Znanstvena razprava 
GDK: 176.1 "Fagus sylvatica L. ":52 
Prispevek k poznavanju pojavnosti, velikosti in deleža rdečega srca 
pri bukvi 
A contributiun to the study of the occurrence, distribution and share of red heart 
in common beech 
Edvard REBULA* 
Izvleček: 
Rebula, E.: Prispevek k poznavat\iu pojavnosti, velikosti in deleža rdečega srca pri bukvi. Gozdarski vestnik, 62/2004, št. 5-6. 
V slovenščini, z izvlečkom v angleščini, cit. lit 12. Prevod v angleščino: Jana Oštir. 
Študija je prispevek k poznavanju tematike rdečega srca pri bukvi. V njej so obravnavani dejavniki, ki vplivajo na rdeče srce. 
Prikazana je odvisnost, moč in način delovanja mer, velikosti in starosti drevesa, njegove vejnatosti, deleža krošnje in povprečnega 
prirastka na velikost in delež rdečega srca v drevesu. Posebna pozornost je posvečena vplivu kakovosti rastišča na rdeče srce. 
Na rdeče srce najbolj vplivajo mere drevesa in njegova starost. Vpliv drugih značilnosti drevesa je manj pomemben. Vse te 
značilnosti delujejo skupno in jih je treba tako tudi obravnavati. Ločena obravnava posamezne značilnosti ali mere drevesa 
lahko privede do napačnih zaključkov. Zato so tudi razlike, ki se kažejo med posameznimi rastišči, odraz stanja dreves in 
sestojev, zlasti njihove starosti, debeline in višine drevja. 
Ključne besede: rdeče srce, bukev, Slovenija. 
Abstract: 
Rebula, E.: A contribution to the study of the occurrence, distribution and share of red heart in common beech. Gozdarski 
vestnik, Vol. 62/2004, No. 5-6. ln Slovene, with abstract in English, lit. quot 12. Translated into English by Jana Oštir. 
This study is a contribution to the study of red heart in common beech.lt examines the factors which influence red heart. These 
are: the diameter, height and age of the tree, its branchiness, the ratio crown length to tree height and the mean annual increment. 
These factors influence the occurrence and share of red heart in a beech tree. The dependence. intensity and functioning of the 
mentioned factors is described. 
The dimensions of a tree and its age have the largest influence on red heart. The influence of other characteristics of the tree are 
Jess importanl. All these characteristics work together and should be treated as such. The study of individual characteristics of 
the tre.e or its dimensions can bring us to the wrong conclusions. The differences demonstrated between various sites are an 
indication of the status of trees and stands, especially their age, diameter and height. 
Key words: red heart, common beech, Slovenia 
1 UVOD 
O rdečem srcu bukve in njegovem vplivu na 
vrednost bukovine je pri nas in v svetu mnogo 
raziskav. Pri nas so BRINAR (1965), TORELLI 
(1972 in 1974), KOTAR (1994), OMAHEN (1998) 
in ŠMAJDEK (2001) raziskovali pojavnost rdečega 
srca pri bukvi in dejavnike, ki vplivajo na njegovo 
velikost Brinar, Torelli in Kotar poleg ugotovitev 
svojih raziskav podajajo še obširen pregled 
ugotovitev drugih avtorjev o rdečem srcu bukve. Iz 
teh pregledov lahko ugotovimo, da so ugotovitve o 
vplivu istega dejavnika (n pr. kakovosti rastišča, 
nadmorski višini, ekspoziciji ipd.) pri posameznih 
avtorjih precej različne in si mno go krat tudi 
nasprotujejo. Večina teh ugotovitev izhaja iz 
raziskav, kjer so ugotavljali vpliv posameznega 
dejavnika na velikost ali pojavnost rdečega srca in 
260 
pri temu niso dovolj ali pa sploh niso upoštevali (in 
ugotavljali) medsebojno delovanje vseh dejavnikov 
na rastišču. Zaradi tega prihaja do različnih 
ugotovitev posameznih avtmjev. 
V Sloveniji je Kotar s sodelavci in študenti zbral 
bogat zaklad podatkov o bukovem drevju in 
bukovini. Obdelava teh podatkov je pripeljala do 
mnogih ugotovi tev o rdečem srcu in dejavnikih, ki 
naj vplivajo (n. pr. KOTAR 1994), kakor tudi o 
vplivu rdečega srca na kakovost in vrednost 
bukovine. Omogočila je tudi ugotovitve o vrednosti 
bukovine ob cesti (REBULA, KOTAR 2003) in na 
panju (REBULA, KOTAR 2004). Zbrani podatki 
pa omogočajo tudi nekoliko drugačno obdelavo 
(posamezno drevo in ne povprečja ploskev), ki 
* E. R. prof. dr., univ. dipl. inž. gozd., Kraigherjeva 4, 
6230 Postojna 
GozdV 62 (2004) 5-6 

Rebula, E.: Prispevek k poznavanju pojavnosti, velikosti in deleža rdecega srca pri bukvi 
lahko prispeva nova dognanja o rdečem srcu in 
pojasni razlike med ugotovitvami različnih avtorjev. 
To je tudi namen in cilj tega prispevka. 
Rdeče srce smo obravnavali na tti načine. 
l. Pojavnost rdečega srca smo izražali z 
deležem dreves z rdečim srcem (DDR) v vsaki 
skupini drevja (vzorčni ploskvi, rastišču, sečišču, 
kakovostnem razredu). 
2. Velikost rdečega srca smo prikazovali kot 
kubaturo (telesnino, prostornino) rdečega srca 
posameznega drevesa v m·' (RS) izmerjeno na 
vsakem drevesu ali kot povprečno kubaturo rdečega 
srca v drevesu na ploskvi (RSs = LRS/n) 
3 Kot delež kubature rdečega srca v tržni meri 
debla (DRS = RS/V) ali kot povprečni delež 
rdečega srca v povprečnem drevesu skupine 
(DRSs = RSs/Vs) 
Ugotavljali smo zveze (korelacije in regresije) 
med debeline, višino, starostjo drevesa, dolžino in 
deležem krošnje, povprečnim starostnim prirastkom 
ter pojavnostjo, velikostjo in deležem rdečega srca. 
