•VMiinV«
l*riiMiti»n® oberoŽMi« ^tesin« k» n»mvt»Lw jtiem« «» meji
Ves dogodek je nule, toda zdele so vernost. Nič več se seiii se vrni! domov, deii, (id takrat me
^rvzin skl fp dlllli
ItUSTROVAMI UST ZA MESTO IN DEŽELO	>■
Številka 11 Leto vil
Posamezna StevilKa po
2 Din
Izhaja ob četrtkih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Tyrševa cesta 29/1. Kokopisi se ne vračajo. Poštni predal štev. 345. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani štev. 15.393.
Ljubljana, 21. marca 1935
Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 4« Din, za vse leto 80 Din. V Italiji za vse leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki 21* dolarja. — Za odgovore je priložiti znamko.
P/ti ttavzgac
Pogosto sem že imel priliko poslušati ljudi, ki so v zasebni službi ali so pa celo začeli na svoje, kako tožijo o življenskih težavah. Tisti, ki so v službi, tožijo, da ne napredujejo iu ■imajo zmerom isto plačo, če jim je celo ne reducirajo — oni, ki so začeli na svoje, po navadi z majhnim denarjem, pa vidijo povsod same nevoščljivce in tožijo, da jim živ krst uoče pomagati.
Želel sem o teni napisati par besed.
Pred kratkim sem se vozil z uglednim industrijcem Pravil mi je, da že dolgo išče sposobnega človeka s pravkar absolvirano eksportno akademijo, a zaman. Čeprav vlada povsod velika nezaposlenost, se je na njegov oglas odzvalo le malo ljudi; a •5e tisti, ki so se prijavili, niso bili zanj, ker so imeli premalo strokovnega znanja. Gospod mi je rekel, da je danes, v dobi krize in stiske, skoraj še manj sposobnih ljudi, kakor ■jih je bilo prej; tudi so nravno manj vredni, ker jim je le do tega, da imajo službo in da vsakega prvega spravijo plačo v žep — ali so kaj ■storili za podjetje ali ne, jim pa ui dosti mar.
Danes ko toliko govore o nezaposlenosti in o pomanjkanju dela, smo dolžni pribiti, da je med tistimi, ki .že imajo službo ali jo pa šele iščejo, le premnogo takšnih, ki za svoj poklic niso zadosti pripravljeni ali pa ne čutijo zanj prav nobene ali pa le malo ljubezni.
Če se vživimo v takšnega zasebnega uradnika, bomo videli, da je njegovo napredovanje in zboljšanje plače odvisno le od njego- ih sposobnosti pri delu. Razumljivo je, da pameten šef ne bo odpustil sposobnega in za podjetj? koristnega delavca, in se bo dobro premislil, preden bi sprejel na znanje odpoved takšnega delavca zaradi prenizke plače — f;e je mož res sposoben iu podjetju potreben. Potrebnega, tako rekoč nenadomestljivega se pa človek lahko napravi v vsakem podjetju. Treba je le vsak dah storiti vsaj nekoliko več ali bolje,-kakor'gospodar fcatiteva.
Podobno je s tistim, ki so začeli na svoje. Tudi oni morajo pokazati svoje sposobnosti v tekmovanju z drugimi, sposobnimi ljudmi. Tudi takšno tekmo je moči dobiti, človek mora biti le boljši od drugih, ali pa marljivejši in ljubeznivejši — najbolje je l‘i(. če so v njem združene vse te vrline,- ■
7.a vsakogar, ne glede na to, ali je kje v službi ali je pa sam svoj gospodar, bi moralo veljati prvo in poglavitno načelo:	Izpopolnjuj svoje
sposobnosti!
Spomnim se. kaj je nekoč rekel angleški finančni minister Neville Chamberlain. Napisal je članek z naslovom; »Zakaj je Anglija bogata?« V njem je dejal:	Po 'moji sodbi so
sanje in načrti v življenju praktičnega človeka zelo važna reč. Mi Angleži znamo vzlic vsej svoji realnosti sanjati in fantazirati. In kaj vidimo? Sanje, ki smo jih imeli pred letom ali dvema, so se uresničile...«
To so velike besede velikega človeka. Mnogo naših ljudi se sploh nič več ne zaveda, da je vsakomur odprta pot navzgor, in mnogo jih niti ne misli na to, da bi 9e povzpeli le «ialce više, kaj šele da bi imeli svoje sanje in načrte in z njimi skušali priti <ia cilj. Skoda. Sicer ui lahko in čez noč se nič ne doseže. Treba je mnogo discipline, mnogo ljubezni do dela, veliko marljivosti in ne nazaduje izpopolnjevanja lastne izobrazbe. Res da je težko iu da dostikrat časa uiaujka; toda človeku, ki hoče uaprej, ne sme nič biti pretežka in nikoli mu ne sme manjkati časa.	Haka.
V senci električnega stola
Kot časnikar pri usmrtitvi v Sing-Sing«. — Strahote električnega stola. — »Nikoli več ne pojtletu gledat, kako človeka u Uijajo!« — Mož, ki jje hotel iz kavalirstva v smrt
(ZI) New York, konec februarja
Dobil sem vabilo za pričo pri usmrtitvi. Bila je mrzla decembrska noč, ko sem srečal prijatelja \Vallyja Robinsona. Mož je pisal za časnike in naročili so mu, naj popiše usmrtitev splošno znanega vlomilca Hambyja. Sedela sva v majhni kavarni Owneyja Mattna. Hamby je bil Mattnu dober prijatelj in stalen gost v njegovi kavarni. Vsi gostje so vedeli, da je llambvju sojenih le še nekaj ur, zato je vladalo v kavarni nekam pusto in mučno razpoloženje, čeprav je bila drugače zmerom veselo in razgibano.
Na vabilu je bilo natisnjeno, da moram biti točno o pol enajstih v kaznilnici. S prijateljem sva se odpeljala z avtomobilom in se ob določeni uri ustavila pred Sing-Singom. Na vožnji do kaznilnice mi je Wally pripovedoval, da so Hambvja prijeli ravno v trenutku, ko je ustrelil nekega bančnega slugo. Na razpravi se je hrabro držal. Wally mi je dejal, da ljudi takšnega kova po navadi šele v poslednjem hipu stre.
Pred kaznilnico je bila cesta polna avtomobilov in v njih sama zijala. Ko sva z \Vallyjem krenila po stopnicah navzgor, sva srečala neko črno oble-čeuo gospo, ki je odhajala iz kaznilnice. Njen obraz je bil spačen od bolečine; po licih so ji tekle debele solze. Nekdo je poklical taksi. Gospa je skoraj omahnila, ko je stopila v avtomobil. Pred vrati naju je sprejel visok Irec polnega rdečega obraza. Govoril je v irskem narečju; na čepici sla mu bleščali dve črki: P. tv. Ta mož je bil »Principal Keeper-", po Haše vrhovni paznik. VVallvja je poznal; stisnil mn je roko in meni tudi, ko me je \Vall.v seznanil z njim. Potlej je dejal Wa!lyju: "Zdi se mi. da je vaš prijatelj radoveden, kajti samo radovedneži prihajajo k nam gledat takšne reči/
Slovo od matere
Zazeblo me je. \Vallv je vprašal, kdo neki je ona črno oblečena dama, ki je pravkar odšla. Vrhovni paznik mu je povedal, da je bila vlomilcev« mati, ki se je prišla poslavljat od sina. Komu je vsa v solzah stisnila poslednjič roko, je Hamby dejal: -Good bye, mam; nič ne žaluj!
Sluga naju je odvedel v sobo, kjer so se zbirali časnikarji in priče. Ravnateljev tajnik naju je pozdravil. V sobi je bilo mračno, ljudje so se It- še-petaje pogovarjali. Ponujali so si s:;e-sklenice iu pili več ko za potrebo. Tudi jaz sem pil. Trikrat. Mrzel pot me je oblival. Kmalu je vstopil* uniformira« paznik in nas povabil k ravnatelju.
Levvisa G. Lawesa, kazuilniškega ravnatelja, sem poznal že od prej. Toda tistikrat, sredi noči, ko je sedel za svojim velikim uradnim pisalnikom, je bil videli ves drugačen, v obraz je bil bled iu suh. Koka se mu je tresla, ko je dvignil /. mize spisek z imeni uradno zapriseženih prič. Glas mu je trepetal, ko' nas je naprosil, naj ne govorimo v celici smrti, in nas obvezal s častno besedo, da ne bomo prizora fotografirati. Potlej nas je odvedel do poslopju iz rdeče opeke, ki je na zunaj spominjalo na bolnišnico. Odklenil je majhna vrata in nas spremil v dvorano, potem se je pa poslovil.
Ravnatelj Lawes je zagrizen ■ nasprotnik smrtne kazni; čeprav so za njegovega ravnateljevanja usmrtili že
več ko sto hudodelcev, ni bil nikdar priča pri usmrtitvah. Razgledal sem se naokoli. Bili smo v štirikotnem velikem prostoru vratom nasproti.
Krvuik čoka
Sredi dvorane je stal električni stol. Zdrznil sem se iu bilo mi je, kakor da bi mi oči odpovedale. V želodcu sem nenaduo začutil krčevito bolečino. Na desni je bila klop iu tja sem sedel z ostalimi vred. Na levi vzdolž »teue so molče stali pazniki. Sredi med njimi sta stala dva zdravnika s stetoskopom (prsno slušalko) v rokah. Na čelni strani sobe je »tal v pregradku visok možakar vdrtih oči in koščenih lic. Potapljal je nekako čelado v korec vode. Ta movf je bil rabelj. Pogledal sem prijatelju v obraz. Prav gotovo sem bil sam še bolj bled ko on.
Zaslišali smo škripanje ključa; nekdo je odprl nizka zelena vrata. Prvi je vstopil P. K., za njim je dostojanstveno stopal duhovnik s svetim pismom v desnici; ustnice so se mu komaj vidno premikale: šepetal je pobožno molitev. Duhovniku je sledi! med dvema paznikoma Hambv, orjak po postavi. Prisodil sem mu najmanj 90 kil. Lase je imel zmršene in notne, oči so mu ležale globoko v jamicah. Ozrl se je naokrog. Možak je bil videti mirnejši kakor njegovi pazniki, čeprav mu je že smrt podajala roko; kadil je debelo smotko. Temnorja-va obleka se je zdela kakor nova, bela srajca kakor bi bfla pravkar zlikana. Ovratnik je imel odpet kakor pri športni srajci.
. Pogledal ji- nas. ki snuj sedeli na klopi, in dejal; »Fantje, pokazal vani bom, kako se umre. Puhnil je oblak dima iz ust iu se nasmehnil vrhovnemu pazniku. Le-ta- mu je pokimal. Tedaj je Hamby .stopil nekaj korakov proti stolu in sedel, kakor bi se hotel odpočiti. Potlej se je pa obrnil 1; pazniku in dejal:	Uvala, P. K. Izro-
čite tudi ravnatelju mojo zahvalo!c Kadil je mirno dalje in naslonil glavo na podložek. ko da Id čakal brivca. da ga namili. Nato je zaprl oči. kakor bi hotel malo zadremati.
Takrat so skočili štirje pazniki k stolu. I)i lali so kakor ura. hlastno in vajeno. Prvi mu je zavihat hlačnici in pritrdil ua nogo gumast pas z bakre-j iiimi elektrodami. Drugi je privezal j obsojencu roki na naslonilo stola, po-j tem pa še nogi na prečko.
Strahotne »ekunile
Bii7.zz-zz7.-z-z je nenadno ostro za-i sikalo, Hambv se ,i>' vzpel, omahnil naprej, glavo je vrgel vznak in ob njej se je prikazal oblaček dima. Zadišalo je po zasmojenem mesu. Obsojenčev obraz se je spačil v smrtnem boju. V obupni smrtni tišini se je zaslišalo škripanje nategnjenih pasov; zdelo se je, da hodo popokali. Ham-
bv se je dvignil, kakor bi hotel ua silo vstati. Na široko je oprl usta in tisti mah so bila polna belih pen. Jezik si je bil pregriznil; visel mu je iz ust. Postalo mi je slabo, čutil sem, kako me zapuščajo moči, pred očmi se mi je storilo črno. Smrad po za-smojenem človeškem mesu je bil neznosen.
Spet buzzz-z-z. Oh obsojenčevih zapestjih se je zakadilo. V obraz je postal temuo rdeč, tilnik »e mu je zgrbil, žile in kite so izstopile debelo kakor vrvi. Pokanje jermenja je bilo grozotno. Čeprav je bil Hambv že mrtev, se je njegovo telo še zmerom obupno trgalo s stola.
Krvuik je izključil tok. Smrtno bled je paznik pristopil k mrtvecu in mu s tresočimi se rokami odpel suknjo in srajco. Gumbi so »e držali le še za poslednjo nit. Srajca je bila vzdolž pretrgana, koža Hambyjevih prs je spominjala na popražen kruh. Med vsemi uavzočuimi je bil zdravnik najmirnejšj. Pristopil je s stetoskopom k usmrčencu. Že čez dobro minuto se je obrnil k nam pričam, ki smo bili vsi bolj mrtvi ko živi. Hladno iu mirno je dejal:
»Razglasim, da je ta mož mrtev.":
Ravnatelj Lavves je od zunaj odprl vrata iu mi smo planili kakor blazni proti izhodu.
P.il sem prvi z.tiuaj. Želel sem si samo svežega zraka; moral sem se za vsako ceno znebiti neznosnega smradu po pečenem človeškem mesu.
Ves dogodek je trajal le štiri minute, toda zdele so se mi kakor cela večnost. Nič več se ne spomuim, 'kalifi seiii se vrhi! domov. LessM šem cel teden, Od takrat me je za zmerom minilo, da bi še kdaj šel gledat take razburljive prizore. A. I. ICidiuovv *
Druga zgodba hvala Bogu ni tako strašna, čeprav je le malo manjkalo, da iti poklala še mnogo strašnejša od prve. Toda dajmo rajši besedo našemu dopisniku!
GeatJemanor molk
(gl) Nevivork, marca. — l.e malo
žalujočih je stopalo pobešeuih glav za krsto bogataša liradinga. Nihče v Flntbroku ni maral pokojnega milijonarja; vsi so ga imeli za trdosrčnega skopuha. Tudi ob njegovi tragični smrti — umorili so ga v njegovi vili — se ni omehčalo niti eno srce. Zakaj umor je liil že nekaj dni po bankirjevi smrti jasen vsemu svetu. Vsaj zdelo se je tako.
Policija je prijela bivšega gledališkega ravnatelja Rodolpha Maureva. Kdo bi pač prisodil tako strašno dejanje priljubljenemu in elegantnemu gospodu, salonskemu »levu: in ljubljencu žensk?
Množica dokazov, ki so govorili za njegovo krivdo, ga je popolnoma zadušila. V predalu njegovega pisaliiika so našli več dragocenih prstanov umorjenega bogataša. Steknili so tudi svetniški kipec iz suhega zlata, ki ga je Brading visoko cenil. Spričo teh jasnih dokazov je •bilo vse Manrevevo pridušauje, da je nedolžen, neverjetno in smešno, ko pa ni mogel pojasniti. kako so vse te pokojnikove dragocenosti prišle v njegovo pisalno mizo. Izgovor, da je morda morilec na begu mimo grede skril dragocenosti v njegovem stanovanju, je bil. preveč iz trte izvit, da bi ga mu kdo verjel.
Preiskovalni sodnik je imel Man-] re.va za trdovratnega Inžnika in je
ravnal z njim kakor z zakrknjenim morilcem.
Kje ste (ta	bili v noči od	24.	na
‘25.	decembra?	: ga je vprašal.
Man rev je srepel predse. Jecljal je, hotel je" nekaj povedati, zdajci se je pa	pomiril in	ni zinil niti besedice
več. Njegov proces je bil v pičli uri končan.
Porotniki so gledališkega ravnatelja obsodili na smrt na električnem stolu.	Usmrtitev	so določili za	28.	fe-
bruarja. Streathan, guverner države Illinois, je pomilostitev odklonil. Z» Maureva ni bilo več rešitve.
Ženski obisk pri guvernerju
Zgodaj zjutraj dne 28. februarja se je ustavil neki avtomobil pred guvernerjevo vilo ua deželi. Neka lej>a mlada dama je hotela na vsak način govoriti z guvernerjem. Sprejel jo je.
»Rotim vas, gospod namestnik, rešite človeško življenje! ltodolplie Man-rev je nedolžen!«
Guverner je bil od sile presenečen, ko je padla lepa neznanka pred njim ua kolena in obupno ihteč iztegnila roke k njemu. Šele čez nekaj minut se je toliko opomogla, da je mogla govoriti:
»Tisto strašno noč štiri in dvajsetega decembra je bil Itodolphe Manrejr vso uoč pri meni. Moj mož je liil takrat na potovanju. Itodolphe je bil gentleman. čeprav je vedel, da mn gre za glavo, ui hotel povedati resnice. Rotim vas: rešite ga!:
Obiskovalka je povedala guvernerju, da se piše Ethel Bell; živela je že dalj časa v nesoglasju s svojim možem. Maureva je spoznala til; pred ono tragedijo.
Guverner je pogledal na uro.
.-Usmrtitev je napovedana točno ob enajstih. Samo še dve uri je časa! Sicer Manreya ne morem več pomilostili, pač pa lahko odgodim usmrtitev iu zahtevam obnovitev procesa. Verjamem vami zato, bom ta|»o štorij. Toda najbližnji brzojavili urad je štirideset kilometrov od tod. Skušajte čini prej oddati na pošti šifrirano brzojavko, ki vam jo bom dal 8 seboj.' Če pridete' še o pravem času, ostane Mali rev živ.1 Podvizajte selc	‘
Tekma s smrti«
Čez dve minuti je zdrvel majhen Fordov avtomobil po gladki cesti. Z* njim se je podil neki mož z motornim kolesom. Vozil je s tako naglico, da je prehitel avtomobil. Zavozil je na sredo ceste iu postavil svoje motorno kolo počez. Kihe! Beli je morala zavreti. V tistem hipu se je zavihtel motociklist na njen avlo. Bil je njen mož. Neopazno ji je bil sledil d* guvernerjeve vile, ker je imel slabo vest.
»Zaklinjam te, poslušaj me! Jaz,da, jaz sem umoril Bradinga in spravil njegove dragocenosti v Maureyevo pisalno mizo. To mi je bilo maščevanje, ker mi je tebe prevzel.::
Žena se ni zmenila za možev obup. Srepo strmeč predse je pognala avto in zdrvel« po ravni cesti. Mož je zavpil:
-Če rešiš njega, ugonobiš mene!:
Avto je vozil s hitrostjo več ko 19§" kilometrov. Takrat je počil strel. BeH si je pognal kroglo v sence. Na brzojavno postajo je pripeljala lepa ICthel truplo Bradiugovega morilca. Sodil si je bil sam. — — —
Štirideset minut pred enajsto je dobil ravnatelj jetnišnice v Flathroku šifrirano guvernerjevo brzojavko, itodolphe Manrev je bil rešen.
Hipohonder
Hipohonder: : Gospod zdravnik, včeraj sem poslušal predavanje o ledvičnih boleznih in sem trdno prepričan, da imam tudi jaz takšno bolezen.: Zdravnik: »Nezmisel! Značilnost te bolezni je ravno v tem, da bolnik ne čuti ■ uikakih bolečin.:
Hi)*ohomler (prestrašeno): >Saj pri meni je tako!;
je nemški kance!ar Beth-manu-HolIvveg izrekel zloglasno krilatico, da so mednarodne pogodbe vkrpe papirja«-.., obenem so pa nemške čete vdrle v nevtralno Belgijo. Preteklo soboto je Betlimannov naslednik g. • Hitler samolastno odpovedal vojaške določbe versajske. mirov- ‘ ne pogodbe iu uvedel na Nemškem •vojašk-j dolžnost,-N* - sliki: kaucelar -V •_	Adolf.	Hitter
Kc ljubezen ugasne...
