Ve s t n i k. Osobne resti. Č. g. Anton Kržič, katehet pri nuiiiib v Ljubljani je inienovan katehetom na c. kr. učiteljišči v Ljubljani. G Frančišek Frankovič, glavni učitelj na učiteljišči v Kopru, imenovan je stalnim pvofesorjem in g. Julij pl. Kleinmavr, profesor na istem zavodu, udoin c. kr. izpraševalne komisije za ljudske in meščanske šole. — Gdč. Fran'čiška Lunder je dobila začasno službo učiteljice v Gorenjem Mokronogu. G. Ivan Bernot. učiteljski kandidat, dobil je začasno drugo učno mesto v Srednji Vasi v Bohinji. Visoko naučno ministeistvo je z-v učitelje na obrtno-nadaljevainih šolnh stalno potrdilo gg. nadučitelja F r. Papo v Škofji Loki in učitelja J. Pezdiča in J. Režekii v Kranji. Skašnjn učne usposobljenosti se je končala te dni v Kopru s prav lepiin uspehom. Z odliko napravili so skušnjo: gdč. Sellen iz Trsta za tneščanske šole z italijanskini poučniin jezikom; gdč. Juli ja pl. K1 o d i č e v a iz Trsta za ljudske šole s slovenskiin poučnim jezikom(zodliko)ing. uč-itelj Jožef Zianza l.judske šole z italijanskim poučnim jezikoin. Usposobljeni so za slovenske Ijudske šole: ggdč. učiteljk-e Bervar Lina, Šorli Marija, Piano Josipina, Piano Kristina in gg. učitelja: Lašič Andrej in Rakovšek Jožef. Usposobljeni za italijanske ljudske šole: ggdč. Klauser Helena, Bidoli Ida in učitelji: Giani Boštijan, Merluzzi Rihard, Vizintin I., ter za hrvatske ljudske šole č. s, Gabriela Nohava. Miino tega so napravili dopolnilne skušnje: 2 učiteljici in 1 ucitelj. Na goriškem ženskein učiteljišči so naredile izpit naslednje ggdč. Kristinn Doljnk (z odliko). Ana Osana (z odliko), Dolinšek Apnlonija, Bisail Bibijana, Komel Gabriela, Rott Antonija, Pivk Marija ter ucMtelj g. Avgust Poberaj. Preiskušnjo učne usposobljenosti pri izpraševalni komisiji v Ljubljani so z uspehom dostale vse učne moči, ki so se zglasile (glej »Uč. Tov.« št. 22) izven petih učiteljev in treli učiteljic. Z odliko so jo prestale za ljudske šole dve učiteljici (Uršulinki), za meščanske šole gdč. Johana Cidrih in s. Stanislava Voh, za francoski jezik ggdč. Gabiiela Tscliurn in Gabriela Bergauer. Vprašanja za pismeno preiskušnjo so bila nastopna: I. Za ljudske šole: n) Slovenščinu: 1.) »Kako in kedaj izvršuj učitelj svojo kaznovalno oblast, da kazen doseže svoj nainen'?« — 2.) »Sestava in področje okrajnega šolskega sveta.« — b) Neinščina: »Die Schule ist mein Leben, rnein Leben ist die Schule.« — c) Matematika : 1.) Welchen Wert hat ein zu ¦ž'/s°/o angelegles Capital von 45(i() fl. nach 95 Tagen? — 2.} Von den drei Winkeln A, B, C eines Dreieckes ist B um 16° 35' grosser als A und D uin 10° 15' kleiner als B; wie gross ist jeder? — 3.) Površina pokončnega jednakoslraničnega cilindra znaša 169-56 dirr; za koliko je njegova telesnina večja od telesnine njemu včrtanega pokončnega jednako visokega stožca? -• d) Realije: 1.) Es sind Vorgange anzutuhren und zu erklaren, bei welcben Wa.rme gebunden wird. 2.) Der Fiebtenborkenkilfer (methodische Behandlung). 3.J Die Wabrheit des Spruches »Andere mogen Kriege fuliren, du, glUckliche Austria, schliesse Ehebiindnisse« ist an einigen Beispielen zu zeigen. (Zadnji dve vprašanji v slovenskem jeziku.) II. Z a m e š č a n s k e š o 1 e : n) Pedagogika: »Wie vvird die Einbildungskraft der Kinder z\veckmiissig angeregt und in den Dienst des Unterricbtes gezogen: 2.) »Das inductive Verfahren beini Un- terricbte ist aus einem Beispiele aus der gewahlten Fachgruppe darzustellen.« — 3.) »Wie kann der Lehrer cfcin Entstehen und Ueberhandnehmen der Kurzsichtigkeit vnrbeugen?« — b) Zgodovina: »Die Markenbildung unter Karl dem Grossen und die Entstehung Oesteneichs.« 2.) »Die politische Lage Europa's zur Zeit Karl V.« 3.) »Die Reforrnen Kaiser Josefs II.