



ŽIVLJENJE UDOV IH. REDA

SV. FRANČIŠKA SERAFINSKEGA,

ki med svetom živijo.

(Tretji natis.)

Spisal

O. ^Tilrolao Ib^Cezzia-rič,

frančiškan v Mariboru.

Maribor 1888.

Zaloga III. Reda. — Tiskarna sv. Cirila.

/ o.

/1 b J


v

153125

Z veseljem dovolim tretji natis
knjižice »Pot v nebesa«.

V Mariboru, 5. maja 1888.

Jakob Maksimilijan,

knez in škof Lavantinski.

Bog naj blagoslovi to delo.
V Mariboru, 4. junija 1888.

Generoz,

pro vinci jal.


„Kdor se povikšuje, bo ponižan: kdor
se pa ponižuje, bo povikšan."

(Mat. 22, 12.)

„Blagor njim, ki so čistega srca: ker oni
bodo Boga gledali."

(Mat. 5, 8 .)

„Velike reči smo obljubili; še večje so
nam obljubljene."

(Sv. Frančišek.)

ir

lOihOt

Vvod

Pot v nebesa imenoval je
sv. Frančišek Seržtfinski tretji
Red; pot v nebesa imenuje
se tudi ta knjižica, ki obsega
razlago vodila tretjega Reda
in pripomočke vodilo spol-
novati.

Razdelil sem to knjižico
v tri dele. V prvem delu

4

popisal sem kratko sv. Fran¬
čiška Serafinskega življenje,
ustanovitev prvega, drugega
in tretjega Reda, ptrjenje
tretjega Reda od glavarjev
svete Cerkve, njegovo razšir-
javo in prečudežen sad te
razširjave.

V drugem delu razložil
sem vodilo tretjega Reda,
kakor je bilo polajšano od sv.
Očeta, papeža Leona XIII.
dne BO. maja 1883, da vsakdo
lahko bere, kako mora v tret-

5

jem Redu živeti in ktere du¬
hovne dobrote in odpustke
dobiva, ako po vodilu živi.

Tretji del pa predstavlja
vsakdanje in mašne molitve,
molitve pri prejemanju sv. za¬
kramentov in več drugih na¬
šemu ljudstvu priljubljenih
pobožnost.

O . Marija, brez madeža
izvirnega greha spočeta De¬
vica! varhinja — sv. oče Fran¬
čišek Serafinski! začetnik tret¬
jega Reda, sprosita od Boga

obilnega blagoslova temu sla¬
bemu delu!

V Mariboru, praznik
Nikolaja in tovarišev
čenč e v, dne 9. julija 1888.

sv.
m u-

Pisatelj.

I. DEL.

Življenje sv. Frančiška.

I. Frančišek v mladosti.

Minilo je sedem sto let, kar
so bili na svetu žalostni časi za
sv. cerkev in krščansko življenje.
Na Francoskem je divjala strašna
kriva vera, ki je liotela katolško
cerkev in njene nauke popolnoma
zatreti: v Laških deželah je bilo
vse polno razporov in sovraštva,
mesta so bila z mesti v krvavih
vojskah; še po vaseh so se mer-
zili in čertili in zavratno morili.
Vladarji, zlasti nemški cesarji, so
zatirali cerkev, tlačili njene gla¬
varje, škofe in papeže, ter kratili

8

sv. Očetu posestvo njegove dežele.
O tako žalostnih časih se je za¬
ničevala sv. vera, zasmehovalo krš¬
čansko življenje in prejemauje sv.
zakramentov; zginila je pokorš¬
čina krščanska; gospodovale so
hude strasti: napuh, lakomnost,

nečistost, požrešnost, sploh člo¬
veška mesenost. Svet je bil po¬
zabil Boga in svoje duše, pa se
navezal na zemeljske dobrote in
pogreznil v greh; pekel je imel
obilno žetev.

Bog pa se je usmilil zaslepljenih
ljudi, ter jim poslal pomoč po
dveh svetih možih, Dominiku, ki
je z molitvo sv. rožnega venca,
kterega ga je Marija Devica sama
naučila, zaslepljenim pomagal; in
sv. Frančišku Serafinskem, ki si
je prizadeval z zgledom spokor-
nosti in tudi s pridigami pokore
razuzdano ljudstvo k spoznanju
pripeljati in obrniti s širokega pota

9

hudobij na ozko stezo krščanskega
življenja.