I*rej ga ni marala. zrlaj ko si jo z drugo ustvaril srečen dom, so pa vrača k njemu. — Tudi viteštvo ni /meram priporočljivo
(H) Dunaj, marca
Le malo je področij v pravosodju, kje r bi se tako pogosto zrcalili vsi človeški konflikti kakor v ločitvenih pravdali in tožbah za vzdrževalnino. Tu se srečajo nežnost in poživinjenost, plemenitost in najnizkotnejša pohlepnost. Na žalost po navadi niso plemeniti nagibi tisti, ki dado pobudo za te pravde in za strastno prerekanje pred sodnikom.
Časih pa srečamo na tem polju tragedije, kakršnih si ne In mogel izmisliti še tako iznajdljiv dramatik. K njim spada tudi tale primer.
Po dvajestih letih...
Dva človeka sta se poročila v zgodnji mladosti, a le prekmalu sta prišla do spoznanja, da nista drug za drugega. Tedaj je mlada žena predlagala svojemu možu, naj jo pusti, da se izseli v Ameriko; bo že kako živela.
Mož je pristal.
Minilo je dvajset let. Mož je bil že zdavnaj pozabil svojo ženo, čeprav ni bil sodno ločen od nje. Že dolgo let živi zdaj v skupnem gospodinjstvu z neko drugo, z žensko, ki jo ljubi in ceni. In tedaj stopi po dvajsetletni odsotnosti iznenada spet predenj njegova žena in terja vzdrževalnino.
Možu ni kazalo drugega, kakor da vloži tožbo za ločitev zakona. Dokler traja ločitveni postopek, tožba za vzdrževalnino počiva. Toda mož stoji pred tragičo izbero, da postavi ženo, ki jo dvajset let z njim delila veselje in žalost, im cesto in da bo v bodoče moral živeti skupaj s tisto, ki mu je sicer zakonita žena, drugače pa tuja kakor le kdo na svetu.
Ženitev iz viteštva
Ni zmerom brezobzirnost tista, ki napravi iz zakona med dvema človekoma pekel za oba. Zgodilo se je tudi že drugače: da je bilo moževo vi-, teštvo krivo takšni nesrečni zvezi.
llnns D. in Gerda L. sta bila dva mlada, zdrava in življenja lačna človeka. Seznanila sta se na nekem izletu. Oba sta ljubila prirodo, posebno Hans je bil navdušen turist. Zaradi njega je šla Gerda premnogokrat v hribe z njim, čeprav je imela občutek, da ni kos naporom takih izletov.
Nekega dne ji je spodrsnilo, ko je plezala po skali, in je strmoglavila v prepad. Pri padcu se je tako hudo pololkla, da ji leva noga še danes nič prav ne služi. Hansa je pekla vest, saj jo je on zapeljal na plezalno turo. Da svojo dozdevno krivdo vsaj malo popravi, je vzel Gerdo za ženo.
Toda srečna nista bila. Gerda se ni mogla iznebiti občutka, da jo je njen mož vzel le iz sočutja in da mu je v breme. Živela je v neprestanem strahu, da jo utegne Hans lepega dne zapustiti zaradi druge, lepše in zdravej-še. Dan za dnem so se vrstili ljubosumnostih prizor med njima, dokler ni skupno življenje z živčno in zagrenjeno mlado ženo postalo možu neznosno.
Po dolgih in hudih bojih s samo seboj je Gerda naposled pristala v sporazumno ločitev. Sicer se je pa njen mož tudi zdaj pokazal gentleina-na: obvezal se je namreč, da ji bo pol svojih prejemkov plačeval za vzdrževalnino. Z izidom pravde so bili to pot Lahko zadovoljni i sodnik i obe stranki, saj spadajo tako plemeniti zakonski možje med največje redkosti.
Smrt ima svoje muhe
Zgodbe o letalcih, ki so si na tleh /lomili vrat, in o polarnih raziskovalcih, ki jih je navaden prehlad pobral
(nL) Kako nepričakovano in muhasto pride dostikrat smrt po svoje žrtve, naj vam dokaže nekaj primerov iz zadnjih let.
Znameniti angleški letalec llen''y S t a m t o r d je v svetovni vojni dostikrat letel nad sovražno fronto in nikoli se mu ni nič zgodilo. Po končani vojni je prišel na očetovo posestvo na odpočitek. Nekega dne, ko se je ravno neskrbno zibal v gugalnici na vrtu, se je utrgala vrv in Stumford je obležal mrtev: zlomil si je tilnik.
Drzni turist George W h i t n e y , tisti, ki se je popel na Kavkaz in Himalajo, ni nikoli doživel nesreče na teh turah. Nekoč je predaval o svojih znamenitih potovanjih. Ko je končal, je hotel stopiti z odra, tedaj se ie pa spoteknil in tako nesrečno panel, da si je pretresel možgane in umrl.
Neutrudljivi polarni raziskovalec Shackleton je brez škode prenesel trpljenje in mraz na svojih raziskovalnih potovanjih. Umrl je doma na Angleškem za prav nedolžnim prehladom.
Bobbv L e a c h se je pred nekaj leti v lesenem sodu 6pustil po Niagarskem slapu nizdol. Sicer se je nekoliko potolkel, a hudega mu ni bilo. Teden dni nato mu je spodrsnilo na pomarančni lupini: padel je in si nakopal takšne notranje poškodbe, da je kmalu nato umrl.
In kako se je zgodilo slavnemu lovcu Hindlu? V Afriki je ustrelil nič manj ko 25 levov in nikdar se mu ni nič hudega pripetilo. Nekoč je prišel k svojemu bratu na obisk. Ugriznil ga je stekel psiček in Hindle je umrl za steklino.
Milijoni brez lastnikov
Morda čaka tudi vas bogastvo, ki se vam o njem niti ne sanja
»Teci brž domov in povej mami, naj pride in me reši k
Obupen bol z morilskim clvainiksm
Nerodna zamenjava na cesti. — Gospod Smith s črnimi naočniki. — Zrcalo mu je rešilo življenje
(ki) Newyork, v marcu
Glinasto opeko izdelovati ni ravno preveč zabavno delo. Posebno ne v tako zapuščenem gnezdu, kakor je Elgin. Tam je namreč opravljal to delo George Smith, ko je prišel k njemu prijazen tuj gospod, mu zadal par kratkih vprašanj, nato pa zmagoslavno oznanil, da mu je umrla teta Ma-bel v Kaliforniji in mu zapisala 100 tisoč dolarjev.
George je pri priči zabrisal opeko po tleh in zapustil s prijaznim tujcem neprijazno gnezdo. Drugi dan je opeka še zmerom ležala na istem mestu, zakaj Georgea ni bilo več nazaj. Nikoli več ga ni bilo. Prijazni tuji gospod namreč ni lagal.
Kaj bi se bilo pa zgodilo, če bi bil advokat Smitha zaman iskal? V Aine-riki pač ne bi mogel iti na policijo in poprašati za njegov naslov, saj se tam ljudje niso obvezani prijaviti. č'e torej Smitha ne bi bili našli, bi šo nekaj časa, to je tako dolgo kakor zakon predpisuje, čakali prihodnjega najbližnjega sorodnika. Pojavile bi ae cele trope kandidatov, opremljenih z vsemi mogočimi listinami, fotografskimi albumi in tako dalje, in tako dalje. Če pa tudi med njimi ne bi bilo iskanih dedičev, bi premoženje zasegla kalifornska država.
*
Toda ko že govorimo o nedognanih dedičih — morda ste tudi vi eden izmed njih! Le malo pomislite! Pravkar iščejo dediče po Gertrudi Nasso-vi, Johnu Lavrenceu in Maryji Pier-sonovi... Ali pa spadate nemara k družini pokojnega Martina Burka?
Res voUke, milijonske dediščine ostanejo le redko brez dedičev. Navadno se jih že koj prve dni prijavi dosti več, kakor je sploh dolarjev na razpolago. Spomnimo naj samo na Wendlovo dediščino z 2303 kandidati in na Ido \Voodovo, ki so še pred kratkim listi o njej pisali z velikimi črkami na prvih straneh. Ta čudakinja je bila v hotelski sobi v Ne\vyor-
ku, kjer je stanovala in kamor nihče ni imel dostopa, nagrmadila več ko milijon dolarjev v samih bankovcih! Že dolgo pred smrtjo je Mrs. VVoodova napravila oporoko in postavila za dedični svojo hčer in sestro. Toda obe sta umrli še pred njo in nobena ni zapustila direktnih potomcev. O tem so listi obširno poročali in kar koj se je priglasilo svojih dve sto kandidatov, ki so predložili rodovnike in dokumentov na prebitek, da dokažejo svojo pravico do milijonskega premoženja čudaške starke.
*
Če bi vsem zahtevam lisočev ljudi, ki trde pri sleherni zapuščinski razpravi, da so jih osleparili za dediščino, hoteli na mah ustreči, ki moralo okoli pet do šest bilijonov dolarjev čez noč menjati lastnike. Nekatere družine imajo že kar pravljično tradicijo, da jih čaka velikanska ameriška dediščina — samo do nje ne morejo iz tega ali onega razloga. Z a brezvestne ljudi si ne moremo misliti boljše priložnosti. Spravijo se namreč na »dediče«, jim naslikajo vse okoliščine v najbolj rožnati luči, govore jim o svojih zvezah in zahtevajo uaposled nekaj »na račun« za svoje troške. Ta ,nekaj* sega od pet do »to dolarjev, kakor pač presodijo oslepar-jenčevo denarnico in velikost dozdevne dediščine. Mnogo sleparjev je že obogatelo s tem trikom in žive danes kakor baroni... dokler jih ne odkrije policija.
Toda imamo v Ameriki tudi jiošte-ne zapuščinske agente. Eden izmed
njih je John Dwyer iz Newyorka; ta mož neprestano potuje širom sveta in išče neznane dediče. Pri iskanju teh srečnih ljudi ima mož srečno roko. Ge se bo kdaj pri vas oglasil mister Dwyer, vedite, da vam ne bo prinesel neprijetne novice.
Mister Dwyer trdi, da je na vsem svetu za svoje tri milijone dolarjev (130 milijonov Din) še neprevzetih dediščin, največ v Avstraliji, južni Afriki in Argentini. Največje bogastvo, ki ga je doslej mogel rešiti pravim dedičem, je dediščina po Jamesu Bellu, nekem Ircu, ki se je preselil v južno Afriko in si tamkaj napravil okoli 50.000 funtov (10 milijonov Din) denarja. Po več mesecih trudapolnega iskanja je vendarle našel obe Bellovi polsestri, eno v Ohiu, drugo pa v Brooklynu. Mister D\vyer je torej res pošten najditelj.
Zgodi se pa, da se pravi dediči časih namenoma ne priglase. To so navadno takšni ljudje, ki so se iz razumljivih razlogov »izgubili« in žive zdaj pod tujini imenom. Ti ljudje se rajši odpovedo lepi dediščini, kakor pa da bi se preselili — v zapor, ali pa da bi morali nazaj k svoji nekdanji ... boljši polovici. Požvižgajo se na dediščino, samo da imajo mir.
Banka laruch
11, Ruc Auber, PAltIS (9e)
Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji iu Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruselles; Holandija: št. 1458-66, Ded. Dienst; Francija št. 1117-94, Pariš; Luxeru-burg: šL 5967, Luxemburg.
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice
(ol) London, marca
Georgeu Bro\vnu ni bilo ravno prijetno pri duši, ko je ves zaverovan občudoval znamenitosti neke izložbe iu sta iznenada pristopila k njemu dva gospoda in ga prav tako vljudno kakor odločno prosila, naj izvoli iti z njima. Taksi jih je že čakal iu preden se je George dobro zavedel, so že bili na Scotiand-Yardu. Zaman je George med vožnjo zatrjeval, da nima nikakih opravkov na policiji in da je pošten trgovec; razen tega ga gospoda nemara poznata tudi kol ne baš poslednjega med amaterskimi boksači. Njegova nepoklicana spremljevalca se za njegova zatrjevanja še zmenila nista; privoščila mu nista niti besede.
Na Scotland-Yardu sta ga odvedla v pisarno nadzornika Harrisa. Le-ia ga je začel izpraševati o takih stvareh, da so se ubogemu Bro\vnu ježili lasje na glavi. Ilotel je vedeti, kako je navrtal železno blagajno v bauki Ca-rian & Co in kako se mu je neki posrečilo vzlie vsem alarmnim in drugim varnostnim napravam vdreti v pisarno tvrdke Shelder. Zaman je siromak zatrjeval, da mu ni ime Ivo Car-penter, kakor trde njegovi biriči, temveč zgolj George Brovvn in da ni ni-kalc vlomilec. Pokazali so mu ^njegovo« fotografijo, pravo diko zločinskega albuma. Podobnost je bila res kar neverjetna; George Brown je razumel, kako se je mogla pripetiti takšna zamenjava. Napravili so njegove prstne odtise; zdaj šele so se policiji odprle oči, da je ustrelila kozla. Nadzornik se je nekam v zadregi opravičil in Brown je smel iti po svojih potih. Drugi dan je pa svojo dogodivščino lahko bral popisano na dolgo in široko v vseh mogočih bulvardnib listih; kako se je pri tem branju počutil, si utegnemo misliti.
Minili so trije dnevi po tein neprijetnem incidentu, ko je Kroven dobil pismo od Jonathana Smitha, nekega popolnoma neznanega mu gospoda. V pismu je bral, da ta Smith že dolgo občuduje njegove športne uspehe, a tudi drugače je slišal o Broivnu kot poslovnem človeku samo najboljše reči. Zato se je odločil, da mu izroči zastopstvo svojega lepo razvitega podjetja v Južni Afriki; občevanje s kupci zahteva tam ne samo velike zgovornosti, temveč pogosto tudi trde pesti. Za mladega moža bi bilo to zastopstvo kakor nalašč; čaka ga sijajna
kariera, samo brž se mora odločiti. Najbolje bi bilo, če bi na sestanek prinesel že kar svoj potni list in druge potrebne listine.
George Brown je komaj verjel svojim očem; denarni pogoji gospoda Smitha so bili tako mamljivi, da je mlad človek, ki ga neprestano oblegajo upniki, moral brez pomišljanja zgrabiti za lepo priložnost.
*
Kitajski sluga mu je odprl in brez besede jiokazal na tapetna vrata, kjer je na rumeni deščici bleščalo ime ravnatelja Jonathana Smitha.
Sprejel ga je že postaren gospod z dolgo sivo brado in črnimi naočniki; bil je nenavadno prijazen. Da, prav takšnega si je Brovvn predstavljal Jonathana Smitha, moža, ki naj mu utre pol za lepo kariero.
Gospod Smith se mu je opravičil, da ga oči peko, zato mora po zdravniškem nasvetu nositi črne naočniko. Nato mu je predložil seznam svojih južnoafriških poslovnih prijateljev in kupcev, ki bi jih imel Brown obiskati. Tudi njegova prošnja za sto funtov naprej-ščine, ker bi pred odhodom iz Londona rad uredil svoje stvari, je našla pri Smithu voljna ušesa.
»Torej velja,« je naposled rekel gospod ravnatelj. »Aha, prav, listine ste že kar prinesli s seboj! To je lepo. Pustite jih pri meni, da uredim še nekatere formalnosti.«
Brown je položil svoj potni list na pisalno mizo in se poslovil. Bil je že pri vratih, tedaj je j>a obstal kakor ukopan: zrcalo pod stensko uro mu je pokazalo prizor, da mu je kri ole-denela v žilah. Mister Smith je namreč ravno vzel revolver iz mizičnega predala iu...
Takrat se je pa Brotvn bliskovito obrnil in pripeljal prijaznemu gospodu Smithu takšen udarec s pestjo pod brado, kakor ga še živ dan ni pomnil. Mister Smith je telebnil po tleh, pri tem se mu je odlepila brada in črni naočniki so v velikem loku zleteli v kot. In tedaj je George Brovvn zagledal pred seboj na tleh svojega dvojnika: zloglasnega vlomilca Iva Car-penterja.
Še tisti popoldan je dobila celica št. 133 državne jetnišniee novega stanovalca: moža, ki ga je Scotland-Yard že mesece in mesece zaman iskal, gentlemana-vlomilca Iva Carpenterja, moža, ki je hotel umoriti svojega dvojnika, da bi ušel z njegovim potnim listom.
Sedmoriea na zapuščenem otoku
Sodobna robiiizonada t /elo žalostnim koncem. — Tragedija sredi Indijskega oceana. — Pozabljeni in smrti prepuščeni...
Za mal’ d’narja Jošt’ murke I
Ploščo - gramofone izposojamo, zamenjavamo, prodajamo in kupujemo
,ELEKTROTON“
d. z o. z. pasaža nebotičnika
Zeleni nohti niso tehten vzrok za ločitev
(UE) New-York, konec febr.
Ameriške zenske si lahko privoščijo sleherno, še tako brezglavo modno muho, kajti možje jim tega ne pred bogom ne pred ljudmi ne smejo braniti. Mož, ki bi se hotel upreti tej pravici svoje žene, bi se celo pred sodiščem hudo opekel.
Neki ameriški petrolejski magnat iz Oaklanda je pa mislil, da bodo zanj sodniki sodili drugače. Njegova žena si je pričela iz samega dolgega časa in objestnosti barvati nohte z živozelenhn lakom. Mož jo je prosil in h koncu rotil, naj vendar ne dela takih bedarij, toda ona je bila za vse prošnje gluha. Mister Ansvvorlh je slednjič ves obupan odšel k odvetniku, in zahteval, da se njegov zakon postavno loči.
Na sodišču se je gospa Answor-thova pogumno zagovarjala. Trdila je, da ji je pač kot svobodni Američanki dovoljeno in da ji mora biti dovoljeno, da gre vštric z modo in se oblači in lišpa, kakor je njej všeč. Dolžila je celd svojega moža, da jo je duševno mučil, ko je zahteval, naj opusti barvanje nohtov.
Sodnik je upošteval njene »tehtne« razloge in priznal pravilnost njenega pojmovanja ženskih pravic ter tožbo za ločitev zakona zavrnil.	*
(ji) Pariz, marca
Ali poznate otok St. Paul v Indijskem oceanu? Same gole skale strle na njegovih bregovih v svinčeno tropsko nebo. Na južnem rtiču vzpenja svojo plešasto glavo v zrak ugasel ognjenik, ves jKikrit z okrepenelo lavo. Ni je zelene bilke, ki bi razveselila trudno oko: kamorkoli seže pogled, samo skalovje iu pesek. Otok smrti je to...
In na tem zapuščenem skalovju sredi brezmejne morske gladine se je odigrala pretresljiva robinzouada, tako grozotna in neverjetna, kakor si jo zna izmisliti le življenje sšmo. Trije, ki so se živi rešili iz te strahotne tragedije, stoje zdaj pred pariškim sodiščem kot tožniki. Sama kost in koža jih je; človek bi jih imel za mučenike iz srednjega veka. Iz njihovih mračnih oči vpije obložila — glasneje in presun-ljiveje kakor iz debelega šopa aktov na mizi pred sodnikom.
•
Pet let je tega, kar je neka pariška delniška družba ustanovila na otoku St. Paulu veliko tovarno za izdelovanje konzerv iz morskih rakov. Otok St. Paul si je izbrala zato, ker leži ravno na takšnem kraju v oceanu, kjer je posebno dosti jastogov. Tedne in mesece so delali inženjerji, preden je stalo tovarniško poslopje, stroje 60 prepeljali iz Pariza in zvozili eele vagone živeža v velika skladišča — toliko, da bo 250 delavcev in uradnikov te tovarne preskrbljenih za tri mesece; potlej se bo pa parnik »Austral« spet vrnil na otok in pripeljal s seboj vse (Kstrebno.
žena in neki domačin z Madagaskarja. Imeli so nalogo stroje razstaviti; dotlej, dokler se »Austral« ne vrne ponje, naj bi se preživljali z ribami.
Minila sla dva meseca, stroji so bili že zdavnaj razstavljeni, toda zaman je sedem zapuščencev dan za dnem čakalo na obrežju, zaman so napenjali oči, da bi uzrli še tako droben stebrič dima na morju — oznanilo, da je »Austral« na potu po njih.
