—SH DVOAESECNIK ZA ZNANOST IN KV LTV RO 'Ä>- v 3 v f V ILETO n" MCMXII. intransigence. Navsezadnje pa bodo smeri socialnega razvoja same izločile marsiktero napako iz tega konglomerata in tedaj bomo še Je magli postaviti bilanco. Sindikalizem bo premagan, ko bodo njegove (pravične 'zahteve za družbo življenjska nujnost. Moderna na sociološki metodi sloneča pravna , veda odpira v bodočnost perspektive, kjer se kaže v velikih potezah obnovitev na stanovskih interesih .in razrednem zastopstvu zraslega družabnega reda. Na pri rodnem pravu ustanovljena demokratska država je izpolnila na evropskem zapadu svojo vlogo in je nehala odgovarjati izpremenivši se socialni strukturi. Nova država ne bo matematično sestavljena svota enakopravnih posameznikov, temveč organično, svobodno in stanovsko organizirani razredi si bodo razdelili kontrolo nad občnim' redom. Dr. Fr. iBeroltzheimer imenuje bodočo državo kratkoniiaLo: -»der neusitändisehe Staat« in »der 'Klassenstaat des zwanzigsten Jahrhunderts«.24) Po raznih emancipacijah preteklega stoletja se /miora izvršiti konsolidacija skupin v državi in leta se bo potem pomladila. Široko-zasnovane obtrniške, industrijalne, srednjestanovske, delavske itd. organizacije 'bodo razdelile idržavno moč. Karteli, sindikati in trusti naših dni so prehodne oblike bodočega reda.24) Že dandanes poslanec dejanjski mi1 več zastopnik vseh svojih volilcev, temveč v svojem okraju najmočnejše ekonomske skupine. S fikcijo čistega narodnega zastopstva se moramo ločiti. Mladi Guygrand vidi, čeprav ne prikriva svoje sikepse, v omenjenih asociacijah zibelko reprezenitadje interesov in funkcij, izraiz pragmatistnega prerajanja naše družbe,20) in Paul Cloarec27), ki ne prijemlje sindikalističnih teorij baš s svilenimi rokavicami, viidi ravnotako v bodočnosti federacijo stanovskih sindikastov kot edino logično iin 'tradicionalno posledico vsega razvoja. Taisto mnenje zastopa Paul Deschanel.28) Tudi Leon Duguit podpira svoje pravniško-sociološke nauke ob osnovi 'Objektivnega in eliminaciji subjektivnega prava, decentralizacije ,iin dekompo-zicije države ter proporcionalnega zastopstva itd., sindikalističnim teoremom zelo slični argumenti.20) Na podlagi iDurkheiimove sociologije trdi Duguit, da prihajajo razne socialne skupine po socialni solidarnosti, ki izvira iz njih stanovske enotnosti, do zavesti svoje pravice, do avtonomnega delokroga in do spoznanja medsebojne socialne odvisnosti (interdčpendance). Potom sindikalne politike pridobivajo tudi določeno pravno strukturo, vodstvo v delu socialnega dela in omejjujejo čimdalje bolj akcijo a‘) Gl. Dr. Fritz Beroltzheimer : System der Rechts- u. Wirtschaftsphilosophie, B. III. Philosophie des Staates str. 232 e. squ. !5) Fr. Beroltzh. ibidem str. 237. ■°) Gl. Guy-Grand : Le proces d. 1. d. in „La philosophie syndicaliste, 1911. -7) S. Cloarec: Idees modernes, Essai de Politiqe positive, 1912 str. 199-218. :8) Le syndicalisme et le gouvernement parlamentaire, mednarodna anketa v Revue Bleue 1912. 2*) Gl. L. Duguit: Le droit social, le droit individuel et la transfo r mation de 1’Etat 2. izd. 1911. str. 105—157. •centralne vlade. »Samo iz sindikalnih- skupin obstoječa zbornica more stvori ti protiutež oblasti posameznike zastopajoči 'zbornici, akopram je izbrana po proporcionalnem sistemu.30) Nova, stanovsko organizirana država bi bila potemtakem z modernizirana federacija stanovskih interesov srednjega veka, ki je morala, ko je bila izpodkopana od royalističnih in pozneje od meščanskih vplivov, podleči revoluciji. Tako nam nudi socialni napredek zopet obliko spirale. Kakor iz naslova razvidno, reiformistni sindikatizem ne spada v črtico in zadostuje da se omeni o njem toliko, da je enak mnogim- drugim .znanim kompromisnim tvorbam in da ima v Franciji nasproti revolueionarcem v C. G. T. težko stališče. Hibe teh novih teoremov srno omenili deloma že zgoraj. Sindikalist ni teoretiki hočejo ibiti antiracionalisti. Le da se poslužujejo raeionalistne imetode ravno tako pridno kakor nasprotniki ■in zajdejo ravno tie, kjer b,i se radi izognili, k utopiji. Predvsem delijo apostoli neposredne akcije s običajnimi socialisti predsodek, da je produktivno zgolj imaterijalno delo in podcenjujejo preveč potrebnost vsega, kar diši po intelektualnosti. Sicer pa človek ni samo proizvajalec, on je tudi konzument, rodbinski oče, politik, se zanima za vedo, religijo itd. Siindikafetno stališče je toraj pretesno. S socialističnimi pravoverniki ji: h druži tudi dogma o izključnem nasprotju dveh edinih razredov, kapitalistov-intelek-tualcev in proletariata. V ispisili sindikalistnih filozofov se nam predoouje facies hippocratica socializma, zasnovanega na povišanju razrednega načela v absolutnost. In iz tega enostranskega razrednega stališča pohajajoči antipatriotizem ne more biti drugo ko pusto rezonerstvo. Saj je pojem domovine širši, ko slučajno mesto našega rojstva. Ona vsebuje vse mnogostoletne naše tradicije, ki so nam prešle v mladih letih v meso lim kri, našo kulturo, splošno narodovo mentalnost. vse delo in trpljenje naših preidkov in. našo mladost. O. Barres ni vedno sentimentalen. Domovina, to so naši mrtvi, ne pa »naš kovčeg« kakor zveni frivolna fraza socializma v novi i.z d a j i. Mnogobrojniih srednjih slojev njih mesijanska ekstaza ne zapazi ali meče z intelektualci v jeden koš. Ravno tako ni neuprav:čen lEt. Buissomov očitek, da je priznavanje direktne akcije kot edinega sredstva za emancipacijo prceinostr mski. (So/. Mon. 1908). Old prve internacionale je tudi ona vera v «naravno človeško dobroto in nepokvarjenost, na ka- ao) L. Duguit: Ibidem str. 131. teri sloni vsa možnost udejstviti sindikalistu e nakane. Negacija kterekoli vlade diši po amarihiiistniih sanjali. Sicer pa, kako je mogoča ekspropriacija brez centralne vlade in zastopnikov? Upanje, da bo še tako stroga disciplina mogla nadomeščati podjetniško podvzetnost kapitalizma, je bilo zrušeno že neštetokrat v teoriji in praksi. Obenem se pa tudi ne more trditi, da je organizacija kakor C. G. T., ki hoče absorbirati vse, najboljše poroštvo delavčeve svobode. Ona nasprotuje svobodi dela. Izgjev opozarja na enostransko pojmovanje ckspropriaoije, ki ni le ekonomsko opravilo, temveč mora 'biti obenem tudi pravna, in na nesposobnost sindikalističnega režima glede vzdrževanja mednarodnega in izven političnega reda. Toda to so le nekteri glavni grebi. V. Vzlic svoji teoretični pomanjkljivosti je našel revolucionarni sindikalizem v Franciji pristaše tudi v srednjih stanovih. Uradniški, učiteljski in kmečki sindikati so prizadjali vladi že mnogo preglavice. Tozadevno so ta pereča vprašanja še vsa nerešena, zlasti kar se tiče uradhištva, s katerim razpolagajo v Franciji poslanci v svojih okrajih prav po mandarinski. »Administrativni proletariat« je prevzela nevoljnost. iZato so se jeli združevati najprej poštni uslužbenci v sindikatih (les aimicales). L. 1899. so ustanovili »Syndicalt des ouvriers des Postes, Telegraphes et Telephones, (P. T. T.), ki se je pridružil 1. 1904. la Föderation generale des associations p rofe s si on n eil e s des employes de 1’ Etat (90.000 čl.). Po tem vzorcu so jeli ustanavljati slične ami-oales tudi učitelji; da ni šlo morda za pedagoške krožke, o tem se je izrekel 1900 njih pariški shod zelo jasno. Kmalu so se jeli združevati celo po zakonu iz 1. 1884 in 1. 1904 se je pridružil varski učiteljski sindikat celo k C. G. 1’., čeprav jih ona kot intelektualce brez razredne zavesti ni sprejela rada in se zadovoljila po burnih debatah z izjavo simpatije. Varskenru sindikatu so-sledili drugi, 1. 1906 pa se je ustanovila čisto- v revolucionarno sindikalistnom duhu Federation nationale des syndicats d’ in-stituteuTS in Clemenceau si v marcu 1907 že ni mogel drugače’ pomagati, kakor da je predložil zbornici zakonsko predlogo o uradniških društvih. Temu sledi slovito odprto pismo (plakat) »Lettre ouverte ä M. Clemenceau« in pa slučaj Negre. Vprašanje še čaka rešitve in še letos ima vlada veliko sitnost: z :evolu- cionarnitmi učitelji. S poštarji s'tvar ni šla tako gladko. L. 1909 so stopili v stavko, sabotaža s>e je izkazala za prebivalstvo tedaj kot nekaj izredno sitnega. Zato ja,m je morala obljubiti vlada nov statut, ki ga pa čakajo P. T. P. še danes. Kalamiteta pa je dosegla svoj višek, ko je proglasil Synddcat national des che mi n s ide fer v oktobru 1910 stavko -za uslužbence severne železnice, kteri so se pridružili vsi drugi. iBriand jiih je povabil kratkomalo kot rezerviste k vojaškim vajam in predložil naslednjega leta zbornici zakonsko predlogo, ki predpisuje za upravo privatnih žlezniških podjetji večjo državno kontrolo in prepoveduje železniškim uslužbencem stavko. Debata o stavkovnem pravu še dolgo ni končana in se zato ne bomo spuščali vanjo.31) Toliko pa se sme z ozirom na sedanje pravno stanje reči, da je razmerje med javnim uradnikom: (uslužbencem) in državo drugačno, ko razmerje delavca do privatnega podjetnika. Vsi pravniki večjega pomena so taistih misli j, (Laband, Duguit) in na tej misli slonijo tudi novi zakonski projekti kakor tudi izrek državnega sveta od 7. avg. 1909: »Stavka je dovoljeno dejanje, toda ona ni dovoljena, ako je posledica med uradniki dogovorjene službene odpovedi. S tem da je uradnik službo prevzel, se je podvrgel vsem1 dolžnostim, ki izvirajo iz javne uprave in se je odrekel vseh pravic, katerih izvrševanje je nezdružljivo z normalnim in nepretrganim obratom za narod potrebnih naprav.« Ravno tako se je izreklo tudi prizivno sodišče ob priliki poštne stavke 1. 1910.32) Da je to vprašanje zelo pereče, ni v dobi neprestanih neposrednih in simpatijskih stavk potreba dokazovati. Ce se govori o revolucionarnem sindikalizmu, se misli po navadi samo na francoski sindikalizem. To je bilo do gotovo meje upravičeno, dokler ni našel posnemanja drugod ali se porodil brez vpliva iz enakih razmer. Na vsak način pa ne sinemo metati ruski, amerikanski in laški sindikalizem s francoskim v taisti koš. V Italiji, kjer vsled pomainkanja organiziranega industrijalnega Proletariata neposredni Bakuininov revolucioniizem ni tako kmalu 'zginil in kjer so po 74. letih malonisti še zavračali kompromise, kaže 1. 