo, ki mu je bila v bojih za osvoboditev Indije ves čas ob * Združenim protiuelav strani. K0 so nedavno njega strankam se je posrečilo vzeti aretirali in zaprli, je sama po- delavski stranki pri parlamen-stala aktivnejša. Poslali 90 jo tarnih volitvah 19. dec. okrog v zapor. Protestirala je le, 20 mandatov. Vzrok porazu je ker so io obsodili samo na 6 razdvojenost delavske stranke jo tednov ječe. na dve politični enoti. BOJ PROTI VISOKIM DAVKOM Stranka brezposelnih Rev. James R. Cox ustanavlja narodno stranko -brezposelnih, kakor poročajo rz Pittsburgh a. Ustanovno zborovanje j« vršijoJ■ Mašmk iai tiSSÄ t Qlascoi iz Našega Qibarija -V-* -Vir. „ ^ K^Mr' s^^^t^fcM- članstva J. S. Z. Glasovanje o sedežu bodočega zbora JSZ. traja od 12. fe- razširjenje lista ne bi mogel napraviti uspeha. H koncu se zahvaljujem za sodelovanje in naklonjenost so bruurja. Tajnike opozarjamo, drugom J. Kosinu, John Tan-da naj pi*id6be k glasovanju cku, E. Mikušu, J. Petriču, J. koli k or mogoče največ članov. Plahtarju in A. Krvini.ki sta mi Eni pošljejo rezultat takoj po bila na razpolago s svojima kom ani seji, kar pa ni potreb- avtoma, dalje Dobiovoljcu no, ce pričakujejo, dobe več članov. .. — r----- c* » luni«, vvu.vw.jv« jejo, da lahko jn soprogi ter vseni drugim, ki r, ki bi ae izpol- so mi šli na roko. ^ Značaj Coxove dIwnoasi ?acij« ü^eznoselnih V iîn njeKoy9 ,stranko pred štirimi nili glasovnice. ' D^jc naj se vsi klubi že zdaj pripravljajo na izvolitev delegatov za naš zbor, ki bo dne 28,- -29.—30. maja v mestu, katere j a določi članstvo na tem Anton Vičič. West Atlis, Wis. V nedeljo 24. januarja ob 2 ______ pop. se vrši važna seja kluba reí rendumu! Volitve za"dele- 180 JSZ., na kateri boste gato bodo pravočasno razpisa- drugim čuli poslanca John ne.—Tajništvo JSZ. Ermenca, ki bo poročal o delu v wisconsinski zakonodaji. Razjasnil vam bo socialistični in progresivni načrt za pomoč brezposelnim in pa kaj je legislatura storila, oziroma ni storila. Pridite vsi. Vstopnina prosta. — Por°čevale^. V Girardu In sosednih krajih V Girardu, O., ima JSZ. klub št. 222, ki sicef nima mnogo člai ov, toda so aktivni tako, da pohaja "Proletarec" skoro v vsa,.o slovensko stanovanje. Ce bi L lel povsod tako cirkulacijo, bi ga prihajalo med delavstvo tisoče izvodov več kakor sedaj. Ooiskal sem tudi druge kraje v tem okrožju. V Karrell-Sha/on, Pa., me je peljal s. koi. ina, a z agitacijo ni bilo uspeha. Delavci so že dolgo brek. zaslužka in v zelo mizer-neui položaju. Po naselbini sta naju spremljala f>rank Krarriar ter Fr. Cimperman. Kar so . uaeii ljudje prihrankov, so Je nam mnogo razložil glede "zim znili" v propadlih bankah, bodoče kampanje. Nadzornika *i'da* Slovenski dom na Farrel- Fr- Ermenc in Tesovnik sta polu je prizadet vsled bančnega ročala o stanju naše blagajne; poioina in istotako društva. |E- Je rekel • "Knjige so v redu, Ke razmere kakor vv Far- toda blagajna ni." Zakaj ne? v Zanimiva seja Milwaukee, Wi». — "Kakor v dobrih starih časih, ko politika še ni bila prepovedana v Milwaukee", je pripomnil sodrug. In res, vsi sedeži zase* deni, dvorana skoro nabito polno—za naš soc. klub nekaj izrednega. Sodrug Hrast je predsedoval in skušal sejo skrajšati, kar se mu je le deloma posrečilo— preobilo poslov. Bodoči alderman petega warda sodrug Te&h íeiiu so v Warrenu, O. V obeh A^ajin so naši ljudje odvisni za Je preslaba; potrebujemo tri številke v prebitki!—". Jože je ne zadostuje, posebno ur vi. . a . - ....... družinah ,etl Je Pot™šemh okrog Agitacija v takih razmerah ~ dolarjev, kate- za pojačanje kluba je težka. EL*®da,f ve,lkl ln mah Ampak če si delavci ne bomo te.r neznatfen odstotek sami izboljšali položaja, kapi- ™ ?udj> V Povračilo išče talisti nam ga gotovo ne bodo. .1, l Za bančne V^ome Organizacija je nam raditega ,n i^ube tam kjer je ni, ob absolutno potrebna. e,!em Pa kritizira Hoo ver je vo Naš klub priredi v soboto 30. dm.m»tracyOj ker je to v so-januarja v rudarski dvorani do- Ju 8 P®™«nim slepomišlje-mačo zabavo, na kater0 ste 11Jem- z* vabljeni vsi. Naš drobiž slovenskih pesmi. John Merzel, tajnik. Iz Collinwooda, O. zaslužek, v železnih tovarnah, I »tega mnenja. Da, za denar, ki aime obratujejo, ali pa prav ** kampanja bo stala de-nialo. V Warrenu sem obiskal v blagajni pa se šopiri vec rojakov, ki so mi pravili o «bover. Pase oglasi sodruginja svojih težkočah. Eni ne delajo Juvan-20 dol. od društva "Veže uve leti. Frank Modic, ki je nera ln od druge strani bil delegat na prošli konvenciji l>je bolan in ko sem bil v —veselje in odobravanje. Sicer pa vlada popolnoma Varreau, so mi rekli, da se nahaja šsi v zavodu, pričakujejo pa, da pride kmalu domov. O-bi^Kal sem tudi naselbino Salem, O. V Youngstownu, ki je naj* večje industrialno mesto v tem okrožju z veliko jeklaino, sem fiašel enake razmere. Kdor dela, napravi le po kak šiht na teden, ali pa po par ur na dan. V Slruthersu, O., so vsi naši rojaki brez dela. V Youngstownu se.ii dobil s sodelovanjem s. J. Vetriča, ki je pionir v našem gibanju, dva naročnika, boljši rezuluit pa je bil v Girardu. St. ojarna še precej dobro o-b.a« aje. Plače so znižali 15 odeto kov. Delavihk je 12 ur na dan. V klubu in v agitaciji za list ao posebno aktivni Kosin, Tan-ceK, Dobrovoljc, Krvina in nekaj drugih. V Girardu sem do-b.i precej osebnih znancev iz nekdanjih dni. Eni so iz mojega rojstnega kraja Renče pri oorici, drugi iz Ljubljane. Skoro vsi so se naročili. V Girardu smo imeli tudi sestanek. Ko sem tu delo opravil, sem se napotil proti antracitu. drugačno življenje v klubu, odkar imam toliko sodružic; vse so agilne, odločne in dobre agi-tatorice. Seja postaja zanimivejša.— Radelj "kika" kot ponavadi in vidi vse črno, posebno glede izgleda da dofoimo kongres v Milwaukee; sodruginje ga potolažijo—samo ženske znajo to. Deset novih članov! Fin napredek. Poslanec John Ermenc nam pripoveduje o trdovratnih in težkih bojih v Madisonu. Peščica socialistov deluje z vsemi močmi in tvori tako. najmočnejšo od poro proti reakciji. Težavno delo, ki pa bo obrodilo stoteren sad—ljudstvo posluša in se uči—prišel bo dan in to v doglednem času, k0 se bo njih glas slišal širom države. Po seji nekoliko zabave. Franc ubira svojo piano-akordino, so-drugi debatirajo, ' Poličnik se poti, Zaje predava o loti, Ka-mnikar ml. pa prerokuje, da bo angleški odsek kluba najmočnejši izmed vseh v J. S. Z. do kongresa, ki se bo vršil v Milwaukee. Sodr. Oblack pa pravi: Mnogo močnejši in tudi najboljši. Medtem pa se vrši Nedavno je pittsburski katoliški duhovnik J. R. Co* organiziral pohod brezposelnih iz zapadne Pennsy Ivani je v Washington, ki se ga je udeležilo več tiaoč ljudi. Dobil j« celo vec publicitete kakor pred tedni »ličen ko ounUUčni pohod, toda manj, kakor pred mnogim, let. Cozyjeva armada brezposelni i. Vrhnji del slike na levi predstavlja župni ka Cm«, ko v imenu brezposelnih polaga ve ,ec na grob neznanega vojaka. Pač zelo patnoticno . Na vrhu na desni izroča P i v. Cox epomenico z zahtevami brezposelnih zveznemu senatn.-ju multimilijonariu Davisu, da jih predloži kongresu . . . Spodaj je množica brezposelnih pred kapitolom. Svoje mnenje o takih demon.tracijah smo ozna cih v prejšnji številki na 1. strani. V prihodnji bo imel o tem pohodu dopis s. J. Brit z Vidmar pa za "Bratoljubovo" v dotiko z ljudstvom. Obvlada la. Dasi je bilo isti večer mno domačo zabavo Kdaj se vrte, dobr0 nemščino, kar ji je bilo go privatnih in drugih zabav sem pozabil, toda to bodo dru- v veliko pomoč. Pravi, da so izmed modernih ljudstev Iiusi največ na nogah. Vozi se ma- S. Fr. Matko .iz Bridgeporta bo nam igral naše domaČe in druge plesne ko-made. S. Snoy je obljubil, da For®»t City, pa. — Obrat v se udeleži zabave ako le mo-I86*1 tukajšnjih rovih je pi&kav. goče, in enako tudi pevski zbor» ta.krat' kadar delamo, se v Naprej", da nam zapoje par Prostorih, kakršne imamo,ne da kaj prida narediti. Družinske koledarje smo letos prejeli zgodaj. Navadno smo jih razprodali po 50 izvodov. Tudi letos smo sklenili - . , .. , .vzdržati isto število, ki bi mo- Pri nas smo začeli fcovo leto 1 ralo biti za tako naselbino mno-še precej dobro s slavnostjo j go premajhno, če bi vsaj četr-' delavskega doma, ki je tina tistih, kateri pravijo, da praznoval svojo petletnico. Za simpatizirajo z prošlo leto nam ni žal—spominjali se ga bomo z gnjevotm, kaj pa dobimo v tem, je še vprašanje, a izgleda, da .nič dobrega. Udeležba na omenjeni slav-nosti je bila nepričakovano velika in spored pester ter bogat. Skoro vse naše napredne kulturne organizacije so sodelovale. Več živahnosti v tem letu kaže tudi klub št. 49 JSZ., ki se je podal na agitacijo, da u-stanovi mladinski odsek. To na- našim gibanjem, polagali malo vec važnosti delavskemu čtivu. Letošnji družinski koledar je urejen tako bogato, da je vreden veliko več nego stane. Vzemimo povest "Dota" od Katke Zupančič in "Felipe" ad Jošha Ovna, ki sami odtehtata ceno, ki jo daste za ta letnik Koledarja. Kojaki v naselbini, naš klub jih ima še nekaj na razpolago. TSezite p0 njih! Prošlega decembra je druš. št. 27 SSPZ., ki je že več iet v Prosvetni matici, priredil*, za gi naznanili. Ob polnoči smo se razáli, Ule in Alpner pa sta morala še po- lokdo. Železnice, ceate in av- spraviti mize. e^te tomobile šele grad?. V celi seji. Na svidenje na prihodnji Moskvi je le 150 šoferjev z M- Spartak. avtotaksiji. Opisala je nam tu- di poljedelstvo v Rusiji in rekla, da imajo tam troje vrst farme: zasebne, ki izginjajo, pol-zadružne ter velike sociali-zirane kmetije. Podala je nam sliko šolstva, industrije, umetnosti in stanje verstva v Rusiji. Ustavil sem se medpotoma v agitacija za bodoče prireditve: Johnstownu in se oglasil pri Perko agitira za "Slogino" ma- naših sodrugih ter sodružicah, Kolikor je dopuščal čas, a razmere so slabe in v agitaciji za škaredno veselico, sodruginje za "Venerino" prireditev, Pun cer za ono westalliškega kluba, Armi. Tu se bom omejil le na kratko poročilo. Shod je bil sklican v namenu, da poroča na njemu Marcel llal^ieman Julius iz Girarda o svojih vtisih iz Rusije, kjer je bila prošlo jesen V svrho pro-učavanja. Marcet ima prikup ljiv nastop, toda za tako velik shod nekoliko prešibek glas. Za tiste,ki zasledujejo poročila o Rusiji z obeh strani, to je v delavskem in kapitalističnem Iz Kansasa Arma, Kan*. — Kdor čita ^American Freeman", je vide! v njemu podrobno poročilo o i»ašem shodu, ki sm0 ga imeli 29. dec. v Empress teatru na|Videil da je jako dobra opazovalka. Mnogo cerkva je bilo takoj po revoluciji spremenjenih v lokale za delavske oiganizacije in v muzeje. Verstva so svobodna, toda mladino se vzgaja v svobodomiselnem duhu. v teh naselbinah, smo imeli nepričakovano - veliko udeležbo. Navzočih je bilo mnogo naših starejših ljudi in igra se jim je zelo dopadla. Splošno povpraševanje je bilo, k.daj zopet priredimo kaj sličnega. Člani klubovega dramskega odseka so storili kar so mogli, 1ogo jeidobil poseben odsek, ki j mladinski oddelek božičnico. je na delu. j y sporedu sta bila dva kratka • prizora, deklamacije in petje. Ali so delavci krivi propa-'To Je bila prva prireditev te danja bank? Dne 4. jan. je VIst€ v naselbini od strani na-tukajšnja ^A. Domovina" pri-'ših društev, nesla citate iz izvajanj demo- 27. dec. smo imeli v Lu- kratskega voditelja AI Smitha,.zemu letno sej0 federacije SN-^ v katerih pravi med drugim, kjer sem se seznanil s po-* da je ljudska nezaupnost upro- ?-«anim sodrugom H. Pečari-pastila banke s tem, da so vla- Henrik je čvrst dečko in gatelji vzeli svoje vsote ter jih navdušen za naš pokret. shranili doma. Denar so s temt Važen sklep federacije med odvzeli prometu, mnoge banke drugimi je, da povabi za pre-pa so vsled oslabljenja morale davateljico s. Anno P. Krasno, prenehati. i Nastopila bo v naselbinama Naravno je, da Al Smith jForest C's.y in Luzerne. S. Kra-zvrača krivdo za to stanje na sna je že spofočila, da se bo ljudstvo, njega zaposlujejo ve- povabilu odzvala. S tem nam liki finančni interesi, zato mo- je dana prilika, da čujemo to ra govoriti in pisati njim v pri- prvo slovensko delavsko govor- log, ni pa to potrebno za urednika "A. Domovine". Ako bi napisal komentar in pojasmil, da zadovolje udeležence. V|^a Je največ bank propadlo slovenski igri so sodelovali:!vsled tatinske ter nesposobne John Kunstel, Mart. Gorenc, uPrave, in le malo radi navala Jos. Rugelj, Mart. Krušič, Fred j vlagateljev, bi povedal reani- Baloh, John in Anton Sular ter co- * Afi naj delavce dolžimo za lirah na borzi, za zmešnjavo, ki je nastala radi mednarodnih dolgov ter reparacij, in za fi-hančne polome v tej deželi, ali pa kapitaliste? Krivi s0 kapitalistični elementi, česar pa demokratski» političarji nočejo Frances Šinkovec, pri angleški pa Jossie in Mary Strah, Agnes Dobrauc, Fred Godina in Matt letina ^r. Kot povsod, so bile tudi v našem programu pomankljivo-sti in imeli smo premalo za- , . , . a.