Ladje ni bilo od nikoder ...
Od petih Francozov so zaradi pomanjkljive prehrane trije zboleli. Žana je pričakovala poroda. Oba Fran-, coza in Madagaskarčan go imeli nalogo vsak dan naloviti svežih rib in pripraviti živež zase in za tovariše. Toda nekega dne sta še poslednja Francoza zbolela; dobila sta nekako malarijo. Le eden edini od sedmih, otočan z Madagaskarja, je če kljuboval neusmiljeni pripeki in mukam gladu. Zena je bila med tem porodila, toda otrok je že čez nekaj dni umrL Kmalu za njim sta šla dva Francoza. Otočan z Madagaskarja je vsak dan veslal na morje, da je nalovil nekaj rib. Nekega dne ga pa ni bilo več nazaj. Na Indijski ocean je pridivjal ciklon in ga pogoltnil.
Dva dni nato je podlegel tretji Francoz. Kakor po čudežu se je ženska, najslabotnejša ined vsemi, še najuspešneje borila s smrtjo. Brezčutno so ležali ona in edina preživela Francoza v senci šotora. Nihče se ni mogel niti genitj z mesta.
Tedaj se je pa pripetil čudež. Neka „	,.	i angleška poštna ladja je pristala v za-
Toda tovarna sredi oceana m vrgla 'jivu in našla zapuščence. Toda morali
toliko, kakor so njeni ustanovitelji računali. Zato so spravili večino delavcev spet nazaj na Francosko.
Nekega dne se je pa zgodila nepričakovana nesreča: neki skladiščnik je vrgel na tla še tlečo cigareto. Kakor bi trenil, so stala skladišča z živežem v plamenih. Naj so se ljudje še tako obupno trudili, da bi kaj rešili, vse njihovo prizadevanje je bilo zaman: zgorelo je vse, do poslednje konzervne škatle.
Na vso srečo je pa v zalivu še čakal parnik »Austral«. Kapitan je vzel otočane na ladjo in parnik je odplul z otoka. Le sedem oseb je ostalo na St. j Paulu: pet delavcev Francozov, neka
so jih na nosilnicah spraviti na ladjo, tako slabi so ie bili. In potem so jih mesece in mesece zdravili v bolnišnici, preden so bili zunaj nevarnosti.
In zdaj stoje pred sodiščem in terjajo odškodnino za prestano trpljenje. Terjajo jo od hudodelsko-lahkomiselne delniške družbe, ki jih je poslala na otok smrti in jih tam pozabila. In to odškodnino bodo dobili; ni ga sodišča, ki bi jim - jo moglo in smelo odreči. Toda kdo jim bo vrnil tiste, ki jih je pobrala smrt? Kdo bo materi vrnil otroka, ki ji je umrl, ker ga ni imela s čitn dojiti? Kdo jih bo rešil strahotnih spominov in vrnil spanec v brezkončnih nočeh?
Kaj beremo in slišimo drugod
Kratke zgodbe in zanimivosti od vsepovsod
-- in najrajši
ves v volni!
Ni stavka za vsakogar
(nO) Pred kratkim so mehiški zdravniki v protest zoper krivično odmero davkov stopili v stavko.
Toda že čez dva dni je bilo stavke konec — brez sleherne intervencije vlade in oblasti in ne da bi bili zdravniki kaj dosegli.
Stavka se je tako naglo končala zgolj zaradi okrožnice, ki jo je poslal član zdravniške zbornice Ronbacovas svojim tovarišem. Takole se bere v tein kratkem in modrem pisanju:
»Ali se ne bojite, dragi kolega, da bi nadaljevanje naše stavke utegnilo tako popraviti splošno zdravstveno stanje naših bolnikov, da si bomo za zmerom zapravili svojo klientelo?«
Argument je moral biti zelo tehten, zakaj še tisti dan je mehiška zdravniška zbornica odredila, da se ima stavka pri priči končati.
(»Aftenposteuc, Oslo)
Čudne sanje
(nO) V ameriškem časniku »Ne\v-york-Herald« beremo med dopisi tole tismo:
Nica, 3. marca
Gospod glavni urednik!
Preteklo in predpreteklo noč se mi je nekaj sanjalo, in sicer obakrat isto. Videl sem neko Francozinjo, mlado in zelo lepo, s sinjimi očmi in črnimi lasmi, kako je sedela na motornem kolesu obrnjena nazaj, to se pravi, kazala je vozniku hrbet. Motorno kolo se je premeknilo in ustrašil sem se že, da ne bi dama padla z njega — tedaj se je pa v mojih sanjah prikazal velik črn buldog; pes se je divje zagnal na motociklista, toda ko je bil pri njem, se je ustavil in začel od veselja mahati z repom. Mlada dama ni bila videti prav nič prestrašena, ne spričo misli, da bi lahko padla s kolesa, ne ko je zagledala velikanskega psa.
Ali mi kdo lahko pojasni te sanje? Dodati moram še to, da se mi že zelo 'lolgo sploh nič ni sanjalo. Sanjač.
*
• Priobčujemo te sanje kot dokaz, s čim vsem se ukvarjajo ameriški listi.
Kralj in kratki lasje
(uT) Pariz, marca.
Siamski kralj Pradžankipok, tisti, ki se je te dni odrekel prestolu, ne spada samo med najbogatejše, nego tudi med najopreznejše vladarje na svetu. Zavaroval se je bil pri Lloydu za deset milijonov frankov za slučaj, da bi se moral odpovedati prestolu.
Zavarovalnica mu bo zdaj morala 'nčati po 650.000 frankov (okoli 2 nin^ na jelo.
*
Nenegn dne so siamske ženske poslale kralju Pradžankipoku prošnjo, da bi smele nositi kratke lase. Kralj jim je prošnjo odbil. Zakaj? Odgovor naj vam da tale pravljica:
V davnih, davnih časih so v obmejno siamske kraje venomer vpadali bojeviti sosedje Birmani iu plenili in morili. Siamskemu kralju, predniku Pradžankipoka, je postalo nekega dne,	.
tega preveč in je poslal razbojniškim 1 . ‘Ij®’-!,	■ pov?Jnl
Birmanom tole pismo:	;	s kakšnim zanimanjem
in lesk, se je najbrže še sam zaljubil v mojstrovine srednjeveških umetnikov, ki so po nalogu francoskih kraljev napravili osnutke za zlatnike: postal je numizmatik.
Kako naj si drugače razlagamo, da jih je lepo zložil v predalčke in jih spravil... v star radijski aparat? A ravno to ga je pogubilo: njegova žena se je namreč hotela odkrižati stare 'vatle in jo je nesla na starino — ne vedoč, kakšni zakladi so v njej. Vlomilec je planil koj za njo in zahteval od starinarja »škatlo« nazaj. Toda njegova razburjenost se je le-temu zdela sumljiva in je zadevo za vsak slučaj naznanil policiji. Tako so ga dobili.
pismo:
»Lahko bi vam napovedal vojno, a je niste vredni. Da vam pokažem, kako vas preziram, vas bom dal kaznovati po ženskah.c In ros je kralj spravil na noge vojsko šestih tisočev vojščakinj in jih dal vojaško izuriti; toda morale so si ostriči lase.
In ženska armada je odnesla sijajno zmago nad sovražnikom. Kralj je zapovedal, da ima vsa dežela to zmago proslaviti z rajanjem in ljudskimi veselicami. Vrhu tega je izdal odlok, da imajo potonike teh hrabrih vojščakinj ediue med vsemi Siamka-nii pravico in dolžnost nositi kratke lase^— v slavo in spomin na svoje junaške prednice, ki so rešile deželo. . In zato kralj Pradžankipok, čeprav je drugače zelo izobražen in sodoben mož, ni hotel ustreči prošnji svojih podložnic, da bi smele nositi kratke lase.
Vlomilec-numizmatik
(ip) Pariz, marca.
Tukajšnja policija je prijela tatu, *« je pred nekaj meseci izmaknil uglednemu pariškemu starinarju dragoceno zbirko starih francoskih zlatnikov. Tat je prvotno najbrže hotel cekine pretopiti, da jih bo laže spravil ? promet. Zakaj tega ni storil? Ker je bral v časnikih, da bi dobil za Pretopljene zlatnike komaj kakih deset tisoč frankov, med tem ko so kot starina vredni najmanj pol milijona? V se kaže, da to ni bilo vzrok. Ko je tat ogledoval te več stoletij stare pragotine in občudoval njih izdelavo
Cherchez la femme!
(jP) Pariz, marca.
V deželi, kjer je zaradi lepe Helene prišlo do desetletne vojne, čeprav samo v domišljiji genialnega poeta, bi bilo skoraj nerazumljivo, če ne bi bila tudi pri pravkaršnji revoluciji vsaj od daleč imela svojih prstov vmes ženska. Ne mislimo Venizelove žene; o njej je stvar že dognana. V mislih nam je neka druga ženska, katere nepričakovani odhod je šele grško vlado grozeče opozoril, da se nekaj pripravlja.
Dosti znamenj je sicer napovedovalo revolucijo, toda policija jim ni hotela verjeti. Mislila je, da bo če že kje, najprej zasmrdelo po smodniku v Solunu — v resnici so pa veuizelisti pripravljali glavni udarec v Atenah.
V prestolnici so se bili 3. marca že pomirili, češ da nič ne bo, ko pride k predsedniku vlade Caldarisu neki prijatelj na obisk.
»Pravkar sem spremil v Pirej gospo Ispolatisovo,« mu pove.
»Glej, glej! Kam se pa odpravlja?«
»Na Kreto.«
»Kaj bo tam?«
»Njen mož ji je rekel, naj odpotuje.«
»Ah!...«
Gospod Caldaris se je hlastno poslovi^ od svojega prijatelja; sam ne vedoč mu je bil ta prinesel velevažno novico. Gospod Ispolatis, venizeiistič-ni poslanec, je torej hotel spraviti svojo ženo na Kreto, da bo na varnem. To se pravi, da bi bila v Atenah v nevarnosti!...
Predsednik vlade je poklical vojnega ministra, da je pri priči odredil obran../iio stanje za prestolnico. Bii je pa tudi že skrajni čas: eno uro nato je revolucija že udarila.. (»Jour«)
Sorodstvo
(gO) London, marca
Neki obubožani plemič je ondan zagledal v izložbi nekega starinarja portret, ki mu je bil zelo všeč. Stopil je noter in vprašal, koliko stane.
»Dvanajst funtov in deset šilingov,« je odgovoril starinar.
Plemiču je bilo to preveč. Starinar pa ni hotel spustiti cene in tako ni prišlo do kupčije.
Nekaj dni nato je pa našega plemiča povabil na kosilo velebogat povojni dobičkar. In glej: na zidu v obednici zagleda naš znanec ono lepo sliko, ki mu je pri starinarju tako ugajala, a si je ni mogel privoščiti.
»Aha,-i reče povojni bogatin, videč,
gov gost
na podobi. »To je namreč slika enega izmed mojih prednikov, veste!«
»Ni mogoče!« se začudi aristokrat. »Saj potem sva si pa v sorodu!...« In popolnoma resno doda * »Manjkalo mi je samo 10 šilingov, pa bi bil tistile na zidu eden izmed mojih prednikov!
(»London Opinionc)
Dninar — milijonar
(nL) Budimpešta, v marcu
Sreča je slepa, in kadar deli svoje darove, jih dostikrat razsuje med ljudi, ki jih niso potrebni. Zdaj si je pa boginja sreče vendarle izbrala moža, ki mu bo ta sreča prav prišla.
Ubog dninar iz Nyiregyhaze, ki je. doslej vse življenje moral garati za majhen denar in je zmerom živel iz j rok v usta, je nepričakovano postal! milijonar. Podedoval je namreč 128 i milijonov pengov (milijardo Din) za I nekim sorodnikom, ki mu je umrl v j Avstraliji. Nesrečnež: doslej je imel skrbi, kje naj vzame denar — zdaj ga ima pa toliko, da ga bo skrbelo, kam naj ga spravi...
Vzrok in učinek
(oM) Angleški pisatelj G. K. Che-sterton in irski dramatik G. B. Shaw sta se spet sporekla. Chesterton je debeluh, Shaw pa trlica.
»Kadar vas človek pogleda,« reče Chesterton, »si mora misliti, da je lakota prišla v deželo.«
»In če vas pogleda,« ga zavrne strupeni Shaw, »si mora misliti, da ste ji vi vzrok.«
Cesarjeva pisma
(aT) Pariz, marca
Pred nekaj tedni je francoska vlada kupila pri nekem angleškem starinarju cel šop Napoleonovih pisem: 318 jih je bilo in vsa je napisal veliki cesar v letih 1810 do 1814 svoji drugi ženi, cesarici Mariji-Luizi, hčeri avstrijskega cesarja Franca.
Ta pisma so bila najprej v posesti potomcev grofa Neipper-ga, drugega moža Marije-Luize, pozneje jih je pa dobil v roke princ Alfred Montenuovo, cere-monijski mojster avstrijskega cesarja Franca Jožefa. Ta jih ni pokazal nikomur; dejal je, da so uzurpatorjeva pisma preinilost-ni hčeri cesarskega veličanstva, čeprav govorita iz njih sama ljubezen in spoštovanje, sramota za Habsburgovce; plebejec Napoleon da je že s tem, ko se je drznil dvigniti oči na habsburški dvor, zagrešil hudodelstvo.
Njegovemu sinu princu Ferdinandu je svetovna vojna znatno pristrigla ošabnost: najbrže mu tudi denarno ni ravno dobro šlo. Zato jo sklenil prezirana pisma spraviti v denar. Iu tako je že pred več leti tudi storil. Zdaj so pisma prišla po ovinkih preko angleškega starinarja tja, kamor spadajo: na Francosko.
Napoleon ni imel čitljivega rokopisa, razen tega je rad krajšal, ker se mu je zmerom mudilo. Zato je imelo Sest najznamenitejših francoskih arhivarjev polne roke dela, preden p , so ta pisma prevedli v čitljivo francoščino. Tudi Marija-Luiza
Tako bi hotela mati obleči svojega ljubljenca. Za oblačenje deteta so tudi najboljša mehka in voljna vlakna volne; odkar pa imamo Schichtov Radion, je postala volna naj-prikladnejša. Volna se samo malo pretiska v mrzli raztopini Schichtovega Radiona, pa se brez truda odpravi iz nje vsa nesnaga. Ona ne postane trda, temveč ostane mehka in voljna in ohrani snežno belino, ali pa svežost prvotnih barv.
* Kar je dobro la nežno volno, velja seveda še v večji meri tudi za vse drugo perilo v gospodinjstvu in družini.
Domači
izdelek
* SCHICHTOV----s:	1
RADION
pere vse higijenično čisto J
jih ni znala brati; izročila je vselej vsako pismo, ko ga je dobila, svoji prijateljici Montebellovi, ki je imela posebno veselje z razbiranjem Napoleonovih čačk.
Vpliv plime in oseke radio
(nO) Pariz, marca Neki angleški učenjak, W. Perrett, ki živi stalno na Labradorju, je a poskusi dognal, da obstoji vzročna zveza med višino bibavice (plime in oseke) in sprejemljivostjo radijskih aparatov. Po njegovem pojejo aparati tem lepše, čim manjša je bibavica. Ta vzročna zveza se pa opaža ne samo blizu obrežja, temveč še precej daleč na kopnem.
Vpliv lune na električne valove so pa učenjaki dognali že zdavnaj pred profesorjem Perrettom.
(»Mon Programme«)
Cena je merodajna za kakovost
Zlasti vidimo to pri testeninah. >Jaj-ninei na primer so najdražje, zato pa je njih kakovost izredno odlična. To vedo naše gospodinje, a tudi vsi oni, ki jih uživajo.
Manj luči
(°M) London, marca V londonskem grofijskem svetu so razpravljali o cestni razsvetljavi, ali bolje, o razsvetljavi bregov Temze. Več odbornikov je predlagalo, da bi namestu plinskih svetilk ua Albertovem nabrežju postavili električne žarnice, ki bi šestkrat bolj svetile. S tehniškega vidika bi ta novotarija P-av gotovo pomenila lep napredek.
wA				m
i			$	
A*				
X
~E5Z3_
Tedaj jo pa vstal odbornik Mac Donnell.
»Ne zamerite, častivredni tovariši,« je začel, »odločno moram nastopiti zoper predlagano modernizacijo. Zakaj obrežna sprehajališča ob Temzi so namenjena pred vsem ljubavnim parčkom, le-ti pa — sami veste iz izkušnje — ne preneso prejarke luči, Časih se ti parčki sklonijo čez ograjo in pogledajo v reko. V medli luči vidijo tam doli slike svojo bodočnosti. Skrbite za to, da se jim te sanje no izgube.«
Gospod MacDonnell je 8 svojim razlogom prodrl.
Je
Somalci
(uT) Pariz, marca
Spor med Italijo in Abesinijo oživil zanimanje za dežele in ljudi 'v vzhodnem delu črne celine, to jo za Abesinijo iu Somalijo. Abesince še kolikor toliko poznamo; mnogo bolj tuji so nam pa Somalci.
Južni Somalci so mogoče edini ljudje na svetu, ki ubijajo zaradi ubijanja samega. Mladi Somalec si za vsakega človeka, ki ga z lastno roko pobije, zatakne po eno pero v lase, Cim več ima kdo takih trofej, tem večje občudovanje uživa pri ženskah.
Tale dogodek vam bo najnazorneje pokazal, kako nevarno je v teh krajih.
Ko je bil francoski admiral Drujon še ladijski poročnik, je šel nekoč na lov v britansko Somalijo. Po nerodnem naključju je zgrešil svojega vodnika in ni vedel kod ne kam.
Njegovi ljudje so ga hitro pogrešili in so ga šli iskat. Našli so ga že č.*z dve uri nezavestnega, zleknjenega na pesku; dobil je solnčarico Zraven njena je pa stala hijena in mirno čakala, kdaj bo izdihnil, da ga raztrga.
Ce bi bili vaščani le slutili, da je častnik sam, bi se bili stepli med seboj, koga naj doleti čast, da ga ubije 6 sulico.
Kako si sovjetski humorist predstavlja smotreno razdelitev kubičnih metrov v dobi stanovanjske krize
Krotki volk
(oM) Gosluški virtuoz Pierre Bail-lot je nekoč potoval po Ruskem in bil v gosteh pri bogatem Kusu. Pri kosilu je zdajci zagledal pod mizo orjaško črno telo in iz njega so srepele vanj žareče oči.
Baillot se je zgrozil. Toda domačija ga je brž |>otolažila:
»Nič se nc* bojte, to je naš črni volk, pa je popolnoma domač in nikomur nič žalega ne stori.«
Ko je Baillot zvečer legel spat, se je prijazni gost prikazal pri njem v sobi.
»Gospod naj se nič ne boji,« je rekel sluga. »Naš krotki črni volk je to, takoj ga bom zapodil ven.«
Drugo jutro je Baillot sedel pri zajtrku, ko zdajci zasliši strel iz puške in nato še drugega in tretjega.
»Kaj se je pa zgodilo?« vpraša slugo.
Odgovor ga je res moral pomiriti:
»Nič naj ne bo gospoda strah,« je odgovoril sluga. »Samo črnega volka so ustrelili, ker je ponoči raztrgal našega kuharja!«
(»Berliuer Tageblatt«)
Vrnjeni čas
(kP) Pariz, marca
Neki gospod je prišel v manjše mesto na Francoskem. Iz dolgega časa ji stopil v trgovino in si kupil žepno uro za skromno vsotico 10 frankov. Potlej se je pa odpravil po ulicah, di. se malo razgleda po mestu, dokler m pojdo na vlak.
Bilo je ob treh popoldne. Tujec ježe lep čas bodil po inestu, ko s( spomni in potegne svojo novo uro ii žepa: kazala je dve. Podržal jo je nu ušesa: tiktakala je kakor za stavo. Moral se je pač v času ušteti, si je mislil tujec in vzdihnil; da, da, po časi leze čas v takemle gnezdu na deželi!