« — e) Zeuil.jepis: 1.) »Bewegung des Mondes urn die Erde und Entstehung der Finsternisse« (mit Zeichnung). 2.) »Das Kdnigreich Italien« (politisch). 3.) »Das osterreichiscbe Kiistenland« (rait Kartenskizze). — d) Nemščina: »Goethe und Schiller als Balladendichter. Iin Anschluss daran ist das Wesen der Ballade zu erortern und durch Beispiele aus eigener Lectilre zu beleuchten — e) Matematika: r2 _l_ Ir _[— 12 '———!—— filr x = — 3 ist zu bestimmen x2 -|_ 8;r -!- 15 2.) In wie viel Jahren wird ein Capital von 2739 fl. ebepso gross sein, wie ein Capital von 3815 il. in 7 Jabren? Her Zinsfuss betragt bei beiden 33/4°/o (die Zinsen vverden jabrlich zum Cnpital geschlagen). 3.) Von den drei Seiten eines Dreiecks a=145, 6 = 25, c = 130. Der Flacheninhalt F des Dreieckes und der Halbmesser r des dem Dreiecke eingeschriebenen Kreises zu suchen. 4.) Wie ist das Haupt- und wie das Cassabufh eingerichtet? — f) Prirodopis: 1.) Die Am:>hibien. 2.) Das Steinsalz und die Entstehung der Steinsalzlager. 3.) Die bei uus vorkommenden Nadelhfilzer sind init besonderer Benicksichtigung ilnes Blutonlcmes anzufiihren und zu beschreiben. — ;)) Risanje: Ein vorgelegtes Gipsmodell ist abzuzeicbnen. Der Selbst- und Schlagschatten und die Licbtstellen sind zu bezeichnen. — h) Prirodoslov.je: 1.) Die Schraube und ihre Anwendung. 2.) Die rnagnetische Declination ist eingehend zu erklaren. 2.) Ge\vinnung und Eigenschaften des Vitriololes und der englischen Schwefelsaure. — i) Lepopis: Zu schreiben sind: In der deutschen Current-, in der englischen Cursiv- und in der Rundschrift die kleinen und grossen Buchstaben in genetischer Aufeinanderfolge; ausserdem ein Satz in diesen Schriftarten. — jj Francoščina: Prestavljanje nemške razprave v francoski jezik. Narodno šolstro na (jroriškem. Gori.ški deželni šolski svet podpira kolikor raogoče italijanske težnje glede ljudskega šolstva in skrbi skoro očetovsko za to, da bi v goriški okolici stanujoči Slovenci pošiljali svoje otroke v italijanske šole. Z velikiin napororn so dosegli Slovenci vsaj toliko, da se je v Ločniku osnnvala poleg italijanske tudi še slovenska ljudska šola. To Italijanom seveda ni bilo kar nič po volji in da bi jih deželni šolski svet nekoliko potolažil, osnoval je v Podgori pri Gorici, v popolnoma slovenski vasi, italijansko šolo, v katero pohajajo zgolj tuji otroci, katerih roditelji ne stamijejo v Podgori in niso Avstrijci, ampak podaniki kralja italijanskega! Za aiiiciikansko trtnico v Krškem je ponudil ondotni meščanski šoli g. poštar M. Avsec svoj vinograd na pet let brezplačno. Oro-kiloinetrični kontrolni števec se imenuje luebaiiični stroj, katuii natanjko naznanja, koliko časa, kako daleč in s kako hitrostjo kdo vozi. Iznašel ga je istiski Hrvat Josip Belušič, c. kr. profesor na učiteljišči. Senski prefekt je dovolil tvrdki »Kamenarovid (iz Dobrote pri Kotoru) & drugovi« v Trstu. da sme postaviti ta stroj na trgu v Parizu in po predmestnih občinah. Tako osvetlujejo naši Ijudje tudi v tujini slovansko bistroumnost! Posneniajino Hrvate. Nedavno sino poročali, da dobi mesto Karlnvec s 0000 prebivalci ,višjo dekliško šolo" in ravnokar p:t snujejo ^višjo djevojačko školo" v Petrinji na Kulpi. Kaj pa v Ljubljani? Menda čakajo, da bode nemški šulferajn (po vzgledu Madjarov, ki so v nemškem .Oedenbui-gu" otvorili madjarsko državno višjo dekliško šolo) ustanovil tako šolo. Že zadnje giasovanje neniških poslancev v tej stvari bi moralo merodajnim faktorjem odpreti oči. Za prosto risanje na višji stopinji priporočamo tovarišem kot navod »Trettau, der kleine Zeichner«, cena 1 gld. in »Navod k početnetnu risanju in oblikoslovju« izdalo Pedagogiško diuštvo v Krškem, cena 35 kr. Primerne pisne vaje, ki pospcšujejo prostorofno risanje, po razložene v knjigi: Niedergesass, Handbuch der speciellen Metbodik, X. Theil, Metliodik des Schreibunterrichtes von Jos. Ambros. Pokojnina pesnikom v Islandiji. Deželni zbor Islandije, ki ne šteje več nego 70.000 prebivatcev. je sklenil dajati 600 kron na leto liriškemu pesniku Matiji JochumsFolinu in o(Kl kmn pisateljici romanov Torfliilder Hobn. — Slovenski pesniki so pa že vefikrat stradali najpotrebnejšega kruha. Za zgradbo Ijudske šole pri sv. Lonartu v loškem okraji je podaril vrli narodnjak g. dr. Jernej Zupanec vsoto 3000 gld. t.er tako omogočil, da se bo že prihodnjo pomlad začelo graditi šolsko poslopje v rojstni vasi velicega dobrotnika šole. S t.em činom je blagi domoljuh zopet. sijajno pokazal, kako živo se zanima v vsakem oziru za napredek svojega naroda ter tako iždatno podpira, kakor vedno vse, kar utegne koristno biti za duševni razvoj slovenskega naroda, ki ga šteje s ponosom med odlične svoje sinove. Živijo še mnoga leta! ,,Filoksera" ]»ri krompirji. Na severnem Ogrskem se jc pokazala neka nova bolezen pri krompirji, katero prispodabljajo s »filoksero«. Vsled tega. se je letos pridelalo komaj polovico toliko krompirja, kakor lansko leto. Popravek. V zadnji številki ?o se v članku »Risarski pouk na obrtno-nadaljevalnih šolah« vrinile sledeče napake: Na str. 341. v drugeni predelku 13. vrsta oveneje namesto ovenčje, dalje. v 21. vrsti prostinah namesto prvotinah. Na str. 342. naj ?e prvi stavek glasi: »Nazorno razlaganje projektivnesia predstavljanja geiimetri«kih teles v očrtu, nairtu in pročrtu po modelih in z uporabo merila.« Dalje v 23. vrsti prostine namesto prvotine in v 37. vrsti ornačenjern namesto označenjem. Na 2. rstzdelku v 1. vrsti »potezo in« nainesto fpotezajo in v 35. vrsti iz namesto in. /alivala. Slavno podporno društvo »Narodna šola« je blagoizvoltlo za mali znesek poslati tukajšnji šolski mladini mnogo šolskega blaga. Podpisano šolsko voditeljstvo si šteje v dolžnost, da v imenijšolske mladine izreka najtoplejšo zabvalo. Bolsko voditeljstvo v Št. Juriji pod Kuinora dne 29. vinotoka 1S!)1. Ican liodie, učitelj. Zahvala. Slavna »Narodna Šola« je blagoizvolila za mali znesek poslati obilo šolskega blaga. Za ta blagodušen dar zahvali isto v imeni otrok prav toplo Marolt Frančisek, šolski vodja. Na Brdu, 6. listopada 1891. Zalivala. Predsednik krajnega šolskega sveta g. Janko Kersnik je blagoizvolil podpisanemu izročiti 3 gld. v razdelitev ined otroke-šolarje, kateri so rujavega lnošča pridno pokoneavali. V imeni istih ga iskreno zahvali Marolt Frančišek, šolski vodja. Na Brdu, (>. listopada 18ill. Zahvala. Blagorodni goppod Frančišek Dekleva, tukajšnji trgovec je blagoizvolil naši ubožni in pridni ?ol--ki mladini podeliti l_00Jraznih pisank, 70 risank, 27 v šoli rabljivili knjižie in nekoliko druzih šolskib priprav. Za tn lilagoclušno podaritev ga v imeni šolske tnladine podpisana prisrčno zahvaljujeva. V Slavini dne 30. vinotoka 1891. Jan. Sajuvic predsednik kr. š. sveta. Sim. Ptinčah šol. voditelj. Zahvala. Izpolnjevaje dolžnost svojo, da se društvu »Narodna Šola«, srcno zahvaljujeva, ker je vlani, kakor letos za male vsote naši ubogi šolski mladini blagoizvolila poslati vcč raznega šolskega blaga. Srčna hvala torej v imeni mladine! V Slavini dne 30. vinotoka 1891. Jan. Sajovic predsednik kr. š. sveta. Siin. Pnnčnh šol. voditelj. Zahrala. »Narodna šola« je poslala naši šoli za neznatno vsoto obilo raznega šolskega blaga. V imeni obdarovane uboge šolske mladine izrekava za poslano blago tej prekoiistni družbi nnjprisrčnejšo zahvalo. Vsemogočni naj ji nakloni še rnnogo blagih dobrotnikov, da bode rnogla še dalje delovati v prid slovenskega ljudskega šols tva. V Litiji, dne 4. listopada 1891. L. SvetecJ. Ravnikar predsednik kr. šol. pveta.nadučitelj.