1882 ustanovljeni Pairtito Operaio že očividno znake današnjega sindikalizma. Radikalna revolucionarna propaganda, dosledno odvračanje vseh elementov iz razumništva in delavsko *') v. gl. Ch. Gide — Vandervelde: Le droit de greve, Alcan. 32) gl. Gaston Yöze: Gesetzgebung, Rechtsprechung u. Litt. d. öff. Rechtes w. d. J. 1910 v Jahrbuch des öff. Rechts. Band V. 1911. s a mo ra z redno stališče spominjajo precej na C. iG. T.33) Italijanom je 'bilo torej treba starejše tradicije samo izpopolniti. Ko je pa bid boj za 'koalicijsko pravo (1895—1901) izvojevan in je 1. 1903 socialna demokracija podpirala liberalno ministrstvo, fe šlo sindikalistično žito v klasje.34) Teoretično podlago je dal ital. sindikalizmu A. Lalbriola. Organizacija po francoskem vzorcu se pa ni obnesla, ker je prišla 1906 ustanovljena Comfederazione del Lavoro kmalu revizionistom v roke.35) Laški sindikalizem1 je, kakor bo od časa poljedelskih stavk zgornje Italije še vsem v spominu, bolj agrarnega značaja. De Amb risovi časi nepremišljenih in radi tega ponesrečeniiih vstaj so dandanes seveda nemogoče, zato zida isindikalistna struja tem uspešneje na notranji organizaciji. V C. O. L. pa vlada rninisterialni ton Turatijevilh tovarišev. socializem prazniškega navdušenja in lepo stiliziranih manifestov. V Angliji poznajo sindikalizem1 še le pet let pod imenom Industrial Syndicalism. Letä ima svoj lizvor deloma v 1. 1905 v Chicago ustanovljeni sind, federaciji »Industrial Workers of tihe World«, ki je pa bolj posledica antagonizmov med dobro plačanimi izurjenimi delavci in velikimi množicami nezmožnih tujcev. Par lam entern e angleške razmere, vedno razsežnejše stavke in malonspešnost politike, 'kakor jo je razumela Labour Party, je pripravila temu gibanju rodovitna tla. V The Social-Demoicratic Federation in celo v Fabian Society je zavel radikalnejši duh in cdkar se je vrnil iz Avstralije Tom Mann, se razširja »tlve devilisih špirit ot syndicalism« zelo hitro, tako da je igral v letošnji stavki prcmogarjev in prevoznih delavcev že precejšnjo vlogo. V Trade Unions že leta sem ne vlada več ek-stromno-reformistni duh. Novi nauk se je zakoreninil in sejal razpor. »Tradeunionisti se zelo motijo, ako Ihočejo ostati v soglasju z gospodarji. Cilj industrijalnih zvez mora biti razredni boj in stremljenje, izkoristiti vsako priliko za napad na neprijatelja«, a!1) več gl. Rob. Michels: Entwicklung der Theorien im modernen Sozialismus Italiens kot predgovor k Ferri: Die revolutionäre Methode v zbirki Hauptwerke d. Sozialismus. **) v gl. L. Bissolati : D. Verhältnis d. soz. Part, zu d. Gewerk, i Ital. S. M. 1010. 56) Idejno genetični in zgod. razvoj laškega sind. gl. Ferri: Die revol. Methode, Giuseppe Prezzolini: La tooria sindicalista, Perrella 1910 Napoli, inform, članek v La Grande Revue 2.1./I. 1911. (Ind. Syndicalist 'št 3.) in »glup .je, kdor misli, da more vlada izmisliti nekaj, kar bi ne bilo le za vladajoči razred.« »Industri-jalni sindikalizem toče vzigojiti delavce take, da bodo zmožni sami voditi proizvajanje, ko se ga polastd« V takih in enakih sentencah so se gibali govori m članki časom letošnje stavke. Tudi antimilitarizem je procvel. To je done slo Marnu 6 mesecev ječe. Revolucionarni' sindikalizem je v letošnjem angleškem časopisju zraven Home Rule orni tema, ki se ponavlja sleherni dan. Interesantni Tom Mann, Quy Baimann in Ben Tillet so> najizrazitejši reprezentanti angleškega sindikalizma. Taiste teorije zastopa v Nemčiji »Die freie Vereinigung deutscher Gewerkschaften«, v Španiji še od barcelonskih nemirov znana »Solida-ridad Obrera«, na Nizozemskem' je organiziral sindikalistno delavstvo njegov mednarodni 'tajnik Ohr. Cornelissen okoli »National Ar-beidssekretariad«, na 'Češkem se je pa izcimila iz 1. 1903. ustanovljenega sindikata rudokopov (Vohryzek) v par letih francoski C. G. T. precej’ sorodna organizacija. Dr. Karl v. Roretz: (Napisano za »Vedo«.) Wilhelm Wundt (rojen 16. avgusta 1832 v Neckaravi na Badenskem). V doibi takoizvane klasične filozofije — v dneh kakšnega Descarta, Leibnitza itd. — še ni stalo zapadnoevropsko sveto-znanje v znamenju boja zoper eksaktno .znanost, torej tudi ne po-sebe zoper prirodoslovje. Takrat so delali dotični misleci ne samo v metafizični svoji delavnici, ampak marljiivotudi v h ramo vih posameznih ved, ali' so vsaj pazljivo prisluškovali, obvladujoč in uporabljajoč pozitivno znanje svojega časa. Pozneje se je to močno izpremenilo. Posebno o pokantovski dobi nemške spekulacije se mora reči, da je rezultate ved jedva še privzemala v svriho verifikacije filozofskih tčz, a svoje filozofije ž njimi ni utemeljevala. Slabe posledice te odtujitve filozofije od ved so znane. Hegelova smela beseda, s katero se je drznil razlagati neskladnost mod filozofskimi trditvami in znanstvenimi dejstvi, češ, »tem slabše za dejst va«, ta 'beseda je rodila zlo. Baš ob nijej je izdihnila slkoro potem Hegelova šola. Umrla je iklavrne smrti splošnega ne upošt e va n j a. 'Prišel pa je skoro potem1 čas, ko sta filozofija in znanost zopet sklenili pretrgano zvezo: in da je ta doba v Nemčiji napočila m sistematično zavladala, to je v veliki meri .zasluga moža, ki je slavil dne 16. avigusta letošnjega leta 'svoj osemdeseti rojstni dan — Wilhelma W11 n d t a. Res je, da so v XIIX. stoletju že pred Wundtom imeli pred očmi ipodobne tendence mnogi odlični misdci: imenovati se mora zlasti Hermann Lot z e, 'zdravnik, psiholog, metafizik, potem Friedrich Albert Lange, znani zgodovinar materijalizrna in — last not least — fizik, psilhofizik in prirodni filozof Gustav Theodor F ec Ih n er. Vendar je pri vseh teli trelli možeh to 'Stremljenje po filozofski svetovni sliki na znanstveni podlagi bolj ali manj zatemnjeno: pri Lotzeju vsled nekega bog os lovskega nagnenja, pri Lam geju vsled prikritega povratka ik stari teoriji dvojne resnice, pri Fecbnerju vsled njegove posebne napol mistične osnovne note. Šele Wilhelm! Wundt menim, da je prvi jasno in razločno izrekel in proglasil: da bo filozofija 'bodočnosti samo ona, ki bo znanstveno orientirana, da filozof ne razpolaga z nobenimi drugimi metodami poznanja, nego z onimi, ki so se že v posameznih vedah rabile in obnesle, in da mora zavoljo tega filozofska svetovna slika v svojem okviru vsebovati in obdelovati rezultate posameznih ved. Ta pomembna zahteva pa je mogla tudi samo 7,ato vzbuditi najživahnejši odmev, ker je prihajala iz ust moiža, ki je bil že po svoji izobrazbi takorekoč premozgal vse eksaktno znanje svojega časa. Wundt je Ibil izkraja medicin ec, potem je prišel v ozke stike s fiziologijo — za ikatero se je 1857 v Heidelbergu habilitiral —, nato se je že jako rano poglobil v probleme fizike in spisal 1866 o njenih aksiomih znanstveno delo, naposled je posvetil svoje najboljše moči, sledeč Fedhnerjevi pobudi, končni obdelavi psihologije na fizioloških podlagah.1) Uprav njegovo delovanje na polju eksperimentalne psihologije, ki se zlasti odlikuje po izredno srečni, pogosto uizorni organizacijski sposobnosti, je razglasilo njegovo ime med širokim ‘) Dobro uvaja v Wundtovo življenjsko delo knjiga: R. Eisler: W. Wundts Philosophie und Psychologie. Leipzig 1902. Dalje monografija Edmunda Königa v 13. zv. Frommannovih „Klassiker der Philosophie“. občinstvom. In to po pravici. Zakaj čeprav Wundt ni, kakor se pogosto meni, pravi započetniik poizkusne (t. j. pod sistematičnimi variacijami opazovalnih pogojev delujoče) psihologije — ta polni naziv bi pristOjal vendar samo Feelhnerju — vkljub temu je njen soustanovitelj in krepak pospeševatelj. Iz Wundtovega 1. 1875 v Leipzigu ustanovljenega »psihološkega zavoda« so raznesli mnogoštevilni učenci metodiko svojega mojstra po vsem izobraženem svetu, ustanavljajoč po njegovem zgledu laboratorije in poilzkuševalniice: imena kalkor Kiilpe (Berlin), Meumann (Leipzig), Kiesow (Turin), Kirsohmann (Toronto), Miinsterfoerg (Cambrige) 'ozmačajo najznatnejše njegove učence na poizkusno-psibološkem polju, Hellpach (Carlsmhe) in v izvestnem zmislu tudi Kraepelin (München) pa uporabljata njegovo metodo v psihiatriji. Wundtova poizkusna metodiKa se ne da na tem mestu žali-bog niti v osnovnih potezah označiti. Namesto tega naj morebiti rajši mimogrede opozorim ina dva njegova psihološka stavka, ki sta trajno vplivala na psihološko mišljenje Wundtove dobe. Prvi je njegov nauk o »a p e r c e pciji«, drugi 01 vol ji kot p s i-h ičnem p r a fe n o m e 11 u. Wundtov nauk o apereepciji stoji v zavestnem nasprotju z angleško -ško ts k itn naukom o vsemogočnosti asociacijskega mehanizma, ker poudarja analitično-sintetično obdelavo asociacij potom aperceptivnih procesov, ki jih spremljajo dejanstvena čuvstva, medtem ko je volja, delujoča v takih aktih apercepcije, prvotna energija zavesti, s čimer se odpravlja trditev prejšnjih psihologov, češ da ni volja nič drugega nego vsota mnogoštevilnih, nehotenih aktov refleksa. Ta dva nauka tvorita torej dve markantni točki v psihologiji Wundta in njegovih učencev. Še en dragocen produkt iz Wundtove psihološke delavnice naj se tu obkratkem omeni: njegova narodna p s i h o 1 o- gi j a,1) v kateri je v duhovito-samostojnem nadaljevanju dela Lazarusa in Steinthala obrazložil psihičen razvoj človeških Občestev in njih stalnih produktov: jezika, mita in običaja! Baš v zadnjih letih je obdeloval Jubilar posebno to stran svoje priho-iogije s posebno skrbjo. V svojem filozofskem delovanju se je držal Wundt vsekdar gori poudarjanega principa o neprestanem stiku s točnimi ve- ’) Ogromno delo v treh knjigah je napravil sam avtor nedavno v okrajšani obliki enega zvezka dostopnejše širšemu občinstvu. dami. ln s tega stališča se je samostojno bavil v občudovanja vredni mnogostranosti skoro z vsemi posameznimi oddelki filozofskih disciplin. Tako nam je dal velikansko stavbo logike (1. izdaja 1880—83), 'ki sedaj* v 3 zvezkih obravnava tehniko formalnega mišljenja v splošnem in posebe me tod i čn o-sp ozn an jsko-teoretske podlage posameznih ved. Zlasti ti poslednji oddelki kažejo toliko informiranost v sp e c i alnoiznanst ven ih preiskovanjih, kakršne je po tem, kar sem gori povedal, zmožen samo Wundit. Podaril nam- je