Pet minut nato pogleda spet na uro: kazala je pet minut do dveh. Cez deset minut: deset minut do dveh...
Tujec je bil nekoliko poeta In si je mislil, da je prišel v deželo pravljic. Našel je čudežno uro, takšno, ki navij?, čas nazaj, ki postavlja človeka v pro-šlost, da bo vnovič in bolje prežive' zamujene ure, vnovič užival le pre hitro minile slasti...
Toda vzlic poeziji iu lepim sanjam o izgubljenih in spet najdenih urah, se tujcu vendarle ni dalo zamuditi ylak._ V mil se je zato k urarju, ki mu je bil prodal to čudežno uro. Vse-občna osuplost. Bri drugoI A glej: tudi ta gre nazaj. Tretja in četrte takisto. Vse so Sle strumno nazaj.
Nič manj ko dva tisoč ur je imelo kolesje narobe montirano, ne z licem, s hrbtom k številčnici.
Faraonski hodniki
(nO) London, marca
Pri najuovejšem raziskovanju v Egiptu so odkrili podzemeljski hodnik, ki je vezal največjo, to je Cheop-sovo piramido, s Chephrenovo. T« hodnik je vsekan v iivo skalo. Se zanimivejše je pa, da so izsledili neki 10 km dolg hodnik, ki drži naravnost v skalo samo. Sredi skale bo si dali faraoni napraviti sobo, dolgo 10 metrov in 5 široko.
Na nasprotni strani skale je še drugi hodnik, dolg 15 metrov. Ta drži navzdol do nekoliko večjo sobe od zgornje; okoli nje je pa 7 manjših sobic. V dveh izmed njih so našli rakve iz bazalta.
Tretji hodnik, dolg 13 metrov, pa drži iz ene teh manjših sobic v neko dvorano s stebri; tam so odkrili nadaljnje tri bazaltne rakve. Petdeset metrov pod temi hodniki je še ena soba, ta je pa delno pod vodo. Doslej je še niso pregledali.
Egiptski starinoslovec Selim Hasan misli, da segajo te sobe še v saitsko dobo (okoli 600 let pred Kristusom). Med saitsko in ptolemejsko dobo (od leta 600. do 200. pred Kr.) so namreč piramide služile za grobnice; nekatere izmed njih so napravili iz ostankov grobov 4. dinastije (2.800 let pr. Kr.).
Profesor Hasan je dognal, da so bili podzemeljski hodniki, ki drže iz Che-phrenove piramide v svetišče, tlakovani — zato da je mogel »Ka« (kraljev duh) brez neprilik hoditi po njih.
(»Daily Telegraphc)
^c&ledbnji ples
Napisal Franc Herczeg
(Ul) Olga ja žalostno sedela zraven svoje matere. Najstrašnejše, kar se more dekletu zgoditi, se ji je bilo pripetilo: na prvem plesu je obsedela, » Prava reč k bi utegnil kdo reči. Pa ni res. Ne osraniočenje izžvižganega igralca, ue sramota poraženega vojskovodje se ne moreta primerjati z neizmerno grenkobo, ki v takšnem primeru polni srce sedemnajstletnega dekleta. Uspeh prvega plesa ozarja kot solnčen spomin še obraz poznejše matere — kot žgoč neuspeh pa gloda še srce osamele, stare device.
Godba je spet zaigrala, toda za Olgo še zmerom ni bilo plesalca. In vendar, kako se je veselila tega prvega svojega plesa! Plesna obleka, pomerjanje atlasnih čeveljčkov, kupovanje rokavic, vse to je bilo zanjo, vsako zase velik dogodek.
Kako se je morala Olga boriti, preden si je izprosila dovoljenje, da sme na ta ples! Tudi mama je ugovarjala, posebno pa še zdravnik. Najbrže je imel tehten razlog, čeprav ni ničesar omenil. In pri tem ni niti vedel, kar mu je Olga tako skrbno prikrila: da je bila dan poprej pri kašljanju zasledila na svoji batistni rutici drobceno kapljo krvi.
Majhna in zavaljena Tarjanova dekleta so s svojimi kavalirji ponosno in zmagoslavno promenira-la pred njo v dvorani. Nekoč so bile Olgi prijateljice, ko so še sedele skupaj v šoli in si pisarile šepajoče verze v spominske knjige. To jim pa ni branilo, da ne bi, ko so odrasle šolskim klopem, druga druge kar odkrito sovražile; takšna je pač že navada pri dekletih, ki čutijo, da bi utegnile nekega dne postati medsebojne tekmice.
Tarjanova skupina je izdala geslo, da je treba Olgo bojkotirati, ker je njen oče zašel v konkurz. In kavalirji so se jim pokorili.
Ples se je začel!...
Tisti trenutek je stopil v dvorano Gyurka Ilondav. Ravno se je bil vrnil z lova pri grofu Leany-falvi in se v vsej naglici preoblekel za ples. Po njegovem zardelem okroglem obrazu si videl, da si je to pot privoščil grofovskega konjaka nekoliko preveč.
Jarka luč stropne svetilke mu je oslepila oči, ko je stopil v dvorano. Vzlic temu je pri priči odkril lepo in vitko Olgo, stopil k njej in jo povabil na ples.
»Moje sestrične se bodo od jeze razpočile, in tega pogleda se kar veselim,« si je rekel sam pri sebi, ko je pogledal po Tarjano-vih dekletih.
Olga se je ljubko priklonila in na videz ravnodušno položila svojo roko v njegovo. Ia vendar bi mu bila najrajši zletela okoli vratu!
»Čudi me,« je rekla pozneje svojemu plesalcu, »da se me še spomnite.«
Ilonday se je zasmejal.
j Kaj se vas ne bom spomnil! Saj sem vas dostikrat videl v samostanu, kadar sem prišel k svojim sestričnam na obisk. Tako zalega dekleta človek ne pozabi tako hitro!«
Premeril je Olgo od nog do glave, potem je pa suho dejal:
: Zdaj ste pa še mnogo zalšik
50:25
V Parizu se je poročil slavni francoski gledališki igralec in dramatik Sacha Guitry. Vzel je svojo partnerko Jaequelino Detubacovo. Njemu je 50 let, njej pa 25. Duhoviti Francoz je pri tej priliki dejal: »Ona je res moja polovica.« Naša slika kaze novi zakonski pur.
Lepo dekle se je z žarečim obrazom in zastajajočim dihom priželo k plesalcu. Ko je bila pa godba tako razigrana in vznemirljiva...
»Olga, za božjo voljo!« je že nekajkrat karajoče vzkliknila njena mati.
»Samo še enkrat naokoli!« je smeje se odgovoril Ilonday.
Ko je potem prišel valček na vrsto, je deklico obstopila že cela vrsta plesalcev. Ilondayev zgled je bil predrl led. Iz Tarjanovega iabora so drug za drugim prihajali k Olgi.
Olga je kakor v omotici uživala svoj triumf. Čutila je, da je kraljica nocojšnjega plesa, in v tej zavesti je koketno in v veselem razpoloženju oddajala svoje plese.
Med plesom jo je večkrat zgrabila omotica; tedaj si je dejala, da bi bilo nemara pametneje, iti domov in leči v posteljo, preden bodo ljudje izvedeli, kako viharno, kako bolestno ji časih razbija srce. Toda en sam pogled na Tarjanova dekleta ji je bil dosti, da se je iznova zavrtila.
»Vidijo naj, da se zabavam — in srde naj se!«
Pri zvokih ognjevitega čardaša se je vrnil Ilonday od buffeta. Tam je bil spet pil; na prvi pogled se mu je videlo.
Plesal je z Olgo dolg in ognjevit čardaš. Vsi drugi pari so bili po vrsti že odnehali, le ta dva sta se še vrtila in vihrala pred ciganskim kapelnikom.
»Olga,« je rekel Ilonday ves za-sopljen, »sicer sem zdajle malo okrogel, a vzlic temu natanko vem, kaj govorim... Zelo sladko bitje stek
»Gospod Ilonday, res ste ga
pili!«	,	„
»Da, če bi imel tako zalo ženo, kakor ste vi — °» potem se pac nikdar ne bi opil!«
»Kaj vam pa je, gospod Ilon-
day?«	.
Spet sta se zavrtila in Olga je za trenutek naslonila svojo glavo na široka Ilondayeva pleča. Ne iz koketnosti, temveč zato, ker jo je spet prijela omotica. Mladi mož jo je trdneje prižel k sebi.
»Mati mi neprestano prigovarja, naj vendar že pripeljem ženo v hišo. Vseeno, katero, samo da je dekle zalo in zdravo... Moja mati je dobra in ljuba stara ženica...«
Olga si je z rutico zakrila usta. Spet oni rdeči madež na belein batistu. »Kri!« Prebledela je m hlastno skrila robec v nedrja. Ne morda iz strahu: da ne bi Tarja-nova dekleta tega opazila. Nagni-la je glavo kakor ranjena ptica in pustila, da jo je plesalec vrtil in vrtinčil.
Neki gost je takrat izpulil ciganu gosli iz rok. Drugače bi se bil Ilonday še zmerom vrtil.
V buffetu sta nato sedela drug zraven drugega.
»Res da nisem čisto trezen,« je rekel Ilondav, ja vzlic temu govorim popolnoma resno z vami.«
Kaj vam ne pride na um! Plemič in trgovčeva hči!«
»Dajte no, kakor da bi koprnel po visokorodni družini! Saj je moja dovolj gosposka .. • Ne, popolnoma resno govorim. Boste ze jutri videli...«	.
Olga se je zasmejala. Obšla jo je neka živčna, koketna objestnost. Naslonila se je na stolu in ahlo zibaje glavo prisluškovala lagotnim pesmicam, ki jih ji je Ilonday požvižgaval na uho. Zdaj pa zdaj si je omočila ustnice s sektam. Očarljivo lepo je bilo to dekle, z rdečimi lisami pod velikimi očmi.	x
Po premoru je spet hotela plesati.
»Olga, škodovalo ti bo,« je zaskrbelo njeno mater.
»Samo še zdajle, mama — samo še enkrat edinkrat bi se hotela iz srca narajati. Vsega drugega mi zdajle ni mar.«
Spustila je z mehkim krznom obrobljeni gledališki plašč z ramen in odhitela z Ilondayem pod roko v dvorano...
V jutrnji zarji je Olga naposled prišla v posteljo. Legla je, vsa
srečna nad uspehom, a prav tako polna temnih slutenj — srečna in bolna obenem ...
*
Lansko leto sem spet prišel v svoj rodni kraj.
Bilo je deževno, neprijazno vreme. Male hišice so se plaho in sivo stiskale okoli visokega gotskega zvonika; jaz sem pa vzlic temu šel na pokopališče, da tamkaj obiščem nekatere drage mi pokojnike.
Poleg kapelice sem uzrl novo grobnico. Ko sem se ustavil pred lepim marmornim spomenikom, je predrl topel solnčni žarek temne oblake... In uzrl sem napis:
OLGA ILONDAY DE ILONDA, umrla v tretjem letu srečnega zakona
Ne more biti še dolgo, kar so jo spremili k večnemu počitku, zakaj v grobnici je bilo še vse polno svežih vencev. In na širokem atlasnem traku sem čisto razločno bral: »Svoji nepozabni prijateljici — Tari a novi.«
Nad vlažnimi tuberozami na vencu je pa objestno poplesaval bel metuljček, kakor bi bil duša uboge male Olge, ki se še po smrti ni mogla odreči plesanju.
Tri RodjMtodove
SPesZedice
Moja sestrična Jedrt je bila že prav od mladih let gnojna rana na telesu naše družine.
Ko ji je bilo štirinajst let, je s svojim predrznim obnašanjem zbudila pozornost majorja, ki je stanoval nam nasproti; dala se je k njemu povabiti na čaj.	. v
S petnajstimi leti je imela že prvo razmerje, s sedemnajstimi pa otroka.
Potlej se je pogrezala čedalje globlje v blato pregrehe.
Zdaj ji je trideset let in ima dve vili v Badnu in lepo trinadstropno palačo na Dunaju.
'Pasliv
Debrecin je zelo prijetno, tako rekoč moderno mesto; le eno napako ima: vsako jutro ob štirih ženo svinje na pašo.
To gnanje prašičev se odigrava precej bučno; pastir trobi namreč zraven s trobento.
Ko so me premestili v debreeinsko garnizijo, je pastir vselej najdalje in najbučneje trobil pred hišo v kos-suthovi ulici št. 4. Jaz sem pa stanoval v Kossuthovi ulici št. 4a.
Že tretje jutro sem dal pastirja poklicati k sebi.
»Striček,« sem mu rekel, »vidite, jaz sem vojak in moram biti vsako jutro ob štirih na nogah. Ali bi bili tako prijazni in bi pod mojim oknom posebno na glas zatrobili? Za uslugo se vam bom prav rad oddolžil. Vsako jutro boste našli na okenskem zidcu deset krajcarjev za svoj trud.«
Dvakrat sem res pustil desetico.
Potlej pa.nič več. — — —
jTako?« je rekel pastir mojemu slugi, »takšna je ta reč? Zastonj naj delam? Naj si pa gospod lajtnant le kar lepo sam trobi.«
Tako je rekel in ni od tistega dne nikoli, nikoli več zatrobil.
Kemija
V nekem kraju na jugu je gostilničar zastrupil svojo ženo. Ostanke strupa so dali sodnemu kemiku v analizo. Sodni kemik je dognal, da je v strupu:
vode..............910»/o
arzenika	. . .	S’?0/«
nekaj malega kremenove kisline.
Neki drugi kemik je imel to analizo pregledati. On je pa ugotovil:
vode.............. 93 0»/„
strihnina	. . .	68%
nekaj malega kuhinjske soli.
Tedaj so poklicali še zdravstvenega svetnika za končno besedo. Njegovo izvedensko mnenje se je glasilo:
vode.............. 92 0°/«
arzenika	...	87°/o
strihnina	...	6 8°/o
nekaj malega kuhinjske soli in kremenove kisline.
Soi/nafd nogadica
Napisal Georges Laniot
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puli
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
Dobra roba se hvali sama,
zato Dr* OETKER^jU ni potrebna reklama 1
»Do svidenja drevi, Etienue,« se je Eliza poslovila od svojega moža. ko je ravno prebival časnik.
Etienne je odložil list na koleno.
»Kaj že greš?«
Prav za prav čisto nepotrebno vprašanje, ko si je njegova žena že posadila svoj ljubki klobuček na glavo in si ogrnila krznen plašč. Vrhu tega si je pravkar oblačila rokavice.
»Kakor vidiš,« je odgovorila raztreseno.
»Pa tako zgodaj danes?«
»Da, celo vrsto potov imam še...«
»A vendar ge nisi izpila kave!«
»Ce se bom tako obirala, sploh ne bom gotova. Sicer me pa (glas ji je zvenel neprirodno, nekam visoko) skoraj gotovo ne boš pogrešal. Kadar si zatopljen v svoj časnik, ti je pač vseeno, tudi če bi bila na luni!«
»Dobro, pa ne bom več bral. Odloži klobuk, da se kaj pomeniva.«
Drobna brazda se zareza Elizi obakraj ust in z glasom, ki je razločno izdajal nestrpnost, reče: Saj pač ni več vredno. Ali r.e greš mar koj v pisarno?...«
»Ravno zato, počakaj malo, pa te bom malo spremil... V katero smer greš?«
»Ni je smešnejše stvari od moža, ki spremlja svojo ženo pri gospodinjskem nakupovanju. Menda vendar nočeš, da bi gledala v tebi nekakega psička, ki mora človek nanj paziti pri slehernem koraku?«
»Ne, rajši že nevšečnega soproga.«
»Ti znaš človeka res razdražiti... Drugače si pa prav prijeten človek!« se pošali mlada žena in se skloni k možu ter mu pritisne poljub na čelo. »Nu, menda nisi več srdit? Zdaj me pa pusti, da odhitim...«
In že je pri vratih. Nagla kretnja, s katero se je obrnila, je nekoliko vzvalovila njeno krilo. In tako je Etienne imel priliko, zagledati na njeni desni svilnati nogavici majhen razpor.
Res, bog ve kaj to ravno ni, toda Etienne se je v šoli svojega zakona že marsičesa naučil in ve, da za svilnato nogavico ni pogub-nejše reči kakor strgana nit. Že je hotel poklicati Elizo nazaj, a ker se ji je tako mudilo, je ni maral več zadrževati. Vzdihnil je — saj je še predobro poznal takele večje in manjše muhe svojeglave žene — in se spet zatopil v branje.
Toda njegove misli so bile drugod. Ni se mogel zbrati, živčno je zmečkal časnik in ga vrgel v kot. Le kaj ima Eliza zadnje čase toliko opravkov po mestu! Ves ljubi božji dan je na nogah in hiti iz enega konca mesta v drugega. Neki notranji nemir jo goni, da nima obstanka doma. In ko se zvečer vrne, je vsa spehana in ubita in pripoveduje o vseh mogočih nakupih, o poskušnjah pri šivilji in o popoldanskih čajankah.
Nocojšnji večer se nič ne razlikuje od prejšnjih. Etienne se je bil ravno dobro vrnil iz pisarne, ko se prikaže Eliza, vsa zasopi jena, z bliskajočimi se očmi in temno rdeča v obraz.
: Dober večer, dragi!« zagostoli.
: Joj, koliko sem danes spet imela potov! Kaj pa tako imenitno diši? Pozabila sem že, kaj sem naročila za večerjo. Ne, ta poskušnja moje nove višnjeve obleke me je čisto ubila! Pomisli, cele tri ure! Pa ti, Etienne, kaj si pa ti počel? Povej kaj!«
Kakor vrtinec se smuka mlada žena vročično po sobi sem in tja, vrže sem rokavice, tja torbico in na mizo klobuk. In pri tem venomer govori in skače s tega predmeta na onega. Etiennov molk jo začenja vznemirjati.
»Kaj ti ^e prav za prav? Ali je mar strela udarila vate?«
Da, kakor bi bila strela udarila vanj, sedi Etienne nepremično in nemo. Malo prej, ko je tjavendan opazoval svojo ženo, je bil opazil, da se je razpor zelo povečal in da se zdaj nahaja na levi nogavici.
»Ali ti mar ni dobro?« sili Eliza v svojega moža.
»Da... nič prav dobro se ne počutim. Prosim te, nikar se mi toliko ne smukaj...«
Čisto mehanično govori, tjavendan, ne da bi prav vedel, kaj. Vse njegove misli so uprte samo v eno točko. Ali se ne moti? Ali je bila Elizina nogavica res raztrgana, ko je šla z doma? Njeno naglo smukanje sein in tja ga je utegnilo zmotiti. Če je pa prav videl, kako naj si potem pojasni, da si je Eliza nnedi potjo preobuta nogavice? Morda pri šivilji, se domisli. Toda ali mora dama, če pomerja obleko, tudi nogavice sezuti?
Čedalje bolj vroče gori Etiennov obraz in vendar mu je, kakor bi ga mrazilo. Kri v njegovih senceh razbija in kuje.
»Zdi se mi, dragec, da boš hri-po dobil!« reče žena v skrbeh. »Lezi v posteljo, pa ti bom napravila vroč čaj z rumom.«
Ali je Elizino sočutje pristno, ali mu pa le komedijo igra? Ali je res nežnočutna, vdana mu zakonska žena, vsa očarljiva in živahna, čeprav nekoliko ničemur-na in veseljaška — ali pa...
»Nikar toliko ne onegavi,« odgovori mož. »Nič hudega mi ni, samo teka nimam in ne bom nič jedel.«
»Da, prav imaš, res je bolje, če je človek oprezen,« mu pritrdi Eliza. Ni videti, da bi jo bilo preveč užalostilo, ko bo sama večerjala. Zato pa v Etiennovem srcu toliko bolj gloda ljubosumnost, žgoča in grizoča ljubosumnost.