Z ustreznimi regresijskimi enačbami pa smo 
ugotavljali velikost vpliva posamezne značilnosti 
drevesa. 
V raziskavi nismo posebej obravnavali mer 
(premera in dolžine) rdečega srca in njegove 
razporeditve v deblu. To je že ugotovljeno in ni 
sporno. Naša raziskava izhaja iz raziskovanja vpliva 
rdečega srca v deblu na vrednost debla in povprečno 
vrednost bukovine iz tega debla. Tu pa zadostuje 
obravnava velikosti oziroma deleža rdečega srca v 
deblu. 
2 POJAVNOST RDEČEGA SRCA 
Najbolj nasprotujoče so ugotovitve o pojavnosti 
rdečega srca (deležu dreves z rdečim srcem). Med 
praktiki vlada prepričanje o t.zv. beli in rdeči 
bukovini, to je mnenje, da naj bi bila na nekaterih 
rastišč ih bukev z rdečim srcem redkost (bela 
bukov ina, n.pr. Amerika pri Litiji, severno pobočje 
Učke) in da naj bi na drugih rastiščih skoraj vse 
bukve imele rdeče srce (n.pr. Snežnik, Mala in 
Velika gora, Rog). Tudi sam sem bil po izkušnjah 
iz prakse, ki so nastale s poslušanjem starih 
praktikov in delno tudi z mojim nesistematičnim 
opazovanjem, mnenja o različni bukovini. Pričujoča 
raziskava, pa mi je to preptičanje močno omajala. 
Zakaj je temu tako vidimo v preglednicah 1 in 2. 
Poleg podatkov o pojavnosti rdečega srca so tu še 
podatki o povprečni velikosti in povprečnem deležu 
rdečega srca na ploskvi. 
Preglednica 1: Pojavnost, velikost in delež rdečega srca ter nekatere značilnosti posameznih vzorčnih ploskev 
Sečišče S tev. Povprečja znakov za ploskev Rdeče srce 
vzor. plosk. dliev. Ds Hs As Vs Z vs DDR RS s DRSs 
n cm m let 
m3 mJ 
delež 
m3 
delež 
l. Ždrocle 165 30,9 19,0 169,3 0,62 0,0038 0,673 0,077 0,124 
2. Svinščaki. 235 32,8 22,8 151,5 0,89 0,0062 0,770 0,072 0,081 
3. Starod 126 35,5 23,9 133,6 1,00 0,0078 0,897 0,049 0,049 
4. Jurjeva dol. 120 40,1 28,2 139,9 1,58 0,0117 0,883 0,121 0,077 
5. Draga 118 43,3 30,5 195,1 2,06 0,0108 0,975 0,379 0,184 
6. Bohor 1 109 52,2 26,7 119,7 . ·2,79 0,0244 0,780 0,345 0,124 
7. Soteska 1 171 53,6 26,8 239,5 3,47 0,0148 0,842 1,032 0,297 
8. Soteska 2 273 48,8 25,8 220,1 2,52 0,0109 0,967 0,537 0,213 
9. Ogence 169 39,1 32,9 140,1 1,82 0,0141 0,822 0,249 0,137 
10. Dletvo 137 43,3 29,8 132,9 2,00 0,0168 0,650 0,264 0,132 
11. Bohor 2 87 64,0 32,9 147,6 5,26 0,0357 0,977 0,935 0,178 
12. Krka 261 42,2 32,5 2,18 0,824 0,215 0,099 
V preglednici pomeni; Ds = povprečni prsni premer, Hs = povprečna višina, As = povprečna starost, Vs = povprečna 
tržna mera drevesa na ploskvi, Zvs = povprečni letni starosmi kubni prirastek drevesa. DDR = delež dreves z rdečim 
srcem (pojavnost rdečega srca), RSs = povprečna velikost rdečega srca in DRSs = povprečen delež rdečega srca. 
Opomba: Število dreves in povprečja znakov za vzorčne ploskve se razlikujejo od istih znakov v delu KOTAR-ja (1994). 
Razlika nastaja zato, ker smo v tej analizi obravnavali le drevesa debelejša od 25 cm prsnega premera. 
Povprečni delež dreves z rdečim srcem za vse podatke (1.971 dreves) je 0,836, velikost rdečega srca je 0.36 m' in delež 
srca v tržni meri drevesa je 0,11 ali 11 %. 
GozdV 62 (2004) 5-6 261 

Rebula. E.: Prispevek k poznavanju pojavnosti , velikosti in deleža rdecega srca pri bukvi 
Pregledn ica 2: Pojavnost, velikost in delež rdečega srca ter nekatere značilnosti skupin združenih podatkov 
Skupina zdr. Štev. Povprečja znakov za ploskev Rdeče srce 
vzor. plosk. drev. Ds Hs As 
n cm m let 
1 165 32,1 18,9 176,8 
2 679 46,3 25,4 207,4 
3 235 43,8 25,3 129,0 
4 462 47,8 30,5 156,6 
5 430 42,8 33,3 
Skup. povp. 1971 44,6 27,9 
V preglednici 1 vidimo, da se vse značilnosti 
od ploskve do ploskve precej razlikujejo. Znatno 
odstopajo tudi od povprečja. To velja tako za 
neodvisne spremenljivke (povprečja znakov 
ploskev), kot za odvisne spremenljivke (podatki o 
rdečem srcu). Razlike so znatne tudi znotraj 
posamezne rastlinske združbe (n. pr. Adenostylo -
Fagetum- vzorčni ploskvi 1 in 2, Lamio orvalae­
Fagetum- vzorčne ploskve 9, 11 in 12, ali Abieti­
Fagetum typicwn-vzorčni ploskvi 5 in 8). Nastaja 
vprašanje koliko so razlike v rdečem srcu posledica 
različnih rastišč (rastlinskih združb, kakovostnih 
razredov) in koliko posledica različnih stanj sestaja, 
predvsem različne debeline in starosti sestoja ter 
posledično večje kubature drevja. Pojavlja pa se tudi 
dilema, katere značilnosti rastišča upoštevati pri 
medsebojnem primerjanju. Rastišča lahko raz­
vrščamo tudi po t.zv. bonitetnih - kakovostnih 
razredih. Tako razvrščanje sloni običajno na višinah 
drevja. Mi smo združili vzorčne ploskve s 
podobnimi višinskimi krivuljami in tako dobili 5 
skupin. Prva je ostala kar prva vzorčna ploskev. V 
drugo smo združili vzorčne ploskve 2, 7 in 8. V 
tretjo vzorčni ploskvi 3 in 6. V četrti skupini so 
ploskve 4, 5, 10 in 11 , v peti pa ploskvi 9 in 12. 