tudi s finim čutom pisano etiko (1. izd. 1886), v kateri je izkušal v zmislu razvojnega univerzalizma ugotoviti dejstva in zakone nravnega življenja. Njegova etika je prosta vseh individualističnih in utilitarističnih elementov. Krono pa je dobilo njegovo filozofsko* mišljenje v njegovem »Sistemu filozofije« (1. izd. 1889). Motil bi se, kdor bi iskat v tem delu kako jarko kričečo znamko v dbliiki ene vsiljive ideje, kakor je obvladovala sisteme starejših filozofov, kakšnega Schellinga ali Schopenhauer ja. ilz oiznake v uvodnih stavkih gori je to tudi povsem umevno! V Wundtovi filozofiji naletimo celo pogosto na misli, iiz katerih se da sklepati, da so v neki meri vplivali nanj izvestni rniselci. Tako je on uvedel takozvane »razumske ideje« kot »idejno izpopolnitev« empirične resničnosti, priznavajoč jih izrecno za nedokazljive, v čemer so videti jasni sledova Kantovega duha. A vloga, ki jo odkazuje Wundt v svojem sistemu »volji1« — seveda že precej neromantični volji — odkriva lahno naslanjanje na znane nauke Schopenhauerjeve. Na ta način ima metafizika v Wundtovem izmislu naslednjo pozicijo: metodološko se mora staviti predvsem na temelje eksaktnih ved, pri čemer se vsekakor vzdržuje še zahteva, da se zida tudi dalje preko teh temeljev. Baš poda 1 j š a v an j e teh od posamezniih ved zarisanih osnovnih črt preko konkretnega znanstvenega izkustva je prava naloga filozofa, ki pa se mora tu posluževati iste metodike, ki se je že tam v znanosti izkazala za pravo. Kako si Wundt to prolongacijo preko konkretne dejanstve-nosti končno misli, se da deloma ugeniti že iz povedanega: vsa dejanstvenost mu je koncem1 koncev samo razumljiva in razložljiva kot skupno1 delo is tov oljnih sil, 'ki vsaka od sebe streme po uresničenju smotrenosti. Volja posameznika, ki se nahaja v socialni voljni o Ib čini, vložena takorekoč v občno voljo, postane tako tip Idi e j a' n s t v e n e zveze sploh. Iz tega sledi torej dojem sveta kot stopnjevane zaporednosti' enot volje — nekak m e t a f i z ič n i v o- 1 u n t a r d z e m, čigar zarodek smemo danes že iskati v Wumdto-vem psihološkem voluntarizmu. — Za religiozni problem izvira iz tega koncepcija ideje božanstva kot ideja najvišje svetovne vol je, napram kateri stoje posamezne v o 1 j e v takem, razmerju kakor empirične oblike napram socialni občni volji: udeležujejo se je, ne da bi v ngiej povsem1 izginjale. Wundtova metafizika je torej1 nekak kompromis med teizmom in panteizmom in se po navadi označuje kot panen teizem. Wiindtov vpliv na filozofsko in psihološko mišljenje naše dobe, iki se da jedva dovolj visoko ceniti, 'je bil vsplošnem jako ■ugoden. Ako se mu morajo vkljub temu tu in tam očitati škodljivi' postranski učinki, staviti jih je pač na rovaš onemu gori omenjenemu eminentno organizatornemu, t. j. šolskovzgojnemu značaju njegovega delovanja. — Obstaja Wundtova šola najdoloč-nejšega kova! ... To bi še ne bilo nič slabega. Vsaka šola pa naravno pospešuje nastajanje specifičnih šolskih mnenj, iž njih pa se le prelahko rodi dogmatizem in nestrpnost napram vsakim drugačnim nazorom. 'Poslednjega očitka se žalilbog ne da semtertja oprostiti tudi imponirujoča osebnost našega slavljenca, kateri vobče nikakor ne manjka velikih obzorji. Prehitro in preostro je večkrat kritično odklonil tendence, ki so bile tuje toku njegovih misli. Pogosto ne brez tehtnega vzroka! Tako je n. pr. z vso pravico vihtel ostri nož svoje 'kritike nad izvestnimi izrastki one pretirano hipnoti s tično-spiritualistične smeri, ki se je izkušala iz Francije zanesti v nemško filozofijo, po pravici je tudi grajal na resen in stvaren način fantastično romantiko S. Freudove psihoanalize. — A le malokdo mu bo sledil, kadar n. pr. kratkomalo odklanja tedenoe talkozvane wiirz'burske šole (Kiilpe, Aclh, Waff i. dr.), ki se v duhovito zamišljenem preiskovanju bavi specialno z višjimi psihičnimi funkcijami! Tu govori pač glavar šole, ne pa objektivem pre-iskovatelj. Wilhem Wundt pač ne spada, kakor bi morebiti rad mislil ta ali oni njegov prevnet pristaš, v vrsto onih čisto sekularnih genijev, ki orjaško mečejo v svet svoje silne misli. Temu nasprotuje že nekoliko trezen dih, ki veje iž njegovih spisov. Ne: Wundt je v prvi vrsti vsekakor širokopotezen arhitektovi-č a r modernega isvetoznanstva. On je mož, ki iz čedno izkle- sanih in brezpogrešno sestavljenih kamenov eksatnega znanja v neumornem delu gradi zid za zidom našega sv c to zn an sk e ga poslopja. V njem se je — morebiti zadnjič ;za Goethejem in Humboldtom — združila v tesni ,zvezi kvintesenca sodobnega znanja. Zavoljo tega se zdi tudi pred vsemi drugimi sposoben — v nasprotju z mišljenjskimi pesniki starejših dob — biti naš vodnik pri tem,, po čemer dandanes filozofi 'najbolj vroče hrepenimo: pri stavbi in dograditvi resnično znanstvene filozofije. Dr. Boris Zarnik; O oblikah s pomešanimi ženskimi in moškimi znaki. V zadnjih letih je posvetila biologija posebno pozornost spolnim razlikam, ki se opazujejo pri raznih živalih 'in rastlinah. Prvotno postaji spolna razlika v tem, da so plodne žleze različno razvite; v moškem spolu so moda, a v ženskem jajčniki. 'Pri najnižjih živalih je to edini znak. ki loči1 spola, vsi drugi organi so pri obeh spolih ustrojeni popolnoma enako. Pri višjih živalih pa nista samo spolni žlezi različni, 'nego kaže tudi mnogo drugih telesnih delov različno obrazbo; posebno pri vretenčarjih in pri žuželkah je vnanja razlika spolov zelo izdatna, n. pr. razlika perja pri petelinu in kokoši, cela obrazba telesa moža in žene, klešče rogača in mala čeljust rogačice itd. Te spolne razlike, ki niso v neposredni zvezi z obrazbo spolnih žlez, zovemo s ek u n-d a r n e spolne lastnosti. Kaj povzročuje v razvoju te spolne razlike, kje je iskali vzroka, da se razvije pod čisto enakimi vnanjimi pogoji enkrat moško, a drugikrat žensko bitje, ta problem je znanost v bistvu že rešila: število elementov, iz katerih sestoje jedra stanic, takozv. kromosomov, je različno v obeh spolih in sioer sta navadno v ženskih stanicah poleg drugih kromosomov še dva takozv. lie te rok romosom a ali x-k r omosorna, a v moških samo eden.1) Kromosomi so, kakor uči citologija, ona snov, ki ') Primeri v tem oziru tudi moj članek „O modernih strujah v biologiji“ v I. letniku te revijo in moj sestavek „O čineteljih, ki določajo spol“ v letošnjem letniku „Carniolae“ ter tam navedeno literaturo. prenaša dedne lastnosti; v njih so združeni geni, kakor zavemo nositelje posameznih dednih znakov. Shema kromosomov ženskih stanic bi bil m + 2 x, a moških n + x, ako znači n vsoto navadnih kromosomov 'in x heterokromosome. Pri tvorbi spolnih stanic se število kromosomov razpolovi, nastopi takozvana r e d u k e i’j a. Navadni kromosomi so po svoji kvaliteti paroma enaki; pred zorenjem spolnih stanic se ti enaki ali ihomologni pari zvežejo in se pri prvi zor it veni delitvi tako razdele, da se vezani pari ločijo, tako da dobi vsaka stanica le pol normalnega števila kromosomov. Zreila jajca imajo torej " + x kromosomov; pri razvodu moških spolnih stanic pa preide heterokroimosom pri redukciji samo v polovico semenskih stanic, tako da nastanejo dvoje vrste spermijev s konfiguracijo kromosomov " + x in " Ako oplodi jajce spermij prve vrste, nastane žensko bitje, a v drugem slučaju moško, kakor nam to predočuje sledeča formula: jajce (£- + x) + spermij (£ + x) = n -f 2 x (žensko bitje), jajce (" + x) + spermij — n + x (moško bitje). Učinek 'te*h heterokromosomov je pa mnogo 'težje pojmovati, kakor njih morfološko porazdelitev. Najlepše nam tolmači proces določitve spola nazor, ki1 ga je izrazil G ul ick in ki ga je večina znanstvenikov sprejela. 'Po G u ličkov etn nazoru so oni posebni x-kromosomi nositelji ženskih lastnosti. Poleg teh kromosomov sta pa po Guli ek o vi' teoriji v moških kakor v ženskih stanioaih med navadnimi kromosomi dva elementa, ki sta nositelja moških znakov; ako te moške kromosome zaznamujemo z y, bi bil shema ženskih stanic m I 2 y + 2 x, a moških m + 2 y -f x. Določitev spola bi bila torej prikazen, slična pojavom dominance in recesivnosti, ki jih opazujemo pri men-delskem podedovaniu:1) x-kroimosomi, nositelji ženskih znakov, so jačji od y-kromosomov, nositeijev moških lastnosti, ali kakor pravimo, oni so moškim e p i s t a t i š k i, dočim so moški h i p o*-s tat iški; ako nastopita dva ženska kromosoma poleg dveh moških, tedaj nadvladajo ženske lastnosti, moške ostanejo rece-sivne; ako je pa poleg dveih moških en sam ženski kromosom, tedaj podleže slednji, pokažejo se moške lastnosti. Pri vsakem spolu so torej latentne tudi lastnosti drugega spola, kar se ujema z raznimi opazovanji, ki nam kažejo, da se pri starih ali kako ’) Prim. moj članek „O modernih strujah v biologiji“. drugače oškodovanih individijih časih pojavijo v večji aili manjši meri znaki drugega spola. Kakor sledi iz poizkusov o dednosti, je pri nekaterih živalih, v prvi vrsti pri metuljih, razmerje obratno, 'tu sc nositelji moških lastnosti ep is tat iški, a ženskih hipostatiški. Določitev spola leži zatorej 'tu v jajcu, shema moških stenic je tu m + 2 y + 2 x, ženskih pa m + y + 2 x, razvijajo se dvojna jajca ™- + y + x in ™ -f x, dočim velja za vse spermije formula -™ + y + x. Le mala peščica živali kaže glede določitve spola druge razmere, n. pr. čebela in nekateri črvi; tu gre za posebna pri-lagodenja na gotove življenjske pogoje. Že dolgo časa je znano, da se časih pojavijo pri bitjih, ki so v normalnih razmerah ločeneiga spola, forme, ki vsebujejo v sebi lastnosti obojega spola. Navadno1 so pri tem mešane le sekundarne spolne lastnosti, dočim so spolne žleze enotne; seksualni znaki pa v veliki večini slučajev niso enakomerno pomešani, tako da bi nastale intermediarne. tvorbe, nego gotovi deli teh form kažejo »moško, a drugi žensko izobrazbo. Take forme z mešanimi spolnimi znaki naziva mo g i na n d r öftno rf e, dočim so hermafroditi tvorbe z intenmedijarno mešanimi spolnimi last-n ost im i in pred vsem s plodnimi žlezami, ki proizvajajo ženske in moške spolne Staniče. Pri človeku so ginandromorfi že dolgo časa poznani. V Pompejih so našli mnogo podob in kipov, ki predočujejo take človeške izrodke — moške z ženskimi prsimi in slične. Nekaj let sem izhaja poseben časopis, ki se bavi s proučavanjem takih prehodnih seksualnih stopenj. Večina teh oblik kaže mešane sekundarne spolne znaike, moške z ženskimi prsi, z ženskim ledjem, ženske z moškim stasom ali pa z brado; tudi na spolovilih je časih opazovati prehodne oblike, vendar je tu vzrok atipišlke izobrazbe navadnoi ta, da so spolni oirgani zaostali v razvoju — spolne lastnosti tu niso mešane, nego ohranjen je le stadij embrionalnega razvoja, na katerem sta moško in žensko spolovilo, ki se razvijata iz istih prvotnih osnov, še manj različni. Pravi her-mafroditizem z mešanimi spolnimi žlezami', z jajčnikom; in modom v eni tvorbi, so pri človeku le v malo slučajih opazovali. Mnogo pogostejši kot vnanji morfološki ginandromorfizem je pa pri človeku mešan spolni čut, h om os eks ua 1 no st; baje ima do 3% ljudij v tem smislu pervertiran seksualni nagon. Tudi pri raznih drugih vretenčarjih so opazovali slične tvorbe, posebno pogosto se pojavlja pravi hernnafroditizeim. torej mešane plodne žleze, pri krastačah in žabah. Weber je popisal nekega ščinkovca, čegar desna stran je bila popolnoma moška — oblika, perje kakor tudi spolna žleza so bili moški —, a leva stran je bila ženska. O im and remo rf iz em so nadalje večkrat proučavaii pri žuželkah; ravno ti slučaji so posebne važnosti, ker je tu analiza mnogo ložja kot pri vretenčarjih, tudi so pri žuželkah spolne razlike mnogo izrazitejše. Klasičen slučaj gmandromorfizma žuželk so Si e tool dove dvospolne čebele. Von Sie-bold je namreč opisal čebele, ki so kazale mešane znake trota in delavke. Te čebele so se razvile v nekem ulnjaku čebelarja E u g s t e r j a in sicer i-z jajc matice italijanske čebeline pasme, ki so jo oplodili trot j e nemške rase. 'Kakor znano, so čebele-delavke ženskega spola, one so knijfa/ve matice. Si e bol dove čebele pa kažejo morfološke lastnosti trota in delavke na najrazličnejši način pomešane. Pod vodstvom 'g. tajnega svetnika B o v e r i j a in mene je raziskala gdč. M e h 1 i n g natančno te S i eb o Idove čebele, ki so jih hranili v monalkovskem (zoološkem muzeju; res čudovito je, kakšne kombinacije je tu opaziti: polovica glave je časih trotova z velikim očesom, a druga polovica je prava glava delavke, ki je mnogo manjša od trotove, tako da je cela glava postrani in izigleda, kot da je potlačena; tudi spolovila kažejo mešane tvorbe, na eni strani ‘bodalo delavke a na drugi strani kureč trotov; spolne žleize so navadno na 'eni strani meške, a na drugi strani krnjavi jajčniki, kakor jih imajo čebele-delavke. Tudi pri drugih kožokrilcilh (osah in divjih čebelah) sta našla Halla T o r r e in Friese nekaj sličnih tvorib in Wheeler pri mravljah. Slično kakor so nastale Sie bo Idove čebele pri križanju dveh pasem, je dosegel T oy a m a pri križanju japonskega in evropskega svilnega prelca ginandromorfne gosenice; najčudnejše je tu razmerje spolov in znakov rase. Toyama je križal japonskega samca z evropsko samico. Ta evropska pasma ima progaste gosenice a japonska gladke. V zarodu so se pokazale nekatere gosenice, ki so bile na levi strani progaste in so imele osnovo ženske spolne žleze, da desni strani pa gladke z osnovo moškega spolnega organa. Spol in znaki rase so bili ‘torej tu v isti zvezi kot pri roditeljskih formah. ■Pri metuljih nastopa iginandromorfizem večkrat v taki 'bilateralni obliki. V zbirki zoološkega zavoda v Würzburgu hranimo malega nočnega pavlina (saturnia pavonia), ki je na desni strani samec a na levi samica; seveda so tu tudi proporcije iste kakor pri normalnih metuljih. Samec je namreč precej' manjši kot samica, zato je ginandromonf popolnoma nesimetričen, na desni strani iima majhne peroti in tanek život, na levi pa velike ženske peroti in debel ter daljši život, ki je radi tega malo na desno stran zakrivljen. Tudi S t a n df iu s s je popisal več sličnih ginan-dromorfnih metuljev. Vprašanje je, kako pač zamorejo nastati take ginandromorfne in hermafroditske oblike; kakor sem gori razložil, so kromosomi, ki določujejo spol, tako urejeni, da se pri navadni oploditvi razvije ali samec ali samica — tertium non datur; aiko ima spermij ak-cesoričen kromosom, je plod ženski, ako ga nima, se pa razvije moško bitje. Navadna normalna oploditev nam torej ne daje nikakih podatkov, kalko razlagati ginandromorfizem. Olede Sieboldovih čebel je izrekel Bo v eri mnenje, da je uzrok njih postanka neka anomalija pri oploditvi. Za določitev spoia pri čebelah in pri drugih socialno živečih ikožokrilcih, kjer je ženskih delavk mnogo več kakor samcev, velja načelo, da se razvijejo iz oplojenih jajc samice, a iz neoplojenih samci, kakor je to prvi dognal čebelar D zi e r d zon. Pri kopulaciji vsprejeme matica moško seme v poseben mešiček, ki se nahaja na spolovilu; v tem mešičku hrani potem1 seme več let sveže. Ko leže jajca, zamore iz tega mešička pridati nekoliko semena, ki jajce oplodi, ali pa pusti mešiček zatvorjen in jajce ostane neoplojeno. Moški plod ima seveda radi tega le pol toliko kromosomov kakor ženski.1) Bo ver i je opazoval pri oploditvi jajc morskega ježka, da se časih razdele, še predano se je jedro spermija jajčnemu jedru zadostno približalo, tako da se spoji spermijevo jedro le z jedrom ene pri delitvi jajca nastale staniee, dočim ostane druga Staniča neoplojena. B1 o v e r i je mnenja, da so S i e bol dove čebele nastale na sličen način, da se je jajčno jedro prekmalu *) Zorenje moških spolnih stanic se vrši tu na poseben način, tako da se število moških kromosomov n e razpolovi nego dobe spermiji isto število, kakor moške telesno staniee. Le pri zorenju jajca se število kromosomov razpolovi, tako kot pri drugih živalih. razdelilo in se je spenmijevo jedro združilo samo z enim potom-skim jedrom jajca. Posledica je bila, da je dvostaničmi' stadij plodu imel različni jedri. *V eni stanici je bilo samo jajčno jedro, ki ima ,polovico števila ženskih kromosomov, kajti pri zorenju jajca se število kromosomov razpolovi; število kromosomov je bilo torej v tej stanici isto kakor v stanicah plodu 'trota, ki se, iakor rečeno, razvije iz neoplojenega jajca; iz te stanice so torej nastali oni deli ginandromorfa, ki imajo moške lastnosti. Druga Staniča prvotnega plodu je pa imela jedro, ki je nastalo iz združitve semenskega im razdeljenega jajčnega jedra, konfiguracija kromosomov je bila zato ista, kakor jo iima oplojeno jajce, iz katerega se razvijejo delavke ali matica. Iz te stanice je torej nista! ženski del ginandromorfa. T. H. M o rigam je pa izrazil gledč gin amidromo rfn ih čebel diU'go teorijo. On memi, da so nastale S i e b o-1 dove čebele iz jac, ki sta jih oplodila dva spermija. V gotovih abnormnih slučajih se vrineta namreč lahko dva spermija v jajce. Pri jajcih morskega ježka je to večkrat opazovati; tu se potem časih pri-ireri, da se le en spermij združi z jajčnim jedrom, a drugi ostane osamljen; ker dospe z vsakim spermijem v jajce po en entrosom, ki se potem razdeli, tako da nastopijo pri prvi delitvi l (G 4- g), nastanejo normalni bastardni samci. V drugem slučaju (AG + g) imamo pa A = 45 in G + ig = 25 + 20 = 45, razmerje bi bilo A : (G + g) = 45 : 45, t. j. G + g sta ravno toliko močna kot A, ga ne bosta mogla premaagti, nego kakor bodo ravno vplivi, se bo pojavil tu moški tu ženski znak, nastal bo ginandromorf. Navedene številke naj služijo seveda le za primero, da je lažje limeti to razlago; razmerje potenc je v istimi najbrže mnogo1 bolj zamotano. Kar se pa tiče genov m in f, sta pa pri evropski in japonski rasi najbrže enaka, kajti glede spolnih žlez ni opaziti pri križanju teh dveh ras nobenih abnormalnih izprememb. Ta nazor o različni jakosti genov japonske in evropske- rase je seveda samo hipoteza, toda vsi poizkusi se krijejo najlepše s postulati te hipoteze. Naj mi cenjeni bralec dovoli, da mu tu za en poizkus, za križanje japonskega samca in evropske samice, izvedem grafiški shema, v dokaz, kako točno odgovarja hipoteza dejstvom. Ako pa cenjeni bralec ni voljan slediti tem. morda nekoliko daihomornim grafiškim izvajanjem, jih tudi lahko preskoči ter naj se zadovolji z zagotovilom, da opazovana dejstva v vseh bistvenih točkah odgovarjajo zahtevam G o 1 d s c h m i d tove podmene, japonica & x dispar 2 Am Am Gf Gf am gf gf spolne stanice Am Gf x am 1. gen. Am am Gf gf + Am Gf gf (bastardni d1 d) (ginandromorf. 9?) Ker je vsake vrste jajc polovica, bo torej pol samcev in pol samic, ki so po naših premisah vse ginandromorfne, kajti A ima približno toliko potenčnih enot kakor G im g skupaj. iPoizkus res kaže, da nastanejo same ginandromorfne samice, kar smo že tudi goraj omenili. Spolne stanice te prve generacije bodo imele pa različne kombinacije dednih lastnosti, kajti kromosomi ko puli raj o pri tvorbi semenskih-stanic v dvojnem smislu ali Am °* ali pa u' am gf 1 Am gr* Isto tako pri zorenju jajca — ali —-q|. Dobimo torej sledeče spolne stanice: spermiji jajca am gf Am Gf Am Gf X Am gf am Gf gf Am gf Gf Ker je vsakih spalnih stanic č vet ero vrst, je mogoče 16 'kombinacij; verjetnost za postanek vsake teh kombinacij je ista, zato je pričakovati v enakem štvilu potomcev s sledečimi 16 razpored-barni spolnih kromosomov. 1. am Am gf Gf j 9. am gf gf j I 4. Am Am gf Gf \ . 