Vso noč ni zatisnil oči. Vročično se je premetaval po postelji, medtem je pa Eliza mirno spala. Globoko in trdno... Spanje nedolžnosti... ali pa samo utrujenosti. Ali naj jo prebudi, čisto nepričakovano obsuje z vprašanji, da jo bo zmedel in ji izmamil priznanje? Ne upa se. Preveč jo je ljubil in še zdaj preveč visi na njej z ljubeznijo, ki jo dvomi delajo še neizmemejšo.
*
Nekaj dni nato se Eliza po kosilu spet skloni k svojemu možu in se nežno poslovi:
»Do svidenja drevi, dragi!«
In ne da bi čakala njegovega odgovora, zavije k vratom. Toda Etienne jo poslednji trenutek osorno pokliče nazaj.
Vsa osupla se obrne, ne vedoč, da so bile njegove ostre oči uzrle na njeni levi svilnati nogavici komaj videu razparan šiv. Spet bo odšla z doma. neskrbna, z nasmehom na obrazu — in bo morda na povratku nič hudega ne sluteč spet nosila dokaz svoje krivde, svojo lastno obsodbo na lepo oblikovani nogi. Etienne se zgrozi. V duhu že vidi neogibne posledice: ločitev, sramoto, tragedijo...
»Kaj se je pa zgodilo, za božjo voljo?« vpraša, ne da bi 6i znala razložiti njegov nenadni srd.
Hripavo odgovori mož:	»Ne
razumem, da se elegantna in dobro vzgojena žena kakor si ti, ue sramuje hoditi okoli z raztrganimi nogavicami... Pri priči mi imaš obleči druge nogavice... Razumela?«
Eliza se oddahne: »Ti moj ljubi Bog, to je vse, kar si mi imel povedati?... Zato pa vendar ni treba človeka tako prestrašiti!«
Zimski šport
»Hej, gospodična, brž se odločite, na levo ati na desno — drugače vaše hlače tega ne bodo prenesle!«
(; Miroir du Monde«, Pariz)
Velecenjeni gospod urednik Haka!
Vabite me na debato! Res mnogo bi se dalo še povedati o zanimivem problemu, ki ste ga našli pod rubriko »Njene sanje«.
Toda mnogo je tudi razlogov, ki mi žal branijo, sprejeti vaše ljubeznivo povabilo za slaščičarno.
Eden prvih razlogov je ta, da so se mi slaščičarne hudo, hudo zamerile. Saj Vam lahko povem zakaj, če ne boste preveč zehali oh mojem pripovedovanju. Takole je bilo:
Citala sem pred par meseci o čudoviti samovzgojni metodi. Namreč taki, da se človek odvadi neke slabosti na ta način, da jo v toliki meri obnavlja, dokler se mu ne pristudi. Sa-mopremagovanje ni namreč nič vredno po tej metodi, kajti ono nam vse mogoče želje le še stopnjuje. Tako pravi tisti (pseudo-) filozof, da se skušnjav ni treba ogibati, kajti če jih skušamo s silo zatreti, tedaj podzavestno rasejo v ogromne dimenzije, da jih potem ni mogoče več ukrotiti in planejo kot hudourniki na dan ter napravijo še večjo škodo, kot bi jo od začetka. Če na primer človek zatre v sebi željo, da bi oklofutal ljubega bližnjega, se ta misel podzavestno tako razbohoti v njem, da lahko postane ubijalec.
Zato je treba tej skušnjavi takoj v začetku ugoditi, dokler še ni velika, in le na ta način se je trajno iznebi.
Sicer ne vem, kako bi se ta metoda obnesla pri različnih človeških slabostih — dvomim da bi bilo vselej varno, preizkusiti jo.
No, jaz sem jo preizkusila v slaščičarni. Moja velika slabost so bile kre-move rezine. Pa sem zavila okrog prvega v mesecu v »sladki hram« in naročila kar šest kosov kremovih rezin.
In verjemite, res je pomagalo!
Ubogi želodec si jih ni več poželel.
— Sicer pa svetujem, da se ne ba-vite preveč s to preklicano metodo! —
No, prišla je pa še druga nadloga!
Konec februarja so se mi iz vseh mogočih izložb smejali krofi, majhni in veliki, lepo zarjaveli in zlatorume-ni, napihnjeni ko baloni in vdrti ko pojemajoči Zeppelini — skratka, jele so me boleti oči in kak učeni zdravnik bi postavil diagnozo:	ocularii
crophosi.
Kajti moja denarnica je napovedala bankrot.
To me je pa že tako strašansko razjezilo, da sem dejala v začetku marca:	»Ne boste me več trpinčili,
prešmentani krofi. Preje niste hoteli vi do mene, zdaj vas pa jaz kategorično odklanjam.« Stopila sem v slaščičarno Petriček na Aleksandrovi cesti, tam kjer imajo znamenit balkon, na katerega se človek vzpenja lepše kakor na Ljubljanski grad. Tudi razgled je časih zanimiv, le bati se je, da kakšen dolgin z butico ne prodre skozi strop.
Torej tam v tisti sladki prodajalni sem prezirno pogledala preko krofov in si vzela lep kos čokoladne torte. Menda pa sem bila bolj zaverovana vanjo kot v stopnice, kajti sredi vzpenjanja je dejalo: bums — štrlink — link in jaz in torta sva lepo pridrčali v slaščičarno. Na srečo ni bilo gledalcev! Tako so se mi zamerile slaščičarne. Sicer pa: resna debata in slaščice! To vendar ne gre skup! Ali bi slaščice izgubile sladkost, ali bi pa najina debata postala sladka, kaj pravite?
Da je Vaše srce kot pišete, oddano »Družinskemu tedniku« (samo, hm, hm!?) me sicer ne moti, saj je moje, čeprav neoddano, precej zakrknjeno in ledeno. Vendar pa je baje pomlad nevarna! (Tako namreč drugi pravijo!)
In ker ste, sodeč po Vaši nepristranski objektivnosti do nas zastopnic drugega spola, zelo ljubezniv in simpatičen mož, obstoji le nevarnost, da se prikrade kak topel solnčen žarek iz Vaših oči (črnih, rjavih ali modrih?) in vznemiri tfioje srce, ki se že precej dolgo kar dobro počuti v svojem zimskem spanju.
Kočno Vi novinarji hitro izrabite naše besede in jih napišete, tak plebejec, kot sem jaz. pa ne more tako hitro zbrati modrih stavkov in kaj lahko katero napačno blekne.
Vidite, polno je razlogov proti in res ne vem, kaj bi storila. Marjetice na polju tudi še ne rasejo, da bi jih vprašala: »Bi, ne bi?«
Morda pa boste načeli spet kakšno debato v »Družinskem tedniku«, tedaj me pa le povabite na peresni dvoboj. Če se do tedaj moje orožje ne skrha!
Prisrčno Vas pozdravlja
Gorenjka
Cenjeni g. urednik!
Ko čitam v Vaši rubriki »Njene sanjo;, se kar čudim, da je naenkrat toliko gospodičen, katere se imajo toliko priložiti. Zato mi dovolite, da tudi jaz kot moški napišem par besed.
Doma sem v centru mesta in vem, kakšna velika razlika je med mestnimi in podeželskimi gospodičnami. Mestna gospodična se nosi ošabno, ne Pozna ljubezni in hodi po promenadi, kakor da je bog. Kaj ji pomaga, da je lepa in zala, ko pa je njena duša
NAŠI BRALCI PIŠEJO
Dopisi iz vrst naših naročnikov in bralcev in naši odgovori
ohola! Take so mestne, zato jih je pa tudi toliko samskih.
Zdaj pa poglejmo dekle z dežele. Popolnoma drugačno čuvstvo goji do fantov. Od jutra do večera dela zdaj tu, zdaj tam in se ne utegne ukvarjati z mislimi ljubezni; samo nedeljo ima na razpolago zase. In verjemite mi, gospodične, da ima fant mnogo rajši gospodično z dežele, kakor pa mestne. Ker so te mnogo lepše, ne sicer po obleki; le poglejte dekle, ki je z dežele doma, kako lepo kožo ima na obrazu in razvito postavo, da mnogokrat mestno dekle zasenči. Zakaj?
Dekle z dežele ne pozna šminke, ne pudra in sličnih lepotil. zadovoljna je s tem, kar ji je podarila narava. Le pomislite ve, mestna dekleta, posebno ve študentke, koliko tisoč in tisoč dinarjev gre samo za ta luksus.
Seveda se mi smejete, a če kaj utegnete, sčdite in dobro premislite, ali imam prav ali ne. Koliko je mestnih deklet, ki ne znajo niti kave skuhati ne gumba prišiti.
Vem, da mi boste ta članek zamerile, a ker se ni dozdaj še nihče oglasil, da bi malo pokaral mestna dekleta, sem se pa jaz. Če se čuti katera gospodična užaljena, naj se pritoži, pa ji bom dal za odgovor še mnogo, mnogo takšnih resničnih o njih.
Relly
Spoštovani gospod urednik!
Kot zvesta bralka »Družinskega tednika« sem si tudi jaz dovolila, da pripomnim »Njenim sanjam« par be-
sed. Prav za majhen kotiček se priporočam, saj ne bom predolga.
Zelo me veseli, gospod urednik, da še niste ukinili člankov »Njene sanje«, kajti v njih vidimo, da so še iskrene in nepokvarjene duše na svetu in da lahko potom tega lista razkrijejo svoje srce in si s tem olajšajo svojo bol. Mnogokrat z žalostjo v srcu mislim na one, ki jim usoda ni
t/saUdo- od ms taUka pcispeva k vfadfiaHju in ca^sic{eH{u>
Druisliii mika
Ce m debate,, s tem da pddo&i t/saf eneg-a nwe$a McohtiUa
naklonila kar si žele. Je pač tako na svetu, da se nekatere nikakor ne srečajo z moškim »junakom«, ki bi mu smele zaupati vse tajnosti svojega življenja.
Kaj pa jaz, si boste mislili? Ah, tudi jaz nisem rojena pod ono zvezdo, da bi se lahko prištevala k srečnim! Da pa boste razumeli, zakaj tako pišem, vam hočem v par besedah popisati svoje življenje.
Iz otroških let se ne spomnim vee mnogo. Z dobrim izpričevalom sem dovršila ljudsko šolo, da bi šla pa dalje, nam gmotne razmere niso dopuščale Morala sem ostali doma in prijeti za vsako delo, ki mi je prišlo pod roke.
Bilo mi je šele sedemnajst let, ko sem se že zaljubila. V trenutku ko sem pogledala v njegove globoke, črne oči, sem nekaj začutila — njegov odkritosrčni pogled mi je vse povedal. Vzplamtela je čista, idealna ljubezen, ki ji ni bilo zapreke, da bi jo ovirala. Oh. kako me zaboli, kadar se spomnim, da bi naju letos že družila zakonska vez. Toda nemila usoda je hotela drugače. Kruta smrt ga mi je iztrgala in ne bom ga videla nikdar več! Ah, vse moje sanje in upi so se izpremenili v neskončno bolest. In sedaj sem sama, tako sama ...
Ne bo mi lahko pozabiti ta težki udarec, vendar se bom mirno udala v usodo, prepričana, da je moralo tako biti! »Čas zaceli vse rane,« pravijo in tako bom tudi jaz čakala, upala, morda zasije še kdaj solnce sreče v moje življenje? ...
Ah, saj bo kmalu prišla težko pričakovana pomlad in z njo lepi dnevi, ko se zbudi vsa narava... In takrat bom šla na lepe Kamniške planine in si tam vsaj za par ur utešila svojo bol!
Vsem cenjenim čitateljem in g. dlaki« pošiljam prav lepe pozdrave! Listu želim hmogo uspeha in še več naročnikov!	Rozika
Naše vrle gospodinje perejo perilo vedno le z Zlatorog-ovim milom ali pa z Zlatorog-ovim terpen-tiuovini milom; volnene in svilene stvari pa z Zlatorog-ovimi luskami, ker dobro vedo, da ima obilna, gosta in nežno bela pena Zlatorog-ovih izdelkov izredno Čistilno moč. Dobroto Zlatorog-ovih izdelkov naše pridne gospodinje dobro poznajo in zato trdijo vsevprek: »Zlatorog milo da belo perilo!« —- Zahtevajte pri svojem trgovcu vedno izrečno le Zato-rog-ovo milo!
Karin Hardt igra glavno vlogo v novem filmu Ufo »Nespametna devica«.
Tisoč najlepših deklet v enem filmu
V Paramountovem fiirnu »Skrivnosti varieteja«, ki se dogaja na odru in za kulisami nekega velemestnega varieteja, nastopa poleg glavnih junakov Victorja Mc La-gleua, slavnega svetovnega pevca Carla Brissona, Duka Eliingtona, Kitty Carlislove, Gertrude Michaelove, Jacka Oakieja še tisoč najlepših deklet, ki so jih izbrali na nekem nalašč za to prirejenem lepotnem tekmovanju.
Film je vsebinsko močno razgiban, dejanje je veselo in dramat-
Za god in praznik mati dobro ve,
otroci se Dr. OETKER-jevih kolačev vesele 1
sko hkratu, polno petja in godbe, plesi so poskočni in zaokroženi.
Constance Bennett
S filmsko družbo Metro-Gold-wyn-Mayer je sklenila Constance Bennett pogodbo za filmanje znanega romana »Po uradnih urah«. Roman sam je žel po vsej Ameriki splošno priznanje.
Pravijo, da bo Clark Gable Con-stancin partner. Obeta se nam dvojen užitek.
Iz letovišča
»Zakaj pa pišete razglednico Men-cejevim? Ali niste mar sprti?«
»Seveda smo! Zato uaj se pa tudi jeze, ko bodo videli, da smo šli letos na riviero!«
Filmski drobiž
Te dni bodo v IIol!y\voodu dovršili komedijo »Nočno življenje bogov«. Film nam bo pokazal življenje nekega učenjaka, ki je iznašel čarobno sredstvo, s katerim okameni ljudi, kanie-nite kipe pa oživlja. Zaradi svoje iznajdbe je pretrpel marsikatero grenko, kajti Olimpijci mu niso dati več miru.
Film je režiral L. Sherman.
Moskovski šahovski turnir
V 17. kolu je Pirc nemiziral s Stahlbergom, Lilienthal z Botvini-kom. Capablanca je porazil Menšiko-vo, Rabinovi« pa Lowenfischa. Lisičin je remiziral z Laskerjetn, Kan je zmagal nad Ragozinom, Alatorcev pa nad Čehoverjem. Bogatirčuk je remiziral z Goglidzejem. Partiji Spiel-mann-Romanovskij in Flohr-Rjumin še nista dokončani. — Stanje p« 17. kolu: Bot vin i k 12, Flohr ll‘/» (1), Lasker 11. Pirc je s 6V2 točke in 1 visečo partijo na 17. mestu. Za njim so le še Ukrajinec Bogatirčuk s 6V2, Kus čohover s 5 in Menšikova z IV2 točke.
V 18. kolu je Bogatirčuk zmagal nad Lisicinom, Stahlberg pa nad Men-šilcovo. Neodločeno so se končale igre Capablanca-Romanovskij, Spielmann-L8wenfiscb, Flohr-Botvinik in Pirc-Kan. Rjumin je premagal Rabinoviča, Goglidze pa Čehoverja. Partiji Ala-torcev-Lilientbal in Ragozin-Lasker še nista doigrani. — S t a n j e po 18. kolu: Botvinik 12Ve, Flohr 12 (1), Lasker 11 (1), Capablanca 11. Pirc je 9 7 točkami in 1 prekinjeno partijo zdrknil na 18. mesto. Bogatirčuk ga je prehitel za '/2 točke.
V sredo so odigrali prekinjene igre. Spielmann je porazil Romanovskega, Lasker je remiziral proti Ragozinu, prav tako neodločeno sta se končali partiji Alatorcev-Lilienthal in Flohr-Rjumin. Lisičin je premagal Kana, proti Pircu je pa vkljub boljši poziciji dosegel samo remis. — Sta
nje: Botvinik in Flohr I2V2, Lasker IU/2, Capablanca 11, Lowen-fisch in Spielmann IOV2. Pirc se je malo opomogel: ima 7V2 točke in delj z Bogatirčukom 17. in 18. mesto.
V četrtek so odigrali poslednje kolo. B o t v i 11 i k in Flor sta remizirala, oni z Rabinovičem, ta z Alator-cevim, ter tako postala skupna zmagovalca turnirja, oba s 13 točkami. Lasker je premagal Pirca in dosegel tretje mesto z \2% točke, Capablanca pa LO\venfischa in si z 12 točkami zagotovil 4. mesto. Partije Spielmann - Rjumin, Lilienthal - Goglidze, Čehover-Lisioin in Bogatirčuk-Ragoziu so se končale remis. Romanovskij je premagal Menšikovo. — Naš Pirc je 9 Tli točke ostal na 18. mestu, za njim sta le še Rus Čehover (51/-) in svetovna prvakinja Menšikova (IV2). Botvinik je Rus, po poklicu inženjer, in ima šele 24 let. Le tri leta starejši od njega je Flohr, po rodu Poljak, po državljanstvu Čehoslovak. Pravi zmagovalec turnirja je pa dr. Lasker, 25 let svetovni prvak, 07 letni nemški šampijon, ki pa živi zdaj kot emigrant v Londonu. Čeprav skoraj trikrat starejši od Botvinika, ni 'izgubil nobene partije (Botvinik 2), v posebno zadoščenje mu je pa lahko, da je porazil svojega naslednika na šahovskem prestolu Capablanco in ga pustil za pol točke za seboj.
Nekaj dni po zatrtju upora na Grškem in tragičnem epilogu kariere 71 letnega nekdanjega »očeta grške domovine«, Eleutheria Venizela, sc na Dunaju obsodili avstrijskega »hof-ratskega« revolucionarja, dr. Antona Rintelena, bivšega štajerskega deželnega glavarja in nekdanjega avstrijskega poslanika v Rimu, takisto moža zrelih let (59). Dokazali so mu soudeležbo pri lanskem julijskem hitlerjevskem prevratu na Dunaju in ga obsodili na dosmrtno ječo.
Manj vreden človek. V Niirnbergu so se te dni vršile rokoborbe. Udeleževal se jih je tudi neki črnec, eden izmed redkih rokoborcev, ki ni doživel na prireditvi še nobenega poraza. Morda je bilo to vzrok, da mu je na-rodno-socialistični funkcionar Julius Streicher, tisti ki vodi med vsemi hitlerjevci najbolj ogorčeno borbo zoper žide — prepovedal nadaljnjo udeležbo pri rokoborbah, češ da je »za Nemca plemenska sramota gledati boj med belcem in črncem«...
Se nadaljuje na 8. strani
Primerjajte ceno in kakovost našega blaga, odločili m boste za nakup zimskega plašča in perila pri tvrdki
‘Dvagog?cz>up ©
LJUBLJANA, Tyrševa cesta 14 (Dunajska cesta)
4.	nadaljevanje
Jean se je opotekel, kakor ki kil pijan. Bil je že pri vratih, ko ga je Kreuger še enkrat poklical nazaj.
»Med nama, Jean: ali ni moja hči neznosna? Mislim, da vam dela mnogo preglavic.«
Rus se je nehote nasmehnil. To-da vprašanje mu je prišlo preveč nepričakovano, da bi znal kaj pametnega nanj odgovoriti.
»Gospodična je zelo ljubezniva,« je dejal čez nekaj časa.
»Na žalost je pomanjkljivo vzgojena in to izrablja, kjer le more.«
»Potem že rajši recimo,« se je nasmehnil mladi mož, »da je prelestno pomanjkljivo vzgojena; tega ji pa človek res ne more preveč zameriti.«
Očetu se je zjasnil obraz. Stopil je k šoferju in ga prijateljsko potrepljal po ramenu.
»Zadovoljen sem z vami, Jean. Zato bi me bolelo, če bi še zmerom kuhali zamero proti tej pokvarjenki... Zaira j snoči je bilo res malo prehudo, kar je z vami napravila.«
Ko je Jean ostal <*am v veži, je storil prav tako kakor eno uro poprej Suzana. Ustavil se je in se zamislil.
