Poletne podobice.
(Piše Janko Barle.) 11.
tastopila je tista doba, kojenajbolj prijetno v senci pod košatimi drevesi. Zeleno listje ae je tako raz-prostranilo. da so morajo na njem ustaviti celo pekoči eolnčni žarki in zadaj se širi prijeten hlad, posebno Če še hitri veterc malo pošepede med onimi velikimi \n malimi vejicami. Da. ugodno bi bilo tamkaj, ali mar-Ijivi kmet se pad ne utegne ondukaj hladiti, ker ga mnogo in mnogo opravil zove drugam. Na polju vse mrgoli pridnih delavcev in delavk in sto h\ sto solnčnih žarkov se upira vanje in jim boža že tako zagorela lica. Znoj teče v curkili, grlo se suši, vendar Človek živi v potu svojega obraza. katerega se pa poštenjak ne boji, saj ve, da mu ga bo obilno poplačal dobri Bog, ko pride rodna jesen.
7*
100
Pri Bahovčevih so imeli dva dobra otročiča, Ja-nezka in Dorico. Bog ve za kakovo delo še nista bila, ker Bta biia še majhna, vendar nista bila kar tako, da ne bi nič pomagala pri hiši. Janezek je šel veiiko-krat s pastirjem na pašo, a Dorica je liranila čopaste kokoši, prevzetne gosi in nerodne race. katere so po-hajkovale po Bahovčevem dvorišču. Nu, tudi pri ma-mici v kuhinji se je našlo vedno kakovo delo. Zdaj so potrebovali vode, zdaj kakovo polence, zdaj kako ze-lenjavo iz vrta in Dorici ni bilo treba dvakrat reči, vse je liitro storila ta mala kuliinjska pomočnica. Voliko-krat sta odhitela Janezek in Dorica tudi na polje, nosila delavcem predjužnik ali pa kosilo in tudi sama ondi kaj pomagala, tako da jima je bilo včasih vroče, prav vroče. Kaj hočemo. človek se tnora priučiti delu ie v mla-dosti. — Janezck in Dorica sta se posebno veselila košnje. Večkrat sta šla na travnik in pogledala, kako je že vzrasla trava. Oj, bil je travnik lep kot pisani prtič. Brezštevilne cvetke molfle so ondukaj meil večjimi in manjimi travnatimi stebelci svoje glavice kvišku. Bilo je belih kot sneg, modrih kot veli&uiatveno nebeško obzorje, katero se je razi)ro8tiralo nad njima, rumenih kot rumeno zlato, a mcd njimi je poganjal rudeči mak, divji klinčki in razne druge pisane cvetke. Metuljčki v praznični obleki so frfbtali od jedne do druge cvetke, vzdigovali so se majhni kukci in pisane polonice, zutn-ljale so pridne čebelice in skakale bo semlertje hitre kobilioe. \'se polno življenja, vse polno veselja na pi-sanem travniku ob lepem solndnatem poletnem dnevu.
Bratec in sestrica sta se ob takih prilikah pridru-žila občnemu vcselju. Skakala sta po travniku, trgala cvetke, lovila metuljčke in, ko jima je bilo že vsega dosti, prisopihala sta voselo domov k očetu, rekoč: »Oče, trava je vzrasla, skoraj nama je do pasu, treba bo kositi.«
»Mislil sem že sam na to, samo Bog daj lepo vreme«, odgovorili so oie Bahovec in poglcdali na nebo. Vendar nebo je bilo jasno, čisto in modro. le tu pa tam je plaval mali, mali oblaček kot drobna meglica. Oj lepo, lepo je jasno poletno nebo ! Kar je bilo nekega jutra pri Bahovfievih na vse zgodaj že vse na nogah. Bahovfievi niso dolgo spali, jutranje zvonjenje jim je bilo znamenje k
101                         .    ™
vstajenju, vendar tega dne je bilo še bolj zgodaj. Na nebu so migljale še zvezdice, poaebno jasno je sijala lepa danica; le na vzhodu se je poznala že lahka rudtčkasta svet-loba, znamenje porajajodega se dne. Kar je bilo mo-škega pri hiši, in še nekoliko ptujih delavcev odpotilo se je z dolgimi kosami na bližnji travnik. Skoraj je padala ondi travica s cvetkami v dolgili redovih na zemljo. Pala je debela rosa in kose so rezale kot za stavo. Kasneje so pomagale tudi osle, kose so t\en-ketale, da se je čulo daleč na okrog, a rosne cvetke 80 zatrepetale in žalostno povesile svoje glavice, saj so jim pelo kose mrtvaško pesem.