Rojen je bil sv. Frančišek
Serafinski leta 1182 v Asisu, mestu
Umbrije, države papeževe. Njegova,
zavoljo pobožnosti in usmiljenosti
obče spoštovana mati, žlahno ro¬
jena Dominika Pika, rodila ga je
v bornem hlevu na slami. Pri sv.
krstu dobil je ime „Janez“, kakor
je pobožna mati želela. Oče nje¬
gov, Peter Bernardon, bil je, kot
kupčevavec na Francoskem, ko se
mu je sin rodil; pa močno se je
razveselil, ko je prišel domu, ter
videl novorojenega sinčka. V spo¬
min svojega srečnega popotovanja
mu je dal priimek Frančišek, to
je Francoz, ktero ime mu je potem
ostalo za vselej. Pač ni mislil
Peter Bernardon, kako bo to ime,
ki si ga je on izmislil, enkrat
častila sv. cerkev, kako se bodo
ž njim klicali kralji in cesarji.

10

Dominika Pika je ljubila svo¬
jega Frančiška neizrekljivo. Redila
ga je sama, in ves trud prenašala
s pobožno potrpežljivostjo in sladko
gorečo ljubeznijo, kteri ni nič pre¬
težko. Veliko dobrega in pleme¬
nitega je imel na sebi Frančišek
v prvih letih svojega življenja, pa
vse to je imel od svoje blage ma¬
tere. — O, ko bi vse matere Do¬
miniko posnemale marsiktera bi
čez svoje odraščene otroke ne točila
toliko solz, kakor jih v resnici pre¬
liva. — Ko je Frančišek nekoliko
odrastel, ga je izročila mati pobož¬
nim duhovnikom pri sv. Juriju.
Ti so ga podučevali v resnicah
sv. vere, pa tudi v človeških ved¬
nostih. Ti gospodje so ga tudi
potrdili v čednosti, da se je mogel
zdržati, ter ni zašel na pot mese¬
nega poželenja, ko se mu je pri¬
lizoval svet, ko se mu je smejalo
veselje cveteče mladosti.

11

Pa kmalo mora Frančišek po¬
božne duhovnike zapustiti, se vr¬
niti domu in očetu pomagati pri
trgovstvu, čemu se je res ves vdal.
Ako ravno pa je Peter Bernardon
bil terd, sebičen in skop mož, je
Frančišek ves drugi; veselje do
blaga, do goljufnega denara, sko¬
post, vse to mn je bilo neznano;
on je bil, kakor mati, mehkega,
usmiljenega srca, darežljiv. Kar je
pridobil, je drugim razdelil; po¬
sebno ubogi so se mu tako usmi¬
lili, da je sklep storil: nobenemu
prošnje ne odreči, ki ga bo za¬
voljo ljubezni božje daru prosil.
Vrh usmiljenja, je bil Frančišek
tudi prijazen, zgovoren, ljubeznjiv
in veselega srca; bil je blaga duša.

Zaviden tej blagi duši, sklenil
je peklenski sovražnik Frančiška
v svojo mrežo vloviti. Frančišek
se da nekoliko zaslepiti, ker lju¬
bil je dobro voljo, veselice, muziko

12

in petje. Svojim prijateljem je pla¬
čeval drage gosti, in ko so se
zvečer dobro najeli in napili, so
se sprehajali v trumah po ulicah
mesta Asis-a, ter peli narodne pesmi,
ukali, razgrajali in razne šale in
norčije uganjali. Vendar Frančišek
ni bil enak sedajnim dobrovoljcem
in ponočnim rogoviležem, kterim
je le to dobra volja, če so se celo
noč potepali in mesenemu pože¬
lenju stregli; sv. Bonaventura pravi:
njega vse razveseljevanje ni tako
premotilo, da bi bil svoje devištvo
zapravil, temuč bil je tudi v ve¬
selju zmeren, pa tako sramožljiv,
da se je vselej sramoval in ves
rudeč v stran obrnil, ako je kdo
njegovih tovaršev kaj nespodob¬
nega zinil. O ljubi tretjerednik,
draga tretjerednica, ali bodisi kdor¬
koli ! ki to bereš, ali tudi ti, kakor
mladi Frančišek v lice zarudiš, ke-
dar kaj gnusnega, nečistega slisiš"?