»Saj to ne more biti resnica, takšna sreča: pet tisoč kron na meseci«
A tisti mali mu je prišla Suzana na um.
»Ona je tista, ki je pregovorila svojega očeta... Mogoče je celo samo sebe očrnila, kdo ve! Gotovo je le to, da je znala tako napraviti, da sem vendarle vzel njen denar.«
Njegove oči niso bile več tako trde; prizanesljivost je zasijala v ■njih.
»Da, našla je način, da sem moral vzeti njen denar... in ne najslabšega... skoraj bi rekel, prav sprejemljiv način!«
Ravno se je vrnil v garažo, ko se je prikazala Suzana.
»Danes ste pa nekam pozni, Jean?«
»Oprostite, gospodična, pobrigal sem se za tisto, kar ste mi naročili. in pri tem sem se bolj zamudil, kakor sem mislil.«
»Imate kakšne novice?«
»Še ne, toda v osem in štiridesetih urah mislim, da se bo stvar kako uredila.«
»Lepo,« je pokimala in mu velela, naj jo pelje k jezuitom. Toda v cerkvi je ostala komaj pet minut, potlej se je pa dala odpeljati spet domov. Saj ima kne-ževsko plačo, si je dejala sama pri sebi. Zato lahko prenaša njeno muhavost.
Toda Rus se danes ni srdil, čeprav je videl, kako se njegova gospodarica trudi, da mu da okusiti svojo voljo.
Ko ji je pomagal iz voza, se je napol resno, napol šaljivo priklonil pred njo.
Hvala vam, gospodična.«
»Hvala? Zakaj?«
»Za ljubeznivo pozornost vašega očeta.«
»Aha! Da, pravil mi je nekaj...«
»Hvala lepa tudi vam za plemenito priporočilo.«
Na slepo srečo je to rekel, trdno prepričan, da se ne moti. Ne vedoč, kako je njen oče opravil svojo nalogo, se Suzana ni upala odkrito tajiti.
»Da, hotel se vam je oddolžiti, pa sem mu svetovala...«
»Slutil sem,« se je nasmehnil.
»Toda vedeti morate, da me ni anaral prav poslušati: rekla sem <mu, naj vam dš milijon, ali dvajset milijonov, ali petdeset, kaj vem, koliko! Po vaši zaslugi se mi ni v nevihti nič hudega zgodilo, in vaši hladnokrvnosti gre hvala, da sem se varno pripeljala domov. Ali ni to vredno celega premoženja?«
»Mislim, da se izvolite norčevati!« je odvrnil, čuteč, kako vstaja v njem užaljen ponos.
»Nikakor ne. Samo prav dobro sem si zapomnila vaše besede: življenje hčere mojega očeta nima prodajne cene... ali bolje, neprecenljivo je! Morala sem zastaviti v&o svojo zgovornost, da sem očetu to stvar razložila. Ali mi verjamete, da se mi je smejal v obraz? Ni me razumel!«
»Verjamem.«
Težko mu je bilo ohraniti resnost. Dobro je čutil, kako si ga hoče privoščiti, toda misel, da je sama pri sebi prerešetala njegove
predvčerajšnje besede, ga je navdala z nekim veseljem.
»Nu,« je vprašala, »ali vam je oče izplačal milijon?«
Sam ni vedel, kako mu je ušel zlobni odgovor:
»Ne. Temveč mi je kakor v pravljicah ponudil roko vaše sestre, jaz sem jo pa hvaležno odklonil.«
Suzana ga jo široko pogledala.
»Saj sestre sploh nimam!«
»Jaz sem pa čisto mislil, da jo imate.«
Pogledala ga je in oči so se ji razširile od strmenja: spoznala je, da zbija šale na r.jen rovaš. Ze ga je hotela ošabno zavrniti, tedaj je pa videla, kako je on miren in da se ji smehlja. Začutila je, da bi se samo osmešila, če bi njegovo šalo vzela zares.
»Zelo pametno ste naredili, da ste odklonili,« je zato odgovorila in se po sili nasmehnila.
»Vaše priznanje mi je v čast.«
»Kajti dan današnji kraljice nič več ne jemljejo pastirjev.«
»To je časih za pastirje prava sreča.«
Njene črne oči so se zabliskale.
»Najbrže mislite, da je vaš odgovor Bog ve kako pameten in vljuden?«
Zasmejal se je na glas.
»Ne, nezmiseln je kakor vse, kar zdajle govorim — posebno za tistega, ki pozna moj nepremagljivi odpor zoper ženitev.«
Suzanina jeza je tisti mah splahnela. Poslednje šoferjeve besede so zbudile njeno pozornost.
»Kaj mar niste poročeni?«
»Kaj še!«
»Torej ste še... popoln samec?«
»In še nepopravljiv povrhu!«
»In vendar sem morala nekje slišati, da živite z neko žensko.«
»To bo zmota,« je odkimal. »Popolnoma sam sem.«
»Tudi so vas že videli z neko mlado damo, zelo lepo in zelo gosposko.«
Govorila je na slepo srečo, kar ji je prišlo na um, zanašaje se, da utegne tako izvedeti resnico.
Na Rusovem obrazu se je zarisalo začudenje. Nikakor se ni mogel spomniti, s katero mlado damo so ga neki utegnili videti. Po kratkem premišljevanju je odgovoril:
»Sicer ne morem trditi, da nikoli ne bi bil v ženski družbi, toda lahko se zanesete, da še nobene ženske nisem vpletal v načrte o svoji bodočnosti.«
»Aha — pastir torej čaka kraljico, da mu pomigne k sebi?«
»Morala bi biti že vražje lepa, da bi me uklenila... Rekel sem vam, da želim biti popolnoma neodvisen.«
»Dajte no! Lepa ženska... in še bogata povrh,« je rekla Suzana, sama ne vedoč, kateri vrag ji polaga take besede na jezik.
Nehote je vztrepetal. Kaj pomeni to namigavanje?
»Mislim, da bi bilo bolje, če bi rajši jaz dvignil pastirico k sebi.«
»Nu, želim vam pri tem opravku mnogo sreče in zadovoljstva.«
Za trenutek so se njune oči srečale. Instinktivno sta začutila, da pripadata dvema popolnoma nasprotnima si svetovoma.
Ona je prva prekršila molk;
»Čas bo za kosilo. Popoldne vam dam prosto; danes nisepi nikamor namenjena.«
In kakor da bi ji vrag, ki jo je gnal v ta razgovor, še zmerom ne dal miru, je koketno dodala:
»Drevi bo pri nas velik sprejem; oče me misli predstaviti eni izmed najboljših partij, kar jih premore svet.«
Senca je legla na šoferjev obraz in prepodila bežni usmev na njem.
»Bogataš?... Želel bi vam vendarle zraven tudi nekoliko sreče, gospodična,« je tiho dejal.
In v tej preprosti želji je bilo
toliko iskrenosti, da je deklica odšla z nenadno otožnostjo v srcu, kakor da bi bilo vse okoli nje iznenada utonilo v mrak.
»Sreča!«
Saj jo čaka neizmerno bogastvo! Ali si ne bo mogla s tem denarjem kupiti vse, kar si bo le poželela?
Toda otožnost ni več izginila iz njenega srca.
Da, vse si bo lahko kupila... vse česar si človek poželi za denar ... a srečo? Srečo?...
Kakor bi jo bil blisk prešinil, jo je obšlo grenko spoznanje: sreče si ne bo mogla nikdar kupiti, zakaj to je edino na svetu, kar se ne da plačati z denarjem!
In Suzana se je nenadoma začutila strašno siromašno v razkošnih milijonarskih sobanah... ne-srečnejšo od svoje najzadnje služkinje, katere srebrni smeh ji je časih iz poselskih sob udaril na uho.
X
Prejšnji večer je Suzana vprašala svojega šoferja:
»Ali znate jahati, Jean?«
»Da, gospodična.«
»Dobro ali slabo?«
»Prej dobro ko slabo «
»Mislila sem si. Tudi Molly mi je včeraj rekla, da prav gotovo znate... Že po vašem obrazu sem si rekla, da ste jahač.«
Jean se je nasmehnil.
»Jaz bi pa mislil, da se takšna reč presodi po nogah,« je menil nekam porogljivo.
»7
Kongresni trg 3
kemično čUčenje, barvanje in svet-lolikanje
Nujna naročila se takoj izvršujejo!
»Prav imate, nerodno sem se izrazila. Hotela sem reči, da imate športno zunanjost.«
Malo je prestala, potem je pa povzela:
»Ali bi imeli kaj proti temu, če bi vas prosila, da bi zjutraj malo jahali z menoj na izprehod? V maju smo in zdaj postaja prijetno v gozdu.«
»Če res želite, gospodična, izvolite razpolagati z menoj...«
Pritrdilo mu ni šlo ravno gladko z jezika. Izpraševal se je, kaj bo k temu rekel gospod Kreuger.
»Mogoče bi bilo prav, če vprašate še gospoda očeta,« si je dovolil pripomniti.
»0, papa je zmerom mojega mnenja.«
»Pa bi bilo vendarle bolje.«
»Zakaj?«
»Ker me je gospod Kreuger najel za šoferja. Mislim, da mu ne bo preveč po volji, če me na lepem zagleda na konju.«
Sam pri sebi si je dejal, da se tudi za Suzano nič kaj ne spodobi, da bi ji bii za kavalirja mož, ki je pri njej v službi.
Toda Suzana je popolnoma hladnokrvno odgovorila:
»Kaj pa mislite, da naj ima moj oče proti temu? Glavno je, da sem jaz zadovoljna, vsega drugega mu ni mar.«
»Tudi prav,« je mladi Rus sam pri sebi skomignil z rameni. »Saj nisem za to plačan, da ji bom pravil, kaj se takile gospodični spodobi in kaj ne. Čemu naj bi bil bolj papeški ko papež sam?«
»Torej velja, Jean? Še nocoj pojdete v jahalnico, tam so naši konji, in si enega še zase izberete. Konjarju pa recite, naj ju osedla za jutri zjutraj. Dobiva se ob sedmih tu; namen imam napraviti dolg izprehod. Upam, da boste točni?«
»Kakor želite, gospodična.«
In tako se je zgodilo, da je prišel tisto jutro mladi Rus pred
hišo na Vaclavovem trgu v jahalni obleki z dokolenkami, z okroglo prirezanim suknjičem in mehkimi škornji. Jahalna obleka se mu je posebno lepo podala.
Čeprav je Suzana drugače rada poležala, je bila to jutro neverjetno točna.
Prišla je v jahalnih hlačah z dolgim suknjičem; ker je bila visoke postave, se je zdela v tem kostumu še mnogo vitkejša.
Jean jo je že čakal pred vrati z obema konjema na uzdah. Ko jo je zagledal, kar ni mogel odtrgati oči od nje, tako elegantna jo bila mlada milijonarka v jahalni obleki. Z mehkim klobučkom na glavi, s svojimi velikimi črnimi očmi in temnimi, za ušesa počesanimi lasmi je bila res ljubko dekle.
Zapenjajo si rokavico je opazovala svojega tovariša. Njene vajene oči so tisti mah ugotovile brezhibnost njegove jahalne obleke. Toda ravno ta brezhibnost jo je zbodla. S koncem svojega biča se je doteknila suknjiča mladega moža.
»Tole boste morali odložiti, drugo naj bi že bilo... Naročite, naj vam prineso telovnik.c
Šofer je komaj vidno zardel.
»Telovnik, kakor jih nosijo konjarji?«,
»Zdi se mi...«
Toda on jo je presekal:
»Slabo se vam zdi, gospodična. Moj poklic je šoferski in ne gre, da bi nosil livrejo vaših konjarjev.«
Glas mu je malce drhtel; videlo se je, kako se trudi, da ostane miren.
Toda ona tega ni hotela opaziti.
Ze nekaj časa, od one nevihte, sta bila zaprta vsak vase: ona v ošabnost visokorodne dame, on pa v brezhibno vljudnost, meječo malone na sovražnost. Suzana je bila zato kar vesela, ko se ji je ponudila priložnost, da poniža svojega šoferja.
Kakor da ne bi bila prav razumela njegovega ugovora, je prezirljivo menila:
»Pa vzemite kaj drugega, če vam naša konjarska livreja ni všeč. Našli boste telovnikov in jopičev, kolikor boste le hoteli, v vseh mogočih barvah.«
»Oprostite, gospodična, bojim se, da ste me krivo razumeli, če želite, da vas spremljam na iz-prehodu, bom oblečen, kakor se za takšnega spremljevalca spodobi, ne pa kakor sluga.«
»A če vas v takšni obleki ne maram?«
»Ne zamerite, gospodična, potem moram ostati, kjer sem.«
»Prav,« je zategnila z ledenim glasom. »Pomagajte mi v sedlo.«
Sklonil je koleno in ji podal sklenjeni dlani. Suzana 6e je ročno pognala na konja.
»Ste pripravljeni?« je vprašala prav tako ledeno in pokazala z bičem na drugega konja.
»Želite, da grem vkljub temu z vami?« je vprašal.
»Menda, ko nimam druge izbere.«
»Ako zavijete mimo jahalnice, boste našli dosti hlapcev, ki vam bodo rade volje na razpolago.«
»Ne. Kot hlapec mi vi zadoščate.«
»Najlepša hvala!«
Ko sta bila na cesti, je pognala naprej. »Jahajte za dobro konjsko dolžino za menoj,« mu je suho velela.
Mislila je, da ga je užalila, v resnici mu je bilo pa pri duši, da bi se najrajši na glas zasmejal nad njeno jezo.
»In vendar čuti, da mi je storila krivico,« je pomislil. Drugače je bil pa s takšnim vedenjem mlade milijonarke bolj zadovoljen kakor z njeno prijaznostjo, tudi če je imel od nje korist. Kadar je postala preveč domača z njim, ga je kar slaba volja prijela, kakor da bi e tem prekršila zapoved lepega vedenja. Zato se
mu ni prav nič upiralo, da ne jaha vštric z njo.
Tako sta pustila mesto za seboj, ne da bi bila zinila le eno besedo. A večno tako ne bo moglo iti.
Zdajci je deklica ustavila svojega konja.
»Hladno je še; v noge me kar zebe.«
»Želite, da stopiva v kakšno kavarno?«
»Mislim, da ne bi bilo napačno.«
»V Veliko kavarno morda?«
»Tam bo dosti ljudi.«
»Ne verjamem. Ob tej uri že ne.«
»Nu, prav, pa mi pokažite pot.«
Toda Rus ni porabil priložnosti, ki mu jo je dala s temi besedami, in ni pognal konja naprej. Ostal je kot podrejen spremljevalec zadaj in se je zadovoljil s tem, da ji je pokazal, v katero ulico naj zavije.
Pred kavarno je Jean razjahal in pomagal Suzani s konja. Deklica je naglo odšla noter, vesela, da si bo lahko ogrela premrle ude.
Ko je čez kakih deset minut videla, da ni Jeana od nikoder, je stopila k vratom in pogledala, kaj počne. Mladi Rus si je bil ovil uzdi obeh konj okoli rok in mirno kadil cigareto, ne meneč se za nikogar okoli sebe. Upiral je oči nekam daleč, izgubljaje se v sanje, ki so ga odnašale v daljne, daljne kraje...
Tale izprehod na konju mu je res dobro storil. Spomnil ga je dolgih vojnih pohodov na ruski fronti, in potem, slajši spomin, lova na stepah severne Rusije in v beloruskih pragozdih.
Mladi mož ni videl, da ga Suzana zamišljeno opazuje skozi steklena vrata... Njene velike in skrivnostne oči so se pa upirale v Bog ve kakšen notranji privid...
Najbrže se ji je zasmilil, ko je tako nepremično stal v hladnem severnem vetru. Vrnila se je nazaj k svoji mizi in poklicala natakarja:
»Prosim vas, stopite ven in popazite malo na konja, jezdecu pa recite, naj pride noter.«
Ko je Jean stopil v kavarno, jo je zagledal pri skodelici čokolade.
»Tudi vi si naročite kaj toplega, Jean. Mraz vam mora biti; nisem	mislila, da	je	še tako
hladno.«
»Zaradi vetra bo to. Največ bo pa vzrok, ker ste prelahno oblečeni.«
»Saj	me v život	ne	zebe,	le
noge so	mi premrle.	Sicer sem	na
sama kriva, zakaj sem si pa obula svilnate nogavice!«
Kavarna je bila popolnoma prazna.	Vzlic teinu	je	sedel	za
drugo mizo.
Ko mu je natakar prinesel naročeno kavo, je poklical plačilnega in mu namignil, naj obračuni oboji zapitek. Suzani to ni ušlo, toda rekla ni nič.
»Saj zdaj zadosti zasluži, da lahko plača takle majhen izdatek,« si je mislila na tihem.
Na povratku se je mlada milijonarka spet zapela v svojo ne-pristopnost, Jean je pa, kakor bi se mu zdelo samo po sebi razumljivo, jahal za dolžino konja za njo.
XI
Napravila sta izlet ob reki, kakšnih trideset kilometrov iz mesta. Okoli njiju se je širilo plodno polje z majhnimi belimi hišicami. Po cesti so švigali avtomobili, pod njima je pa mogočna reka valila svoje umazane valove.
Že kake pol ure je Jean pripovedoval stoječ pred vratci avtomobila Kreugerjevi hčeri o svojih potih za njo. Povedal ji je, da je našel ljudi, ki bi bili pripravljeni sprejeti Suzaninega varovanca na stanovanje. Na razpolago bi imel lastno sobo in še majhno delavnico povrh; v hiši bi imel za majhen denar hrano in vso drugo oskrbo.
Ves čas ko je mladi Rus pripovedoval, ga ni Suzana niti enkrat prekinila. Očitno je bilo, da je z njim zadovoljna. Ko je Jean končal, jo je vprašal:
»Ali poznate pravo ime svojega varovanca?«
»Pravo ime?« je osupnila.
»Sam trdi, da mu je ime Johan Barker; s tem imenom tudi podpisuje svoje slike. V resnici se pa imenuje Barker van Burham.«
Rdečica je udarila Suzani v obraz.
Izvrsten je Dr* OETKER-ja glas, prodrl je v najmanjšo gorsko vasi
KmThim-im m dom
Zlile zapovedi za kuhinjo
Mesa, sočivja in perutnine ne puščajmo dolgo v vodi, ker se sami ogoljufamo za važne redilne snovi, ki jih voda vsrka vase. Ne pristavljajmo ničesar na štedilnik brez soii, ne neolupljenega krompirja ne zelenega sočivja. Sol naredi, da se voda ne prenusiti z redilnimi snovmi, ki so v jedi.
•*
Ničesar ne kuhajmo v odprtem loncu ali v odprti kozici. V odprtem loncu kuhane jedi izgube okus, kuhinja se pa po nepotrebnem napolni s soparo. Sopara v loncu mehča jedi, ki jih kuhamo, sopara, ki uhaja iz loncev, pa ovlaži zid in pohištvo.
•Jr
Nikoli ne kuhajmo sadja v tistih posodah, v katerih smo kuhali in pekli sicer meso; to velja za železne, pločevinaste in lončene posode. Sadje se navzame neprijetnega okusa, zato ga kuhajmo zmerom v posebni posodi.
■X
S staro mastjo ali s prestanim maslom nikoli ne začinjajmo jedi, preden nismo masti ali masla večkrat prevreli in spet ohladili. Navadno se da kislast okus tako odstraniti.
-S
Ne puščajmo v kozicah soka od pečenk, čeprav ga nameravamo koj drugi dan porabiti. Posoda se kvari! Mast odcedimo in jo porabimo za juho ali omako.