• j u bave pred igro m med dejanji. Uekla je, da so sovjeti dobro ir% ,. ^ i . , , , ! . ,. Ä ¡ oicer je bilo za vse to preskrb- obračunali s kulaki ali premožnimi kmeti, ki so ovirali sovjetski ekonomski načrt za so-cializiranje poljedelstva. Veli ko so jih pobesili in postrelili. časopisju, ni povedala nič po-, - Za njo je govorila sodružica sebno novega. O Rusiji govori Caroline Lowe odvetnica iz jak0 simpatično. Opisovala je, Piitsburgha, in potem Sylvan s kakim potrpljenjem grade Bruner, tudi odvetnik v istem prav dobro zaveda in v bodoče ruski delavci svojo državo. Da- mestu. Lani je bil v Rusiji, se bo na podlagi izkušenj pones jim manjka še marsikaj za Znan je kot velik radikale«, trudil, da jih odpravi. Prihod-udobje, toda oni delajo v veri, Med svojimi stanovskimi tova- njo prireditev bomo imeli en-da si grade ekonomski sistem, riši je smatran za nekako gar- krat meseca marca, ki bo služil edino delavčevim in- jevo ovco. V svojem končnem teresom/ Vozila se je ves čas govoru jesodiužica lliiJdeman- Ijeno, toda tisti, ki bi imeli spo-polniti ta del programa, so nas pustili na cedilu. Primanjkovalo je tudi sedežev, ker se pač nismo nadejali tolikšne udeležbe. Odbor se teh nedostatkov priznati. V kampanji za Smitha nico v Ameriki tudi pri nas. Ker je letošnji predpust kratek in ker pri nas v postu ne plešemo, imamo ta mesec cel . kup veselic. Pne 16. jan. jo je imelo druš. št. 372 SNPJ., 30. jan. jo ima druš št. 27 SSPZ. in 6. feb. pa samostojno društveno sv. Lovrenca. Razen teh zabav imajo svoje družabne večere ali parties naša angleško poslujoča društva. Za zabavo je torej dovolj preskrbljeno. Ali Da se bomo pri tem tudi kaj spomnili na naš klub, kateri rabi več življenja? Anton Zaitz. v III. razredu, da je prišla več klubom in društvom ALI telite svojim priredbam čimveč moralnega in gmotnega uspeha? lär OGLAŠAJTE JIH V PROLETARCU.' Julius opisovala razmere med premogarji v llarlanskem o kraju v Kentuckyju, kjer se je ustavila nazaj grede iz Rusije. Slika je sramotna pega za to deželo in velik kontrast v prime ri z razmerami, v kakršnih žive ruski delavci. Navzoč je bil tudi komuni stični organizator VVhidden iz Pittsburga, ki je vabil na njihov shod, kateri se je vršil 7. jan., in v demonstracijo brezposelnih, ki bo 4. feb. v Pitts-ourgu. . " - Priredba našega kluba na Silvestrov večer je dobro uspe- A. Sular. ¡i Vabilo na zabavo kluba št. 25 JSZ Powhatan Point, O. — Na prošli seji je klub št. 25 napredoval za eno članico in tudi za prihodnjo sejo je nam bilo obljubljeno ,da se število članstva pomnoži. Vsi • člani So se obvezali ,da bodo agitirali kolikor največ mogoče za napredek kluba. Delamo le po 2 do 3 dni na teden, zaslužek pa je tako majhen, da še za pičlo hrano Klub št. 1 sklicuje skupno s češko soc. organizacijo VELIK SHOD o problemu brezposelnih delavcev in nji- rovih družin. Vrši se V ČETRTEK 28. januarja r ob 7:30 zvečer V DVORANI S. Na P« Je 2657 S. Lavvndale Av., CHICAG0, ILL. GLAVNI GOVORNIK «JAMES H. MAURERi bivši predsednik pennsylvanske delavske federacije in član elcaekutiVe soc. stranke. Vstopnina prosta. Pridite vsi! JAMES H. MAURER Mirovni konferenci se slabo obeta Agitirajta Prola- NAŠA ČETA V AKCIJI Sestinâtirideset zastopnikov in drugih a AGITATORJI NA DELU Izkaz naročnin, ki no jih poslali agitatorji "Proletarca". Vse naročnine, ki jih poeljejo zaetopniki tn drugi agitatorji Proletarca, so stete na bazi polletnih naročnin. Numc agitator, ki poalje «no celoletno, je zabeležen ▼ tem seznamu z dvema polletnima. • . ° II. izkaz. Poelali so: i Anton Vicic, na agitaciji v Ohio ...... 62 Jacob Rožič, Milwaukee, Wie.........25 Anton Jankovich, Cleveland, 0.......20 Francee Zak®všek, No. Chicago, III.....10 Chas. Pogorelec, Chicago, III.........8 Louis Ambrozich, Milwaukee, Wis.....7 John Jereb, Rack Springs, Wyo.......6 Anton Per, Springfield, 1IL ....................5 Anton Zidaniek, Pittsburgh, Pa..... . 5 Martin Hochkraut, Clenwood Springs, Colo......................» .. . i, 4 K. Erznoznik, Red Lodge, M°nt.......4 Nace Z lemberger, Piney Fork, O. ...........4 Anton Zornik, Herminie, Pa...........4 Anton Slobodnik, Crested Butte, Colo... 4 Frank Rataic, Forest City, Pa.........4 John Zornik, Detroit, Mich................3 Frank Podboy, Parkhill, Pa......................3 Loui» Strle, Krayn, Pa..............................3 Joaeph Snoy, Bridgeport, 0...........3 Anton Tratnik, Diamond ville, Wyo.....2 Vi ATeter Banich, La Salle, III. . . .. ...........2 Frank Ursitz, Sygan, Fa....... ..........2 Frank Bogataj, Coraopoli«, Pa. ...............2 Mary Musich, West AlUs, Wis. \.......- 2 Albina Kravanja, Glencoe, 0..................2 John Darovec, Chicago, 111.....................1 John Kak, Chicago, III..............................2 Anton Suiar, Arma, K.ans. . . . . ..............2 John leroel, Strabane, Pa. .................2 Louts Britz, Lawrence, Pa. ....................2 Joseph Lever, Cleveland, 0......................2 tie°rge bmreaar, W. Aliquippa, Pa.....2 1" rana Zaitz, Chicago, 111. .. ..............2 Martin Zalar, Koclongham, Pa.......2 Jacob Tomec, Cratton, fa..... ..............2 bartol Yerant, W. Aliquippa, Pa.....1 " I Skupaj v tem izkazu (4| tedne) 217 Vs polletnih naročnin. Prejšnji izkaz (4 tedne) OUft. "New Leader9' 11 anglaiki socialistih tadnik. Isfcaja v New Yorku. NaroJni- !! na 12 na leto, $1 na pol lota. Najboljfte orojevaz aatfoiki se- ! ! cialialièni lift y Ameriki. Mue- j{ fo slowiakih delavcev fa Uta. n Naroéito ai ga toài vi. Nerotat- | j no uai sprejem* "Proletarse". r SODRUGOM IN S1MPATIČARJEM Saja kluba it. 27 JSZ. »a vrlo vaak prri potek v maaocu ob 7«30 ivočorv Žanskaga odoaka prvi torek •aptambeu in novambru, «hmgaia pa skupaj • klubbni ▼ avgustu, olctobm h» docombiti. Uro isto. Mladinski anglaski odsok r.ak patok isvon prvo-ga ob 8. mvočer, vso v khiboaib pro-otorib a S. N. D. Sodrugi in so«lr«-grajo, agitirajto in pridobivajte novih «anoa in Slanic klubu tor noaib naročnikov naiamu glasilu Prolotar-cu. V organizaciji in isobrasbi jo na-ia mol. *_ Milwaukee Leader • Najve€ji ameriAki aoeialioti-tni dnevnak —Narofoinat $6 00 na lete, $3 00 aa pel lata. $ 1 60 za tri meseee. Naslov: 540 Juneau Ave. MILWAUKEE. WIS. Hočete pristno in čisto mleko za vaSo deco in oslalo družino. Dovolite da vam postrežemo z njim. Dostavljeno na dom iz naše sanitarne, solnčno zračne NOVE MLEKARNE WENCEL'S DAftlY PRODUCTS EDINA SLOVENSKA MLEKARNA V CHICAGU. 2380-82 Bkue Island A ve. Tel. Rooeevelt 3573 HERMINIE, PA. Trgovino s meianim blag« Podi in pralni stroji nata posebnost. Tel. Herminie 2221._ sorodnikom v starem kraju potem ko temeljito boste zelo ustregli ako jim naročite prevdarite vse okolicine, bos e prišli do zaključka, da je vaš denar res najbolj varno nal>* žen v Poiiljatev izvršimo mi. Posamezen izvod stane za stari kraj $1.12. Ako se vam zdi Proletarec vi ljudje čitajo, «a jim priporočite. CHICAGO. ILL. 1900 BLUE ISLAND AVE. proletarec aa im IMMva. Ivriaja Iahaja ritk četrtek. u*ka D*lav(kt Tiikr nt Druiba, Ckicajo, 111. f lMiU Ju|Mlovan»k« Socialistična Zv«ao u ¿edinjen« driava in ltanado sa celo 4* M 00; aa pel lata $1.75; ta ietrt leta $10«. — h eMMfcre: aa otio lato $8.(0; sa pol leta $2.00. T* ff^npld to oglasi morajo biti v našem uradu naj-paanaje do pondeljka popoldne aa prioWitev ▼ številki tekočega tedna. PROLETAREC *fl*hahad t?»ry Thuraday by ihe J ugasla v Workmea's PubUahin« Co.# Inc. Eatablkhed 1906. Sdfcor ________ Buaènaai Manager __________ Frank Zeit» ____Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: Urft**) 9tptea and Canada, One Yaar $8.00; Six Mentha ¿1.7i; Three Montha $1.00.—Foreign Countriea, Oae T aar $8.50; Six Months $2.00. Add. PROLETAREC W. 26th St., Chicage, 1H. i Rockwell 2864. —r 546 K lotični pojmi ameriškega delavstva Nikjer ne pojmuje delavstvo tako površno va nost organizacije, kakor v Zed. državah. Vs ed tega je le par odstotkov delavcev v unijah, število politično organiziranih pa je še , veliko manjše. Namesto, da se bi delavci učili organizirano nastopati v gospodarskih in političnih bojih, poveličujejo svojo "nestran-karstvo" in ob enem pošiljajo v zbornice svoje agente, ' da nagovarjajo poslance glasovati za to ali ono predlogo v prid ljudskih interesov, še večkrat pa jih prosijo, da naj nikar ne sprejmejo to ali ono, kar je bilo predlagano z izrecnim namenom koristiti privilegiranim slojem. Delavstvu v drugih deželah je nepojmljivo, kako je mogoče, da ima največja industrial-na država na svetu najšibkejše delavsko politično gibanje. Tudi mnogi delavci v Ameriki se čudijo. In čudijo se danes stotisoči onih, ki so bili do predlanskega leta brezbrižni, adaj pa jih drži brezposelnost k tlom in -• žele, da bi prišla od nekje neznana sila ter jih rešila. Ampak taka sila ne pride izven delavskega razreda, nego iz njega samega, kajia. bo delavstvo dovolj močno hotelo. To zimo so imeli brezposelni že dva pohoda v Washing\x>n in precej demonstracij v posameznih mestih. Vse to so organizirali preko noči in se je prav tako hitro razblinilo. Toda brezposelnost in vse kar prinaša ne gre nikamor. Demonstracije so mnogokrat koristne in tudi kak pohod brezposelnih v glavno mesto ne škodi, a tudi koristi malo. Ko-a istilo pa bi, ako bi bilo delavstvo v kongresu. politično dobro zastopano. V ta namen ¡bi morali delavci kajpada glasovati za svoje «kandidate tudi v "dobrih" časih, da se bi pripravili za obrambo svojih koristi v "pani-kaii". Ustanavljati požarno brambo šele ko tiisa že v plamenih je prepozno. V tej arizi se delavstvo lahko le nauči, kako nespametno je bilo, ko je izročevalo vso politično moč kapitalističnemu razredu. Samo to «poznanje pa še tne bi zadostovalo, kajti spoznati in uveljaviti mora tudi resnico, da o zmorejo, se rajše peljejo v svojem avtu, da si te dolarje prihranijo. Unijake odbornike so vprašali, kakd bodo na ulicah svobodnega Chicaga med svobodnimi Arheričani uveljavili svoj odlok. "To bo čisto enostavno", »o odgovorili. "Ako bodo v sprevodu pogrebci s svojimi avtomobili, se mrtvaški voz z rakvijo in drugi pogrebni avtomobili» katere vodijo šoferji, ne bodo ganili." Prav je, da se delavci bore za svoje interese. Ni pa prav, da se kaka stroka delavcev buri z bizniškega stališča za svoje in privatne koristi, neoziraje se na interese splošnosti. Taka taktika je vzrok, da so ameriške unije med maso izgubile privlačnost in simpatije. POŽAR UNIČIL 27 VELIKIH HIŠ Iz drame "Na dna" Cleveland, O. — V azil pride starec, bogve od kod. Ko ga' čez dolgo zaradi zločina nadlegujejo za potni list, ga vzaime noč. Sostanovalce v azilu tolaži, pojasnjuje na vprašanja in bodri^ Sam star in na dnu^ že-li, da pridejo vsaj mlajši nazaj v življenje. "Dedek, zakaj žive ljudje," je bil prijazno vprašan. In je prav tako prijazno in bodrilno odgovoril: "Za boljšo bodočnost žive ljudje, dragec moj! Vzemimo na primer, mizarji žive in vse—smet—ljudje... Iz njih se rodi mizar, tak mizar, da g" še ni videla zemlja; vse mizarje prekosi, ni ga med mizarji njemu enakega... Vsemu mizarskemu delu daje svojo obliko in naenkrat pomakne vse delo za dvajset let naprej ... Tako tudi vsi drugi... klu-čavničarji in drugi delavci... in kmetje—celo gospoda, vse živi za boljšo bodočnost! Vsak misli da živi zase, ampak na koncu se izkaže, da živi za boljšo bodočnost... Ljudje žive po sto let in nemara se več za --boljšega dloveka. Vsi, dragi moji, vsi, kakor so, žive za boljšo bodočnost. Zato moraš spoštovati vsakega človeka... ker ne vemo, kdo*je, zakaj se je radii in kaj lahko napravi... Morda se je rodil nam v srečo in veliko korist. Posebno otroke moraš spoštovati, otročičke. Otročički potrebujejo svobodo! (Nadaljevanje.) ni miselno inferijorno. Ako je svojitev pa še ni višek vsega, Otročičke pustite živeti, spoš- Pa ne le v preteklosti, tudi raz,i1ka "!ed . mtoško Žensk° ^ Žen8tV° do3ečL |tUJie jih v modernejših in v dobršni me- ™^ostjoje ta razlika zgolj Svetla zvezda ima še dolgo pot To ¿e ena Prime™ « te Jra- ri še v današnjih časih naleti- kva,ltetna- Zgodovina ženstva, jin ostri robovi bodo morali še me- V "J1 Je mnog-j lepih pn-mo na vcepljenje miselne kon- ka1k1or ne pristranska in poma- razmikati ovire. 