Značilnosti tako združenih skupin smo ptikazali v 
preglednici 2. 
Kazalec kakovosti rastišča je gotovo tudi 
povprečen letni starostni prirastek drevesa (Zv) ali 
pa njegovo povprečje za ploskev ali skupino (Zvs). 
V preglednicah 1 in 2 vidimo, da se gibljeta 
povprečna višina in povprečni starostni prirastek 
precej podobno: oba naraščata od zgoraj navzdol, 
tako kot narašča tudi kakovost sestojev. 
Z obema preglednicama smo poizkusih pojasniti 
zlasti razlike v pojavnosti, to je deležu dreves z 
rdečim srcem. V zvezi s pojavnostjo rdečega srca 
lahko ugotovimo naslednje: 
262 
Vs Z vs DDR RS s DRSs 
m} m3 
delež 
m3 
delež 
0,67 0,0038 0,673 0,077 0,115 
2,40 0,0104 0,868 0,515 0,215 
1,89 0,0149 0,843 0,176 0,093 
2,71 0,0174 0,855 0,404 0,149 
2,23 0,0141 0,823 0,229 0,102 
2,26 0,836 0,360 0,159 
l. V povprečju vseh ploskev smo ugotovili 
84% dreves z rdečim srcem. Delež se giblje med 
65-67% (Dletvo, Ždrocle) in 98 % (Bohor 2 , 
Draga, Soteska 2). 
2. Posebna analiza je pokazala, da so velike 
razlike med debelino in starostjo dreves z in brez 
rdečega srca na ploskvi. Drevesa brez rdečega srca 
so mnogo drobnejša in mlajša. Lahko bi trdili, da 
so taka drevesa najmlajša in najdrobnejša drevesa 
na ploskvi. 
3. Razlike v ugotovljenih deležih so znatne. 
Podrobnejše analize pa so pokazale, da je delež 
dreves z rdečim srcem v dokaj tesni zvezi tudi s 
povprečno debelino dreves, njihovo kubaturo, 
starostjo in višino. Zveza med povprečnim 
starostnim prirastkom in deležem dreves z rdečim 
srcem je neznačilna. Nekaj razlik v povprečjih 
deleža nastaja tudi zaradi različnega razpona 
debelin. Tu je zlasti pomembna spodnja meja 
(naj tanjše drevje, kije največkrat brez rdečega srca). 
Z upoštevanjem teh zvez lahko pojasnimo velik del 
razlik med deleži rdečega srca. 
4 . Tudi na ploskvah z najmanjšim deležem 
dreves z rdečim srcem je takih 2/3. Te ploskve so v 
povprečju ali ekstremno drobne (Ždrocle) ali mlade. 
Nasprotno od tega so ploskve z zelo visokim 
deležem dreves z rdečim srcem. Tu so drevesa zelo 
debela ali stara in z drevesi največjih kubatur. 
5. Če upoštevamo zgornje ugotovitve in z 
njimi popravimo ugotovljene deleže dreves z rdečim 
srcem, se razlike zmanjšajo. Postanejo ne­
pomembne. Zaključimo lahko da ni belih in rdečih 
bukovij. Če že so razlike med rastišči , so zelo 
majhne in so posledica nekega konkretnega 
rastiščnega dejavnika. Neupoštevanje kakega 
pomembnega dejavnika lahko privede do na­
pačnega sklepa. To kažejo tudi razlike med 
ugotovitvami različnih avtorjev, ki so včasih 
GozdV 62 (2004) 5-6 

Rebu la, E.: Prispevek k poznavanju pojavnosti. ve likosti in deleža rdečega srca pri bukvi 
Diagram 1: Ve likos! rdečega srca v odvisnosti od zmnožka debeline in starosti drevesa (D • A) za skupine rastišč . 
1,8 
M 
1,5 
E 
Ci) 
1,2 
0:: 
..... 
0,9 
(/) 
o 
~ 
0,6 
~ 
0,3 
o 
2000 4000 6000 8000 1 0000 12000 14000 16000 
--+-1.sl<. 
-- 2. sle 
3. sk . 
~4.sk 
--..- s. si<. 
Zmnožek debeline in starosti (D*A) 
popolnoma različne. Tu nekatere dejavnike (tla, 
njihova globina, ekspozicija, položaj v krajini, 
nadmorska višina itd) nismo upoštevali. Zato se 
ugotovitve lahko razlikujejo od ugotovitev drugih 
avtorjev. 
3 VELIKOST RDEČEGA SRCA 
Medsebojne zveze značilnosti drevesa in količino 
ter deležem rdečega srca prikazujemo s kore­
lacijskimi koeficienti in delni mi (parcialnimi) 
korelacijskimi koeficienti v preglednici 3. 