*
Vse naj bo zmerom čisto in čedno. Loncev in kozic ne drgnimo s peskom. Nalijmo rajši vode vanje, pa počakajmo, da se prismojeni ostanki jedi omehčajo-Pesek kvari posodo — in če ostali ojo v njej le sledovi peska, se pokvari tudi jed, ki jo kesneje kuhamo v taki posodi. Prav zato je treba umivati deske za meso in za sekljanje čebule samo z milom in z vodo.	*
strani take napake, kajti dihanje skozi nos je za zdravje zelo važno. Zrak se na poti skozi nos ogreje, ovlaži in vsaj delno očisti prahu. Vsakdo, zlasti pa otroci, ki nimajo nosu v redu, naj gredo čim prej k zdravniku.
Zračenje sob
Zrak v sobah se prav hitro izpridi, zato je treba stanovanje pogosto in temeljito zračiti. Človeško telo potrebuje mnogo kisika; v zatohlih sobah pa moramo vdihavati ogljikovo kislino, ki smo jo sami izdihavali. Če torej ne zračimo, nam primanjkuje kisika, ki ga telo potrebuje, ker poslane sicer neodporno in bolno. Zlasti je treba zračiti sobe, v katerih spimo, kajti izdihavana ogljikova kislina in izdihavani vodni hlapovi silno ovirajo pravilno dihanje. V tako prenasičenem zraku tudi koža ne more dihati. Z zračenjem preženemo iz stanovanja vlažnost, pridobimo pa svež zrak.
Največ pokvarjenih in nezdravih hlapov je seveda v gornji polovici sob, za to se zračenje najbolje posreči, če odpremo zgornji del okna. Najprimernejši čas za zračenje je zjutraj nekaj ur po solnčnem vzhodu iu popoldne med drugo in četrto uro. Zvečer in ponoči je treba le previdno zračiti. Kurjene sobe zračimo ta-Jto, da odpremo na stežai vrata in okna, ker se tako zrak hitreje in (temeljiteje menja, kakor pa če pustimo samo eno okno dalj časa odprto. Če je odprto samo eno okno, se zrak niti popolnoma ne izmenja, pač se pa soba po nepotrebnem preveč ohladi.
Vnetja v 9fia in davka
Kadar toži otrok o bolečinah v grlu, j© treba poklicali zdravnica. Vesten zdravnik tudi v splošnem pregledu nikoli ne pozabi pregledati grla. Majhni otroci sploh ne tožijo o bolečinah v grlu, a tudi starejši otroci časih ne, ker se pri hudih vnetjih grla in pri da-vici spočetka bolečine v grlu sploh ne pojavijo. Zdravnikova dolžnost je torej, da vsakemu otroku, ki sicer ue kaže posebnih znakov kakršnegakoli obolenja, prav vestno pregleda vrat in grlo.
Na zadnji strani grla, tam kjer se konča nosni vod, je bezgavka, ki je pri navadnem pregledu ni opaziti, na konceh neba sta pa dve nebni bezgavki (mandlja). V teii bezgavkah se rade naselijo bolezenske iklice angine in davke.^ Ti bolezni je prav lahko zamenjati. Klinična razlaga je taka: pri angini (vnetju bezgavk) sta obloženi samo bezgavki (mandlja), pri davici se pa časih že spočetka, časih šele v teku razvoja pojavi vnetica jezička in nebnih vzboklin. Kadar ne vemo, ali se razvija angina ali davica, ravnajmo rajši tako, kakor bi imeli opravka z davico.
Vnetje bezgavk je zvečine, vendar ne zmerom prav nedolžna reč. Lažjih vnetij se znebimo z obkladki, grgranjem in potenjem. Pri težjih vnetjih, če se ognoje bezgavke, jih je treba prerezati, da se gnoj izteče. V poslednjem času se pa množe primeri, da povzročitelji bolezni, streptokoki in stafilokoki ne okužijo samo bezgavk, temveč p rod ro. globi je v telo in povzroči tam razne bolezni (sklepni revmatizem, vnetje slepiča, srčne bolezni itd.). Zdravljenje takih bolezni je seveda potlej zelo težavno.
Davico prenaša Lofflerjev bacil. Da se ta nalezljiva bolezen ne razpase, to je, da je ne nalezejo di ugi. je treba bolnika čim prej oddati v dispanzer in ga tam čim dalj imeti na samem. Bolnikove brate in sestre je treba seveda takoj cepiti ali pa, če ni nevarnost prehuda, maziliti z L6wen-steinovim mazilom. Vbrizganje cepiva je zlasti važno za bolnika samega.
Ta način zdravljenja je znanstveno neoporečen. Vnetje v grlu se tako omeji že v 24 do 36 urah.
OROF MONTE-CR1STO
Roman
Napisal Aleksander Dumas
Pravilno dihanje
Človek diha pravilno skozi nos, torej z zaprtimi usti. Dihanje skozi usta ni naravno. Marsikdo diha skozi usta zgolj iz navade, več je pa takih, ki skozi nos dihati ue mjorejo. Vzroki temu so prav različni. Časih otečejo nosne sluznice, časih nastanejo v nosnicah in v nosnem vodu hrustančni in celo koščeni zrastki, časih je hri-pelj zvit, časih pa zrasejo na koncu nosnega prehoda v goltanec gobice, tako imenovane ade-noidna vegetacije. Vse take in podobne obolelosti deloma ali popolnoma ovirajo dihanje skozi uos.
^ Potrebno je torej, da zdravnik človeku že v zgodnji mladosti od-
Dober zgled
Otrok, ki vidi,
da je staršem njihov poklic v nadlego in zgolj potrebno zlo, ki bi se ga rajši odkrižali, kakor pa izvrševali;
da oče in mati delata sama samo zaradi tega, ker si ne moreta privoščiti služkinje;
da napravita samo to, kar je ne-obhodno potrebno, tak otrok ne bo nikoli spoštoval staršev, še manj pa delo, a oboje je v življenju potrebno in važno.
Če se mati zvečer vsaja, da nikoli ni z delom gotova, <da ima samo delo. zabave pa nič, če oče psuje svojega gospodarja ali'svojega načelnika, češ da ga samo izrablja kot molzno kravo, kako, za božjo voljo, naj otrok spoštuje svoje starše? Če otrok sliši, da se oče priduša, da ne napravi niti toliko več kolikor je za nohtom črnega, čeprav zahteva gospodar od njega to in ono preko običajnega delovnega načrta, — kakšen naj postane otrok, če ue še slabši od svojega oč^la?
Otrok bo še dosti prezgodaj moral v boj z življenjem, a če bo sovražil delo in ne bo poznal spoštovanja, bo sredi poti omagal in se izpridil.	*
Drobiž
Ni zdravo, če posedaš v pretoplih sobah, kjer je zrak nečist In kisik že porabljen. Bodi rajši v zmerno segreti sobi, ki jo večkrat prezračiš.
Ricinovo olje deluje odvajalno dve
do tri ure po zaužitju.
79. nadaljevanje
Vem, da se čudite,« povzame mirno Evgenija. Doslej se vam nisem upirala, ko ste hoteli razpolagati z menoj, toda zdaj je prišel trenutek, ko vam moram povedati, da imam tudi jaz svojo voljo. In ta volja se bije z vašo, ljubi oče.«
»A vzrok, Evgenija — povej mi vendar že, kaj je temu vzrok?«
»Vzrok?« se mrzlo nasmehne deklica. O, nič lie rečem: saj ni Cavalcanti nič grši, nič bedastejši in nič dolgočasnejši od drugih. Ne; gospod Andrea Cavalcanti je kar se obraza in postave tiče, jako lep mož. Toda jaz ga ne ljubim, dragi oče; jaz sploh nikogar ne ljubim. To vam utegne biti znano. Zato ne vem, zakaj naj bi se do smrti vezala na katerega človeka. Hočem si ohranili svojo voljo in prostost k
>0, nesrečnica! Nesrečnica!« zajeclja Danglars mrliško bled. Le predobro je vedel, kako neomajno drže sklepi, ki si jih njegova liči vtepe v glavo.
»Nesrečnica? Nikakor ne, dragi oče. Narobe, mislim, da se smem imenovati srečno, zakaj, povejte mi, česa mi neki manjka? Svet me ima za lepo, sama se čutim nekoliko obdarjeno z duhovitostjo, in naposled, denarja mi tudi ne bo manjkalo, saj je moj oče eden izmed največjih bogatinov na Francoskem, ja/, pa njegova edinka. Povejte tedaj, česa mi neki še manjka ?-
Danglars ni vedel, ali naj se smeje ali srdi. Toda ko je videl, kako se hči ponosno in samozavestno smehlja, se odloči za politično pot.
»Res, hčerka,« reče smehljaje se, »vse vrline imaš, ki si jih naštela, le ene ti manjka. Toda ne maram ti je sam povedati, ker bi me utegnila imenovati nevljudnega. Zato jo rajši sama ugeui.«
Evgenija osuplo pogleda očeta, ne vedoč, kaj naj odgovori.
»Draga hčerka,« povzame bankir, »pravkar si mi popisala razloge, ki deklici tvoje vrste ne dado, da bi se omožila. Zdaj ti pa še jaz navedem razloge, ki silijo očeta, kakršen sem jaz, da svojo hčer omoži.«
Evgenija se prikloni, ne kakor ubogljiv otrok, temveč kakor borilec, ki mora paziti, da ga nasprotnik ne preseneti.
»Če oče želi, da se njegova hčerka omoži,« povzame Danglars, »ima gotovo jehten vzrok za možitev. Nekaterim je do dedovskega veselja; jaz se k njim ue prištevam. Izbral sem ti ženina, a odkrito ti priznam, da pri lem nate nisem mislil. Nekaj še hujšega ti moram priznati; iz zgolj bančnih razlogov moram vztrajati na tem, da se čim prej s tem človekom poročiš.«
Evgenija se zgane.
»Zoper svojo voljo ti moram za^
ivorim tega v svojem, nego v tvo- ti, tako žareč od veselja, kakor bi
jem imenu.«
>0,« vzklikne Evgenija, »slab poznavalec ljudi ste oče, če mislite, da bom objokovala to nesrečo! Kaj mi mar, če ostanem brez denarja! Ali mi ne ostane še moj talent? Ali si mar ne morem z njim pridobiti še večjega imetja, kakor bi mi ga vi mogli dati? In ali nimam svoje zlate svobode, ki mi odtehta na tisoče frankov rente na leto? Ne, dragi oče, ne objokujem svoje nesreče, saj mi ostanejo še knjige in čopiči in klavir! Ne, oče, ne žalostim se. Odkar se zavedam, me ni nihče ljubil; to je sicer žalostno, a naravna posledica je, da tudi jaz nikogar ne ljubim. Menda smo si potem bot. AH ste zdaj slišali mojo veroizpoved?«
Torej, gospodična hči,« reče Danglars, bled od gneva — a ne iz užaljene očetovske ljubezni, »torej, gospodična hči želi moj pogin?«
»Vaš pogin? Jaz naj želim vaš pogin? Ne razumem vas.«
Hvala Bogu; to mi pušča še žarek upanja. Poslušaj tedaj! Gospod Cavalcanti, to je tvoj ženin, prinese v zakon tri milijone frankov dote in jih bo pri meni naložil.<
»Lepo!« meni nebrižno Evgenija in si pogladi rokavice.
»Ne misli, da vama bom te tri milijone zapravil! Nikakor no; iz teh treh milijonov jih mora nastati vsaj deset. Ali me razumeš, hčerka?«
s Popolnoma, dragi oče: zastaviti me hočete za Iri milijone, če kaj vem.«
»Čim višja je vsola, tem Iaska-vejše je zate. Tako vsaj izveš, koliko si vredna,« se nekam prisiljeno zasmeje Danglars. j Ta denar potrebujem samo zato, da ga imam
se pripravljal na poroko s princeso.
Dober dan, ljubi gospod Monte-Cristok ga pozdravi.
»0, gospod Andrea!« odvrne ogovorjenec malone s porogljivim glasom. Kako vam gre?«
; Izvrstno, kakor vidite. 0 vseh mogočih rečeh bi imel z vami govoriti k
Grof povabi mladega moža, naj
sede.
: Gotovo vam je že znano, da bomo drevi ob devetih podpisali
pogodbo?•
»Da; že včeraj sem dobil pismo od gospoda Danglarsa. Zdaj ste torej srečni, gospod Cavalcanti? Napravili boste imenitno partijo, vrhu tega je pa gospodična Dan-glarsova res zala.«
»To je res,« pritrdi nekam plaho Cavalcanti.
»Mislim tudi, da je zelo bogata.'?
»Zelo bogata?« ponovi za njim mladi mož.
•Rekel bi. Saj govore, da gospod Danglars nikoli ne prizna vsega, kar premore.«
»In vendar prizna sam, da ima svojih petnajst do dvajset milijo-novk vzklikne Cavalcanti, ves žareč od veselja.
In vse to bo nekoč vaše, saj je Evgenija edinka. Vrhu tega vaše imetje — vsaj vaš oče mi je tako pravil — nič ne zaostaja za bogastvom vaše neveste. Toda pustimo denarno vprašanje. Alj se zavedate, gospod Andrea, da ste vso stvar imenitno izvedli?<
»Slabo res ni bilo,« pritrdi polaskano mladi mož. »Kaže, da sem res rojen za diplomata.«
»Nu, diplomatska kariera vam bo vsekako odprta ... Torej srce
lju(?jVedo’ da «a Ste si tudi osvojili?«
imam; skratka, potrebujem ga zaradi kredita, kakor sem ti prej razlagal.«
»Prav. Zdaj pa še poslednjo besedo, gospod oče. Ce vas prav razumem, se tega denarja ne mislite dotekniti? Ne vprašam tega iz sebičnosti, le tega ne bi marala, da bi zaradi vas še kdo drugi doživel polom.«
»Če ti povem, hči, da te tri milijone ...<
»Ali boste lahko izplačali gospodu Cavalcantiju pet sto tisoč frankov, ki mi jih imate dati po pogodbi?«
»Takoj po poroki jih dobi.« »Prav!«
»Kaj naj pomeni la tvoj ,prav‘?< »Da sem se pripravljena poročiti z gospodom Cavalcanti jem.«
>Pa nimaš pri tem kakih skrivnih namenov?« jo nezaupno pogleda bankir.
»To je pa moja reč. Kje bi bila moja premoč nad vami, če bi vam vse povedala, kar mislim?« Danglars se vgrizne v ustnico. »Ali misliš tedaj napraviti vsaj neobhodno potrebne obiske?«
Da.«
In podpisati pogodbo v treh
upati nekatere stvari, ki bi ti jih le prerad zamolčal, toda ti sama me k temu siliš, hčerka. Ne zame-j dneh'.» ri tedaj, da bom v ta namen moral I	...
govorili o svoji stroki; upam. da!	»Potem	je zdaj	na	meni,	da ti
bo tvoja umetniška duša to pre-!	Prav!«
nesla. Morda veš, da je bankirjev' ,n Danglars prime svojo hčer za kredit njegovo telesno in duševno ‘ roko in jo stisne. A čudno: pri sti-življenje, da brez njega ni zanjis1ul ''»k0	S(‘ oče	ni	upal	reči:
življenja, kakor ga ni brez diha-1	»Hvala, otrok moj!« Hči ni	imela
nja. To mi je najlepše nekoč po-1 smehljaja za svojega očeta, vedal grof .Monte-Cristo. in tistemu| 'Ali je konferenca končana?«
boš, da se to tem prej zgodi bankirju, ki ima čast biti oče tako logične hčere, kakor si ti.«
Toda namestu da bi jo bile te
Četrt ure nato so bili konji in voz pripravljeni in baronica se je s svojo hčerjo odpeljala k Ville-
mozi.
besede strle, je Evgenija še bolj, fortovim poročat, da se Evgenija vrgla glavo nazaj.
>To se pravi, polom?«
»Pravi izraz si rabila, hčerka, popolnoma pravega,« pritrdi Danglars. »Da, na koncu sem. Evo ti torej moje strašne skrivnosti, kakor bi rekel igralec v žaloigri.
Toda, hčerka moja, poslušaj me, ni še vsega konec in najhujša nesreča se da še preprečiti; ne go-
XIX
Pogodba
Tri dni po prizoru, ki smo ga pravkar opisali, ob petih popoldne, ko se je grof Monte-Cristo ravno odpravljal, da odide z doma, se najavi gospod Andrea Cavalcan-
„NajboljšiDr.OETKER-jaso preparati"! kdor jih pokusi, trdi vsaki.
Bojim se, da.«
»Tak vas ljubi?«
>Najbrže, ko se misli omožiti z menoj!« vzklikne Andrea z zmagoslavnim nasmehom. »Toda nečesa ne smemo pozabiti. Imel sem veliko oporo.«
»Kje?«
»Pri vas!«
»Pri meni? Nikarite no, princ,« odmahne Monte-Cristo s posebnim naglasom na ,princu4. »Kaj sem neki mogel za vas storiti? Ali niso mar zadoščale vaše ime, vaše mesto v pariški družbi in vaše zasluge?«
sNe, ne,< odvrne Andrea. »Vi recite kar hočete, jaz pa trdim, da je ugled moža, kakršen ste vi, več storil kakor moje ime, moje socialno stališče in moje zasluge.«
»Molite se, gospod,« odvrne hladno Monte-Cristo. Le predobro je iz pregledal zviti namen mladega moža in razumel, kam merijo njegove besede. »Mojo zaščito ste dobili šele tedaj, ko 8em slišal praviti o vplivu in imetju vašega gospoda očeta. Zakaj kdo mi je pripravil čast, da se seznanim z vami, ki vas prav tako nisem še nikdar poprej videl kakor vašega visokorodnega roditelja? Dva moja prijatelja, lord Wilmore in abbč Busoni. Kdo mi je dal pobudo, da sem vam postal ne sicer porok, zato pa pokrovitelj? Ime vašega očeta, ki je toli slavno v Italiji: osebno vas pa sploh ne poznam.«
Spričo grofove neomajnosti in hladnosti njegovih besed je moral Andrea spoznati, da po tej poti ne bo nikamor prišel.
s Pa mi vsaj povejte, gospod groi. ali je premoženje mojega očeta res tako veliko?«
* »Pravijo.«
»Ali ne veste, ali je denar, ki mi ga ie obljubil za poroko, že prišel ?
»Dobil sem pismeno obvestilo in
trije milijoni so po vsej priliki že na potu.«
»Tak jih bom dobil?«
»Smrt božja!« vzklikne grof, »zdi se mi, da vam doslej denarja še ni manjkalo.«
Andrea je tako osupnil, da nekaj časa ni bil zmožen besed.
»Še eno prošnjo bi imel,« reče potem, kakor bi se bil prebudil iz sna. »Mislim, da jo boste razumeli, tudi če bi vam bila neprijetna.«
»Govorite!«
»S svojim denarjem sem si pridobil zveze z mnogimi odličniki in imam precej prijateljev. Toda če se oženim tako rekoč vpričo vse pariške družbe, me mora, ko že ni očeta tli, peljati pred oltar mož z odličnim imenom in velikim ugledom: saj ni pričakovati, da bi moj oče prišel v Pariz?«
s Vaš oče je star in revmatičen; takale vožnja, pravi sam, je zanj smrt.«
»Razumem. Zato sem prišel in vas prosim, da bi vi prevzeli njegovo mesto:«
»Nikar, dragi gospod! Tako dolgo se že poznava, pa greste in me prosite take reči? Zahtevajte pol milijona, pa vam ga bom rajši dal — Bog mi je priča! Ne, nikoli! \
»Torej odbijate mojo prošnjo?«
»Da! Odbil bi jo tudi, če bi bili moj lastni sin.«
Andrea od zadrege ne ve, kaj bi.
»Do koga naj se pa obrnem?;:
\ »Saj ste malo prej sami rekli, da imate svojih sto dobrih znancev.«
•Že res, toda vi ste tisti, ki ste me predstavili gospodu Danglar-sti.c
Nikakor ne! Povabil sem vas le. da ste sedeli za isto mizo z njim v Auteuilu, toda predstavili ste se mu sami. Smrt božja, to je razlika!
»A vendar! Pomagali sle mi k ženitvi.«
J a z sem vam pomagal? Nikari-te no tega govoriti! Spomnite se vendar, kaj sem vam rekel, ko ste prišli k meni in me prosili, naj v vašem imenu zasnubim gospodično Danglarsovo. O, dragi moj princ, jaz pri ženitvah nikdar ne posredujem; to mi je neomajno načelo."