Janczok in Dorica seveda nista šla precej s kosci na travnik. Bilo je doma dovelj opraviti, posebno mati 80 potrebovali pomoči, saj so se malokdaj tako hitro zasukavali okrog prostornega ognjišča. kot ob kosnji. Kositi ni labko delo, zato pa potrebujejo kosci mnogo in dobre jcdi. Marsikateri prekajeni svinjski okrak, ka-teri se je dolgo časa zibal gori v dimu, zginil je ob takih dnevih iz kašče, kamor so ga obesili, ko je bil že dovelj suh. Pa tudi testo Be ie razprostrlo po mizi, namazalo se s smetano in delali so se štruklji in povitica. ker kaj bi bila košnja brez strukljev iti po-vitice. Nu, in Bahovčeva mati so umeli to delati; kar 8O Ie pripravili. vse se je povžilo, lako slastno je bilo. Zato pa tudi niso bili Bahovčevi nikdar v zadregi za delavoe, ker je vsak rad prišel tje delat.
Janezek je odšel proč na travnik. Potrebovali so ga. Oni zeleni vrfi za vodo, kateri je bil nameščen v grmovju pod košatim hrastom ob meji, bil je kar vedno prazen in Janezek je pa moral z njim vedkrat na studenec, da prinese koscem sveže vode. Dorica je dobila pa še bolj imenitno službo, nosila je zajuterk koscem. Seveda sama ga ni nosila. ker koliko bi mogla odnesti taka majhna stvarica, kot je bila Bahovčeva Do-rica, nego z deklo sta ga nosili. Dekla Mancaje imela velik jerbas, Dorica pa mali. Manca je nosila jedila v velikih skledab in loncih, a v Doričin jerbašdek so na-ložili mati kruh, žlice, nož in druge malenkosti. Jlali svitek je hitro dejala na glavo, jerbašček so ji pa mati pomagali. In potem hajdi na travnik.
102
Solnčece je že precej pripekalo, zato se je za-juterkovalo v senci pod hrastom. In dišalo je. še celo Janezek in Dorica sta dejala, da jima niso materini štruklji nikdar tako teknili, kot na travniku na svežem, božjem zraku. Ko so se vsi nazajuterkovali, pričelo ae je delo % nova. Zopet so kose pele, še celo s klepačem je bilo treba kose naojstriti. Manca ni odšla domov, nego je začela pokošeno travo razmetavati, da se bode ložje sušila. Pri tem sta ji koJikor toliko pomagala tudi Ja-nezek in Doriea, katerima je veliki hlapec Matevž 2a to opravilo pripravil male vile. 0 jej, to jima je bilo vrofie, ali nista prenehaia. Delo je dobro napretlovalo in tam okrog desete ure predpoludne je ležala vsa trava na travniku pokošena, kose so dovršile svoje opravilo. Kosci ao Bedaj tudi pomagali razgrinjati travo, in jedva je bila trava razgrnjena, trebalo jc zopet prevračati, saj je solnce pripekalo. kakor da bi hotelo v jednem dnevu vso travo posušiti. Daleč na okrog razprostranjevala se je pa lepa dišava svežega sena, kateri ni skoraj jednake.
