317
Vincenc Raj{p
SIMPOZIJ NA DUNAJU
Na pobudo Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju je v
Trubarjevem letu 2008 od 15. do 17. oktobra potekal v avstrijski
prestolnici mednarodni znanstveni simpozij Reformacija v srednji
Evropi (Die Reformation in Mitteleuropa). Poleg Slovenskega znanstve-
nega inštituta so simpozij soorganizirali: Znanstveni center Poljske
akademije znanosti na Dunaju (Wissenschaftliches Zentrum der
Polnischen Akademie der Wissenschaften in Wien), Madžarski kul-
turni inštitut (Ungarisches Kulturinstitut) Collegium Hungaricum,
Slovaški inštitut (Slowakisches Institut – Slovenský inštitút), Češki
center (Tschechisches Zentrum – České centrum) in Avstrijska aka-
demija znanosti (Österreichische Akademie der Wissenschaften) na
Dunaju.
Na simpoziju so sodelovali referenti iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške,
Madžarske, Češke, Slovaške, Poljske in Nemčije.
Simpozij je lepo uspel, saj je v letu predsedovanja Slovenije Evrop-
ski zvezi zbral lepo število njenih članic, predvsem novih in eno kan-
didatko.
V povezavi s Trubarjem je bil to prvi takšen simpozij. Simpozij je
pritegnil predstavnike narodov, ki jih je Trubar Slovencem omenjal
kot vzor, kjer je bila reformacija Luthrove smeri že izvedena. Leta
1562 je v slovenskem predgovoru h knjigi Articuli (Articuli oli deili te
prave stare vere kersčanske iz S. Pysma […]. Drey Christliche Confessionen,
namlich augspurgische, wirtembergische und sächsische […] auss Latein und
Teütsch in diss Windisch Buch zusamen gezogen) naštel ljudstva in države,
kjer je bila takrat »stara prava krščanska vera« že razširjena. Med
drugimi je Slovencem sporočil, da imajo »to našo vero« poleg velikega
318
RAZGLEDI, VPOGLEDI
števila nemških dežel še Prusi, Litovci, večji del Poljakov in Čehov, na
Sedmograškem ter Madžari. Notranje Avstrije in Hrvatov seveda ni
bilo potrebno posebej omenjati, saj so bili ti del ožjega Trubarjevega
delokroga.
Ob Trubarjevih poimenovanjih se postavlja vprašanje, kakšna je
bila razširjenost reformacije v teh deželah. Na to je skušal odgovoriti
ta simpozij, saj je prvič obravnaval sočasno versko dogajanje v deže-
lah, ki jih je Trubar Slovencem postavljal kot oporo pri odločanju.
Tako lahko mirno rečemo, da je bila s tem simpozijem odpravljena
velika vrzel glede dojemanja Trubarjeve duhovne širine.
Posebnost simpozija je bila tudi v tem, da je potekal na več mestih.
Otvoritev je bila v slavnostni dvorani Avstrijske akademije znanosti,
prvi dan simpozija je potekal v prostorih Madžarskega kulturnega
centra, drugi dan v prostorih Poljskega kulturnega centra. Slavnostni
sprejem s koncertom Trubarjevih pesmi je bil na Slovenskem znan-
stvenem inštitutu. Pel je oktet Zven iz Ljubljane, njegov spored pa je
obsegal pesmi iz Trubarjevih pesmaric v priredbah Mateja Hubada,
Matije Tomca, Ivana Florjanca in Janeza Močnika.
Na otvoritvi simpozija so sodelovali s pozdravnimi govori dr.
Stanislav Raščan (veleposlanik Republike Slovenije pri OVSE), univ.
prof. dr. Karl Schwarz (Univerza na Dunaju) in veleposlanik dr. Emil
Brix (avstrijsko zunanje ministrstvo), slavnostno predavanje pa je imel
univ. prof. dr. Alfred Kohler.
Kot predavatelji so nastopili še Vincenc Rajšp in Andrej Hozjan
(Slovenija), Eva Hüttel Hubert, Rudolf Leeb in Christian Gastgeber
(Avstrija), András Szabó, István Bitskey in Zoltán Csepergi (Madžar-
ska), David P. Daniel (Slovaška), Martin Rothkegel in Ulrich Wien
(Nemčija), Martin Wernisch (Češka), Jan Harasimowitz, Edmund
Kizik, Jacek Wijaczka in Tomasz Kempa (Poljska). Kot moderatorke
so sodelovale Francka Premk (Ljubljana), Katja Sturm-Schnabl (Du-
naj), Valeria Heuberger (Dunaj) in Martina Fuchs (Dunaj).