12. Am gf gf I b samci . samice 2. Am Am Gf Gf j 10. Am Gf gf 3. am Am Gf Gf j 11. am Gf gf j 5. am Am gf gf 6. Am Am Gf gf 7. am Am Gf gf 8. Am Am gf gf 13. am gf Gf 14. Am Gf Gf ; 15. am Gf Gf j 16. Am gf Of ! Debelo tiskani so po premisah ginandromorfi, kajti razmerje po-tenčnih enot je A : (G + g) = 45 : 45 in A : (g + g) = 45 : 40; kombinacija Am Gf igif bi bili ginandromorfi s pomešanimi moškimi in ženskimi znaki, a Am gf igf ginandromorfi s pretežno mošk i -m: sekundarnimi .lastnostmi. Od 8 vrst samic je torej 5 vrst normalnih, a 3 vrste bi bili ginandromorfi. Gratfiško izvajanje nas torej privede do istega rezultata, kakor ga je opazovati pri poizkusu z živimi metulji, kajti kakor sem že gori omenil, je bilo v drugi generaciji 5/s samic normalnih a V s iginandromorfniih. iSamei so bili pri poizkusu vsi normalni,, kar je razvdno 'tudi iz graifiške skice. Na tak način zamoremo grafiški izvesti načrt za razne kombinacije in v celem se vse ‘te teo rtič n e dedukcije krijejo z rezultati poizkusov; Gol d s o ih m i d t namreč ni izvršil samo gori omenjenih poizkusov, nego je križal tudi individije druge generacije in ginandromorfe z normalnimi individiji evropske in japonske rase in povsod! je bilo potomstvo 'tako, kakor ga je bilo pričakovati po premisah teorije. Vse torej najlepše soglaša z G o 1 d s c h m i d tovim nazorom, da so* vzroik ginandromorfizmu različno velike potence genov križanih ras. Razun lastnih poizkusov je proučavail G o 1 d s c h m i d t še materija! umrlega entomologa Brakeja, ki se je tudi mnogo let bav.il z gojenjem gobovega prelca. Ta materijal je p oseb n j radi tega zanimiv, ker je to prvi eksperimentalni slučaj, ki nam ■kaže, v kakem zmislu deluje na zarod incestno pil oj en j e. Brake je gojil japonskega prelca skozi več generacij v incestu, t, j. da SO' se potomci istih starišev zopet plodili med seboj. V poznejših rodovih te incestne kulture japonskega prelca so* se pokazale gina n d r o m o r f n e samice; ginan-dromorfizem je tu nastopil kot posledica incesta. Ta pojav sc zamere le tako tolmačiti, da je incest toliko pomanjšal potence genov ženskih sekundarnih znakov, da so* podlegli genom moških znakov. Samica ima dvojna zrela jajca, s spolnimi kromosomi Am Gf in Gf; jajca poslednje vrste se razvijajo v ženska bitja. Ako je gen G oslabel, ako se je njegova potenca pomanjšala — radi večje jasnosti hočemo zaznamovati oslabele gene z grškimi pismeni, tako da imamo za tako jajce znak y f — ako nadalje tako jajce oplodi spermij, ki ima še krepkejše, ali normalne gene, dobimo kombinacijo Am Of Yi. Ako je y toliko oslabel, da vsota G + y ni mnogo večja od A, se morajo pokazati tudi moške lastnosti, se razvije ginandromorfna samica. S tem pojmovanjem se krije tudi važni rezultat, da je dosegel Brake pri križanju japonskega samca 8, incestne generacije z evropsko samico m o š k e g i n a n d r o m o r f e. Te forme so samci, ki imajo mesto temnorjavih peroti krila z rjavimi in svetlo rumenimi (barva samice) povprečnimi progami; nadalje se kopulacijsiki organi približujejo v svojem ustroju več ali manj ženskim spolovilom. Grafiško izvajanje nam kaže, da dobimo v drugi generaciji tudi kombinacijo Am Am gf .gf (št. 8 graf iške tabele na str. 476.); geni A japonske rase so oslabljeni, zato ne morejo kljubovati v 'toliki meri genom g; pokazati se morajo radi tega ženski sekundarni znaki. Največjega praktičnega pomena so nedvomno poizkusi, ki nas uče, kake posledice ima incest. To je prvo eksperimentalno dejstvo, ki nam s popolno jasnostjo predoöuje škodljivost incesta. Vsi prejšnji poizkusi v tej smeri namreč niso imeli nobenih vidnih rezultatov. Že različne živali so plodili skozi več generacij v in- cestu, posebno miši; toda opaziti ni bilo ni kak ib sigurnih abnormalnih iz prem e mb. Tako je zamogel Morgan še pred par leti reči, da incest ni v nobenem oziru škodljiv. iPri miših in morskih prašičkih so pač sekundarni spolni ‘znaki tako minimalni, da je abnormalne kombinacije teh znakov le težko opaziti. Nekako instinktivno se je človek že vedno skušal izogniti incestu. Morda, da so zakonom, ki prepovedujejo in kaznujejo incest, res podlaga slaba izkustva v tein oziru, toda mogoče je pa tudi, da izvirajo iz starih verskih vraž naših pradedov, kajti v nekaterih deželah je bil incest dovoljen in je tudi še dandanes nekaj navadnega. Tudi na Grškem je bil v starem veku dovoljen zakon med brati in sestrami; jako zanimivo je, da je bila v Greciji homoseksualnost sitno razširjena, še celo stari grški modrijani se niso sramovali svojih nenaravnih strasti. Morda je iskati vzroka tej perverznosti v incestnem občevanju prednikov. Alco se ozremo na današnjo kulturno človeštvo, najdemo tudi posebno kasto, kjer se skoro vsi zakoni sklepajo med najbližnjimi sorodniki, in ravno v tej kasti najdemo največ perverzij seksualnega nagona, Ikar so razne so dni jak e razprave .zadnjih let pokazale v obilici. G o ‘1 ds ob m i d to vi metulji nas uče torej marsikaj zanimivega in pomembnega i za dobrobit človeškega potomstva. Da cslabe pri potomcih incestnih kopul nekateri dedni znaki, je iskati vzroka v medsebojnem, vplivu kromosomov. Kajti kromosomi so edina snov, ki prehaja od očeta na potomstvo. Ako »upoštevamo kombinacije kromosomov, kakor se razvrste pri tvoritvi spolnih stanic, nam kaže račun, da imamo za ustroj jedra spo'lnih stanic brata in sestre neštevilo možnosti, ki fluktnirajo od popolne identičnosti obojnih kromosomov do popolne neenakosti; seveda sta to samo dve mejni točki. Najverjetnejši je slučaj, da je v spolnih stanicah brata in sestre polovica kromosomov identična. Za bratranca in sestričino imamo tudi še isti mejni točki, toda največjo verjetnost ima tu slučaj, da je osmina kromosomov identična. V tej enakosti homolognih kromosomov je iskati vzroka o slabljenju dednih elementov. Morda je ravno kopulacija identičnih homolognih kromosomov oni moment, kjer geni oslabe, popolna enakost najbrže zadržuje rast kopuliranih kromosomov. Na tem polju čaka še citologijo mnogo važnih in zanimivih problemov. Vzrok ginandromorfizma s pomešanimi sekundarnimi spolnimi znaki je torej oslabljenje genov, ki so nositelji teh znakov, ter njih kombinacija z neoslabljenimi geni; G o 1 d is c h m i d tovi poizkusi so nas o tem jasno poučili. Toda velika večina ginan-dromorfov drugih živalskih vrst nima samo mešanih sekundarnih znakov nego tudi mešane spolne žleze. Vprašanje je, jeli se sme postanek teh form tudi tako razlagati. Po mojem mnenju ima tudi za mešan spoil Q o 1 d s c h m i d tova teorija precejšno verjetnost; kakor zamorejo oslabeti geni za sekundarne znake, tako je mogoče, da pod drugimi pogoji oslabe geni spolnih žlez. Mnogo živali je, ki sploh nastopajo samo v hermafroditski obliki. Pri nekaterih formah n. pr. pri trakuljah, jeternih motiljih in drugih črvih plošičarjih je Ihermafroditizem gotovo primarna prikazen. Druge višje organizirane oblike, polži in drugi dvospolni mehkužci, so se pa nedvomno razvile iz živali, ki so ločenega spola. Ravno novejše citološke raziskave, pred vsem moje študije o genezi spolnih stanic mehkužcev, kažejo, da so te dvospolne forme pravzaprav po celcm ustroju ženski organizmi, ki imajo pa poleg ženskih tudi še moške spolne žleze. Iz tega za-nn.oremo sklepati, da je bil izhod filogeniji takih dvospolnih živali ginandromorfizem, ki se je iz katerih koli vzrokov pojavil pri nekaterih samicah. Posebni življenjski pogoji so potem te oblike pri selekciji protežiralli, do čim so samci polagoma izumrli. Gotovi 'hermafroditski raki. takozvani cirripediji ali vitičnjaki, so dandanes baš na stadiju, ko so samci postali že popolnoma nepotrebni; le tu pa tam se pokaže še kak samec, dočim se navadno Plode le hermafroditske samice med seboj. Za ginandromorfne čebele pa G olds c h m i d tova razlaga najbrže ne velja, kajti tu je določitev spola drugačna kot pri metuljih; kakor sem že omenil, nastanejo pri čebelah iz opilojenih jajc samice, a iz neoplojenih, partenogenetski se razvijajočih iajc samci. Za te forme zadene zatorej skoro gotovo pravo nazor, da je abnormalna oploditev vzrok mešanim spolnim znakom. Isto velja tudi za takozvane bilateralne ginandromorfe, ki so :na eni strani ženskega a na drugi moškega spola, kakor n. Pr. že omenjeni ščinlkovec in dvospolni mali nočni pavlin. Z e celi ustroj govori za to, da sta bili prvi dve stanici ploda različni, zato sta tudi desna in leva stran, ki sta se razvili neodvisno druga od druge iz prvotnih dveh stanic različno ustrojeni, dočim so pri Go Id Schmidtovih ginandromorfiih spolni znaki po celem telesu mozaiku podobno pomešani. * Iz navedenih izkustev razvidimo, da je znanost o dednosti v zvezi s citologijo v zadnjih letih že iddkaj poglobila biološko pojmovanje raznih oblik, ki so prej veljale za patološke, oh enem pa otvorila živinorejcu kakor tudi socialnemu higieniku mnogo novih važnih perspektiv. Dr. M. Brezigar. Konjunktura, kriza in depresija. (Dalje.) Gospodarski cikel in cene. Vsako menjavanje blaga in dela se odigrava .s posredovanjem denarja, oziroma sn roga tov, kakor čekov, menic, bančnih nakaznic itd. Vsekakor je podlaga, na kateri temelji veljavnost suro-gatov, edinole denar. Prejmeš ček namesto plačila, v upanju, da prideš ž njegovo pomočjo- do denarja. Kakor smo videli, vpliva vsaka izprememlba v gospodarstvu na denar; 'radi telga smo vpo-rabili denar oziroma njegovo absolutno ceno — diskont — za eno iizmed meril .gospodarskega cikla. Denar pa ne reagira le na gospodarske izpremernibe, ampak poisega aktivno v gospodarstvo in igra važno uiloigo v konjunkturi, krizi in depresiji; zlasti odločilno nastopa v časti visoke konjunkture. Takrat se prav mnogo kupuje in prodaja, cene so visoke. Zato pa rabi gospodarstvo mnogo več denarja nego prej. Občutimo tedaj, da nedostaja gospodarstvu denarja, ki se ne dobi tudi za visoko ceno. Kako je to, da (gospodarstvu naenkrat nedostaja denarja? V prihodnjem zasledujemo denarni tok, kake okolnosti povzročajo pomanjkanje denarja ob visoki konjunkturi in na kakšen način provzroča pomanjkanje denarja krizo. Vsaka uporaba in vsako založenje denarja veže na eni strani investirano svoto v dotično na novo ustanovljeno podjetje tako, da zastopa slednje ono svoto denarja, kateri je založen vanj. Namesto denarja imamo kot ekvivalent novo zgrajeni predmet. Kje je pa oni denar, ki je bil založen o ta predmet? Gotovo je obdržal tudi potem, ko se je izdal za ta nov predmet, svoje prejšnje go- spodarske lastnosti, in obdržal je tudi svojo prejšnjo absolutno kupno možnost. Založeni denar ,se mora torej nahajati v neizpre-menjeni množini v gospodarstvu, ako podmenimo, da ni zapustil državnih mej — to je (gospodarske enote — kar prav lahko storimo, ne da bi 'trpel nadaljni razvoj teorije. To je prva stopnja gospodarske metamorfoze, ki obstaja v sledečem: Denar se i z pr e m e n i v blago, preide v r o k e drugega 1 a s t n i k a, o s t a n e pa v n e izp r e-m e n j e n i m n o ž i n i v gospo d a r s t v u. Sedaj si pa poglejmo nadaljni gospodarski razvoj'. Producent novega predmeta 'ga hoče