2ena se bo zorov « tudi tragičuiu, kajti servativnosti ženskemu svetu njklJlva -dovolj jasno priča, da morala naučiti . harmonizirati ^ra predstav«ja življenje n* je ženstvo razvijalo svojo mi- svojo miselnost z moškim sve- dnu- Je re* umetniško padano lom, zakaj, ako ona tega ne bo 2rcaI° sistema, kakršen dopu-storila, moški prav gotovo ne oziroma sam peha tisoče-bodo prišli na to misel, kakor re in milijone, da se pogreza- ZfrioviM delavskega gibanja na Slovenskem PRIREDIL ANTON KRISTAN V Do ver ju, N. H., ae je pred dnevi dogedi Iv trgovskem delu mesta požar, ki ae je razširil tako, da je grozil uničiti vae mesto. G *silci so mu ustavili pot le z največjim naporom. 27 velikih trgovakih poslopij je zgorelo. Skoda znaša precej nad milijon dolarjev. Zenstvo v preteklosti in sedanjosti Po raznih virih priredila Anna P. Krasna • Se ni tako dolgo tega, ko se ni ra™Jaio svojo mi- smatralo potrebno, da bi hodi- no možnost vselej., kadar je le deklice v šolo. V kolomjal- ^»J ' ^oino8t,/| dana »nU-ni Ameriki npr., so bile šole k* hodnega udejstvovanja. namenjene samo za dečke in vrsta imen ženskih inte- prve ljudske šole na Angle- lektualk. ki so se vzlic vsemu škem niso nudile deklicam no- zapostavljanju in vednemu vce-bene prilike do šolske izobraz- PUanju konservativnosti vrini-be. Naše lastne stare mateie Ia v zgodovino človekove civi-niso znale pisati, ne čitati. Res lizacije, znatno omaje pribite da tudi moški iz revnejših slo- dokaze inferijornosti, pa naj jev niso imeli majboljših pri- bodo 11 Podani po najslavnejših lik v tem oziru ali če že druge- intelektualcih ali pa po našem ga ne, je imel marsikak deček skromnem kmetu, ki pravi, da priliko, da se je naučil roko- iniaj° ženske dolge lase in kra-delstva ali šel v svet in prido- tko Pamet, ter na ta način še bil malo znanja, deklice pa so najpriprosteje izrazi prastaro, bil^ odgojene skoro stoodstot- splošno naziranje moškega sve-110 za en sam poklic, ki se je l*naPram ženski miselnosti, smatral kot najvažnejši zanje v Da, zgodovina nam priča, da in to je bil zakon. Veljk odsto- je bila ženska vedno važen fak-tek deklet je bil še celo v ta tor v gradnji civilizacije in namen revno usposobljen, ker kulture. Kakor hitro se je dvi-je prevladovalo mnenje,«da za gnila kaka civilizacija na višjo zakon ni potrebna kaka poseb- stopnjo so se uvrstila med imena vzgoja ali izobrazba. Kaj na moških, ki so stali pri kr-je preostajalo ženskemu svetu milu napredka tudi ženska ime-drugega, kot da se j* udal v na, čeprav majhen ostotek v usodo in se sukal v ozkem kro- primeri z moškimi, toda vse-gu "ženskih/sfer". j eno, ženstvo je bilo zraven, je Evolucija je počasna reč in Pomagalo graditi. Celo cerkev, zato smo v ŠP zelo tesnem afei-'*1 gensko miselnost prezira-ku s preteklostjo, kolikor se1 Ia žensko samo, ima v naše miselnosti tiče. Marsika-| 8V°jem koledarju in imeniku teri učen profesor da tudi v teh svetnikov velik0 število svetnic, l-l «M « ••• J. • 1 i ' i _. 1 1 _ 1.1___1 '___* bi jim bržkone ne bilo nikdar Jo v nižine, prišlo na misel, da je pamet- - Režijo igre ima Jos. Skuk, ki nejše imeti domače ognjišče ka- je dobro vešč v tem poslu. O-kor pa ae potepati z gorjačo v beta se vam veliko duševnega Vr t nn XT_ - i • _ _ M ___ V « I rv . m modernih časih v javnost svoje mnenje o ženski emancipaciji ki so s svojimi intelektualnimi zmožnostmi pomagale cerkvi in o neuspehih, ki jih beleži moči m oblasti, ki jo je ime-miselnost ženskega sveta vzlic la v Preteklosti in danes ima vsej osebni svobodi, ki jo je PreceJ ž,v,h "svetnic", ki jo deležna moderna ženska. Raz- Pomagajo vzdržati pri življenj kritiki delajo sarkastične o- fJU* Modernejše statistike ena- pazke in podajajo svoja resna ko kažeJ° š*ren razvoj ženske miselnosti v zadnjih nekaj de roki po gozdih. Najjačja sila v civiliziranju je žena in v humanitarnem čutu presega moškega, zato bo njiorala vedno vporabljati sVojo' dojemljivost in svojo tajno metafizično moč, kadar bo «hotela udejstvovati nove, koristne ideje, ki se bodo porajale v njeni osvobujoči se miselnosti. — Tako jP bilo od začetka njenega stremljenja po znanju in udejstvovanju in je še danes — žena nP sme pokazati možu, da je razumnejša od njega, ampak le, da je željna razumeti njegovo modrost---. (Dalje prihodnjič.) užitka. Predelava bo v nedeljo 31. jan. v Slov. nar. domu. _________ Vstopnina je samo 50c. Q-troci v, spremstvu Staršev so vstopnine prosti. ,Zvečer po predstavi bo plesna zabava v spodnji dvorani. John Krebel. Prihodnji koncert milwa-uškega "Napreja" Milwaukee, Wis. — Soc. pevski zbor "Naprej" priredi koncert v nedeljo 27. marca v S. S. Turn Hall. Na sporedu bo med drugim spevoigra "Na planinah". Stopetdeset ljudi na klu-bovi seji Milwaukee, Wu. — Seje kluba št. 37 JSZ. dne 14. jan. se je udeležilo približno 150 članov in somišljenikov, ali največ v zgodovini tega kluba. Kakšna sprememba na bolje v teku nekaj let! Na dnevnem redu smo imeli med drugim referendum za nominiranje socialističnega kandidata za mirovnega sodnika ter 0 sedežu bodočega zbora naše Zveze. Pristopilo je deset novih članov. y Govorila sta socialistični aldermanski kandidat v naši wardi s. Tesch in poslanec John Ermtnc. mnenja o moderni ženi, posebno poudarjajoč, če bi res imele kaj intelektualne in konstruktivne miselne možnosti, bi isto lahko že davno pokazale, saj je vedno skrbel zanje moški svet in jim tako ni bilo treba trošiti svoje miselne energije v boju za vsakdanji kruh. Vse to zveni ciniku prijetno, ali pravtako bi lahko cinična žen-^ ska vprašala, čemu ni superi-jorna moška miselnost iznašla zrakoplovov, modernih strojev in drugih invencij že pred stoletjem namesto šele v zadnjih nekaj (Tesetletjih. Vprašanje skoro m potrebno, ker vsak razsoden Človek ve, da miselnost s* razvija stopnjema. Ženska miselnost ni izjema. Učeni individuji, ki nočejo pripozna-ti napredka v ženski miselnosti niso nič dfugega kot novi posnetki prastarih intelektualcev in vladarjev, ki so določali ko-Hko izobrazb* in miselne mož- nja. nosti sme imeti ženstvo njih dobe. . Neozirajoč se na kritične zaključke in izjave starih ali modemih kritikov ženske miselnosti, z mirno vestjo pritrdim, da ženstvo je že dokazalo, da setletjih. Malone na vseh poljih miselnega udejstvovanja srečujemo ženske v čezdalje večjem številu. Resnične in primerne se zde besede V. Thom-psona, ki se glase: "Ko je žena prijetno uredila in pripravila domače ognjišče je prišel mož-gospodar in je zagospodoval nad njo in nad ognjiščem. Vzel si je po krivici pravico, da napravi iz nje pokorno sužnjo. Neglede na to ali jo je oboževal ali pretepal, v obojnem primeru je hotel biti in je bil njen gospod. Žena pa je imela v sebi svetlo, oglato zvezdo -p- miselnost — zato jo mož ni mogel za vselej obdržati v svoji posesti. Svetla zvezda se je vr-tila in ostri robovi so ji delali pot v prostost, neodvisnost; po preteku dob je postala samosvoj svet, dobila je laSien prostor v krožečem toku življe- Gornje besede jasno in jedrnato označrjo-v kratkem dolgo pot ženske miselnosti, borbo, ki je spremljala ženstvo na tej poti in končno največji uspeh, ki ga je doseglo ženstvo do danes — osamosvojitev. Osamo- "ZLOČINCI" V KENTUCKY JU Na sliki ym Virjil Hutton, «Ur 30 lat, s iano in otrokom. Zaono s okrog 50 promofsrji jo obtoim sarotnlilco mortkno akcijo. V ¿mu itavk« maja prol\o loto sta btla ubita v Harlanakom okraju v Kontuckjju dva kompanijtka birtfa. Tajnik lokala U. M. W. rudar Jono« ja bil ia obaojan na «lotmrtno joio, dati ni niti udaril nikocar. Kompanijtki »o4nik «a jo a •vojo poroto aposnal krivim "Muvanja", ki jo d o vadi o do umorov. Obravnava proti obtoioncom m vrii i« voč tednov na Mount 3t«Hin«u, K j. Sodnik j« tako roakcionaran, da isfanja • aodna dvoran« celo roporterjo kapitalističnih listov, ako ta v poročilih kritisirajo radi nj««ovo pri«trano«ti. V v«om okroiju kontrolirajo iorifo, župan«, «odnik« In drug« uradnik« pra-mofovniik« kompanij«. ¿> (Nadaljevanje.) i0?faPwVa V Ce,0Vc" se je začela 6. dec 1884. Med porotniki je bilo 16 gradov in veleposestnikov. n Xlftf I Obravnava proti "krvavcem" * Celovcu. Ker se nam zdi ta obravnava prav važnsi za tedanje razmere, jo prinašamo doslovno p0 Slov. Narodu" (do pričevanja Stockbauer-ja) m po "Slovencu" (od tega pričevanja naprej). Oba sta jo posnela po celovških li-siin. • "Slov. Narod"k poroča: V 6. dan t. m. ob 9. uri zjutraj pričela je v tukajšnjej ličnej dvorani za porotnike ve lika obravnava proti anarhistom ljubljanskim o katerej se po vseh javnih prostorih v CV lovci, povsod, kamor se pride, jako živahno razpravlja. Da bi ničesar ne motilo razvit-ka pravde, ukrenilo se je veliko previdnostnih naredeb. Orožniki stražijo obtožence v po-rotnej dvorani, orožniki in redarji so nastavljeni na hodnikih in pri vhodu, konsignirani sta celo, kakor se govori, dve kompaniji vojakov. Uhod dovoljen je le proti ustopnicam, in to le znanim osebam. Priče morale so se pri uhodu izkazati s svojimi pozivi, potem bil jim je dovoljen uhod, zabranjen pa izhod, in tako smo prvi dan od 9. ure zjutraj do 5Vi' ure po-poldne, male pol ure trajajočim presledkom, bili neprestano internovani v sobo za priče! Kontrola bila je tako stroga, da se niti brzo-" javke neso smelft odposlati drugače, nego po prejšnjej cenzuri od strani sodnije. P iče prvi dan o obravnavi niso niti trohice čule, tudi drugi dan do 11. ure dopoldne bilo je tako, zatorej se za danes ne more druzega poročati o tej vele zanimive j obravnavi, nego, kar jft bilo tiskano v "Klagenfurter Zeitung", katera nam jft pri tej priliki prvikrat, upajmo, da tudi zadnjikrat jedini vir, iz katerega moremo zajemati. Poročilo v "Klagenfurter Zeitung" slove: Danes ob 9. uri se je začela pod predsedstvom c. kr. višje sodnije svetnika Ednu Schrey pl. Redlwerta pred zato delegovano porotno sodnijo obravnava proti 5 zatožen-cem. . Ob 9. uri prišli so sodniki in začelo se je žretoainje porotnikov, ki se je končalo ob polu desetih. Tq.se je vršilo kakor po navadi. Ko so bili iziežbani porotniki, začela se je obravnava s iem, da se je objavilo, o čem se bode obravnavalo. Predsednili začel je izpraševati obtožence. Zeleznikar pripoveduje: Ko je leta 1859 bil oproščen, podal se je na tuje v Gradec, na Dunaj in hodil tudi drugod po Avstriji do leta 1869, ko se je zopet vrnil v Ljubljano. Pozneje odpotoval je v inozemstvo, živel 8 mesecev v Švici, od koder je šel na Francosko (Montlucon, Lyon, Pariz). Na Francoskem je bil ob vojski in ustaji komunistov. Govori francoski, laški, nemški in slovanski. 2elez-nikar je krepek mož v najboljših letih z ru-dečimi lasmi in brado. Ferd. Tuma je visok in Mugnan; ka*cr Že-Teznikar je tudi ta v gladkej nemščini narisal ob kratkem svoje življenje. Delal je večkrat na Koroškem (v Celovcu in Volšperku). Njegovo šolsko izobraževanje je nekoliko ovirala bolezen; govori nemški, slovenski in češki. Izven Avstrije ni bil nikdar. Fran Sturm jako trdo govori in je tršate rasti (on je sin nekega ranocelnika). Govori nemški in slovenski. Eduard Kriegl stopi prav po vojaški pred sodnike in tudi odgovarja prav po vojaški. Njega oče je strojevodja. On je bukvovez, delal je v Trstu, na Tirolskem in Štajerskem. Tudi v Monakovem bil je nekaj Časa. Ko ji prišel od vojakov, stopil je v delo pri Klein* mayerji & Bambergu v Ljubljani. Sedaj j« v rezervi 2. ženijskega polka. Fran Dhü je mlad mož rumenih Ins, rojen na Ogrskem in tudi tja prisoten. Citati in pisati učil se je pozneje v Gradci. Njetft' st&riši so ubogi kočarji. Predsednik pouči zatoženca, da se mu zagovarjanje nikakor ne bode kratilo, a opominja ga obvarovati dostojnost pred sodišča»i Potem so prisegli porotniki in priče so hi* le poklicane v porotno dvorano. Predsednik jih je klical po imenu, potem pa opominjaj naj govore resnico. Ponovil pa je oporni! tudi v slovenščini. , (Dalje prihodnjič.) Kdo plačuje kampanje? Nominacijska konvencija republikanski stranke se bo vršila v Chicagu. Cikaški b* gataši bodo prispevali za pokritje stroško* par sto tisoč dolarjev m kak milijon ali dvi v kampanjski fond za Hooverja. Tudi demokratska konvencija bo v Chica _ i. Večinoma isti ljudje, kakor republikai ski, ji,bodo prispevali dve slo tisoč dolarjef ;f za pokritje stroškov. Obljubili so dati tudi milijon ali dva v demokratski kampanjski fond. To je republikanska-demokratska pog litika slepomišenja, s katero kapitalistični m- največjim uspeho«a teresi že leta in leta a in îeia z f V NEDELJO 7. FEBRUARJA v dvorani ČSPS CHICAGO tiskovine SLOVENSKA UNIJ^KA TISKARNA ATLANTIC PRTG. O PUB. CO. 2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, 