Podatki v preglednici 3 o vplivu posameznih 
značilnosti drevesa na rdeče srce se v glavnem 
ujemajo z že poznanimi dejstvi. Razlike in posebnosti 
pa bomo pojasnili v nadaljevanju. Vrednost podatkov 
v preglednici 3 paje v tem, da nam poleg (skupnega) 
vpliva posameznega dejavnika, kažejo še njegov 
parcialni vpliv. Regresijske enačbe pa nam kažejo 
moč (velikost) vpliva posameznega dejavnika. Po 
moči in načinu delovanja lahko značilnosti dreves 
razvrstimo v nekaj skupin: 
l. Značilnosti oz. znaki, ki zelo močno in 
enako (istosmerno, enak predznak korelacije in 
parcialnega korelacijskega koeficienta) odražajo 
svoj vpliv. Sem sodijo debelina, starost in kubatura 
drevesa. Vpliv vsakega od teh dejavnikov je zelo 
velik, progresiven in močno vpliva tudi če 
upoštevamo še druge dejavnike (parcialni vpliv). 
Ta vpliv nam kaže enačba l. 
R = 0,7593 
Znaki pomenijo: RS = količina rdečega srca v m
3
, D = 
prsni premer drevesa v cm, A = starost drevesa- let, H = 
višina drevesa- m. 
Preglednica 3: Linearni in parcialni korelacijski koeficienti med količino in deležem rdečega srca pri bukvi ter posameznimi 
značilnostmi dreves. 
Količina rdeč. srca Delež rdečega srca 
Značilnost drevesa Koleracijski Pare. kor. Koleracijski Pare. kor. 
koeficient koeficient koeficient koeficient 
Prsni premer (D) 0,737*** 0,606*** 0,369*** 0,230*** 
Višina drevesa (H) 0,389*** - O, 159*** -0,04* 
Starost drevesa (A) 0,497*** 0,288*** 0,381 *** 0,261 *** 
Tržna mera debla (V) 0,798*~'* 0,500*** 0,369*** 0,093*** 
KoJič. rd. srca (RS) -
- 0,708*** 0,694*** 
Delež. rd. sr. (DRS) 0,708*** 0,694*** - -
Dolžina krošnje (LK) 0,359*** -0,202*** 0,119*** -0,226*** 
Delež krošnje (DK) - -0, 192*** - -0,139*** 
Pov. dob. prir. (PZV) 0,587*** -0,095*** 0,265*** -0,210*** 
* korelacijski koeficient različen od nič na stopnji tveganja 0,05; *** korelacijski koeficient različen od nič na stopnji 
tveganja 0,001. 
GozdV 62 (2004) 5-6 263 

1 1 
Rebu la. E.: Prispevek k poznavanju pojavnosti. velikosti in deleža rdečega srca pri bukvi 
Preglednica 4: Sprememba velikosti rdečega srca zaradi spremembe velikosti posamezne značilnosti drevesa. 
indeks 
Značilnost Relativna velikost značilnosti drevesa 
Drevesa 0,80 0,90 1,00 1,10 1,20 1,30 1,40 
Relativna velikost rdečega srca 
Debelina 0,50 0,72 1,00 1,34 1,75 2,24 2,81 
Starost 0,75 0,88 1,00 1,13 1,27 1,40 1,55 
Višina 0,86 0,93 1,00 1,07 1,13 1,19 1,25 
Krašnja. 1,14 1,06 1,00 0,94 0,90 0,85 0,82 
Z v 1,07 1,03 1,00 0,97 0,94 0,92 0,90 
Zv =povprečni letni volumenski prirastek 
Primer: Če je prsni premer drevesa, ob enaki višini in starosti drevesa večji za 40%, n pr. namesto 50 cm je 70 cm je rdeče 
srce večje 2,81 krat, ali za 181%. 
Kljub zelo zanesljivi in tesni zvezi Je Izračun 
velikosti rdečega srca zelo tvegan. Enačbo 
navajamo le zato, da lahko presodimo moč vpliva 
posamezne značilnosti drevesa. To smo naredili 
tako, da smo za posamezno značilnost izračunali 
za koliko % se spremeni velikost rdečega srca v 
primerjavi z izhodiščno vrednostjo (vrednost 
1,00), pri nespremenjeni vrednosti ostalih dveh 
spremenljivk. Izračunali smo za vrednost spre­
menljivke od 0,8 do 1,4. Izračun smo prikazali v 
preglednici 4. 
Iz enačbe in preglednice vidimo, da rdeče srce 
zelo hitro in progresivno narašča z debelina in 
starostjo drevesa in nekoliko manj z njegovo višino. 
Rekli bi lahko, da rdeče srce narašča progresivno s 
starostjo in velikostjo drevesa. V preglednici smo 
prikazali zakonitosti. Razlike so zelo velike, ne 
samo računsko. Tako velike pa so tudi v dejanskih 
okoliščinah v gozdu. Nastajajo kot posledica 
svojstvenih oko! iščin in pogojev v katerih raste 
posamezno drevo. Z upoštevanjem navedenih 
zakonitosti lahko v dobri me1i pojasnimo razlike v 
pojavnosti in velikosti rdečega srca v preglednicah 
1 in 2. Majhno rdeče srce in redko pojavnost 
(Ždrocle, Svinščaki in deloma Starod) pojasni 
»majhnost« povprečnega drevesa na teh ploskvah. 
Majhen delež v Dletvuje lahko posledica tudi nizke 
starosti. Nasprotno pa so zelo velika srca in deleži 
posledica velike velikosti (Bohor 2) ali pa starosti 
in velikosti (Soteska 2). Prav tako je velik delež 
dreves z rdečim srcem lahko posledica starosti 
drevja (Draga). 
Pomembna je ugotovitev, da posamezen de­
javnik ne deluje sam zase, ni neodvisen od drugih, 
ampak povečuje tudi vpliv drugih. Deluje fakt01i­
alno, kot zmnožek z ostalimi dejavniki. Zato smo 
poiskali vpliv skupnega delovanja najmočnejših 
264 
dejavnikov debeline in starosti drevesa. Tak vpliv 
ponazarja enačba 2. 