prodati, ker ga je produciral z namenom, da ga odda, ne pa da ga uporabi v svojo rabo. Če ga nese na trg, bo zahteval zanj ekvivalent, in sicer — ker služi edino le denar v današnjem gospodarstvu kot prometno sredstvo — po tržni ceni določeno svoto denarja. Vprašanje, koliko too zahteval zanj in koliko dobi, naj ostane za sedaj nerešeno. S tem, da je producent oddal svoj prouikt na trgu in dobil denar zanj, je dovršen tudi zadnji del produkcijske metamorfoze, koje oba dela se kažeta v obliki: Denar — blago — denar. Poglejmo si to metamorfozo, katero smo ravnokar zasledovali v teoriji v luči öiz gospodarstva vzetega izgleda. Kap i talist-p r oizvaj alee izda za produkcijo kakoršnega si že bodi predmeta 1 0 0 0 in sicer 200 za stavbena tla, na katerih producira in za v to potrebno poslopje, torej na kratko za nepremičnine; 200 izda za stroje in za gonilno moč, 300 za surovine in za druge pritikline, ki so potrebne pri produciranju blaga in slednjič izplača delavcem 300 na mezdi. Namesto denarja ima sedaj blago, ki zastopa ravno isto gospodarsko vrednost. S tem je dovršen prvi del metamorfoze: Kapitalist-proizvajalec je i'z-premenil denar v blago. Kje pa je sedaj ta denar? Nekaj iga ima prejšnji lastnik nepremičnin, en del prejšnji lastnik strojev, en del prejšnji lastnik surovin in ostanek delavci1. Vsekakor je za produkcijo efektivno izdani denar še vedno v gospodarstvu, Lzpremenil je samo svojega lastnika. Recimo, da je pogodil proizvajalec tržno potrebo, t. j. da je proizvedel tako blago, ki najde brez težkoč kupca na trgu. Ker rabi tedaj gospodarstvo producirano blago, najde takoj odjemalca, ki ponudi ekvivalent za blago v denarju. Proizvajalec je prišel do za- željemega cilja, ker je izpremenil Iblaigo zopet v denar, za čemur je stremi! že začetkom produkcije. S tem je dovršen tudi drugi del metamorfoze. Proizvajalec je izpremenil ibilago v denar. Metamorfoza se je izvršila v obliki: Denar — blago — denar. Ce hočemo priti do spoznanja, v kakem razmerju se nahaja pomanjkanje denarja napram krizi, zasledujmo gospodarstvo, v katerem uporabljajo producenti in konzumenti samo svoj denar, ne pa tujega. V tem slučaju bi ibiia vsaka kriza nemožna, denarna kriza še celo popolnoma izključena, ker ne morejo nastati denarne obveznosti, katerim bi se ne moglo zadostiti, saj je v tem slučaju kredit popolnoma izločen iz gospodarsitva. Kriza bi mogoče pretila radi nadprodukcije, a rekel sem, da producenti producirajo le tolliiko in takšno Ibilago, kakor ga absorbira tng brez težikoč. S tem sta izločena oba faktorja, ki sta povzročila, kakor nas uči gospodarska 'zgodovina posebno zadnjih1 sto let, skoro vse kriize tekom tega časa, V našem sicer 'fimgiranem slučaju nikakor ne more nastati kriza vsled pomanjkanja efektivnega denarja. — Kajti po našem produkcijskem: razvoju mora imeti kapitalist-proizvajalec v rokah za produkcijo potrebni denar, ki je ob enem ekvivalent iz produkcije izhajajočega blaga. Šale takrat, ko si je pripravil v to potrebno svoto, se je (lotil produkcije. ‘Potom produkcije je prešllo ravno toliko denarja v gospodarstvo, kolikor bo zahteval proizvajalec za blago na trgu in ker se denar ne izgubi in ne izgine, mora imeti gospodarstvo potrebno svoto, da odkupi proizvajalcu to blago. Proizvajalec mora torej vsekakor priiti zopet do svojega denarja, katerega je založil v produkcijo in radi tega ne more nastati ikriiza. Naj povzamem vse zgoraj stavljene fikcije: 1. Prodajalec razpolaga s celo za produkcijo potrebno svoto, ki je njegova lastnina. 2. Proizvajalec proizvaja le toliko blaga, kolikor ga zamore kupiti in konzumirati gospodarstvo (nadprodukeija je izključena.) Vkljub tem fikcijam bi lahko nastala ikriza vsled izven-gospodarskih vzrokov, n. pr. radi vstaje, vojne itd. Ti pojavi pa so popo/lnoma drugačne narave, so »eksogeni pojavi«, zato jih moramo izpregledati. Vsaka kriza pa, ki bi izvirala iz gospodarstva samega, je izključena. Gospodarstvo ne vzgojuje nobenega elementa, Iki bi bil sovražen mirnemu in nemotenemu teku in bi bi ga spravil v nered. Kako pa nastane kriza m ali je sploh mogoča kriza, ki bi jo povzročilo gospodarstvo samoobsebi? To vprašanje moramo rešiti, posebno pa se moramo ozirati na one pojave, ki so integralni del 'današnjega gospodarskega ustroja ter ob enem povzročevaloi kriz. V prejšnjem vzgedu smo fingirali, 'da zamenja proizvajalec v proizvajalni metamorfozi: denar — blago in blago — denar tako, da je slednja svata denarja enaka prvi, t. j. da izkupi ravno toliko, kolikor je izdal. ÄRri današnjem gospodarskem sistemu stremi pa proizvajalec za tam, da bo slednja svota denarja nekoliko večja, nego prvi, v produkcijo založeni znesek. Proizvajalec hoče producirati in predati z dobičkom. iPri normalnih razmerah to tudi doseže; proda blago nekaj dražje, nego je stala produkcija njega. Ce generaliziramo ta pojav, pridemo do zaključka, da morajo da,ti konzumenti1 proizvajalcem večji ekvivalent v denarju za Iblago, nego so dali proizvajalci tekom produkcije gospodarstvu. Kajti v naišem vzgledu je proizvajalec založil v produkcijo 1000 in ta svata se je razkropila med posamezne proizvajalne faktorje. Proizvajalec pa zahteva pri sedanjem gospodarskem ustroju za isto blago ne le 1000, ampak vrhu tega tudi nagrado za produciranje, n. pr. skupni znesek 1200. Tedaj je gospodarstvo primorano iskati si drugega denarja izven onega, katerega je dobilo potom: produkcije, ako hoče kupiti blago pri proizvajalcih, ki zahtevajo1 več, nego so dali gospodarstvu. Da bo še bolj jasno, v kakšnem razmerju stoje proizvajalci s svojimi zahtevnimi cenami n apr am odjemalcem in kake posledice ima to za gospodarstvo, naj razjasnim še v sledečem: Podmenimo, da znaša vrednost vseh produktivnih sredstev jedne gospodarske jednote 1000 milijonov. S to svoto začne gospodarstvo producirati. Vzemimo, da (traja čas enkratnega produktivnega obrata pri vseh mogočih produkcijah eno leto,. V poteku enega leta se torej izpremeni ves ta produiktivni kapital v znesku 1000 milijonov v blago. Proizvajalci' pa ne bodo hoteli dati tega blaga za 1000 milijonov, marveč bodo zahtevali n. pr. 1200 milijonov. Gospodarstvo pa je v ravnokar minulem obratnem letu dobilo samo 1000 milijonov, tako da mu primanjkuje 200 milijonov, če si hoče nabaviti vse potrebno gospodarsko blago; tega si pa mora nabaviti, Iker je sicer izključeno redno gospodarsko življenje. •Ni naša nailoga preiskovati, od kod pride potrebna svata 200 milijonov, katere mora dati konizumirajoče gospodarstvo čez v ‘produkcijo investirano blago. Radi popolnega pomanjkanja natančnega tozadevnega statističnega materijala, je nemogoče striktno dokazati, koliko dobijo- proizvajalci za produkte enega obratnega leta več, nego so izdali oni za proizvajanje. Gotovo pa je, da producirajo v upanju na dobiček. Za sedaj naj še enkrat v enem stavku, — ki je sicer problematičnega izinačaja in se še mora mnogo utesniti, pa vendar zadene jedro — izrazim, kar nameravam dokazovati: Vsakokratna v gospodarstvu se nahajajoča denarna sredstva so manjša, nego ona svota, katero more dati gospodarstvo kot tržni ekvivallent za vsakokratne produkte. Ilustrirajmo in oživimo ta problematični stavek s statističnimi podatki iiz praktičnega gospodarskega življenja. Pri sedanji nedostatni statistiki je sicer možno izračunati, koliko denarja je v prometu, namreč koliko bankovcev, koliko zlatega in koliko srebrnega denarja — novci iz manj; vrednih kovin kakor je srebro, ne pridejo v poštev — izključena pa je ta možnost glede statistike o množini vsakokrat v gospodarstvu nahajajočih produktov in o njihovi vsakokratni ceni, od katere je odvisen dobiček. Tu nam zmanjkajo statistična tla popolnoma in posluževati bi se morali le približnih cenitev posameznih veščakov, ki so pa popolnoma nezanesljive in ne morejo služiti za podlago kakemu znanstvenemu delu. Ne ostaja nam: nič drugega, nego opirati se na posamezne činitelje, ki so merodajni za določitev cen različnega blaga in ,za določitev visokosti dobička, katerega dosežejo proizvajalci pni prodaji svojih produktov. Kakor smo že videli, je dosegla depresija pretečenega gospodarskega cikla svoj najnižji nivo leta 1902/03, od tedaj naprej je pričela konjunktura, ki je trajala do leta 1907, v Avstriji pa še skoro celo leto 1908. Povprečne cene najvažnejšega industrijskega produkta, to je železa, so bile tekom te konjunkturne dobe sledeče: leto 1902 1903 1904 1905 19 (i 1907 železo v palicah 1000 kg franko Dunaj 180 K 195 K 195 K 195 K 210 K 217 K surovo železo, Cleveland 1000 kg Middlesbrough fr. 49-2 «h 46-2 sh 48'6 sh 49’3 sh 53 sil 55 sh lito surovo železo v Diisseldorfu 10U0 kg 59-4 M 56 M 56 M 56 8 M 69-4 M 78 M surovo železo, Pittsburg (Amerika) 1000 kg 20 6 dol. 19 dol. 13 dol. 16-3 dol. 19 5 dol. 22-8 dol. Vsporedno z vedno večjimi cenami. postaja tudi množina železa, fctero producira vsak delavec, vedno večja, tako da rabi proizvajalec ob času konjunkture rellativmo menj delavcev, nego ob času depresije. Posamezni delavec je izkopal sledeče množine železne rude (v meterskih stotih): leta 190-2 1903 1904 1905 1906 1907 1908 1909 v Nemčiji 4582 5102 079 5364 5600 t.539 5300 5770 na Švedskem 2759 3630 4060 42+9 4290 4490 4-10 4003 v Avstriji S255 3474 4046 3990 4341 4860 4860 4580 Na spilošno moramo reči, da raste proizvajalna zmožnost posameznega delavca, čim bolj se bližamo letu 1907, ter da pada leta 1908 ali 1909. Piroizvajalec profilira ob času konjunkture ne le na višjih cenah, ampak tudi na večji proiizvajaHni zmožnosti delavcev. Kajti težko bi bilo trditi, da Ikonzumiirajo poviški na mezdi delavcev, !ki tvorijo najvačji odstotek .proizvajalki flh1 tro-škov, vse večje dohodke, /ki so v zvezi z konjunkturo. Sicer pa poglejmo kar naravnost dobičke velikih podjetji, ki se pečajo s proizvajanjem železa in premaga. Prepričali se bomo, da so udeleženi v prvi vrsti proizvajalci na večjih tržnih cenah svojih produktov. Poglejmo si dividende nekterih naj večjih industrijskih podjetji v Avstriji in v Nemčiji. Dividenda je namreč merilo rentaibilitete. Številke, navedene pri posameznem podjetju, nam zaznamuje njegovo dividendo, bodisi absolutno, bodisi v odstotkih: leto 19(H 1905 190.) 