111. ▼•I. Lafrndala SOU A. H. Skuhic. predi. — J. F. Korerky taj. IV. VUKi skozi okno vlaka (Mimabfini vtisi in epizoda z mojega potovanja*) NA POTI V WASHINGTON (Nadaljevanje.) Ko «no prepluli oiiuo, ae nam je odprl pogled na Sibe-nik. Ladja plava v veliko pri-»tanišče, k mestu, ki se dviga amfiteatralno. Na severnem dčlu pristanišča se izliva v morje Krka, sloveča reka po znamenitih slapovih. Teren na obeh straneh ožine je pravzaprav polotok, katerega južni del je bil uporabljen nekoč za dobivanje moiske soli in se zato tudi imenuje Velika Solina. Sibenik je stara trdnjava. To pričajo tudi tri trdnjave, ki se nad -mestom dvigajo, od katerih je najbližja v XV. stoletju igrala ulogo. Od mesta k trdnjavi so skalovitoi kaskade. ca kakor v strašnih mukah u-miilajočega Človeka, se nam je zdela pokrajina, strmeča s kamen iti m i očmi^v nebo. Usta nehote obmolknejo in v mislih "Vas ne?" "Mene?" "Saj ste se navzeli moftkih navad." Res je. Pozabila sem. Poj- vstaja strašil» beseda svetega dimo." pisma: "Prekleta bodi zemlja Sedemo. Pristnega dalmatin-radi tebe!" Strašna misel: Iz ca naročimo. raja vržen biti •— med to kamenje! Avtomobil obstoja. Kaj je to? Ali nam je .nepoklicanim, vendar le dovoljeno, da pogledamo za hip v izgubljeni raj? "Sedaj? Tako zgodaj? Pa dalmatinca?" "Kaj pa naj pijemo?" "Kavo. Saj je rano jutro." "Kavo? Sedaj? Gospa Marija? Kako naj pijemo kavo Ali nas zasmehuje fata morga- sedaj, ko pri sosednji mizi se na? Skočimo z voza. Na ro- di takšno dete, iskro, kakor je bu prepada stojimo. Globoko, iskro dalmatinsko vino." globoko tam doli med strmimi, i Gospa Marija je prijela za žoltimi pečinami se smeji zeleno obrobljeno čudovito jezero. Malo nižje je Kästelgrad, zi- Prekrasno. Tako mora biti pri- dan ko da je izrasitel iz skal. Ladja pristaja. Vežejo jo z vrvmi k stebrom, voda pa se peni, - kakor mleko. Vedno enak prizor in zato postaja vožnja na morju nekako dolgočasna. "Kako dolgo se mudimo v Sibeniku ?" . , "Dve uri." Pogledamo na uro. V Pol sedmih. Torej ob pol devetih moramo biti tu." Prvo kar je, smo si ogledali rudečkastp rudo, ki jo kopljejo kake pol ure od Sibenika in jetno in sladko potniku po puščavi, ako po dolgem potovanju po vročem pesku naenkrat naleti na oazo in si odpočije v senci palm. To krasno jezero je vsled skalnatega zapaha zastala Krka. Gledamo. Šumenje slapov pa nas vabi dalje, ik našemu cilju... Gremo dalje. In vidimo kaskade, po katerih pa kupico. "Res je. Naj živi." "Naj cveti." Trkamo, pijemo. Na ustah vseh je pridržan smeh, na o-, brazih vsiljena resnost. Ali glej... K mizam se bli--ža otrok,, devet ali deset let star. Morda celo mlajši. Ni mogoče uganiti let na bledem, izstradanem otroškem ličecu. Ve» raztrgan je, noga pohab- ljena. Gleda nas in ne prosi. Z ustmi ne, ali oči njegove po- d^vodo^Krke" bi«e (v«U žemeij) na kakor navadno pri slapovih, nego se razdeli v neštete posamezne kaskade, in splošen vtis je čudovito slikovit. Oblak vo- privažajo Vem na^zkotirni~že- lenega prahu, da se tako iz-leznici. Ogromna ladja pa po- razim, v vseh mavričnih barvah žira nakopičeno rudo v ^ V umazani vodi sft ziblje Nikdo ga ne vidi. Kje je spal siromak, da je tako zgodaj ma nogah ? Kaj je zajuterkoval? Morda pa še niti večerjal ni? Glej, tam prihaja drugi. Naravnost k barkam men trebuh, ki vsebuje najmanj 15 vagonov. Iz te rude se dela aluminij. Dasi je šele pol sedmih, delavci se že pote.% "Koliko ur ste delali?" "Ne štejemo ur." "A kako štejete?" ' "Po dinarjih. Štiri dinarje na uro zaslužimo." "Delate v akord?" "V akord. Dve zmeni. Noč in dan." 'O osemurniku ni govora. Ln nikdo se ne huduje, da se krši zakon," reče Zdravko. "Ako se krši v korist tovarne, ni hudovanja," omeni Matevž. Hudovanje je le če se ne krši." "Ali je to pravica?** Naglo stopamo proč. V me-tfto gremo.. Zaprta so še vrata in izložbe. Počasi se prebujajo. Park je majhen, prijazen, umetno narejen. Približa se nam šofer, pokaže na avtomobil in reče: "Slapove Krke še niste videli. Popeljem vas. Časa dovolj do odhoda parobroda." Gospa Marija ga je pogledala, nato pa še Zdravika, in rekla: "Pozna nas. Kajti drugače bi no vedel, da še slapov Krke nismo videli." Šofer se je nasmehnil in odprl vratica avtomobilu. Vstopili smo. Motor je zadrdral. Dirjal je avtomobil in kmalu smo bili na Krasu. Strašna puščava nas je pozdravila. Braz-gotinasti obraz in nabrekla li- na breg med listje. Tam ropota nekaj mlinov in spreminja pšenico v moko. Ali treba k parobrodu! Au-tomobil zopet drči, dokler se ne ustavi pri parniku. Veiaiar... čas še imamo. Gledamo Sibenik, bližnje ulice. Sibenik je nekako mala ženeva. Baje šteje nekaj okrog 8000 alunad 8000 prebivalcev, kakor je trdil stražnik, ko smo ga vprašali. Kakor trde zgodovinarji, je bil Sibenik leta 1116. pod go-spodstvom kralja Kolomana O-grskega. Beneški vojskovodja Falien mu ga je vzel. Ali leta 1163, ga je Benečanom zopet vzel Štefan III., ki je dal mestu privilegije, kakor Splitu in Tro-girju. Za časa Rimljanov^ je bilo še majhna naselbina. V času hrvaških kraljev se je zelo povečalo, znamenje, da je benečenstvo prišlo pozneje in Hrvatom ropalo hrvaško lastnino. • ' Taki časi so pa planili na Sibenik sredi XVII. stoletja. Leta 1647. ga je oblegal bosanski paša Mohamed. Leto za tem je razsajala kuga tako, da se ljudstvo ni moglo več opomo-či... § Stojimo na obali. Pravkar je priplul manjši pamik. Lepa, čmolasa Dalmatinka izstopa. Gre s prijateljico v kavarno na obali. Tudi mi, kar nas je moških, hočemo v kavarno. "Ali vas mika," se smeje gospa Marija. Armada bmpoMlnik pod vodihrom Re*. Coxa, ki jo ¡la is zapad no Jornia * Washington, aa jo vozila s avti in • t ru ki, mnogo pa jih jo ilo poi. Na aiiki na vAu jo duipina, ki «• polja ? Coxijavi povorki v Washington, •podaj pa, ko pronočuja f naki garaži. /rtttRfr. KNJIGE CANKARJEVE DRU2BE ZA LETO 1932 SE DOBE V KNJIGARNI PROLETARCA. 1.) Koledar Cankarjeve družbe ma. 1. 1932. 2.) Zver se je prebudila.' Povest. Spital Li am 0*Flahorty. J.) Po solnčni Španiji. Spisal Martin Anderson Necxö. 4.) Orači. y Pove «t. Spisal Angelo Cerkveni k. VSE ŠTIRI KNJIGE ZA 1.12* Naročila pošljite "Proletarcu". m —— gnila pomaranča. Leže na tla in jo lovi z roko. Ko jo ujame, jo začne jesti. Gnilo. A na trgu stane ena 50 para. "Povsod ta fakinaža," reče nekdo pri mizi, pijoč dišečo kavo. Prigrizuje bel kruh. Oči se mu pa svetijo, svete jeze nad otrokom"; ki je gnilov pomarančo in pohabljenim, ki sloni ob stebru kavarne. Lepa Dalmatinka pa odpre denarnico. "Kak0 ti je ime?" vpraša ljubeznivo pohabljenega/ Zmajal je z ustnicami, a glasu ni bilo slišati. . - -mi ona, ki jih je župan v svoji preti županu Porenti m sprav- mladosti pošiljal tisti razposa-Ija v opasnost srečo njegove jeni Liziki. Porenta postane žene. |, mehak, kajti uvidel je, da ga Ckicago, III. — V prejšnjr ima učitelj v kleščah. Roti ga, številki ste brali nekaj opisali naj mu izroči pisma kot urad-burke "Trije vaški svetniki",' nemu človeku, a učitelj pač ni katero vprizori v nedeljo 6. feb. ob 3. popoldne dramski odsek kluba št. 1 v dvorani CSPS. Sledeče je nadaljevanje opisa: Po seji društva za čednost in1 moialo vstopi v sobo županova žena Urša, ki ima to navado, da se rada drži blizu vrat ter vleče na ušesa. Mož je bil zelo čemeren, pač znamenje,da so bile na seji zanimive stvari. Uršo muči radovednost. MKa-k0 pa se kremžiš," mu pravi, fkakor kura, ki ima piko na jeziku!" Zupana to jezi, pa ji odvrne, da naj nikar "tako trapasto ne orgla". Zena nekaj sumi in padajo besede, ki spravijo župana še v večji stuah in obup. Kaj, če ona sluti, da je zapleten v pisma, ki jih ima,» oziroma jih je dobivala od njega črna Lizika? Pride učitelj in župan ga surovo sprejme. Ali učitelj ve, kako je treba. Zupanov strah naiven, pa pravi, da jih bo izročil najprvo župniku ker jih mora videti on preje nego drugi odborniki društva za čednost I neki hodi," vprašuje sama za-in moralo. Ko si je učitelj za-'se. Fani jo sliši in vpraša: "Kdo dosti pripravil teren, namiguje županu, da »e lahk0 tako. naredi, kot da pisma še niso prišla, ali pa da sploh ne pridejo. To se pravi, ako župan privoli v poroko svoje hčere z učiteljem, pa bo vse dobi o. In tu je oče Porenta v novi kaši. Isti moment stopi v sobo Urša, na poti vjserkev, in se silno začudi, ko vidi učitelja, tega nepri-daprava, katerega ne more trpeti. Prisili moža, da se naj znaša nad njim in župan res nekaj robanti, pri tem pa se silno-muči, kajti prišel je med dva ognja. Smejali se boste pri tem prizoru, kakor pri prej o-menjenih, nič koliko! Urša pravi, da ne ve, koga luna trka, njega ali njo, in odide jezno v cerkev, župan pa doma zdihuje, Lizika, Lizika, kaj si mi prizadeiala! Svoji ljubljeni Far.i pa pripoveduje učitelj, da se ji zdaj ni treba več bati, da postane žena koga drugega, kajti v svojem žepu nosi kolomanov že-gen, ki b0 napravil čudež, da bo oče prav rad privolil v to poroko. Začneta se poljubljati ravno ko vstopi Jakec. Presenečen je in v zadregi, a se le osvesti, in zelo si želi, da bi si tudi on tako upal poljubljati Marjanco. Fani medtem opazi Jakca. "Oh, to je moj ženin..." Učitelj jo raditega še tesneje privije k sebi, češ, naj vidi ta fant, kako je s to rečjo in koliko ima pričakovati. Fani mu ud sramu zbeži, učitelj pa Jakca vpraša, če bo nasprotoval njegovi poroki s Fani. Prav nič ne ,pravi Jakec, želi pa, da bi znal tudi on tako poljubljati. , Učitelj mu pokaže, kako naj to napravi, bodri ga in nato odide. Ko je Jakec sam, poskuša poljubovalno vajo. Medtem vstopi Marjanca. Kako je Jakcu vaja koristila, boste videli n« predstavi. Ko se mati vrne iz cerkve, je očitno, da jo mučijo skrbi. "Kod pa, niati?"—"I, tvoj ženin!" | Fani ji pove, da je bil že , včeraj tukaj, in danes, da pa je na to pozabila. Sicer pa tistega fanta noče za ves svet ne. Kajše skoči v vodo. Jezna je in naglo odide. Tudi mati je slabe volje, ker se hči tako upira. Nekdo trka. Jakec je, ki se predstavi zdaj prvič materi županji. Zelo je vesela. O, saj se bo Fani udala. Pripravlja Jakca, da se bo nje na hči morda nekaj časa ku-jala, a končno bo vse dobro. Fant pa ji zaupa, da je že vse dobro, da se imata rada in celo poljubila sta se že. Mati županja strmi! Kdo naj razume mlade ljudi. Kako se ta zmešnjava konča, boste videli sme-jočih obrazov na predstavi. Tudi župan se vrne in premišljuje, kaj mu je storiti, da se ne bi izvedel njegov 20 iet | star greh. Ves j* potrt. Obišče ga feimec,^katerega praganja enaka usoda radi istega dekleta. Zupan mu je zaupal, da ima nad sabo enako pokoro. Gre pa se za tri grešnike. Kdo neki je tretji? Pride Bavdek in prizna, da so tudi njegova pisma zraven v tistem zavojčku pri učitelju. Torej je ta tretji! Se to je zvedel Bavdek, da je posledica tistega greha fantiček, ampak čigav je, to je vprašanje! Trije "očetje" plačujejo zanj. Vsi ti smešni pVizori slede drug drugemu in drže gledalčevo pozornost kakor magnet. Da vas z igro seznanimo že pred predstavo, ibo opis nadaljevan v prihodnji številki. Preskrbite si vstopnice v predprodaji, ker so le po 50c. Na dan predstave bodo pri blagajni po 75c. Ako jih še nimate, pokličite urad "Proletar-ca", ali pa tajnika Petra Ber-nika, da vam jih pošljejo. Dalje jih razpečavajo člani in članice kluba ter pevskega zbora "Sava".—A. Miško. "JUGOSLOVANSKI ORKESTER"! T ? ? ? ? ? f T T T 1 t J ? ? ? t t v prizori V NEDELJO 24. JAN. i V S. S. TURN DVORANI S. 8th St. in W. National Ave. milwaukee. wis. Priatofftjto k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročit« «i da«™¡k "PROSVETA* Stan« sa calo lato SS.OO. pol lata $3.00. Ustanavljajte * nova druittm. Deset članov (k) je treba sa navo društvo. Naslov ta Ust tal sa tajništvo le: 26S7 S. LAWNDALE A VE.. CHICAGO. I Li- sa! ji vo in romantično opereto mu je bil znan, saj je tudi on £ član društva za čednost in moralo, pa zveze ima tudi! Le počasi, očka, mu pravi, če ne vas ugonobe pisma. Nato mu THE LUCKY JADE s spremljevanjem simfoničnega orkestra 36 oseb V opereti sami^ nastopi 43 oseb. Vstopnina 50c za osebow Pričetek točno ob 8. zvečata Royal Bakery SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR, lastnik. 1724 S Sheridan Rd., No. Chicago, III. Tal. 6624. Gospodinje, zahtevajte v trgovinah kruh ta naše pekama. % s t r rrfff Ples samo i^WAWA'iVW Phone Lawndale 4872 Dr* Otis M. Walter ZDRAVNIK IN KIRURG. 4002 W. 26th Street Chicago Uradne ure od 1. do 6 pop. izvzemši nedelje.. OGLAŠEVALCE V PROLETARCU ujjii ff fff f f f f f r rrf f i.................... vam priporočamo v naklonjenost. Ako vam lahko postrežejo enako dobro kakor drugje, zaslužijo, da jih patronizirate! Povejte jim, da vas veseli, ker oglašajo v Proletarcu SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO MERKUR 3551 W. 26th St., CHICAGO, ILL. (V bližini «rada SNPJ ia Prolatarca.) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL GLASER, lastnik. VINKO ARBANAS 1320 W. IStk St., Ckkaca, 1U. Telefon Canal 484«. , * SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC. S vaša erat lica aa plasa, svadka, pagrake itd. - FENCL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA a 2009 S. Lawndale Ave^ Chicago, 111. Tal. Crawford 13S2. Pristna in akutna domača jodftla. Pastraftka Sto izvodov za dva dolarja v agitacijsko namene pošljemo sto isvodo* "Pro-letarca" za dva dolarja. Naročite jih, kadar imate večjo sojo, veselico, shod, predstavo ali kako drugo priredbo, in jih razdelite med udoloience s priporočilom, da naj so nanj naroča. Poiljite naročilo pravočasno) SODRUGOM IN SIMPATIČARJEM V BARBERTONU IN OKOLICI. Saje kluba It. 232 JSZ. m vrle ▼•ako drugo nadaljo v masacu ob' 10. dopoldne v dvorani druitva "Domovina" na 14. ooati. Sodrugi. prihajajte redno na sejo in pridobivajte klubu nonrfc članov, da na ta način ustvarimo r.ioino postojanko J. S. Z. Somilljanike vabimo, da ae nam pri-drulijo. Socialistična stranka jo v ta j deftali edina dalavska stramka s konstruktivnim programom, s kata-im si delavstvo laklso pribori boljlo bodočnost in končno oevafcoditov Is maadna «uinosti. E. ZOLA t RIM Poslovenil Etbin Kristan. ..................» V —» * f (Nadaljevanje.) In potem, Se na večer poroke, je treščilo. Ali je pokazal Prada, Piemontanee, Severo-italijan in osvojevalec, brutalnost naskako-valca, ali je hotel ravnati s svojo ženo, kakor je ravnal z mestom, kakor nepotrpežljiv gospodar? Ali je prišlo Benedeti razkritje prehitro in je bilo preveč poniževalno zanjo, ker ni ljubila moža in se ni mogla vdati v to, da bi mu bila pokorna? Nikdar ni povedala jasne besede o tem. Ali šiloma je zaprla vrata svoje sobe i>n jih zapahnila ter se je trdovratno branila, da bi jih odprla svojemu soprogu. Mesec daii se je Prada, ki je postal zaradi te zapreke ves divji, trudil na v&e načine. Globoko je bil užaljen; njegov ponos je krvavel; prisegal je, da ukroti svojo ženo, kakor se ukroti trmasta kobila: S konjskim bičem. Ali ves poltni bes krepkega moža se je odbijal od nevkrotljive volje, ki se je čez noč zbudila za ozkim, dražestnim čelom Be-nedetinim. Boccanere so se zdramile v njej; čisto mirno — hotela ni, »nič na svetu, niti smrt ne bi bila izpremenila njene misli. Razuntega «e je ob tem nenadnem spoznanju ljubezni spomnila na Darija; spoznala je, da sme dati svoje telo le njemu, ker ga je bila le njemu obljubila. Mladi mož je bil že od poroke, ki jo je moral «sprejeti kakor žalosten slučaj, na Francoskem. Njemu ni tajila ničesar; pisala mu je, naj se vrne in se mu je vnovič zavezala ,da ne bo nikoli last drugega. Njena pobožnost pa se je še povečala; ta vztrajna misel, da mora izvoljenemu ljubemu ohraniti svojo čistost, se je v njenem verstvu pomešala z mislijo na zvestobo do Jezusa. Ognjevito ljubeče srce se je oste-Iji, v tej sobi, v tej palači, katere smrtna tišina ga obdaja. Udje so mu bili kakor strti, možgani kakor da so prazni; naenkrat se mu je zjasnilo, pa je razumel, da je marsikaj prezrl in da se mora skrivati nekaj velikega zapletenega za navidezno enostavnos.jo dejstev. Ali to je bil le hipen blisk, potem je zopet izginil sum; šiloma se je dvignil in se je otrese!, dolžeč žalostni somrak, da je edini knvec tega zgražanja in obupavanja, katerega se je srambval. (Dalje prihodnjič.)) Papež in Mnssolini Papež Pij XI. je velik prijatelj fašizma. ?.on» kl 80 dogajali med njim in Mussoli-mjem, so bili le posledica nesporazumov v njunem dogovoru pri delitvi vlade nad Italijo. Načelnih razlik med njima ni. Mussolini je papežu izročil popolno oblast nad Italijo v verskem in nravstvenem oziru, v povračilo pa podpira katoliška cerkev Mussolinija in njegovo vlado v političnem oziru. - V priznanje za njegovo pomoč pri pobijanju svobodomiselstva v Italiji je papež dne •9. januarja odlikoval Mussolinija z redom zlate .ostroge. 2e pred tem je papež odlikoval italijanskega kralja, prestolonaslednika in Mussolini je vega zunanjega ministra Gran-dij-H. Ako-bi ne detail gtožho, bi jim p*ipež ne denl svojih redov. y — Sporazum med Mussolinijem in papežem določa tudi sistematično raznarodovanje primorskih Slovencev s pomočjo cerkve. Na mesto Slovenskih duhovnikov prihajajo Italijani. Slovenski duhovniki, ki se ljubezni do svojega jezika in naroda nočejo oiieči; s^ zapostavljam m provocirani.* Nameščajo jih v najslabše kraje v Italiji. Jugoslovanski katoličani v Jugoslaviji m Ameriki pred tem dejstvom miže in ob enem delajo na Mernike vtis, kakor da Mussolinijeva vlada počne vse to na svojo roko. Resnica je, da delata fašizem in katoliška cerkev s papežem na Čelu v Italiji roka v raki. S KENTUCKYJSKE FRONTE brezplačno ru» razpolago." tta, rt-anica* jo, da je bila SJUicana izredna ueimcarasa seja. ¿aaaj? Zato, ker •4l*e*tortj ni upoitevai sklepa letne oeimtar»*« *ej«i. nadalje: 'To- j**:gev*li so uu, je Ouniuv tajnik se par Um preU »cjo prodajal tajno ueliuce, ¿c«ar ne 01 sunet." Zopet uu. lajni* uouiu mu pravico pro-o^ati dciaice, negleue katUnega prepiranja je kdo, naj bo laran ali ne. iver pa je bila to izre'i:ia seja, bi lahko dobil delnico vsak, kdor bi jih ielel. ; Toda naj bo resnici na ljubo povodanu, da ni bila hobena delnica prodana in to mora biti predsedniku gotovo znano, ker delnice se ne more izdati brez predsednikovega podpisa. Nadalje pite: "Ta boj je imel za posledico veliko poostritev razprtij. Uiat je izgnal novanja, ker Je 'drial z napredno »Unijo'." G. V ičič, proAeni ste, da nam pojasnite, koliko je na tem resnice. Sramota za vsakega, ki se vtika v družinske razmere ljudi v naselbinah, ki so mur neznane. Nadalje piie: :,S. Leverja so isto-tako zelo ob^ovražili. Leverja so na - --—- - ----rrrrrr r r r r § ms Priredbe klubov J. S. Z. in drugih soc. organizad] JANUAR. CHICAGO, ILL. — Shod klub« it. 1 • lodtlovanjem ¿«¡kih socialistov v ¿•trtok 28. jan. V dvorani SNPJ. Glavni govornik Jmmmm H. Maursr. DETROIT, MICH. — V nocUljo 31. jsn. op«r«tna procUtava "Svobodo" v Hrvatskem domu na Kirby. POWHATAN POINT, O. — Do-mača sabava kluba it. 26 JSZ. v soboto 30. jan. w Minors dvrani. CLEVELAND. O. — Dramski od- brata ponoči iz 1 k,uba Jt 27 JSZ. vprilari * na- deljo 31. jan. Gorkijovo dramo "Na dnu". FEBRUAR. EPORT, O. — Priredba kluba ¡1. fl JSZ na pustno soboto 6. februarja. WEST ALL1S, WIS. — Domača sa-bava kluba it. 180 JSZ. v Kraljovi BR1DGI >a it. Fl tridarski na¿in črtali tudi iz druàtva ; dvoran. y ^hoio 20_ f#Wuarja. U. V Kentuv*yju »o prod 14 dneSri polovili organizator j« N. M agitatorja drugih komunističnih organisacij, kar so "tnevarni državi in kor taja Boga." Vsakdo, ki ga oblfcat. katero kontrolirajo premogvvniiki baroni v Kentuckyju ugrabi, jim jo "kon^tnist" in "bogata>ec", pa četudi ni šo nikoli bil ¿lan kom. strank«. Gonja proti "komunistom" jo v resnici gonja proti vsemu, kar so ▼ Kentuckyju upira fevdalnim razmeram. Na sliki jo mnoiica preotogarjev v PtasrviHu, Ky., ki domonatrira proti oblasti, ki jo a rotirala del a veke agitator jo in saetopniko. Glasovi z druge strani Odgovor na A. Vičiiov dopis. 1267 piie za-lista Anton V "Proletarcu" it. stopnik imenovanega Vičič med drugim:- "Na drugi strani Newburga (oni pravijo temu delu "Na Jutrovem"), v novem delu mesta, so si naprednejši elementi zgradili Slovensko Delavsko Dvorano. To je njen uradni nar ziv. Tudi to je lepo poslopje z lično dvorano in drugimi sobami ter odrosn. V nji so svobodno gojili kulturna aktivnosti." Da, to je resnica, za-kar mu tudi iskreno častitamo. Nar dalje piie: "In nedvomno bi njihovo delo izborno uspevalo." Da, ako bi ne bilo par nasilneiev, ki hočejo kontrolirati celo naselbino. Seveda,, ¿e ne bi bilo strank, bi priili do uspeha, najsibodo ena stsanka ali druga, kajti pregovor pravi: "V slogi je moč!" Ker pa sloge ni, smo prizadeti vsi! Nadalje pi*e: "Ce se ne bi iupnik z bal za bodočnost svoje iare. Duhovnik Oman in Gnidovec sta vsled te bojazni začela delovati za oku-piranje Delavske Dvprane po verskem vplivu. K temu mu je pomo-glo več incidentov.". „ To je lai! Naj bo pojasnjeno gos. Vičiču, da nista ne duhovnik Oman ne Gnidovec okupirala Slov. Del. Dvorane, kajti nista delničarja, temreč delničarji, kateri so 8> zgradili dvorano, da bo odgovarjala njim samim in njihovim otrokom. Načelna izjava S. D. Dvorane nam daje moč in pravico, da smo vsi eiiak op ravni, ne glede na versko ali političnega prepričanja. Nadalje piie^ /'Ko se je julija t. L poslovil iz tare Rev. Gnidovec, so mu priredili odhodnico, pri kateri bi imelo sodelovati tudi pevsko druitvo "Cvet". (Naj omenimo, da se je g. Vičič zmotil za en mesec, ker se je Rev. Gnidovec poslovil junija, ne julija.) Nadalje piie: "Pravijo, da je bilo pritegnjeno v spored po stranskih potih. "Cvet" je bil dotedaj smatran za nepristranski pevski zbor. Glavni stan mu je v Del. Dvorani. Zaradi tega sodelovanja pri odhodnici duhovniku se je pojavil v zboru oster >por med /ari prijaznimi ter svobodomiselno mislečimi člani. Posebno nasprotovali oni, ki so obenem "Na Jutrovem", it. 477 SNPJ, katerega je pomagal ustanoviti. Vsled brezposelnosti ni mogel plačevati prispevkov. Upravni todbor mu je bil v oporo enkrat v poravnanju aaesmen-ta in istotako federacija. Ker pa dela ie ni dobil, je končno vpraial druitvo, da ga zabeleži med pasivne člane. Mesto tega so ga črtali. En vir trdi, da ga je črtal samolastno druitveni tajnik, ker je njegov nasprotnik." To ni v soglasju z resni- ^___ _ 'co. Prvič: Ako bi bil tajnik njegov I nasprotnik, bi po pravilih SNPJ mo-se ne pokori, se ga ali jo ral biti j^ph i^ver suspendiran £e iz zbora." Omenjeni sklep me8eca febraurja 1931, ker ni plačal je bil prečitan na prvih pevskih va- ,vojega asesmenta in ni vpraial taj- izvzemii treh nika aIi bo ^loiil ta njega ali ne. L - i- Pri vsem tem je tajnik, zalotil za Frank Siikovič, kateri se je izrazil, i me8€c februar| „u^ in aprii ¡^voda on se ne udeleži nastopa cerkvenih jega iepaf ne da bi vpraAal ali bi bU slavnosti, tudi ¿T pride dvajset ali odvi9en ^ druitvat dobi kedaj več povabil. Ker se nočejo Frank (povrnjeno Siikovič ,n njegovi pristaii pokoriti I Na ^ seji 3 m'aja 1931 je Jo_ večini so se pa ostali pevci in pevk* ^ph Uver prosil la ^^jr,«, pomoč. izrazili, da tudi oni «e m- bodo poko- ..¿e mi ni mo^oie dobiti 8em In pri tem je tudi čini, ako 'izključi je bil p ' jah in soglasno spre je loseb. Prvi pri teh treh osebah je ' rili manjšini, gotovo, da ne bodo sodelovali pri | njihovi prireditvi dne 6. septembra pri klubu ftt. 28. . Nadalje piie: 'Kmalu za tem incidentom so istotako s postranskimi načini—brez vednosti direktorija, U- I primoran postati pasiven." Nakar je na tej seji bilo odobreno, da se plača en mesec zanj iz druitvene blagajne. Obenem se mu je odobrilo proinjo za tri mesece in sicer junij, julij in avgust, kar mu je tudi glavni urad izplačal. Nadalje, na redni mesečni vedli v Slov. Dej. IKorani brezplač- seji dne 7 septembra je prosil za na no poučevanje krščanskega nauka." P<>»m>č, na kateri seji mu je Zopet velika lai! Letna delničarska seja, katera se je vršila 28. decembra 1930, je soglasno odobrila od strani delničarjev in delničark, da so prostori S. D. Dvorane na razpolago za pouk krščanskega nauka, proti odplačilu, do prihodnje direktoreke je, katera se je vršila 17. januarja 19S1MI bilo tudi odobreno za nadaljne tri mesece. .. Na isti aeji se ga je opominjalo, da gre do tajnika in spolni prošnjo. Zakaj pa ni izpolnil svojih dolifioetf, kar mu je društvo odobrilo v njegovo korist? Ti podatki so vam v dokaz, da to ni nobeden trik ali tričarski način ali čin samostalnega tajnika društva "Na Jutrovem", it. 477 SNPJ. Nadalje piie, da ima so člani kluba št. 28 v Newburgu. "Cvet" je pod vplivom prvoim nih sodeloval na odhodnici vseeno, kar je zelo podnetilo sovraštva, katerih ne manjka med tukajšnjimi rojaki." Naj bo povedana resnica, da smo bili povabljeni in na pevskih vajah soglasno odobreno, da se udeležimo izvzemši ene pevke. Dalje: "Cvet je pod vplivom prvoimeno-vanih sodeloval na odhodnici.' Napačno!1 Zbor ni sodeloval ne pod vplivom prvoimenov^nih in ne pod vplivom drugoimenovanih, dočim smo bili pripravljeni prvo in drugo imenovani. Sodelovali nismo. Zakaj? Zato, ker drugoimenovani se niso u-delef.ili v določenem času in seveda smo bili prvoimenpvani prisiljeni se odstraniti, dočim so pa drugoimenovani pozneje prišli, * da zasledujejo program, posebno pa društvo "Cvet". 