2. RS = 1,476. JO· li. (O • A)"-1195. ht.:.599; 
R = 0,7411 
Tudi ta enačba se odlikuje s tesno korelacija, 
izračun velikosti rdečega srca pa je ravno tako 
nezanesljiv. Regresijske enačbe samo s zmnožkom 
A•D kot neodvisno spremenljivko smo izračunali 
tudi za skupine delovišč, kot so prikazane v 
preglednici 2 . Izračun s temi enačbami smo 
prikazali na diagramu l. Tu vidimo, da velikost 
rdečega srca zelo hitro in progresivno narašča z 
zmnožkom debeline in starosti drevesa. Rdeče srce 
se začne pojavljati nekje okoli zmnožka l.OOO. To 
bi ustrezalo n. pr prsnem premeru 15 cm in starosti 
okoli 65 let na slabih rastiščih ali prsnemu premeru 
20 cm in starosti okoli 50 let na boljših rastiščih. 
Krivulje si sledijo v odvisnosti od kakovosti rastišča 
oziroma njihove višine. Najmanjše je rdeče srce na 
slabših in največje na najboljših rastiščih. 
2. Znaki oz. značilnosti, ki so v koleraciji z 
rdečim srcem, parcialna korelacija paje neznačilna 
ali pa je značilna le v določenih zvezah. Tak znak 
je višina drevesa, ki je v povezavi z debelina in 
starostjo dreves neznačilna. Če pa obravnavamo 
zvezo velikosti rdečega srca in kubature ter višine 
drevesa ali pa debeline in višine drevesa, je dodaten 
vpliv višine zelo značilen. Parcialna korelacija je 
šibka, v nekaterih zvezah celo neznačilna, kar 
pomeni da poleg debeline in starosti drevesa ne 
prispeva nič ali zelo malo k pojasnitvi va.Jiabilnosti 
rdečega srca. To se pokaže tudi v tem, da v nekate1ih 
regresijskih enačbah izpade višina drevesa kot 
neznačilna spremenljiv ka in to zaradi interkorelacije 
(D:h). Dejstvo, da višina drevja kar precej vpliva 
na velikost rdečega srca, bi si mogoče lahko 
GozdV 62 (2004) 5-6 

Re bula, E.: Prispevek k poznavanju pojavnosti, velikosti in deleža rdeč_ega srca pri bukvi 
razlagali tudi kot znak, da kakovost rastišča vpliva 4. RS =3,57•1Q-
7
•DI.6572 •AL
91
07•zvo.6soi ; 
na njegovo velikost. Lahko pa si to razlagamo tudi 
tako, da imajo večja (višja in debelejša) drevesa 
večje rdeče srce. Na boljših rastiščih so pač večja 
drevesa. 
3. Dejavniki, ki so v razmeroma ohlapni toda 
zelo značilni pozitivni (CX < 0,001) korelaciji in 
značilni negativni parcialni korelaciji. Taki so 
dolžina in delež krošnje ter povprečni letni vol umni 
piirastek drevesa. Različni predznaki korelacije in 
delne korelacije pomenijo, da pozitivna korelacija 
kaže vpliv skozi velikost drevesa (velika krašnja, 
velik prirastek -->veliko drevo), negativna 
parcialna korelacija pa dodatno (poleg debeline, 
starosti in višine dreves) kaže specifičen vpliv samo 
tega znaka, ki je obratno sorazmeren velikosti 
rdečega srca. Delovanje teh značilnosti drevesa 
ponazarja enačba 3. 
R = 0,5889 
LK =dolžina krošnje v m 
Enačba ima nekoliko ohlapnejšo korelacijsko 
zvezo in kaže drugačno delovanje posameznih 
značilnosti drevesa kot prejšnje enačbe. Vzrok za 
to je, daje ta regresija izračunana samo za drevesa, 
ki imajo tudi podatke o dolžini krošnje ( LK, za 
844 dreves). Enačba kaže, da imajo drevesa z 
najdaljšimi krošnjami (pri nespremenjeni debelini, 
višini in starosti drevesa) najmanjše rdeče srce. In 
obratno, drevesa z najkrajšimi krošnjami imajo 
največje rdeče srce. Podobno deluje tudi delež 
dolžine krošnje (DK = LK/h). Njun relativni vpliv 
je viden v preglednici 4. Omenimo naj še, da je 
povprečna dolžina krošnje 13,68 m, kar je 52 % 
višine drevesa (0,52 je povprečni delež krošnje). 
Podoben vpliv kot krašnja ima tudi povprečni 
volumni starostni prirastek drevesa. Drevesa z 
večjim prirastkom imajo manjše srce. Vpliv je 
razmeroma majhen in je viden v preglednici 4. 
Najbrž je tak vpliv posledica delovanja velikosti 
krošnje. Razložimo si ga lahko takole: večja krašnja 
povzroča manjše srce ali preko prirastka: večja 
krašnja= večji p1irastek in posledica je ista-manjše 
rdeče srce. 
Zanimivo sliko pa nam kaže zveza rdečega srca 
ter debeline, višine, starosti in prirastka drevesa. 
Kaže jo enačba 4. V tej zvezi je izpadla višina 
drevesa kot neznačilna spremenljivka, njeno vlogo 
pa je prevzel prirastek drevesa. 
GozdV 62 (2004) 5-6 
R=0,7605 
Ta enačba kaže, da imajo drevesa pri enaki 
starosti in debelini večje rdeče srce, če priraščajo 
hitreje. To pa je na boljših rastiščih. Tako smo 
ponovno potrdili že postavljeno domnevo, da imajo 
dreves na boljših rastiščih večje rdeče srce. 
4. Zanimiva je še medsebojna zveza velikosti 
in deleža rdečega srca. Ta je v veliko bolj ohlapni 
korelacijski zvezi, kot bi lahko pričakovali. 