1907 1908 1909 Alpine-Montan družba 20 K :24 K 30 K 38 K 40 K 36 K Praška železna industrija 140 K 150 K 170 K 180 K 1Ü0 K 160 K Mosteški premog 28 K 28 K 30 K 38 K 42 K 42 K Rudokop y Gelsenkirchnu 10% 11% 11% 12% 9% 0% Plavži v Rombachu 8% 12% 14% 14% 5% Phönix akc. družb, za rudarstvo in plavže 8% 10% 15% 17 % il % 9% Ravno isti pojav zasledimo tudi tukaj: L. 1907 tvori meje; do 1. 1907 se vzdiguje dividenda, potem pa pada: Naštel bi lahko še celo vrsto drugih podjetji., ki kažejo isti pojav, da so bili namireč dobički vedno večji, čim bolj se je bližalo 'leto 1907. — Izbral sem namenoma zgornja podjetja, ker proizvajajo premog in železo, ki sta najslavnejša faktorja naše industrije1. Toliko .premog, kolikor železo se proizvajata v takih množinah, da je vsaj v pretežni meri izkupiček iz teh dveh predmetov odločilen za merilo podjetniškega dobička sploh. Brezdvomno so postajali tedaji vedno večji podjetniški dobički od leta 1904 do leta 1907. Znano je, da se cene izpreminjajo, t. j. da padajo in se vzdigujejo. To valovanje cen nam kažejo siledeče številke: Index — N u m leto 1900 . ... 75 1901 . ... 70 1902 . .... 69 1903 . .... 69 1904 . .70 1905 . . . . 72 1906 . .... 77 1907 . ... .80 1908 . .... 73 1909 .... 74 1910 . . . 79 1911 . .... 80 Te 'številke so sestavljene po Sauerbeckovi metodi, ki obstoja v sledečem : Stat ist ičar Sauerbeck je zasledovali cene 45 v gospodarstvu najvažnejših vrst iblaga, kakor: železa, premoga, lesa, pšenice itd. in sicer leto za letom v dobi od 1867. do 1877. Najprej je konstatiral srednjo ceno posamezne vrste blaga, n. pr. železa, za1 celo to dobo, potem' ceno druge, tretje vršite itd1.; končno je seštel vsei srednje vrednote cen vseh teh 45 vrst blaga in postavil to skupno svoto v jednačbi enako 10 0. Če hočemo sedaj izračunati, ali so cene: višje ali nižje nego v dobi od 1867 do 1877, seštevajmo srednjo vrednote cen katerega si bodi Teta vselh teh 45 vrst blaga in alko postavimo to svoto na tretje mesto v jednačbi, pridemo potom navadne aritmetične operacije do zigotrenjfi številk, ki tvorijo četrto1 mesto v jednačbi. Potemtakem so bile cene najvažnejših gospodarskih predmetov leta 1910 za 21 jednot nižje nego v desetletni dobi od 1867 do 1877. Poglejmo si natančneje izpreminjanje teh številk. Leta 1910, ki je ravno zaključilo konjunkturo predidočega desetletja, kaže Index-Number 75. Cene padajo d!o leta 1902 na 69 in leta 1903. se ne izpreminjajo prav nič. Cene padajo od viška konjunkture do 'depresije vedno bolj in bolj, in ko dosežejo najnižji nivo, ostanejo nekaj časa na njem; radi tega sta životarili leti 1902. in 1903. v znamenju depresije na nizkem nivoju. Potem je sledil čas konjunkture. Dve leti 1904. in 1905. se cene polagoma dvigajo; vse drugačno lice pa kaže leto 1906., ki povzdigne cene za 5 jednot. Ta skok je 'bil gotovo previsok. Gospodarstvo ni moglo pomnožiti v teku samo enega leta svojega relativnega bogastva za celih 5 jednot, t. j. za 6’9%. Da bi bilo možno efektivno zadovoljiti proizvajalce, bi morala imeti vsaka posamezna gospodarska jednota na razpolago 6’9% več denarja, nego ga je imela leta 1905. Le v tem slučaju bi lahko računali proizvajalci z okolnostjo, da (bodo njihovi odjemalci v stanu kupiti in poplačati vse blago leta 1906. za 6’9% dražje nego leta 1905., ter da bodo imeli oziroma da si prislužijo tekom tega deta vkljub tem, večjim izdatkom tudi prihodnje leto, to je 1. 1907. še toliko denarja, da bodo mogli kupiti vsaj toliko blaga, kakor leta 1906. Po kaki ceni pa bi morali odjemalci kupiti blago, aiko bi bil ravnokar opisani skok cen normalen ter tudi vnaprej stalen? Cena (blaga bi se določila v tem slučaju sledeče: Redne cene leta 1905 72 6'9°/o .povišek leta 1906 ..............................5 reelne cene ,za leto 1906 77 najmanj 6’9% povišelk za leto 1907 .... 5’31 fiktivne cene za leto 1907 ........................... 82’31 Leta 1907. 'bi torej moral kazati Index-Number že 82’31, ako bi izviral oni povišelk cer, od fi’9% v letu 1906 iz pri rodnega gospodarskega razvoja in ako ibi se premoženje posameznikov leta 1906. ne pomnožilo le nominalno za 6’9%, marveč ako bi bil ta povišek 'le izraz prirodnega in trajnega razvoja igospodarstva. Ker je pa bil skok leta 1906 nenaraven, se je pokazala že 1. 1907. korektura; Index-Numtber je kazal samo 80. Naj omenim, predno nadaljujem, da obstoja vrhutega v seda-njem proizvajalnem načinu stremljenje po ved;no večji produkciji. Torej nele to, da je moralo gospodarstvo leta 1906. plačati za isto množino blaga 6’9% več nego prejšnje leto, ampalk ga je kupilo še mnogo večjo »količino, moralo se je pa itudi pripraviti, da ga bo prihodnje leto kupovalo še več in dražje. Videli smo, da že leto 1907. ni moglo z istim skokom zasledovati zvišanja cen, ampak je nekoliko opešalo. Poglejmo si še, koliko bi moral kazati Iudex-Nliber za leto 1908., alko bi bil razvoj leta 1906. normalen in ako bi odgovarjal naravnemu napredova- nju gospodarstva. Reelne cene leta 1905 72 6’9% povišek leta 1906 .............................. 5 reelne cene za leto 1906 ........................... 77 najmanj 6’9% povišelk leta 1907 .... 5’31 fiktivne cene leta 1907 ............................ 82’31 6’9% povišek leta 1908 .............................. 5’68 fiktivne cene 'leta 1908 . . 87’99 Na podlagi tega računa bi moral kazati Index-Numlber 87’99, a v resnici je padel na 73, torej1 14’99 manj. Razlika med liktiv-nimi in reelnimi cenami je bila leta 1907. le nekaj čez 2 jednoti, je znašala za leto 1908. že čez 15 jedrnat. Iz te velike razlike moramo sklepati na preobrat na gospodarskem polju, ki se je odigral v dobi od 1906. do 1908. In res po razmeroma jako kratki, a zato toliko višji konjunkturi, ki se je pričela leta 1904. in ki .je dosegla sredi leta 1907. svoj vrhunec, je sledila že koncem te:ga leta — kriza. Konstatirajmo: Kakor moremo sklepati .iz išteviilk Index-Number-a, so cene najvažnejših gospodarskih predmetov leta 1906. znatno poskočile in sicer za toliko, da jim prirodni razvoj gospodarstva, oz. pomnožena množina denarnih sredstev ene skupine v gospodarstvu ni mogla slediti niti cd daleč. V času visokih cen morajo proizvajalci skupiti za svoje izdelke večje svote nego tedaj, ko morajo prodajati ceneje. Dobički proizvajalcev onih gospodarskih prdimetov, ki služijo za podlago pri določitvi Index-Number-a, so odvisni povečini od cen produktov in od visokosti mezde. Kajti podjetniki premogo-kopov, rudokoipov itd., t. j. oniih, ki proizvajajo premog, železo itd., rabijo v svojem obratu navadno jako malo surovin, katere bi si morali še le nabaviti po tekočih cenah, ampak za njihov dobiček so odločilne — kakor že rečeno — dve oikolnosti; namreč: koliko iizkupijo za svoje produkte in koliko morajo plačati delavcem. — Videli smo, da so poskočile cene najvažnejših gospodarskih predmetov leta 1906. za 6’9%. Producenti so skupili — pod Pogojem, da so prodali leta 1906. ravno toliko blaga, kolikor leta 1905. — 6’9% več nego pretečeno leto. Ce so plačali delavcem ravno toliko, kakor pretečeno leto, tedaj mora iti ta plus (6’9%) r|a račun dobička — seveda tudi to pod predpogojem, da se niso 'zpremenih drugi proizvajalni, prometni in trgovski činitelji to-'‘ko, da bi odiločilino vplivali na visokost dobička. Dokazati bi tedaj morali, da se v I. 1906. niso povečali stroški za delavce, oz. proizvajalni stroški sploh za 6’9%. — Radi nedo-statka statističnega materijala je ta dokaz nemogoč. Pač pa se lahko sklepa na visokost proizvajalnih stroškov iz drugih okOl-nosti. Znano je sicer, da rastejo mezde delavcev od desetletja do desetletja, da še ceilo od leta do leta. S tem pa ni še rečeno, da bi moral podjetnilk izdati za proizvajanje ravno iste množine produkta vedno več, ampak dognano je znanstveno, da se vedno manjšajo troški za proizvajanje posamezne jednote, in sicer vsled boljšega, Obširnega in popolnejšega strojevja. Zato stane dandanes proizvajanje jedne jednote n. pr. 100 kg železa vkljub višjim mezdam mmoigo manj kakor pred n. pr. 5 leti. N a sp lo ž n o se opaža povsod, kjer se rabijo stroji, k o n- stantno relativno zmanjšanje produktivnih stroškov. Radi teiga moramo 'biti mnenja, 'da gre na račun dobička proizvajalcev vsaj znaten ded 6’9%nega poviška cen, po kterih so se prodajali najvažnejši 'gospodarski predmeti glasom Index-Number-a leta 1906. Z ozirom na številke Index-Number-a smo upravičeni trditi: 1.) cene se znatno izpreminjajo, sedaj rastejo, potem pa padajo, enkrat rapidno, druigokrat le polagoma; in 2.) s tem, da se cene naenkrat rapidno dvignejo, presežejo1 daleč faktično po-množitev denarja, ki bi bila potrebna za pokritje pomnoženega dobička. Doslej sicer še nismo dokazali, da se denarna moč gospodarstva ne more pomnožiti v travno taki meri in z ravno tako 'hitrostjo, kakor dobiček, in je tudi — kakor rečeno, — ta statistični dokaz nemogoč, a navesti hočem pozneje činjenice, ki so v tem oziru merodajne. Povrnimo se k razlagi krize, katero povzroči dobiček, ki ima tendenco hitreje rasti nego množina denarja, ki bi bila potrebna za njegovo kritje. Leta 1906. so poskočile cene predmetov, upoštevanih v ilndex-Number-u, za 6’9%. Gospodarska moč prebivalstva je pa poskočila za neznatne odstotke, gotovo pa ne za toliko odstotkov. Vsekakor pa zahtevajo proizvajalci od konzumen tov, da jih popolnoma zadovoljijo ter da jim plačajo blago po ceni, kakor so jo prodali'. Kje pa vzamejo konsu.menti to večjo svoto, ki je potrebna v popolno zadovlljitev producentov, ako se jim ni pomnožila v tem času tudi 'Njihova ,gospodarska moč za ravno toliko odstotkov? Konsumentom me preostaja dirugega, nego si izposoditi ono večjo svoto. Izoposojenje si moramo v našem slučaju predstavljati le na ta način, da zaključijo konzu-menti tekoče obratno leto, to je v našem slučaju leto 1906., z dolgom nasproti proizvajalcem. Plačajo jim samo del tega, kar so kupili, ali pa izplačajo proizvajalce, pa se zadolže drugje. Ta dolg se da pri sedanjem gospodarskem sistemu vsaj kolikor toliko konstaf.rati it: sicer na izkazih zavoda, ki izdaja bankovce, to je pri nas v Avstriji na izkazih Avstro-Ogrske banke. Ta 'banka je eskomptirala menice za sledeče zneske: Lela 1904 saldo dne 31/12 . . . .511 milij. kron » .... „ 31/12 .... 