13

Tako je bil Frančišek od vseh
spoštovan, od vseh ljubljen, od
vseh občudovan; imenovali so ga :
cvet mladine. Nek priprost človek,
razsvetljen od Boga, mu je po¬
množil slavo med rojaki s tem,
da je po mestnih ulicah in trgih
pridšemu svoj plajš pogrnil, ter
rekel: „Ta mladenič bo storil ve¬

like reči, zaslužil bo mnogovrstne
časti in vsi verni ga bodo spošto-
vali“. Je pa tudi hrepenel, Fran¬
čišek, po časti, in veselilo ga je
kar je bilo svitlega, imenitnega in
izvrstnega.

II. Frančišek se poboljša.

Posvetno veselje človeka vedno
bolj od Boga odvrača, in veliko
ljudi je v posvetnem veselju najšlo
svoje pogubljenje. Frančišku se
gotovo ne bi bilo boljše godilo;
pa Bog se ga je usmilil, da bi ga

14

na tisti pot pripravil, za kterega ga
je bil v svoji neskončni modrosti
odločil. Leta 1205, v njegovi cve-
teči starosti, bil je 23 let star, mu
pošlje hudo bolezen, ki ga tako
rekoč že na rob življenja spravi.
Sv.pismo pa pravi: „jjuda bolezen
dušo strezni/ (Sirah, 31. 3.) Fran¬
čiškov duli začne resnoben priha¬
jati in vse drugač misliti. Živo
spozna nečimernost posvetnega ve¬
selja, kajti nobena reč, ki ga je
zdravega veselila, ga ni bila v
stanu v bolezni razveseliti; pa tudi
potem ne, ko je zopet ozdravil.

On hrepeni po vse višjem do¬
brem, kot kar svet dati zamore. Pa
kje more on to dobiti, kje je tista
sreča, ki bo njegovo prazno srce
napolnila ?

Ko si misli srečo v vojaštvu
najti, sliši enkrat v spanju, da ga
nekdo po imenu kliče. Na njegov
odgovor: „tukaj sem/ mu glas veli:

15

„pojdi z menoj 1 '. Gre in kmalo je
v prostorni prelepi sobi, kjer je
bilo na steni mnogovrstno borivno
orožje razobešeno, vsako z znam-
njem sv. križa zaznamovano. Vse
se je lesketalo. Frančišek nad to¬
liko blišcobo strmi in vpraša, či¬
gavo je to orožje? In glas mu od¬
govori : „To orožje, Frančišek, je

tvoje in tvojih vojščakov. “ Ko se
zbudi, še bolj misli, da v vojski
ga čast in sreča čakate, dokler
mu zopet v spanju nek glas pove,
da prikazen od svitlega orožja,
ima duhoven pomen.

Zdaj je bil Frančišek vesel,
neka posebna sladkost mu srce
obliva, on hodi bolj sam in bolj
in bolj ljubi samoto, da bi s tem
ležje čez svoj poklic premišljeval.
Dan za dnevom se mu bolj pozna,
da ga nebeška luč razsvetljuje; on
moli, veliko moli, ne le doma in
v cerkvi, temuč še celo očitno po

16

potih. O ko bi vsi krščanski fautje
in možje Frančiška posnemali in
radi molili ter se odkrili takrat,
ko k molitvi zvoni!