Korelacija med njima je pozitivna, kar pomeni, da 
je pri večji količini rdečega srca večji tudi njegov 
delež v kubaturi drevesa. S starostjo in debeline 
drevesa narašča velikost rdečega srca hitreje kot 
tržna mera (kubatura) drevesa. Zato je med njima 
razmeroma ohlapna linearna korelacija. 
V se to velja le, če velikost rdečega srca 
obravnavamo v zvezi z debeline in višino drevja. 
Precej drugače pa je, če jo obravnavamo s tržno 
mero drevesa. Tako primerjavo vidimo na 
diagramu 2 in 3. Na diagramu 2 smo prikazali 
velikost rdečega srca glede na kubaturo drevesa, 
na diagramu 3 pa glede na tarifni razred Vmesnih 
(Čoklovih) tarif. 
Na diagramu 2 vidimo, da imajo drevesa na 
boljših rastiščih pri enaki kubaturi drevesa manjše 
rdeče srce. Slika je dovolj zgovorna, čeprav 
zaporedje skupin ni popolnoma dosledno. Ne­
doslednost pa lahko pojasnimo s starostjo in 
debeline drevja (na boljših rastiščih je drevo pri 
enaki kubaturi tanjše). 
Podatke za diagram 3 smo izračunali z enačbo 
5, ki nam podaja zvezo med velikostjo rdečega srca 
in tržno mero ter višino drevesa. 
5. RS = 0,2498+0,2881 V-0,0195H; 
R = 0,7814 s.e. = ±0,336 m
1 
Diagram 3 nam daje zanimivo sliko in razlago 
za marsikatere razlike v ugotovitvah različnih 
avtorjev o velikosti rdečega srca in vplivu rastišča 
nanj. Vidimo, da velikost rdečega srca pri večjih 
debelinah (nad okoli 45 - 50 cm prsnega premera) 
res narašča s kakovostjo rastišča; na boljših 
rastiščih, z višjim drevjem je rdeče srce večje. 
Zanimivo pa je, da je pri drobnem drevju ravno 
narobe. Tu je rdeče srce pri drevesih enake 
debeline, večje na slabših rastiščih. Ta pojav je 
najbrž posledica različne hitrosti priraščanja 
drevesa in s tem posredno starosti. Enako debela 
265 

li 
Rebula. E.: Prispevek k poznavanju pojavnosti, velikosti in deleža rdečega srca pri bukvi 
- -- -
Diagram 2: Velikost rdečega srca po skupinah rastišč, v odvisnosti od tržne mere debla 
o, 1 
0,3 0,9 1,5 2,1 
Tržna mera debla m3 
Diagram 3: Vpliv debeline drevja na velikost rdečega srca po tarifnih razredih Vmesnih tarif 
r 
0,8 
0,6 
RS m3 0,4 
0,2 
o 
6 8 10 
Debelinske stopnje 
Diagram 4: Vpliv zmnožka debeline in starosti drevesa na delež rdečega srca po kakovosti rastišč 
20 
~ 
15 
> 
tJ) 
c:: 
10 
•N 
Q) 
Gi 
o 5 
o 
2000 4000 6000 8000 10000 12000 14000 16000 
Zmnožek debeline in starosti (D*A) 
2,7 
12 
........_1,sk. 
- 2.sk. 
3. s k 
~ 4.sk 
~ S.sk 
drevesa so na slabših rastiščih starejša. Vpliv 
starosti smo zajeli na diagramu l. Na diagramih 2 
in 3 lahko opazimo tudi, da se rdeče srce na boljših 
rastiščih pojavi šele pri debelejšemu drevju in 
drevesih z večjo kubaturo kot na slabših rastiščih. 
V prvi skupini na diagramu 2 in pri 2. ali 4. 
tarifnem razredu na diagramu 3 opazimo rdeče 
srce pri drevju manjših dimenzij kot na boljših 
266 GozdV 62 (2004) 5-6 

Rebu la, E.: Prispevek k poznavanju pojavnosti, velikosti in deleža rdečega srca pri bulwi 
Diagram 5: Vpliv debeline drevja na delež rdečega srca po tarifnih razredih Vmesnih tarif 
20--~~~~H-+-------------------------------------~~ 
18+---~--~;T-r----------
16+--4~~~+-~------------------------~F=-----------
DRS% 
14+-~~~~W-+--------------=-=~~~------------------
12~~~~~~~~~~--------------
10+-------------~=---~------+-------------r-----------~ 
6 8 10 12 14 
Debelinske stopnje 
Diagram 6: Vpliv debeline drevja na delež rdečega srca po tarifnih razredih Vmesnih tarif 
25 
22 
19 
DRS% 
16 
13 
10 
-------x- 8. Tr 
6 8 10 12 
---?lE- 1 O. Tr 
14 
Debelinske stopnje 
(Delež je izračunan z obrazcem DRS = lOORS/V) 
Diagram 7: Delež rdečega srca v odvisnosti od tržne mere debla 
6+-------------------~~~~~---------------r-.--~3~.s~k-r-­
~ 4.sk 
3+-------------~-----------+-------------r_,-------+~ 
0,3 0,9 1,5 2,1 
---?lE- 5. sk 
2,7 
Tržna mera debla m3 
rastiščih z višjimi tarif nimi razredi. To nam pojasni 
preobrat v 9. debelinski stopnji. 
Obravnavali smo tudi vpliv dimenzijskega 
razmerja (razmerje višine in debeline drevja, 
GozdV 62 (2004) 5-6 
(R = lOOH/D) na rdeče srce. Korelacija je negativna. 
To je zaradi tega, ker je drobno drevje, ki ima zelo 
majhno rdeče srce ali pa ga tam sploh ni, najbolj 
vitko. Če pa obravnavamo dimenzijsko razmerje 
267 

Il 
_____ R _ e _ b_ u_ la_ . _ E.: Prispevek k poznavanju pojavnosti, velikosti in deleža rdečega srca pri bukvi 
drevesa kot dodatni kazalec (poleg debeline ali 
kubature drevesa) je ta v pozitivni korelaciji z 
velikostjo rdečega srca. Pri enakih debelinah jma 
vitkejše drevje večje rdeče srce. To pa je ponovno 
na boljših rastiščih. 