Tam proti poldnevu je odšla Dorica z deklo zopet domov po kosilo, a pridružil se jima je tudi Janezek, kateri je prinesel vina, da si kosci malo bolje potolažijo žejo in namoCijo suha grla. Potem bo trebalo seno zopet drugid prevmiti, a oglasiia sc je tudi pesem ve-selih koscev, katera je odmevala daletf na okolo. Pri petju je bilo delo ložje, in kaj so se zmenili marljivi hosci, da jim je pot curljal po zagorelem obličju in da jim je bila srajca premočena. Ko se je jelo solnce na-gibati proti večeru, začeli eo grabiti in seno devati v mate kopicc, ker kdo ve, kaj pride po noči, saj je vse v božjih rokah. Predno je zazvonilo: Zdrava Marija, bilo je že vse seno v kopicah in potem hajdi veselo pojoč proti domu. Zadovoljno je nosil vsaki kosec svojo koso na ramenu, drugi so nosili grablje in vile, a tudi Janezek in Dorica sta imela vsak svoje orodje na ra-menu, češ, poglejte naju vendar, saj nisva kar tako, kar si bodi. Na zahodu je zlatila rudečkasta večerna zarja nebo in pa vrhove gora; po zraku so začele letati svetle kresnice in doli od mlake pod vasjo se jo glasilo sto in sto žabjih grl s svojo jednolično vefierno pesmico. Večerja je bila na mizi, pogovora je bilo dosti, a ko je
103
bil dovršen tucli rožni venec, kateri se pri Bahovčevih po stari slovenski navadi moli vsakega vetSera po zimi in po letu, položil je vsak vesel svoje utrujene ude k sladkemu počitku.
Drugega dne se je delo ponovilo, seno so zopet razmetali, da bi se popolnoma posušilo. Trebalo je hi-teti, ker nebo ni bilo ve<5 tako jasno, kot poprejšnjega dne. Oblaki bo vedno bolj preprezali modro nebo, lastovice so letale prav nizko, a soparno je bilo, da je bilo kar preveč. — »Nevihta bode«, dejali so oČe Bahovec, »le hitimo, morda jcj vendar utečemo.«
Ala. to se je mudilo! Jeden je nakladal na voz, drugi skupaj nosil, tretji pograbil še preostalo, da se ne zgubi nobena bilka; delalo se je, da se je vse ka-dilo, in Janezek in Dorica sta bila celo malo na potu. Komaj je kreni! prvi voz proti doniu, že so drugega na-kladali. Kaj mislite, m šala naložiti stiri take vozove, kakor eo bili BahovČevi. Ko so zadnji voz nalagali, oglaševalo 6e je tam od gore votlo grmenje, oblaki so počrneli, da se je kar zmračilo, dasi je jedva odbila četrta v vaškem zvoniku. Nit, vendar srečni so bili Bahovfievi. Zadnji voz je ravno zavil v dvorišče, ko se je zabliskalo, zagrmelo je ranogo bližje in začele so kapati redke debele deževne kaplje. Seveda sena niso mogli spraviti gori na skedenj, čemu tudi, saj je bilo pod Bahovčevim kozolcem obilo prostora.
»Hvala bodi Bogu, hiteli smo res, vendar tako ga še skoraj nismo spravili. Kmalo bi nas bila ulovila. Mo-limo, da Bog odvrne od nas hudo uro!«
In res ni bilo nič hudega. Bila je mala ploha, vendar je hitro minula in oblaki so se zaČeli trgati, a po zraku je vela prijetna svežest, kateri se je tako pri-legal duh sena, katero je bilo spravljeno pod varno streho. Janezek in Dorica sta pa capljala po onih mlakah, katere so se napravile na dvorišču, in se že naprej ve-selila, kako bodeta iskala gori na senu kokošja gnjezda, pobirala jajca in jih prinašala materi v kuhinjo. In čo bodeta kdaj tudi malo pospančkala gori na svežem, di-šečem senu, kdo bi jima zameril!