Frančišek, zdaj v svojem srcu
prerojen, zmote svojega pretečenega
življenja bolj živo spoznava in
britko objokuje; ob enem pa Boga
neprenehoma prosi, naj mu raz¬
odene, za kteri stan ga je odločil.
Zunaj mesta bila je pod bregom
votlina, v ktero je večkrat molit
hodil. Nekega dne, ko v tej vot¬
lini prisrčno in goreče moli, se mu
sam križani Jezus prikaže. To ga
vsega prevzame srce mu poka
božje ljubezni, in trpljenje Jezusa
Kristusa se mu tako globoko v
spomin vtisne, da ga vselej solze
polijejo, kolikorkrat se ga spomni,
ali britko martro pogleda. Zdaj
spozna, da pot križa je tisti pot,
po kterem mora hoditi, da bo kdaj
velik, kakor Jezus sam pravi:

.17

„Ako hoče kdo za menoj priti,
naj zataji sam sebe, in naj vzame
svoj križ in naj hodi za menoj. “
(Mat. 16, 24.)

III. Frančišek romar in berač.

Frančišek nima več druge skrbi,
kakor sleči starega človeka, in
obleči novega, to je: stare navade
popustiti in novih, dobrih se popri¬
jeti. On gre v Rim na božji pot:
ljubi in bogato obdaruje reveže in
berače. Na grobu sv. Petra goreče
moli in se vroče v njegovo mogočno
priprošnjo priporoča, ter položi
toliko denarja na altar, da vsi ro¬
marji na njega gledajo in se nad
obilnim darom zavzamejo.

Ko je iz cerkve prišel, se po¬
meša med berače, razdeli med nje
do zadnjega solda svoje denarje, da
najpotrebnejšemu celo svojo obleko,
on pa se zavije v njegove cunje, ter

18

ostane cel dan na stopnjicah pred
cerkvo in prosi vbogajme tako milo,
da mn nobeden dara ne odreče.
Zvečer milošnjo beraču izroči, ki je
imel njegovo obleko, si z njim tisto
zopet zameni in se vesel zopet vrne
v Asis.

Frančišek je v Asisu še goreč-
neje molil in prejemal svete zakra¬
mente, posebno, ker so mu Asiški
škof priporočali goreče moliti, da
voljo božjo natančneje izve. Nekega
dne Boga v prisrčni molitvi nadle¬
guje, kakor evangeljski prijatelj
prijatelja o polnoči, ter prosi, naj
mu razodene, kako in v katerem
stanu mu zamore najzvestejše slu¬
žiti? Bog ga usliši. Frančišek nam¬
reč zasliši glas, ki mu pravi:
»Frančišek! že dolgo me prosiš, naj
ti razodenem, kar je moja volja: za¬
ničuj in sovraži vse, kar si do zdaj
po mesu ljubil in želel. Ako to sto¬
riš, boš skusil, da vse to, kar se ti

19

je do zdaj prijetno zdelo, se ti bo
mrzelo, ti bo grenko; in vse kar se
ti je do zdaj mrzelo in se ti gnjusilo,
ti bo sladko in prijetno.

Vesel tega glasa božjega, za¬
sede konja in dirja po Asiški plan¬
javi in prijezdi do trume beračev,
pri kterih s konjem obstoji. Ko vidi
gobavega med njimi, premaga svoj
gnjus nad njim, skoči s konja, mu
podeli bogati dar in ga še poljubi.
Ko pa konja zopet zasede, je gobavi
zginil, iz česar je spoznal, da ta
gobavi ni nikdo drugi bil, kakor
Jezus Kristus sam, ki se je večkrat
svojim svetnikom na zemlji v takovi
podobi prikazal. Od zdaj se mu
gobavi več ne studijo, temuč še išče
jih, in kderkoli za nje zve, jih obis¬
kuje, tolaži, jim streže in milošnjo
nosi. Zavoljo tolikega usmiljenja so
ga vsi občudovali, ljubili in iz hva¬
ležnosti svojega očeta in dobrotnika
imenovali. — Obiskuj tudi ti sin,

2 *

20

hčer svetega Frančiška, bolnike in
postrezi jim, ker to je telesno delo
usmiljenja in krščanke ljubezni,
katero ti bode Bog v večnosti drago
poplačal.

Frančišek je imel zdaj velike
skušnjave. Prejšno bolj posvetno
življenje, lepa obleka, dobre poje¬
dine, visoke misli, vse mu je vedno
bilo pred očmi in mu je zbujalo spo¬
mine in poželenje. Pa Frančišek se
ni dal omajati; natančno je zatiral
vse hude želje, goreče je molil in
prosil pomoči od Boga, ki ga je pa
tudi obilno tolažil in krepčal.