Iz vse obravnave lahko zaključimo, daje velikost 
rdečega srca odvisna od velikega števila značilnosti 
drevesa oz. dejavnikov. Podobno kot na pojavnost, 
ki smo jo obravnavali v prejšnjem poglavju. Ti 
dejavniki ne delujejo posamezno ampak skupno 
("v sodelovanju") z vsemi ostalimi. Zato je zelo 
tvegano ugotavljanje in napovedovanje delovanja 
posameznega dejavnika brez upoštevanja med­
sebojnih zvez (kolinearnosti in interakcij) teh 
dejavnikov. 
4 DELEŽ RDEČEGA SRCA 
V TRŽNI lVIERI DREVES 
Pregled medsebojnih zvez deleža rdečega srca v 
tržni meti drevesa (naprej deleža rdečega srca) in 
posameznih značilnosti drevesa je podan v 
preglednici 3. Tu vidimo, da so korelacijski 
koeficienti pri deležu rdečega srca istih predznakov 
kot pri njegovi velikosti. So pa koeficienti mnogo 
nižji, kar kaže, da je napovedovanje deleža rdečega 
srca še veliko bolj tvegano. Največ dejavnikov, ki 
vpliv;1jo na rdeče srce deluje podobno na velikost 
in delež rdečega srca. Zato ne kaže tega ponavljati. 
Nekoliko drugače je le pri vplivu kakovosti rastišča. 
Prikazujemo ga na diagramu 4. Podobno kot na 
diagramu 1 smo tudi tu prikazali delež rdečega srca 
v odvisnosti od zmnožka starosti in debeline dreves. 
Na diagramu 4 vidimo, da delež rdečega srca 
hitro in enakomerno narašča z debelina in starostjo 
drevesa. Zaporedje rastišč je tu drugačno kot na 
diagramu l. Je obrnjena. Največji delež je na 
najslabših rastiščih in najmanjši na najboljših. Slika 
na diagramu 4 dopušča domnevo, da je na slabših 
rastiščih delež rdečega srca v drevesu večji kot na 
boljših. Ta domneva je nekoliko v nasprotju z 
ugotovitvami Kotarja (1994). Vzrok različnim 
ugotovitvam je najbrž v tem, da je Kotar računal z 
drugačnim deležem rdečega srca (povprečje 
ploskev), z upoštevanjem vseh dreves na ploskvi. 
V tej raziskavi pa računamo le z drevesi debelejšimi 
od 25 cm, samo z drevesi, ki imajo rdeče srce in z 
zmnožkom starosti in debeline, Kotar pa je računal 
ločeno z debelina in ločeno s starostjo. Druge 
vzroke, ki povzročajo različne ugotovitve različnih 
avtorjev pa bomo pojasnili v nadaljevanju. 
288 
Delež rdečega srca smo računali na različne 
načine . Ocenimo ga lahko z enačbo 6. Izračun s to 
enačbo smo prikazali na diagramu 5. 
6. DRS = 15,46+3,01 V-0,344H; 
R = 0,3768 s.e. = ± 10,8 % 
Na diagramu 5 vidimo, da delež rdečega srca na 
vseh rastiščih narašča z debelina drevja hitro in 
progresivno. Najhitreje narašča na najboljših 
rastiščih. Tudi tu vidimo, da so razmerja med 
posameznimi rastišči pri drobnejšem drevju 
drugačna kot pri najdebelejšem. Obrat je pri prsnih 
premerih 60 - 65 cm. Pri tanjšemu drevju delež s 
kakovostjo rastišča pada. Pri najdebelejšem drevju 
pa je delež rdečega srca največji na najboljših 
rastiščih. Razmetja so podobna kot pri velikosti 
rdečega srca. 
Izračun količine rdečega srca z regresijskimi 
enačbami je nekoliko zanesljivejši kot enak 
izračun deleža rdečega srca, čeprav sta oba zelo 
tvegana. Zato smo delež rdečega srca izračunali 
tudi tako, da smo količino rdečega srca, izra­
čunana z enačbo 5 (diagram 3) delili s tržno mero 
debla. Rezultate teh izračunov prikazujemo na 
diagramu 6. 
Na diagramu 6 vidimo, da delež rdečega srca 
dosledno pada z boljšo kakovostjo rastišča. Delež 
rdečega srca narašča z debelina, vendar degresivno. 
Razlike v deležih med diagramoma 5 in 6 
(absolutno) niso velike in jih lahko pripišemo 
različnim načinom izračunov in nezanesljivosti 
regresijskih enačb. 
Drugačen vrstni red rastišč dobimo, če delež 
rdečega srca prikažemo v zvezi s kubaturo debla. 
To smo za skupine rastišč prikazali na diagramu 7. 
Na diagramu 7 vidimo, da je delež rdečega srca 
pri enaki kubaturi debla na boljših rastiščih manjši. 
Slika kaže podobno zaporedje kot na diagramu 2. 
Rastišča si sledijo dosledno, razen za skupino 3. 
Razloge za to smo že pojasnili. 
Omeniti kaže še ugotovitev, da delež rdečega 
srca na posameznih rastiščih (vzorčnih ploskvah, 
sečiščih) ni v korelaciji z nobeno značilnostjo 
drevesa. Zato ni mogoče izračunati primerne 
regresijske enačbe . Iz tega pa lahko sklepamo dvoje: 
l. Da se tu delež rdečega srca zaradi različnih 
značilnosti drevesa le malo spreminja ali, 
2. da je razpon značilnosti drevesa (n. pr. 
debelin, starosti) zelo ozek in zato ni mogoče 
ugotoviti značilne korelacije. 