688 „ . 865 „ • 741 , Neprimerno visoko se je povspel saldo eskomptiranja leta 1906. Prej smo konstatirali, da so poskočile cene ravno to leto za največ odstotkov (po Index-Number-u) in ž njimi tudi dobički. Sedaj je rešena zagonetka, kako je neki možno, da so konzumenti v stanu plačati proizvajalcem tako visoke cene, v k ter e so vračunani veliki dobički, in da izdajo mnogo več denarija, nego pravzaprav prezentira imnožina vsakokrat nakupljenih produktov. In v ravno tej možnosti tiči kal krize. (Ni sicer ta okolnost edina, ki omogočuje krizo, pa je najvažnejša.) Zavod, ki izdaja bankovce, daja konsumentom posojila, ker jim ne zadostuje, če hočejo plačati vse blago, ona svota, katero so jim dali proizvajalci tekom produkcije, plus ono svoto, za katero se je pomnožila tekom obratnega leta gospodarska moč. Naj omenim, da eskomptirani zneski pri bančnem zavodu ne služijo edinole konzumentom v pokritje dobičikov proizvajalcem, ampak tudi v druige namene. Konstatacija, koliko pripade na ta račun, koliko na prejšnji, bi bilo jako važna, žal, da se to ne da zasledovati. Vrnimo se k statistiki eskomptiranja menic. Leta 1906. je napravila svota vseh eskomptiranih menic nenavaden koraik in radi tega so začeli konzumenti obratno leta 1907. z velikimi dolgovi napram centralnemu zavodu. Kakor smo prej konstatirali, so leta 1907. šle cene sicer ne v istem tempu, kakor prej, a vendar vedno navzgor; tako vidimo tudi, da je najvišji saldo eskomptiranja v letu 1907. večji kakor oni' 1. 1906., kar je tudi naravno. Kajti radi višjih cen so morali kupovalci eskomptirati menice še: v večjih svotah., posebno pa zato, iker jim je že pretečenega leta primanjkalo denarja, da bi zadostili prodajalce. Vendar tudi ta razvoj mora imeti svoje meje in res vidimo, da se je moralo izpremniti razmerje med prodajalci in odjemalci, kakor tudi razvoj eskomptiranja menic. Leta 1906. je poskočil *) (Vporabil som saldo-eskompt različnih dnevov posameznih let ker je saldo teh dnevov najvišji v celem dotičnem letu). največji esikomptni saldo za 160 milijonov krom nad onega iz leta 1905., a leta 1907. je poskočil le za 60 milijonov kron. Iz tega se vidi, da odjemalci niso Mi več voljni plačati .prodajalcem relativno vedno enako rastočih cen. In zasledujmo še eno leto dalje: Leta 1908. odjemalci niso bili več voljni plačati prodajalcem relativno vedno enako rastočih cen. In zasledujmo še eno leto dalje: Leta 1906. je znašal največji eskomptni saldo 741 milj. kron, t. j. 124 milijonov manj, nego pretečeno leto. Ravno tako, kakor so preje odjemalci hiteli izposojevati si vedno višje zneske, da bi prodajalcem mogli muditi višje cene za njihove produkte, tako so sedaj leta 1908. znižali svoje zahteve napram bančnemu zavodu in ž njimi so se znižale tudi cene blaga, t. j. dobiček, katerega so imeli prej prodajalci — proizvajalci. Vse to je razvidno iz Index-Numbers-a. Povzemimo še enkrat ravnokar opisani razvitek v par be-sedaih: Od leta 1905. do 1907. rastejo cene in ž njimi so doibJSk? vedno večji — to imenujemo konjunkturo; leta 1907. dosežejo svoj vrihunec; sledi suiho leto 1908.; cene padejo, dobički se zmanjšajo ali pa celo izginejo, tako da morajo proizvajalci-pro-dajalci ceneje prodajati, nego jih stane proizvajanje. Ta 'preobrat imenujemo gospodarsko k r i z o. (Konec prihodnjič). Gradivo. Iz življenja kranjskega literata. Priobčil dr. Ivan Prijatelj. (Dalje.) Vrnivši se začetkom 1. 1843. v Ljubljano je Kordeš najbrž takoj poizkušal tamkaj dobiti 'kakšno literarno službo. Vleklo ga je nazaj h »Carniolii«, ki jo je bil Blazniku prodal in ki jo je za njim še vedno urejeval Franz Hermann v. Hermannsthal. A ta list se je nahajal prejkone v slabeim položaju, ker se je njega peti letnik končal že s koncem aprila 1843. V drugi polovici tega leta »Carniolia« sploh ni izhajala. Šele s 1. januarjem 1844 je stopila s šestim letnikom nanovo v življenje, sicer brez navedbe urednika, a jako verjetno je, da jo je bil oživil baš Kordeš. Da je bil on urednik tega zadnjega letnika i»Carniolie«, se razvidi iz te okoliščine, da je bil za list pridobil od drja. Crobatha Golden-steinove slike 'kranjskih narodnih noš, ki jih je imel imenovani ljubljanski odvetnik iz Korytlkove zapuščine. K tem slikam je pisal Kordeš. počenši od 1. do 27. številke, pojasnjujoč tekst s slovenskimi izraizi 'za posamezne dele obleke. Tudi sicer je napisal Kordeš za ta letnik »Carniolie« marsikateri članek. Kakor imamo pravico domnevati, da je Kordeš zadnji letnik tega kranjskega nemškega lista že v prvi polovici leta zopet urejeval, tako zagotovo verno, da mn je bil v drugi polovici ne samo urednik, ampak tudi — lastnik. Ko je namreč »Carniolia« s koncem 1. 1844. definitivno prenehala, je v njeni zadnji štev. (105) izšla naslednja »izjava« Blaznikova: »Ker z današnjim listom Carniolia preneha izhajati, si podpisani založnik dovoljuje v svrlho izognitve vselh nesporazumljenj izjaviti cenjenemu občinstvu: da je bil od začetka drugega tečaja 1844 gospod Kordeš urednik in edini izdajatelj Carniolie, da torej podpisauec izza onega časa ni imel druge udeležbe ipri listu, 'kakor da je za dogovorjeno vsoto oskrboval niega tisek in s to pogodbo odklonil od sebe vsako kakršnokoli obveznost.« Z tzačetikom prihodnjega (1845.) leta je dobil Kordeš končno stalno sebi primerno službo. Ljubljanski založnik Kleinmayer mu je izročil uredništvo uradne »Laibacher Zeitunig« in njene literarne priloge »Illyrisches Blatt«. Njegovo ime sicer ni stalo na čelu nobenega lista, ker takratna cenzura pri uradnih listih tega najbrž ni dovoljevala. Tudi člankov ni podpisoval; sicer pa je obstajala zlasti vsebina »Laibach e rice« povečini iz pon a tiskov novic, vzetih iz centralnih uradnih in oficioznih onganov. V »Ilirskem listu« se semtertja vendar najde njegovo ime. Tako je n. pr. v štev. 27. literarne priloge 1. 1844. s polnim1 imenom popisal znano slavnost 25'letnega županovanja ljubljanskega župana Hradedkega na strelišču in v popisu natisnil svojo nemško pesem na čast slavljenca, ki se je pri svečanosti prednašala obenem z znano Prešernovo slovensko slavilko. V tej anonimni vladni senci je životaril Kordeš do marčavih dni 1. 1848. Samo v »Ilirskem listu« je smel z imenom pisati nedolžne novelice in obširna poročila o ljubljanskih nemških gledališčnih predstavah ter peti priložnostne pesmi v čast raznim, v Ljubljano zasl im nemškim1 obskurnim umetnikom, igralcem, pevcem in sviračem. O kakšni slovenski predstavi v Ljubljani še ni bilo sluiha ne duha. A po deželi so se že začeli oglašati plahi «koraki slovenske lalije. V zimi 1847/48 so priredili novomeški diletanti neko slovensko predstavo. Tako na skrivnem in breiz vseh poročil. Pogumnejši so bili Vipavci. Dne 23. febr. 1848 je poslal Kordešu neki M. iz vipavskega Št. Vida dopis, ki ga je Kordeš objavil v 18. štev. »Ilirskega lista«: »Linhartovo dvo-dejansko komedijo ,S!iupainova Mizka’ so uprizorili preteklo nedeljo v Vipavi drugič ob veliki udeležbi gledalcev; za prihodnjič so nam obljubili gospodje diletanti, ki so igrali tudi že več Kofae-buejeviih iger, uprizoriti igro ,Matizhek se shemi’.« Kordeš je natisnil ta dopis brez vsake oipombe od svoje strani. V tem je izbruhnila na Dunaju marčna revolucija. V prihodnji številki »Ilirskega lista« iz dne 18. marca je natisnil Kordeš na prvem mestu z debelimi črkami pesem nekega Augusta Dorfa, začenjajočo se: „Deutschland ! Deutschland ! deine Eichen Hielten Stand zu jeder Frist; Endlich einmal soll sich zeigen, Ob du ähnlich ihnen bist.“ A v prihodnji številki istega lista iz dne 21. marcu se je Kordeš prvič podpisal pod list kot njega urednik in priobčil v njej iz »Wandererja« Franklovo slavilko v čast dunajski vse-učiliški mladini. V sledeči štev. z dne 24. marca je ponatisnil iz »Gegenwart« grofa Karla Vetterja »Gruss an Anastasius Grün«. V nadaljnji štev. z dne 1. apirila je sam s polnim imenom povil: «Märzveilchen. Dargebracht dem berühmten Freilbeits-sänger Krains, Anastasius Grün«, kjer pravi: „Den Censoren _____ Ist die plumpe Hand erlahmet und der Röthel brach entzwei, Uns’re Fesseln sind gefallen und das deutsche Wort ist frei.1' Tu se je Kordeš še nekoliko čutil za iNemca. A obenem' se je ob navdušenju za nemško svobodo začela v njem oglašati tudi že slovenska narodnost. Jako značilno za psihologijo takratnih slovenskih narodnjakov je v isti številki (27.) odprl predal »Signale der Gegenwart« in precej v prvem pisal: »Čehi so zahtevali in od cesarja že zagotovilo dobili, da smejo vsa mesta v svoji deželi namestiti z domačini, v iprošnji Hrvatov stoji tudi ta točka na vidnem mestu. Kaj naj to 'pomeni za K ran j- s ko? Čehi so Slovani, Hrvati so Slovani. — Ali se ne (bi Kranjci kot nič manj vrli Slovani v tem oziru imenovanima rodovoma pridružili in postali tretji v zvezi? Kaj?« A vkljub 'temu je dopustil, da je v 29. štev. ,z dne 8. apr. neki Del Cott grozil pred Rusi in proslavljal Nemčijo: „Mein deutsches Vaterland ! jetzt sammle deine Sinne, Der Augenblick ist da, so gross, entscheidend gross, — Schon morgen kannst du steh’n auf deines Woltruhms Zinne, Schon morgen kann Dir dräu’n der nordische Koloss.“ V štev. 30. se je Kordeš s svojiih »Signalih« 'zgražal nad papežem, češ, da blagoslavlja bandera italijanskih upornikov, ki gredo v boj »izoper apostolsko veličanstvo« (našega cesarja), in je pisal: »Ich enthalte midh eines bestimmten Urtiheils, aber cent-nerschwer fällt es mir und gewiss jedem biedern Deutschen auf die Brust, wenn er hierüber nachdenkt.« Že Apih je konstatiral v svoji znani monografiji,1) kako je v takratnih Slovencih poleg splošnega navdušenja za zedinjeno Nemčijo v neki nejasni slogi čisto mirno tlelo slovensko narodno čuvstvo. V tem oziru je Kordeš klasičen primer. Diferenciacijo je prinesel v 1 Knjižna organizacija. Politično - sociološka knjižnica, zv. 1.: SOCIALIZEM. Oris teorije. Str. XII.+ 371, cena broš. 4*— K, vez. 5*20 K. ----------------------------------- \ 9----------------------------........... VEDA, dvomesečnik za znanost in kulturo. ' A, Tiska In zalaga „Oorlika Tiskarna" A. Gabršček v Gorici.