Andrea se vgrizne v ustnice.
»Toda na žeiiitovanje boste vendar prišli?«
»Ali pridejo tudi drugi?:
»Seveda! :
. »Ku, potem bom tudi jaz storil kakor drugi.
Ivo že nočete ustreči moji prošnji, se moram pač zadovoljiti s tem, kar si izprosim. Zdaj pa še poslednjo besedo, gospod grof.«
»Nu?
»Dota moje neveste znaša pet sto tisoč frankov, če se ne motim.«
»To številko mi je vsaj gospod Dauglars imenoval.«
»Ali naj ta deuar prevzamem ali naj ga pustim v notarjevih rokah?«
»Navadno se ta reč takole uredi: oba notarja se dogovorita pri sklenitvi poročne pogodbe za sestanek ?a drugi ali tretji dan. Takrat izmenjata doti in napravita potrdilo o tem. Po poroki pa izročita milijone vam, ker ste vi poglavar družine.«.
. »Če se ne motim,c: meni Andrea s slabo prikritim nemirom, »mi je moj bodoči tast rekel, da bi denarje naložil v železniške delnice.«
»Nu, to ne bi bilo napak. Vešča-ki vsaj govore, da si tako lahko v enem letu potrojite svoje imetje. Gospod Danglars je dober računar, s
Torej bi bilo vse v redu, razen prošnje, ki ste mi jo odbili; to me zelo boli.«
»Verjemite mi, pomisleki, ki sem vam jih navedel, so zame zelo tehtni.«
»Dobro tedaj. Drevi ob devetih.«
»Do svidenja.«
In kljub komaj zaznavnemu grofovemu obotavljanju ga prime Andrea za ioko in mu jo stisne, nato pa odhiti dol in se odpelje. *
Zvečer o pol devetih so bili ves Danglarsov salon z galerijo vred in trije manjši saloni polni parfu-miranih gostov. Prišli niso toliko zaradi osebnega prijateljstva kakor iz radovednosti.
Gospodična Danglarsova je bila oblečena z elegantno preprostostjo: njena toaleta je bila iz belega atlasa, bela roža v vranje črnih laseh je bila pa njen edini nakit.
Na drugem koncu dvorane je kramljala gospa Danglarsova z Debrayem, Beauchampom in Cha-teau-Renaudoin. Andrea je hodil z roko v roki z nekim mlečnozobim gizdalinom in se mu glasno hvalil, kako si predstavlja svoje bodoče življenje v razkošju in izobilju.
Množica je valovila po dvoranah ko živa razstava turlcizov, rubinov, smaragdov in demantov. Kakor povsod drugod si lahko tudi tu opazil, da so dame tem bolj nališ-pane, čim starejše so, in da se naj-grše najbolj silijo v ospredje. Kdor se je hotel razveseliti lepe bele lilije ali sladko dehteče vrtnice, jo je moral poiskati kje v kotu, skrito za našopirjeno materjo ali teto.
V trenutku ko je kazalec, velike stenske ure napovedal deveto uro, je lakej pri vratih z drugimi zvenečimi imeni iz denarstvenih, častniških in iičenjaških vrst povedal ime grofa Monte-Crista. Množica se je kakor na dano znamenje obrnila k vratom.
Grof je bil oblečen v črno, preprosto kakor po navadi. Ves njegov nakit je bila le tenka zlata verižica na belem telovniku.
Z enim samim pogledom je videl, da je baronica v enem kotu dvorane, bankir v drugem, Evgenija pa pred njim.
Stopil je najprej k baronici, ki je kramljala z gospo Villefortovo, od nje je pa krenil proti Evgeniji in jo pozdravil s tako izbranimi besedami, da je ponosna umetnica osupnita. Nato šele se je obrnil k Danglarsu; bankir se mu je bil med tem približal, da ga pozdravi.
Ko je Monte-Cristo opravil te tri družabne dolžnosti, obstane in malomarno pogleda naokoli.
11 CD 11C3 HCD 11 CDI!CD 11CD11CD 11 CD: CD 11 CD IIC3IIcn 11 CD liCD IICD !l C.
O
0
1
i
o o
JUGOCESKA
JUGOSIOVCNSKO-ČEŠKA
tekstilna industrija
KRANJ
IZDELUJE:
barvano in tiskano blago iz bombaža in umetne svile. Zahtevajte samo izdelke te tovarne!
VlDIlCDIICDIICDflCDUCDlICrilCDHCDIlCDIlCDIICDIICDIICDIlCDilCDIK^1
Dlake,
cenjene dame!
na licu itd. Vas ženirajo, lev«- 1 rijo Vatu lepoIo, eleganco in sramežljivost.
»Venera* eliksir Vaj reši v par sekundah, brez bolečin, bree opasnosti vseh nepotrebnih dlak.
Naročite Se danes lepo dišeči »Venera? eliksir, ne bo Vam žal. Dobi se ali po pošti pošlje:
1 steklenica za Din 1Q'— (predplačilo), na povzetje 18'—, dve Din 28'—. tri Din 38'—.
RUDOLF C9TJI, LJUBLJANA VIJ
Janševa 2? (prej Kamniška 10a)
Din 1000’- plažam
ako Vam »Radio Balzame ne odstrani kurjih očes, bradavic.
trde kože, bul itd.
Že dalj časa nisem uič naročil ker ljudje poskušajo raznovrst na sredstva, a sedaj se prepričali, da je Vas preparat sr najboljši, ia ga zopet lahtevaj«. Ir a ti ( Maček, čevljarna, Dot. Logatec. Zahtevajte povsod v Vašem interesu samo iltadio Bal/.auu. Dobi se ali (»o pošti pošlje: 1 lonček za Din t0'— (predplačilo). Na povzetje Din £8'—, dva Din 28'—, tri Din 88'—.
RUDOLF C0TK, LJUBLJANA Vil
Janše ra 37 (prej Kamniška 10 a)
Takrat vstopita notarja in položita svoje papirje na mizo, pogrnjeno z zlatovezenim žametom. Eden od njiju jame med splošno tišino citati zakonsko pogodbo.
Sredi svojih prijateljev, ki so mu hiteli čestitati in se mu laskati, je Andrea že začel verovati v resničnost teh sanj; ni dosti manjkalo, pa bi bil izgubil glavo.
Tedaj prime notar slavnostno za pero 111 pravi :
»Gospodje, izvolite podpisati.«
Prvi je imel podpisati baron, potem zastopnik Cavalcantijevega očeta, nato baronica,- in potlej ženin in nevesta.
Baron vzame pero in podpiše, za njim pa zastopnik ženinovega očeta.
Tedaj stopi k mizi baronica Danglarsova ob roki gospe Ville-fortove.
»Ali nimamo smole? pravi in prime za pero. »Zaradi neke nepričakovanosti v aferi o vlomu in poskusu umora pri go-spodu grofu Monte-Cristu smo prišli ob čast, da bi mogli nocoj pozdraviti v naši sredi gospoda Villeforta.c
»Ni mogoče!« odvrne Danglars z glasom, polnim obžalovanja. Sani pri sebi si je pa dejal: i Prava reč!«
»Bojim se,« reče MOnte-Cristo, ki je takrat pristopil, »bojim se, da sem jaz postal nehote temu vzrok.«
»Vi, grof? Zakaj?:; se začudi gospa Danglarsova med podpisovanjem. »Če je to res, se varujte; tega vam nikdar ne oprostim.«
Andrea napne ušesa.
»Gotovo se še spomnite.« reče grof sredi splošne tišine, *da je nesrečnež, ki me je hotel oropati v moji hiši, izdihnil; po vsej priliki ga je ubil njegov pajdaš.«
»Da,« prikima Danglars.
»Nu, moji ljudje so ga slekli, da mu preiščejo rauo, in vrgli njegovo obleko v kot. Pozneje jo je shranilo sodišče, toda telovnik je pozabilo pri meni.«
Audrea vidno prebledi in se počasi in previdno umakne k vratom; instinktivno je zaslutil na obzorju oblak, ki utegne priuesti nevihto.
»Ta nesrečni telovnik so torej danes našli. Bil je ves oblit s krvjo in preboden v okolici srca.«
Dame zakriče; dve ali tri se prično pripravljati k omedlevici.
»Prinesli so ga meni, ker ni nihče vedel, čigava naj bi bila ta žalostna capa. Meni se je pa zazdelo, da utegne biti telovnik nesrečne žrtve. Zdajei začuti moj komornik pri pregledovanju žepov, kako mu pod prsti zašelesti papir. Potegne ga ven, in glej, ta papir je pismo, naslovljeno, kaj mislite, na koga? Na vas, gospod baron!«
»Name?« vzklikne Danglars.
»Da, na vas. Čeprav je bil ves oblit s krvjo, se mi je vendarle posrečilo razbrati vaše ime,« pove Monte-Cristo med vzkliki presenečenja.
»A kako...c: vpraša gospa Dan-glarsova in nemirno pogleda svojega moža, -kako naj bi to bilo v zvezi z odsotnostjo gospoda Ville-forta?:
Bedaki aorare o prošlosti. modrijani o sedanjosti, norci /<« o bodočnosti.
INiapoIeon.
HUMOR
Čast
Nekega dne je sklical neki berlinski cirkuški ravnatelj v nianeži svoje ljudi, artiste, pisarniško osebje, hlevarje i. dr., in jim razglasil:
»Dame in gospodje! V časnikih boste brali, da sem po milosti njegove visokosti, velikega vojvode sachsen-vveimarskega postal veliko-vojvodski sachsen-weimarski komisijski svetnik. Kdor me s tem naslovom ogovori, bo pri priči zletel iz službe.«
Ne bo je zalotil
»Žena, dobro vem, da se mi iz-neverjaš. Nekega dne te bom zalotil, podivjal bom in bom tebe in sebe ubil..,«
Ona se pa zasmeje:
»Ne boj se, možiček — nikoli me ne boš zalotil!«
Židovski zakonski pogovor
/•Moric, greš ali ne greš?«
»Grem.«
»Prav gotovo, Moric?«
»Prav gotovo, Sara.i
»Prisezi, da boš res šel.;:
»Častna beseda, da grem.«
»Častna beseda?«
»Častna beseda!«
»Zdaj pa popolnoma zares, Moric: greš ali ne greš?«
Nadobudna hčerka
»Mama, kupi mi za pet dinarjev čokolade!«
»Nimam denarja.«
»G, mama, kar kupi — mi boš pa pozneje odtrgala od dote.«
Zaročenca
»Ali mi boš do smrti zvest, Izidor?-;
»Srček — ali sem mar prerok?!<
Očetovska ljubezen
»Kakšne skrbi mi delajo ti sinovi! Brez pomišljanja bi dal Jakoba, če bi se s tem rešil Janeza in Tineta.«
Tašča
Žena: »Daj, povej, Nande: kaj bi rad za rojstni dan?«
Mož: »Okostnjak tvoje mame.«
Parlamentarizem
Poslanec vladne stranke razkazuje svojemu, novo pečenemu tovarišu poslopje državnega zbora in njegovo notranjo ureditev.
Tedaj .pa reče novinec:
»Sejna dvorana, buffet, komisijska soba, stranišča — vse lepo in potrebno. Zdaj bi le še tole rad vedel, dragi kolega, zaupno seveda: kje so pa vladne jasli? (Roda Koda)
Vdovin samogovor
»Zakaj nosim prav za prav samo podnevi črno? Ponoči vendar najbolj za njim žalujem!«
Ženska pravica
Na tramvaju. Vsi sedeži so zasedeni. Tedaj vstopi debela branjevka s košaro. Nekaj časa grdo gleda fanta, ki široko sedi pred njo in se niti ne zmeni, da bi ji naredil prostor.
Nenadoma ji je pa le preveč.
»He, vi mladi gospod," bevskne nanj, »ko vas bo začela zadnjica boleti, mi povejte — potem bi jaz sečila namestu vas.«
Poceni
»Prosim, pokažite mi zapestnice! A i ne dragih — veste, kupil bi jo za svojo ženo.«
Naivna mali
»Ali je res, gospa Plankarjeva, da vam je hči prinesla otroka iz mesta?«
»Bes. Pravi, da ga je zadela na otroški loteriji.«
ritSeMm*
TEDMft
Nadaljevanje s 5. strani
Revolucija na Grškem se je izjalovila. 'Caldarisova vlada je skoraj brez človeških žrtev (11 mrtvih iu '28 ranjenih smo imeli, pravi uradno poročilo) upornike ukrotila in napravila red. Venizelos kot glavni vodja upora je zbežal na Dodekanez. Izjavil je, da se bo naselil na Francoskem in se ne boi več ukvarjal s politiko.
Pametna politika. Te dni se je vršil letni občni zbor druge največje angleške železniške družbe /Norih Eastern Raihvay«. Predsednik je ugotovil, da je z znižanjem cen voznih listkov pri povratku prenehalo neprestano padanje potniškega prometa. Družba je leia 1934. prepeljala 0 milijonov več potnikov kakor leta 1933. in 10 milijonov več kakor 1932,
Diplomirali so na pravni fakulteti v Ljubljani gg. Sergej S c h a n p iz Maribora, Slavko Urbanija iz Kranjske gore iu Alojzij Zore iz Zagorja. — Diplomski izpit na višji pedagoški šoli v Zagrebu so napravili v februarskem terminu učitelji in uči-' teljice gg. Ana Gabrijelova, Danica Grudnova, Marija Osterc-V o d u š k o v a , Draga Krištof, Anton K u m p in Jože T u r k. — Čestitamo!
Poroke. Poročili so se: v Ljubljani: gdč. Angela Meglo va, abs iur. iz Ljubljane, in g. Franjo Hauc, konceptui pripravnik pri Dravski finančni direkciji v Ljubljani. Poročil ju je stolni župnik in kanonik g. dr. Tomaž Klinar; gdč. Slavica Trt Bikova, učiteljica v Ljubljani, in g. Stanislav Gr Čma n, železniški uradnik. — Na Brezjah: gdč. Angelca Černetova in g. .loško Bevc, dentist, oba iz Ljubljane. — V Mariboru : gdč. Francka H a u c o v a iz Geršaka pri Št. Uju v Slov. gor., iu <•'. Joško Šrok, posestnikov sin iz. St. lija v Slov. gor. — V mariborski pravoslavni kapeli: gdč. Milena Kosi jeva in g. Mirko Leban, ravnatelj Kmečkega hranilnega in posojilnega doma v Mariboru. Poročil ju je prota g. Trbojevič. — V Slovenski Bistrici: gdč. Karla Hudritzova iz ugledne rodbine v Slov. Bistrici, in g. Vladimir Gal, učitelj v Ribnici na Pohorju. — Čestitamo!
Jubileji: jOlelnico sta slavila g. Ivan Janko, trgovec iu posestnik v Urš-nem selu pri Novem mestu, iu g. Dominik Zaplotnik, vodja pisarne I. oddelka banske uprave v Ljubljani. — Iskreno čestitamo!
A7ovi grobovi
Umrli so v Ljubljani: Ivan Vrhovnik, upokojeni trnovski župnik, slovenski zgodovinar in pisatelj; Anton Sattler, znani vojni dobrovoljec in invalid, star 30 let; gdč. Ana Suzana P e t r o v č i č e v a . učiteljica v |io-koju: Andrej Gril, poštni podurad-uik v pokoju; Filip Pri sto u, solastnik tvrdke Pristou & Bricelj. — V Dobrovljii pri Braslovčah: Jernej Turnšek, posestnik. — V Kurilnem pri Majšperku: Janez Peršuh. Zadela ga je kap. — V Mirni na Dolenjskem: dr. Ludvik L. Boh m, upokojeni ravnatelj trgovske akademije v Ljubljani. — V Novem mestu: Ignacij M e d v e d , ofici jal drž. žel. v pokoju. — Na Glincah pri Ljubljani: Joža Medvešček, abs, pravnik. — \ Podsredi; ga. Ana S ker tičeva v visoki starosti 78 let. — V Radečah pri Zidanem mostu; Mariia Frankova, roj. Christof, stara 78 let. —■ V Slov. Konjicah: Jožef Stegenšek. posestnik, gostilničar, pekovski mojster in občinski odbornik, star 78 let. — Pokojnim večni mir, žalujočim naše sožalje!
HALI OGLASI
Mali oglasi v »Družinskem tedniku« stanejo po Din P— beseda. Posebej se računa davek, in sicer za vsak mali oglas Diu 1*50. Kdor želi odgovor ali dostavitev po pošti, naj priloži 3 Diu v znamkah. Denar za male oglase je treba poslati vnaprej, lahko tudi v mamkah.
TVRDKA A. & E. SKABERN«. Ljubljana, javlja, da jemlje dopreklica v račun zopet hranilu« knjižice prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestne hranilnice, Ljubljanske kreditne banke in Ljudske posojilnice). Istočasno opozarjamo na svojo inventurno prodajo.
MA.KULATURM PAPIR na - prodaj! Vpraša se v upravi »Družinskega tednika J.
Vabimo Vas k nakupu v najcenejši oblatilnicl
H. ž>gesfeeg
Sv. f*eiz>a cesta. 14
NEPOTREBNIH DLAČIC na obrazu, rokah, nogah, prsih itd. se z lahkoto, hitro iti zanesljivo odkrižate z uporabo Krbol-praška. — To sredstvo takoj odstrani dlačice s koreninami vred in stane z navodilom Din 15'—.	—
Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, (lica 34.
POVERJENIKE SPREJMEMO v /seh krajih Dravske banovine, pa tudi drugod, kjer je večja slovenska kolonija. Ponudbe na upravo »Družinskega tednika« pod šifro »Lep postranski zaslužek«.
BARVAN,IK LAS ni več potrebno pri strokovnjakih, ker si jih z Oro-barvo za lase, ki jo dobite v črni, rjavi, temnorjavi, svetlorjavi in plavi barvi, lahko vsakdo saui barva in. je postopek zelo enostaven in stalnost barve zajamčena. 1 garnitura z navodilom stane Din 30'—. Po pošli razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 34.
IZPADANJE LAS IN PRHLJAJ prepreči samo znano sredstvo Voda iz kopriv. Lasje postanejo spet bujni, vrne se jim lesk in postanejo popolnoma zdravi, če jo redno'dvakrat na teden uporabljate. 1 steklenica z navodilom stane. Diu 30’—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, llica34.
KOLO skoraj novo, zelo dobro ohranjeno res poceni. Naslov pove uprava .Družinskega tednika..
OTROŠKI VOZIČKI, posteljice, mizice, Ograjice, triciklje itd. solidno izdelano in poceni pri
S.	Rebolj & drug.
Ljubljana, Gosposvetska 13, Kolizej.
ANGLEŠKEGA POINTERJA starega G—12 mesecev kupim. Ponudbe r. navedbo cene na oglasni oddelek »Družinskega tednika« pod šifro sPolntert.
PRVOVRSTNI PREMOG, poceni in hitro dostavlja na dom priznana trgovina s kurivom Vrhunc Ivanka, Ljab-Ijana, Bohoričeva cesta 25.
POSREDUJEM DENAR na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12, telefon 38-10. Pismeni odgovor !* Din v znamkah.
LEPE DEKLIŠKE PRSI dobi lahko vsaka žena tudi v najtežjih slučajih že v kratkem času, če se masira s čudežnim eliksirjem Eati-de Lahore — t steklenica z natančnim navodilom stane Din 40'—. Po pošli razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, (lica 34.
PROSIMO, da »e javi goupodična »
IKtdpisom Gaby v našem uredništvu, ker je zanjo prišlo pismo.
Izdaja ž*'koj»?9rfcij.»Družinskega tajnika« ft. Bratuša, m>vi«ar; urejuje in jftdsovnrja -fiern,	Krta	liskama	Merkur	d.	d.	»Ljubljani-
.	.	za	tikar-no	oAgovarja	O.	MihsIeV,	vsi	*	'LjttMjmf.	’
T