GozdV 62 (2004} 5-6 

Rebula, E. : Prispevek k poznavanju pojavnosti, vel ikosti in deleža rdečega srca pri bukvi 
Zaključimo lahko, daje sodba o vplivu kakovosti 
rastišča na delež rdečega srca precej tvegana. 
Ugotovili smo, da se razmetja spreminjajo pri 
različni debelini, starosti in kubaturi drevja. V 
absolutnih zneskih razlike niso velike. Zdi se, da 
so pri običajnih debelinah drevja z naših sečišč, 
deleži rdečega srca na slabših rastiščih nekoliko 
večji. 
5 POVZETEK UGOTOVITEV 
O RDEČEM SRCU 
Iz obravnave pojavnosti, velikosti in deleža rdečega 
srca lahko zaključimo naslednje: 
l. Na pojavnost, velikost in delež rdečega srca 
vpliva debelina, starost in višina drevesa, njegova 
hitrost priraščanja, vitkost in vejnatost oziroma 
velikost krošnje in še drugi dejavniki. Ti dejavniki 
delujejo skupno, multiplikativno, zato je težko 
ločeno ugotavljati vpliv posameznega dejavnika. 
Zato je tudi napovedovanje ločenega vpliva 
posameznega dejavnika na rdeče srce precej 
tvegano. 
2. Raziskava kaže različno pojavnost (delež 
dreves z rdečim srcem) rdečega srca na različnih 
območjih in rastiščih. Najmanjši ugotovljeni 
delež dreves z rdečim srcem v sestoj ih, ko so stari 
120 let in več, se giblje okoli 2/3, na nekaterih 
rastiščih pa imajo praktično vsa obravnavana 
drevesa rdeče srce. Podrobnejše proučevanje pa 
je pokazalo, da večino razlik lahko pojasnimo z 
različno debelina, starostjo in drugimi zna­
čilnostimi dreves. Zato v praksi zelo razširjeno 
mnenje o rdeči in beli bukovini s posameznih 
rastišč nima prave osnove. 
3. Velikost rdečega srca (RS) narašča pro­
gresi vno z velikostjo (večjo debelina, višino in 
kubaturo) drevesa in njegovo starostjo. Pri enaki 
velikosti in starosti drevesa imajo drevesa z dolgo 
krošnjo in velikim starostnim volumnim prirastkom 
manjše rdeče srce. Največje srce imajo vitka drevesa 
s plitvo krošnjo. Na slabših rastiščih najdemo rdeče 
srce pri tanjšem drevju kot na boljših. 
4. Delež rdečega srca v kubaturi drevesa 
(DRS=RS/V) narašča z debelina in starostjo 
drevesa progresivno in dokaj enakomerno s 
kubaturo drevesa. Pri veliki debelini in starosti 
GozdV 62 (2004) 5-6 
drevesa je vsakoletni prirastek rdečega srca večji 
kot prirastek vsega lesa. Na delež rdečega srca 
vplivajo iste značilnosti drevesa kot na velikost 
rdečega srca. Tudi način vplivanja je enak. 
5. Rastišče vpliva na rdeče srce kot skupek 
vplivov posameznih dejavnikov. Pri enaki debelini 
in starosti dreves je velikost rdečega srca večja na 
boljših rastiščih, njegov delež pa na slabših 
rastiščih. Če pa upoštevamo samo debelin o drevesa 
je pri srednje debelem drevju (do 45 - 50 cm 
prsnega premera) na slabših rastiščih rdeče srce 
večje. Pri najdebelejših drevesih pa je obrnjena. 
Največja rdeča srca so na najboljših rastiščih. Enako 
je tudi pri deležu rdečega srca, le da je obrat pri 
debelejšem drevju (55 - 60 cm). 
6 LITERATURA 
BRINAR, M., 1965. Bukove rase in diferenciacija različkov 
glede nekaterih fizioloških in tehnoloških lastnosti. 
GozdV. 23, s. 257-288. 
ČOKL, M., 1961 in 1992.: Gozdarski priročnik, Ljubljana 
KOTAR, M., 1993. Pridelovanje visokakovostnega lesa in 
sonaravno gojenje gozdov na primeru bukve v 
prebiralnem jelovo-bukovem gozdu. GozdV. 51 
s. 370-383 
KOTAR, M., 1994. Vpliv nekaterih rastiščnih dejavnikov, 
sestojnih kazalcev in dreves nih značilnosti na pojavnost 
rdečega srca pri bukvi. GozdV. 52., s. 346-365 
OMAHEN, R., 1998. Vrednostni prirastek sestoja in njegov 
pomen v gojenju gozdov. Dipl. delo, Biot. f. Gozd. Odd. 
Ljubljana 
REBULA, E., 2002. Izkoristek lesa pri sečnji bukovine. 
Zbornik gozdarstva in lesarstva 69, s. 197-213, 
Ljubljana, Biotehniška fa.k. Ljubljana 
REBULA, E. , KOTAR, M., 2003. Vrednost bukovine in 
bukovega drevja. GozdV. 61 str. 132-146., Ljubljana 
REBULA, E., KOTAR, M., 2004. Stroški sečnje in spravila 
bukovih dreves ter vrednost bukovine na panju. GozdV. 
62, str. 187-200 
RICHTER, J., 2001. Buchenrotkern: Vermeiden oder 
Verwerten? Forst und Holz, 59. s. 662-664 
ŠMAJDEK, K., 2001. Vpllv rdečega srca pri bukvi v 
fitocenozah Lamio orvalae-Fagetum in Cardamini 
savensi-Fagetwn na kvaliteto lesa. Dipl. delo Biot. f., 
Gozd. odd. Ljub~jana 
TORELLI, N., 1972. Jedrovina in ojedritev. GozdV 30, s. 
239-247 
TORELLI, N., 1974. Biološki vidiki ojedritve s poudarkom 
na fakultativno obarvani jedrovini (rdečem srcu) pri 
bukvi (Fagus Silvatica). GozdV. 32, s. 253-281 
269