2al nam je, da pri drugoimenovanih kot Jo.s Uver, ¿i» k «i j in na kakšen način je mislil sodelovati, ker je sam prvi nasprotnik pevskega društva "Cvet". Obenem je pa Jos. Le-ver žolel in prosil, da bi mu bilo dovoljeno držati nekakšen govor, »ie vemo pa, nif knkSni podlsei, toda to mu je bilo odklonjeno. Tukaj je počila prva struna katera je ^cvrro-čila sovraStvo mod pevci društva "Cvet". ' * Nadalje piie: "Zbor bi imel sodelovati tudi na eni priredbi kluba it. 28, ampak ni nastopil." Resnica je, da zbor je bil povabljen za sodelovanje .ia priredbi kluba it. 28. toda naj bo g. Vičiču pojasnjeno, zakaj ni zbor sodeloval. Sklep iz zapisnika it redne seje 21. junija s« «M: "Vmk pevec ali pevka se mora pokoriti ve- in na kateri je bila tudi plača določena. Na letni seji je bil izvoljen , . 41VT , direktorij za leto 1931, dočim g. Vičič dru4tvo N* Jutrovem" de«et delnic, piie "brez vednosti direktorija". '2al V re*n,c.i ji.h ima 31. Nadalje, da nam je, da je imela Slov. Del. Dvo- rana takega predsednika kot je bil Joseph Lever. Žal nam je tudi, da d je g. A. Vičič izbral takega spremljevalca, da mu je razkazoval našel je naše društvo c večino izkazalo za bolj katoliško nego »društvo Slov. Dobrodelne Zveze ali KSKJ. Naj bo resnici na ljubo povedano, da KSKJ nima postojanke v naši naselbini, je CHICAGO, ILL. — Dramska predstava kluba št. 1 v nedeljo 7. februarja v dvorani ČSPS. MAREC. DETROIT, MICH. — Angleško poslujoči odsek kluba JSZ ima priredbo dno 6. marca v Slov. dol. domu. CANONSBURG, PA. — Konferenca JSZ. sa sapadno Ponno v nedeljo 27. marca v dvorani druš. Postoja-ska Jama SNPJ. CHICAGO, ILL. — V nedeljo 27. marca prireditev kluba st. } v dvorani SNPJ. Varijotni spored iavaja angleški odeok kluba. MILWAUKEE, WIS. — V nedeljo 27. marca koncert soc. pevskega zbora "Naprej" v S. S. Turn dvorani. APRIL CHICAGO. ILL. — V nedel>e 24. aprila koncert "Sava" v dvorani SNPJ. CLEVELAND, O. — V nedeljo 10. aprila koncert "Zarje". MAJ. MILWAUKEE, WIS — Prvemaj-aka proslava kluba št. 37 JSZ. v nedeljo 1. maja v S. S. Torn dvorani: CLEVELAND, O. — Dne 1. maja prvomajska alavnoet v Slov. nar. do- John Metelko, 0. D. Preiščemo oH i n določimo očala •417 St. Clair Am« CLEVELAND, O. ....................... bino, katera Vičiču gotovo ni bila pa P0810^"1"* JSKJ, katere tajnik je znana. Sramota za predsednika Slov. Del. Dvorane, da ni raztolmačil po-tovalcu ali zastopniku "Proletarca" in da mu je vae nasprotno pomagal agitirati in lagati, kar se tiče naše naselbine. Nadalje piie: "Predsednik domove uprave sodrug Joseph Lever se je vsled tegs samolastnega postopanja razhudil." Prosimo vas gospod Vičič, da nam pojasnite, zakaj se je mogel Jos. Lever ali predsednik Dvorane razhuditi? Nadalje piše: "Sklicana je bila seja delničarjev, ki je po burni Zanimiv del "Proletarca" so dopl-razpravi zaključila, da naj. ima fara 1 si. Pristopite v krog naših dopisni-za poučevanje veronauke dvorsno kov ter sotrudnikov tudi vi. Joseph Lever in katero lastuje 24 delnic pri Slov. Del. Dvorani, in je odglasovalo z 21, glasovi, da se po-dučuje krščanski nauk in pet proti. Priporočamo, da naj bo v drugič g. Vičič bolj previden, ko bo opisoval razmere in odnošaje v naselbini. Prizadeti, Loui» Curk, AntOn T»*a-Gaspor Segulin. Akt tarča' vili? vam jo r.^rVakna potekla, ali ste jo a* "Prele-še obno- Kako izdelate pristni grozdni sok vam pove ' knjiga KLETARSTVO" SPISAL Bohusiav Skalicky. (S 85. slikami.) Najboljši opis in navodila kako ravnati z grozdjem. Cena $1.75 Naroča se v KNJIGARNI PROLETARCA 3639 W. 26th STREET, CHICAGO, ILL. IWwraiHBm ? Ml Mt Wf > C Vf >:Vt At «M 'At Mf ;,vt Mt Mt Ml /,Vt /,V« nf nf'Af'[f ![.9 !A.9 !Á.9 F.9 ' Slovenski in drugi premogarji to protla leta v stavkah in vsled brezposelnosti veliko trpeli. Nežteto vzdihov in kletev. Smeh in satira v tragediji njihovega življenja. Sliko o razmerah med premogarji je napisal pod imenom 'Vrtinec' znani slovenski pisatelj Ivan Molek. S ŠESTNAJST drugih povesti, OSEM opisov in člankov, DVA- C t ~ « - ' ■ NAJST pesmi, OSEMNAJST informativnih spisov in statistic- ; » ' / - nih podatkov, PETINPETDESET slik, portretov, ilustracij in mnogo drugih raznoterosti vsebuje sedemnajsti AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR ~ letnik 1932. VSI, K! SO GA ČITAU, SE O NJEMU POHVALNO IZRAŽAJO. » » i STANE $1. KOLEDAR JE VEZAN V PLATNO. * • Za večja naročila POPUST. — Pišite na naslov: » "PROLETAREC", 3639 W. 26th Street, Chicago, m. • ■ Ikwsr.irrr^iw.ji mm. Maurer bo govoril na našem shodu Chicago, lil. — Nihče nima v bojih za delavske interese več izkušenj kakor James H. Maurer. ki bo na shodu kluba &t. 1 in Češke soc. organizacije v četrtek 28. jan. v dvorani SNPJ. glavni govornik. James H. Maurer je bil pred leti socialistični poslanec v peimsylvanski legislaturi. Kakor si je vsled svoje sposobnosti in poštenosti napravil splošen sloves s svojim delom v kongresu Victor L. Berger, tako si ga je J. H. Maurer v legisla-' turi največje industrialne dr žave v Uniji. Maurer je bil mnogo let predsednik Pennsyl-vanske delavske federacije in */do prošlih volitev, ko so se proti njemu* in drugim socialistom • združili republikanci in demo-kratje ,je bil finančni komisar mesta Reading. Leta 1928 je bil socialistični kandidat za podpredsednika Zed. držav. James H. Maurer je bil aktiven v delavskem gibanju še predno je bilo ustanovljeno socialistično gibanje, kakor ga danes poznamo v tej deželi, Bil je v neštetih bojih in že mnogo preganjan. Tega moža boste imeli priliko čuti zadnji četrtek v januarju, ko bo govoril o brezposelnosti, in kaj je treba storiti, da se to gorje vrže z ram delavskega ljudstva, t Vstopnina na shod je prosta. Udeležite se ga vsi in povabite s seboj svoje tovariše, tudi ako niso naše narodnosti.—P. O. Predavanje in poročila na seji kluba št. 1 Chicago, III. — V petek 22. jan. bo redna seja kluba št. 1. Kadi važnega sporeda je potrebno,, da pridete vsi točno, kajti seja se prične ob 8. Taj riik Bemik bo podal pregled klubovih financ in aktivnosti v prošlem letu, imeli bom0 referendum o sedežu bodočega rednega zbora, čuli bomo poroči-| lo nadzornega odbora in ko bo dnevni red končan, sledi Joško Oven s predavanjem o Rusiji. Vstop vsakemu prost. _ Člani, ki še niso napravili obračuna s tajnikom za vstopnice Silvestrove zabave, naj to gotovo store na tej seji. P. O. HOMATTJE V AZIJI V Indiji m obnavlja boj nacionalistov proti Angliji, k«r ni ufodila . ». « , . ------" ~ i «ahtav» z« n«od>i»no«t Indijo. Indijci bi m zadovoljili « formo dominjona, kakršno ima npr. Kana-da. Ju*na Afrika. Iraka tor Avstralija, .alitera pa pravico, da m lahko vsak cas loci od Velika Britanija. Anglija jo pripravljana dati Indija novo ustavo, no pa ¿a tolilu» samoatojnaati, kakor jo nacionalisti sahtava jo. Indija •a jo v tem boju spat «ircmsnila v politični vulkan, ki povzroča isgrede, aretacija in r^riaalije.—Na Kitajskom sa kaos vslic japonski nevarnosti vaca m vlada jo bres sredstev in braz moči--Japonci uvajajo v Mandžuriji •vojo vlado. Dasi so si jo ia oavojili, trdijo venomer, d« »ploh ni bilo vojna, »ago ao lovili lo "handite", ki so ogrolalî iivljonja in imovino Japoncov v Mandžuriji. Na sliki na dasni jo Mahatma Gandhi, ki ja radi svojoga staliica in boja proti Angliji spot v saporu. Na dosni so japonska okupacijska ¿ete V činangu, Mandžurija. K A Jž AR SKI HČERKI V SPOMIN (Umrli prijateljici Mary Trebeč) Obisksmrti ' Ely, Minn. — Tu je dne 14. 'jan. umrla rojakinja Mary Šuštar. Bolehala je že dalj časa na sladkorni bolezni, kateri se je pridružilo še vnetje ob isti. Pogreb se je vršil v soboto 16. jan. Bila je članica št. 20 SNPJ. Rojena je bila leta 1871 v Mali Račni blizu Grosuplja. Na Elyju zapušča soproga ter štiri hčere, vse odrasle, in v Chicagu sina Fred A. Vrdra, ki je glavni tajnik SNPJ. Vsem tem naše sožalje. Danar, invastiran v dobro knjiga, ja najboljio invastiran. PRIREDBE PODPORNIH IN DRUGIH DRUŠTEV APRIL. WAUKEGAN, ILL. — Pradstava dram, odsoka SND. v nodaljo 10. aprila v Slov. nar. domu. Opomba: Cona objavam v taj rubriki j« $1.00 aa oal ¿as, to je de da-turna pri rod bo. Vabimo oodaorna in draga druživa, da oglašajo svoja priredbe v taj koloni, katar« bo priob-žona a list« vsak todon. V revni bajti se je rodila — kajžarska hči. Pot skozi živ-Ijenjp ji je bila od kraja posuta s trnjem in ostrorobatim kamenjem. Težka, naporna pot. Trpljenje j 3 bilo njen delež in krivic^ so jo zbadale. Mary je bila proletarka in njena usoda je bila usoda pre-zirane, po krivici k trplienju obsojene proletarke — milijonske množice nji enakih je že šlo po tej poti, ki je bila tudi njena pot, pred njo so šle in za njo gredo. Krivica stoji ob tej poti in vihti svoj strašni bič nad ponižanimi in oropanimi, in "koder^ pade, zagori krvava brazda nove krivice, ki se zareže v živo meso vsega, do česar ma pravico oropanega Človeka. Žrtve se zvijajo v mukah, proseče obračajo oči, milosti prosijo — zaman. Krivica np pozna milosti. Njen bič pada, pada, reže in reže v živo meso množic. In množice trepetaje omahujejo pod njenimi udarci, po štirih, po trebuhu se plazijo trepetale pred krivico, se je pred njo in v očesnih duplinah se obračajo krvave oči, Obupno proseče milosti — v nebo se ozirajo in pričakujejo pomoči od zgoraj, v temi vzdihujejo in prosijo, molijo in kolnejo, pomagati si pa ne znajo in nočejo, zato morajo prenašati bičanje krivice, ki jih bije, bije, K111» Uljt?. Tudi Mary jp šla po tej poti. Težka je bila, naporna, tudi ona je bila bičana od Krivice, vendar — kaka razlika! Medtem ko so množice volile sebi temo in gorje, se uklanjale in ona vzravnala, pogledala Krivici v oči ter se ji moško yprla: Pravice hočem! 1 Danes še redkim borcem za človeške pravice se je pridružila in po svoji moči in zmožnosti jim je jtomagala — pomagala ustvarjati novi svet, svet, ki se bo kopal v blagodejnem siju solnca Pravice, svet, ki mu bo krivica tuja. Mary Trebeč je bila zavedna delavka. Dobrosrčna, čuteča, plemenita žena, ki je imela v sebi pogum zoprstaviti se Krivici, ki jo je sovražila iz dna srca in ki je bila .zmerom v vrstah onih» ki se borijo za pravice Človeka-delavca. 2ena, kakršnih je danes še tako malo, tako malo! < Želodčno zdravilo, k! preskrbi zdravje in dolgo iivl]en]e "Chicago, Dec. 8.—Jaz tem' gotova, da mnogo ljudi bi «i lahko po daljšalo zdravje in življenje z viivanjem TRINERIEVEGA GRENKEGA VINA To je bilo moje zdravilo zadnjih 19 let V moji soseMini je fenska «8 let stara, polna življenja in še vedno hodi na delo, ter hvali Trinerjevo grenko vino kot njeno glavno oporo zdravja. Jaz poznam fenako, ki m ile »ko«i apremembo življenja bre*, da bi niti opazile in edino Trinerjevo grenko vino jih je preneslo «kozi to dobo varno. To Je iudovfto zdravilo. Vaša M rt. Marie Filip, Kedvale Are." Ako hočete biti prosti zabasanosti, imeti dober apetit in redno dnevno odvajsnje ostankov iz telesa, v katerem se zbirajo strupi in ki vodijo do nevarnih sitnonti, poslužite se tega nasveta in rabite Trinerjevo grenko vino, katero je prestalo že 42 letne sku&nje in se pokazalo najboljše odvajalno sredstvo, ter okrepčevalec želodca. Zdravniki ga priporočajo. V vseh lekarnah v malih in velikih steklenicah, vrednosten kupon v vsakem zavoju. Ako se g« ne dofci v vaši aoaeUinfc, tedaj piiite na Joe. Triner Co., 1333-46 So. Ashland A vene«, Chicago» IU. v Toda nje zdaj ni več med nami; njena življenska pot je končana. V petek 8. jan. smp bili skupaj živi in zdravi, govorili smo o delu, ki je naše delo, ki ga ne jmemo opustiti, dokler ne bo dovršeno — v nedeljo sem ji segel v rok$ — mrtvi. "Na svidenje v kratkem, Tone!" mi je rekla ob razstanku v petek zvečer, in pristavila: "Naš Tone Podgoričan!" Toda ne bova se več videla, nikdar več se ne bova pomenkovala o naši stvari — ker že drugi dan, v soboto, je dobro in hrabro srce kajžarske hčere prenehalo utripati. Kakor strela iz jasnega je treščilo med nas: Mary Trebeč je mrtva! Sodrug Frank je izgubil dobro, pošteno in zvesfto življen-sko tovarišieo. Klub št. 27 je izgubil dobro in zvesto članico. Klubova Zarja je izgubila enega svojega zagovornika. Prosveta in Proletarec sta izgubila zvestega čitatelja in naročnika. Ameriški Družinski Koledar je ob dolgoletnega zvestega čitatelja. Zavedni delavci smo izgubili močno, značajno, zavedno delavsko ženo. Mary Trebeč je preminula. Naše oči jo bodo iskale med nami — ne bodo je inašli pogledi. Toda njena podoba bo ostala vtisnjena v naših možganih, njene besede bodo živele z nami» kar je storila za naš0 skupno pravično stvar, ne bo nikoli pozabljeno! % Vsi, ki smo jo poznali, ki smo vedeli, da je bila Mary Trebeč naša, z nami in za nas, VSI jo bomo ohranili v lepem spominu! . Spomin na njo ne sme umreti, dokler bomo živeli mi ! Tebi, sodrug Frank, pa naše iskreno sožalje! Zavedaj- se, da njena smrt ni zadela le Tebe, marveč da je hudo udarila tudi nas in da mi s Teboj vred žalujemo nad svežim grobom Tvoje mrtve življenske tovari-šice, NASE Mary Trebeč. Naj Ti ta zavest ponfaga moško prenesti težki udarec in zaceliti rano, ki Ti jo je prizadejala Smrt z ugrabitvijo ljubljene žene. fran Jonfcez, (Tone Podgoričan), Cleveland, O. Sidewalks of Detroit Here is some ni'ore good news, somi-thing to rejoice about Five more netv members joined the English Division at the regular meeting held Saturday night January U. Three girls and two boys, and it seems that the young women will soon dominate in our branch. This will particularly iritere&t comrade Anna P. Kragna and encourage her to write more articles appealing to mother* and fathers to teach their children Socialism. The depression is reason enough that our young folks know it* causes and the necessity tor a strong Socialist movement and for their immediate action to join. ' — - • Recently, over the radio, the Detroit N*ws Digest devoted its entire period to politics. Reports of city, state and national government, also for-; eign countries; all concerning political struggles. You can imagine how imperative it is for the younger generation to know ihi« political system and what s happening the world over and why. In Detroit it is alarming how the city government has taken drastic action. Public service, new building prog jams, street widening and other work will be curtailed. Mayor Murphy is cutting expenses to the" bone and people depending on 6uch work will be made to suffer the consequences. Men are being laid olf, wages cut, public works stopped, thus throwing more on to the overburdened welfare department. AU this is being done to avert a "holiday payroll ' like that of Chicago. It is noped that Detroit will su/vive through this struggle and pay all of its wages at the new rate. a Speaking of wages, let's take a look at the railroad workers. Two million men through their unions ate resisting a 10 'k wage cut "just for one year". We are told it wiU help prosperity return if they take the cut. No doubt, a year hence there will be more trouble. The conference of all Socialist branches and clubs in Detroit followed the English Division meeting. Short talks were made by all delegates present inspiring the youthful comrades to ^airy on full force. Plans for organising and strengthening branches and locals were discu* sed and a combined May Day celeb rat ion with the city central In charge for tin affair. The coming gcm-ral election was another important subject talked about. Petitions will soon be circulated so as to get our candidates on the ballot. Means of raising necessary campaign funds will be planned by the city central committee". -1---" ; 1 i (a-—,. , ............ Here are a few affairs that will be well worth attending. Singing Society Svoboda, a sub-division of branch No» 114 JSF, will sponsor a two-act opperetta "April First" at 3 P. M. Sunday January 31 at the C'roation Home on K. kirby. An unusual assortment of stage attractions and a large orchestra for dance music in the evening are included in the program. Comrade John Berlisg has charge of this entertainment. •• • • -------- The Young Americans No. 684 SNPJ of Detroit will give a Valentine Dance on Saturday February 13 at lf6 E. Si* Mile Kd. Old folks will be admitted free and the rest will be charged the usual admission. A good time is in store for everybody, a The next event will be a program sponsored by the English Division for Sunday March 6. better mark it on your calendar and purchase your ticket in advance. A two-act drama "Grobovi bodo izpregovorili" will be produced. It is based upon a true situation that is iq existence right now—poverty. An additional number will be "Hans Von Smash", a one-act comedy. This play is full of excitement, laughter and joy. This affair will be given in the ¡Slovene Workere Home on Artillery St. » A Comrade, Detroit, Mich. rade Dr. Van E?scn give a lecture with movies on Socialist Vienna at Franklin Hall, 7 P. M The admission is free. The next day, Sunday January 24, he will lecture on the same subject and display his filnrA at the Strand Theater in the afternoon. Admission will be frie. Everybody is invited to attend. Those who believe that Socialism can never accomplish anything should attend these lectures and • see for themselves what Socialists do when they once get control of a city government. John Langerholc, Johnstown, Pa. ¡Socialists o/ Michigan to Meet in Detroit The state convention of the Socialist Party of Michigan will be held January 23 and 24 in Detroit. The Saturday session January 23, will be held at the Socialist Center 69 Erskine St., at 8 P. M. and Sunday January 24 at the Workmen's Circle Hall, 527" Holbrook Aye. At this convention party officials are to be elected, a state platform formulated and campaign plans outlined. We urge all members to be present. Peter Kisovec, Detroit, Mich. * Views and News from Milwaukee I have promised to write more about the triangular debate which was held here recently. Capitalism, Communism, and Socialism were the subjects at this forum. Norman Thomas representing the. Socialist ideals won the decision over his two opponents. Thomas stated "No other eneration can be charged with having all the means of abolishing poverty and not "doing it. It's true that we have more luxuries than any other generation, but each new machine adds more misery to the masses. We never had more economic insecurity and uncertainty than we have, at present. The only logical argument that our opponents have is that of the incapability of men to accomplish the j theories and principles of Socialism. We have self government in industry, also many municipal ' and governmental projects, such as Ontario hydro project and the tunnel between New Jersey and New York and many other municipally owned public works which are springing .up |Jthroughout the country in which the workers do not toil for a private corporatious but for the government. The Capitalistic fear that inventors would no longer invent if the profit motive was taken away has already ! been shattered, by circumstances sur-| rounding many inventions. It isn't the inventors now who get the money out of their inventions but the class who applies them. Capitalism as a world wide economic order is not ; showing any way in which the present order can evert wars or recuring depressions like we have at present. I'd rather be striking and picketing without a single arrest, as it is possible in Milwaukee with a Socialist rypyor at its head, than in any other city which has a capitalistic mayor. Milwaukee s Socialist sheriff will never have to lend a helping hand to snuffing out a human being's life on the gallows because it Is outlawed in Wisconsin and that is more than some Communistic office holders can say." made an appeal to the voters not to send those men back to the Capitol at the next election, who weTe opposed to his relief bill. But that is not all, he also &.! Socialism «nd the Farmer' Problem....,............... ALGERNON LEE • Socialism and Culture .................................... UPTON SINCLAIR Why I Am A Socialist ^ .............................. HEYWOOD BROUN Socialism and the City ......................... Mayor DANIEL W. HOAN Will Socialism End The F*il of War? ................... DEVERE ALLEN Pioneers of Socialism .................................... McALISTER COLEMAN Incentives Under Socialism ........................................ G. D. H. COLE Socialism and the Trade Vnions ........................... JAMES ONEAL Current Objections to Socialism Answered ........ JOHN M. WORK The Socialist qoal .......................................... FRED HENDERSON The Betrayal of the Worklew__...».......... Mr A LISTER COLEMAN Can Socialism Prevail In America? ....................... JAMES ONEAL * Forces Working for Socialism ...........;............ PAUL BLANSHARD Organizing the World for Socialism ................ CLARENCE SENIOR Socialism and Individual ............,.......^............. NORMAN THOMAS Social if m and Women ..................................MARION PHILLIPS The Practical Accomplishments of Socialism .... MORRIS HILbQUIT and NATHAN FINE The Practical Program of Socialism................HARRY W. LAIDLER The Political Philosophy of Socialism....................MORRIS HILQUIT * This Mt can U purcha»*d only from th* Socialist Party. Just write your nam« and addroM on the margin Ulbw of this add. cut off and mail with ramittanc« to SOCIALIST PARTY OF AMERICA 549 W. RANDOLPH ST. ' CHICAGO, ILL. í À Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers. Official Organ of Jugoslav- Federation, 8. P. vi: .y rer it-r OUR A!M: EDUCATION, ORGANIZATION, . CO-OPERATtyE, COMMONWEALTH NO. 1271. P«blUkod W—kly at 3639 W. f tk St CHICAGO, ILL., JANUARY 21, 1932. PARTIES AND CLASSES Political Dailies represent group of class interests. They always have and always will so long as conflicting groups and classes exist. The objector may answer that a reading of Republican and .Democratic platforms does not reveal this. Of course not. The leaders are not rfiupid enough to say that they and their parties represent certain class interests. They must so define who they represent that they will receive funjds fiom the groups they represent and be supported by the workers they do not represent. "The ruling classes are a minority of the voting population For this reason they cannot frankly state that they represent a minor-. ity. To do so would be for them to drive all their working class voters into opposition. They are compelled to resort to a strategy of deceit. They must promise the working class what they will not give and give the ruling classes what they do not openly promise. For these reasons Republican and Democratic platforms are vague and mean one thing for the possessing classes and another for the workers. Both stand for a tariff policy of nursing capitalist investments in great corporation enterprises but they do not say so clearly. They say that they strand for protection of "industry arud maintenance of high wages." The joker is found after elections When workers strike for those high wages in protected industry Democratic and Republican officials are ready with injunctions and police power. The capitalist class get the legislation and the workers get the injunctions and clubs. So political parties represent economic interests no matter how much they may profess otherwise. In order to rule, the capitalist parties must practice deceit. The Socialist party, in order to win power, must be as frank as the capitalist parties are deceitful. The Socialist party primarily represents the working class. The useful workers are the majority. To win them we must frankly represent their claims and interests^ For capitalist parties to toe clear on this wouki be weakness ; for us to be frank about it is strength. Moreover, the overthrow of the capitalist system implies a clear class vision toy the workers who have an interest in its overthrow and this clear vision cannot be acquired by other than frank representation of our views. —The New Leader. Tsl—h.asi Kscfcwsll 1—4. ■ . I1!*— VOL. XXVII. ' "No Difference" Victor Berger, when a Socialist representative in the lower house of the national Congress, used to tell how he would confidential ask eld party leaders: "What is the difference between the Republican and the Democratic party?" Laughing. Berger would repeat their confidential answer: "Victor, there is no difference." WANTS TO KNOW i « It doesn't take any argument at all to convince millions who voted for the G. O. P. that they were handed a "gold ¡brick".—The Progressive. No, Bob and Phil, it doesn't take any argument to prove that. But if it is truewwhat argument can you progressives put up for iemaining in the G. O. P.? Let's hear it. —The Industrial Democrat. The Miscalled "Dole" Workers I A Quarter to a Third of You Are Unemployed. Demand Immediate Federal Relief Just how mischievous and essentially dishonest is the campaign against the miscalled "dole"; that is, unemployment insurance, in our country which has the real and terrible dole of breadlines and political charity is well illustrated by the way in which at least two great New York »newspapers played up the news that Commander Booth of the Salvation Army opposed our copying the British "dole". Now what Miss Booth sa^d was bad enough, but it was not what the headline and the lead to the story represented her as saying. What she did was to express the conventional hope of people who have money or who hope to get money from the rich that the United States might escape the necessity for a scheme like the British "dole". But Miss Booth has the fundamental honesty to go on to add that many of the Salvation Army workers in England gave this "dolt" a share of the credit for the great improvement to be observed in social conditions among the poor in England. No one would gueaa that the had made this additional statemeht from the headlines I Jtftw"'n i PHI llllllll"'1"1 ..........1 'SEARCH LIGHT I III .............J Donald Lotrich , Iii..........illll Oscax Ameringer's American Guardian has been livened up considerably during the past few weeks by numerous reports and comments of Socialist activities. Oscar himself, must tyive taken a more definite stand to promote and propagate the Socialist stand. The independent policv originally adopted was unsound although perhaps practical for the moment. Last week's issue is of especial interest. The old parable of "a body divided against itself" has been reconstructed by Ameringer. He puts it into plain simple words that everyone should understand. We are happy, to see quite a number of our comrades forming the army'of subget'.ers for the Guardian because by so doing we'^can completely occupy the paper. . • • • When the workers have come to the end of the rope they finally awaken to the need of political acfion and a worker's political party. In West Virginia the coal miners have been driven to desperation. They have been forced to work so cheaply that they could barely exist, uaHsr intolerable conditions. But they have learned something by it They have learned that they need political affiliation as much as they need bread. So a few brave leaders have resolved to form a labor party or if necessary unite with the Socialist Party. And already the capitalist press is trembling and warning the barons to be on guard and to Drevent the formation of such a unity among labor. We hope the West Virginians succeed in their attempt and show the way for the other Staites in which conditions are equally as miserable. And we trust that they will see fit to affiliate with our party. „ • 1 Railroad officials meet to decide on wage cuts and while they deliberate «gainst the workers they are in unison otherwise they are competitors. What plan is going to be decided upon to break the union contracts will remain secretive*. It is certain that organized labor will again suffer because of Ks independent political attitude and its policy of favoring "political labor friends.". Railroad officials and other industrialists have always done everything possible to break the unions and thejnorale of itsjweiuThinK^ would be a good deal better today had the union leaders led their flock into a sound political party which could have prevented the exploitation of the workers,«gotten a more just and equal distribution of income and prevented the grafting politicians froai putting their hands onto the spoils of this system. The workers can expect nothing good f.om such deliberations. * • • The Chicago District Federation of SNPJ changed the date of its monthly meeting of Thursday Jan. 28. to Tuesday, Jan. 26, to enuble its representatives to hear James H. Maurer«speak at the SNP) Hall that day. Comrade Maurer hails from Heading, Pa., and is one of those whom the fusionists just managed to defeat at the last election. He wtfl, no doubt have an interesting message lor our people. He will stop here on his way to the National Executive Committee meeting in St. Louis the end of the month. Be sufe you come to hear him. • • The executive committee of the Jugoslav Socialist^ Federation met last Thursday to prepare the age«la for our coming convention in May. A committee on by laws was selected and a detailed financial repsrt was submitted. Despite the depression our Federation has gained a neatly number of members and clubs although the income wasn't quite as great as in previous years. The executive committee will do everything possible to make the convention on inspirational one. i • • • Clarence Senior and Noroian I Thomas, National [ Secretary and chairman, Public Affairs Committee, respectively, have addressed the H become unmanagable. They ate enlisting the services of the American Legion and Chamber of Commerce men in the drive against the starving, buch is the meaning of this fine letter which winds up with "The answer to the question 'Food, or BuMoU' is in the hands of Congress. The American people will want to know what the answer is to be." • • • Among the instructions issued to the National Guard are to be found these: "Nevtfr fire over the heads of rioter». The aim should be low, with full charge ammunition." They are to use regular shoU, no blank cartridges. To the generals and colonels auu majors who are supposed to protect human life and property what caie they about the hungry workers. What care .they if the National Guard shoots down hungry men, women and children because they are so hungry that they must now It is a pity that our governments can spend vast sums on rifles and ammunition and not a penny for "doles", as they call it. Wake up you sons of toil. Use your Wad« a little. Elect men and women into office wao wilt appropriate money for your existance, who will cut down the appropriations for the army and navy, who will seek to steady your employment who will stop those exploiting your labor, who will socialize mdust t(- and commerce. You and you alone can do it and election time is the right time to do it. • • * Socialist Club No. 1 JSF "meets Friday Jan. 22, at the SNPJ Hall. We urge every member to attend and to show more interest in the work of your club. people give these questions very little thought. This issue with them is not so important as dances and other entertainment which they prefer. Comrades, we have the future to contend with and the problems that stare us in the face. To deal with them properly we must be organized within the labor movement, attend our branch meetings, express ou,r thoughts to one another and learn why people who produce ^everything face starvation, and "those who do nothing have everything. The situation we find ourselves in is dark and only through United effort will we be able to create a better future. Let's attend our meetings regularly, participate in the discussions and bring the light of Socialism to the mas- * ' ) John M Th» childrcn'i kurcau of th« Unitad Stat»« of the national convention of the Socialist Party which will bc#held in Milwaukee in April. Adolph Dreifuss will outline plans for the campaign and general election this fall and Ben Larks, state secretary, will report on the progress and activities of the party in Illinois. AH members are invited. Bring your membership cards. A SIGNIFICANT VOTE One of the most remarkable events in recent French history passed almost without otice in this coubqr. Though the last of European countries to feel the depression, Franc^ is feeling it now. There is widespread unemployment—though nothing like that of Britain and Germany; and French wages are so low that' even French thrift and skill canhot stretch them very far over a period of idleness. . The Socialists introduced a motion in the Chamber of Deputies—corresponding roughly to the British House of Commons—demanding that money be taken from the military budget to v relieve the unemployed; that a national unemployment insurance system be established ; and that a six-hour working day be decreed by law. It carried by a vote of " 292 to 281! The government was caught off guard'. Premier Laval rushed back to the' chamber and rallied his forces. The motion was reconsidered, and this time defeated by 316 to 257. But the strength of the minority was significant. — Plainly, judging from the size» -of the minority, the French people are profoundly impressed by unemployment. The minority may develop into a majority which will force the government to take measures to check this evil. It is also significant that the 257 members voted" io take the money from the military budget. Evidently they are awake to the fact that military supremacy is nqt a measure of safety to the common people of France, but rather the opposite. Military supremacy is far mote likely to lead to the shambles, filling more millions of graves with the mangled remains of French workingmen, than to lead to peace, security or prosperity. The majority of the French do not yet see this, hut the size of the minority is encouraging. ..! The Milwaukee Leader. Books and Dépressions ' It is not true that the publishing business, as certain statements have implied, has been flourishing mightily during the depression It has probably suffered less than other businesses, but still its total volume has been cut. People are certain^ not reading less—the prosperity of many rental libraries would indicate that they are reading more^—jret~ they are buying fewer books. The statement needs amplification. Best-selling novels as a class have possibly suffered more than any other form of literary merchandise: there are instances in which an expected »ale of 75,000 to 100,000 copies has materialized into an actual sale of 10,000 or 20,000. Serious non-fiction has suffered too, though probably not to the same extent. Fair-to-average novels of the type that appeals to circulating libraries have suffered very little, if at all. Two sorts of books have been strikingly successful. The first consists of picture books, collections of humorous drawings with ribaJd or suggestive captions. The second consists of exposes, sour facts and sourer comments on our great political and financial leaders. Washington Merry-Go-Round, Scrapegoats, The Strange Career of President Hoover, Oh Yeah— these are the books which seem to define the tastes of a depression year—these and collections of somewhat stercoraceous pictures, like The Stag at Eve. It would almost seem that the two passwords to popularity are "sour" and "dirty", until one reflects thut Mourning Becomes Electra is also a best seller, and that the public for serious works of art is relatively unaffected by any depression. —The New Republic. Burned Up In. Battle ' The last war cost the United States $51,000,000,000, counting interest to date, acconding to Andrew W. Mellon, secretary of the treasury. As recently as 1885, $51,000,000,000 would have bought the whole United States, with everybody and everything in it, lock, stock and barrel. Today $51,000,000,000 would buy 16 states like Alabama, or three enormously rich California», with a couple of Colorados thrown in for good measure. It would buy the entire state of New York—including the metropolis, wonder city of the world— J and there would still be left oyer enough -to acquire four states like Maryland. If you had started throwing away dollars the daT^ Christ /was born, and had kept it up ever since at the rate of a dollar a minute without pausing either to eat or sleep, you would only now toe starting on your second billion, with 95,000 years more to go. At 5 per cent $51,000,000,000, would provide an annual income of $2,550,000,000, or enough to pen- j sion 2,125,000 old and broken-down workers at $100 a month, virtuall^abolishing poverty in this country. That is what fl> World war ha« cost you to date, ■■ and the* end is nt>t yet. Fbrm«>r President Coolidge : estimates the total cost will be more than $100,000,- j 000,000, or about the present value of all the states west of the Mississippi. The ransom of an empire j turned up in battle.—William Philip Simma, in New York Telegram. THE RIGHT jfl The first question to be proposed by a rational being is not what is profitable, but what is right, we can never see the right clearly and fully but by making it our first concern.—William Ellery Channinf. Finland's Vote What happened tr prohibition Finland forecast oI what will happen to it in the United Statsi whenever it is put to a vote here. ■