Nekega dne pride do stare cerkve
sv. Damijana, stopi noter, se vrže
pred podobo križanega Jezusa na tla
ter moli trikat tako le: „ Veliki Bog,
polni veličastva, in ti moj Gospod
Jezus Kristus, prosim te, razsvetli
me in razpodi teme mojega duha;.
podeli mi čisto vero, trdno upanje
in popolno ljubezen. Stori, o moj

21

Bog, cla te spoznam tako dobro, da
bom v vseh rečeh delal le po tvojem
navdihnjenju in kakor je primerno
tvoji sveti volji." Zdaj zasliši trikrat
glas: „Frančišek, pojdi popravi mojo
hišo, ki se vsa podira." On misli, da
mora cerkev sv. Damijana popraviti
in zato prosi milošnje, gre domu,
vzame sukna, ga proda, še svojega
konja, da bi le cerkev popravil, ki
je bila že stara. Njegov oče se nad
tem jezi in ga hoče ojstro kaznovati.
Frančišek pa zbeži v neki samotni
brlog, kder je zopet goreče molil,
in se britko jokal. Čez en mesec se
vrne v Asis nazaj, pa vpadenega
bledega obličja, raztrgan, le za silo
pokrit. Njegovi rojaki so ga zasme¬
hovali in ga norca imenovali, on pa
vse voljno prenaša. Oče Bernardon
ga krega, tepe, naposled ga zapre v
neko temno kambrico, misleč da se
bo tam zopet spremenil, in postal
kakor poprej. Ali Frančišek se ne

22

da omajati; on molči, on trpi in se
tolaži z besedami Jezusovimi: „Bla¬
gor tistim, ki preganjanje trpijo za¬
voljo pravice, ker njih je nebeško
kraljestvo.“ Mati ga je na tihem iz¬
pustila, kar očeta razkači; pa Fran¬
čišek stopi brez straha pred njega
in mu reče, da z veseljem trpi za
Jezusa. Oče zdaj tirja denar, ki ga
je Frančišek dobil za sukno in kon¬
ja ; toži ga pri mestni gosposki in
ker ga ta ni obsodila, se obrne do
škofa, kateri hitro po njega pošlje.
Škof Frančišku ljubeznjivo tako-le
govori: „Vaš oče so silno hudi na
vas; ako hočete Bogu služiti, vrnite
očetu denar, ki ga imate; znabiti je
po krivici dobljen. Bog neee, da bi
cerkvi na korist obračali to, kar
more potolažiti srd očeta vašega. Sin
moj, zaupajte v Boga, slobodno de¬
lajte, ne bojte se ničesar; on bo
pomočnik vaš, ter vam bo dal za
korist svoje cerkve vse kar je po-

23

trebno. “ Osrčen in poln božje lju¬
bezni reče Frančišek: „Gospod, jaz
jim bom povrnil, kar je njih, tudi
obleko." Na to se sleče, položi vse
pred škofa in reče: „Poslušajte vsi
in zapomnite si dobro: do zdaj sem
imenoval Petra Bernardona svojega
očeta; ker sem pa sklenil Bogu slu¬
žiti, mu dam ne le samo ves denar,
ki sem ga za sukno in konja dobil,
temuč tudi vso obleko, ki jo od nje¬
ga imam, nazaj, in od zdaj ne bom
več rekel: Oče Peter Bernardom,
temuč klical bom s polnim zaupan¬
jem : Oče naš, ki si v nebesih. “

Vsi pričujoči so do solz ginjeni:
škof pa velijo mu kako obleko pri¬
nesti. Strežaj prinese debel plajš, ki
ga Frančišek hvaležno vzame, se ž
njim ogrne, pozneje si ga je v me¬
niško obleko sešil, se poda, kot
revež, v samoto blizo cerkve sve¬
tega Damijana; tam se posti, biča,
premišljuje in moli goreče.

24

„Mene pa Bog varuj, da bi se z drugim
hvalil, kakor s križem Gospoda našega Jezusa
Kristusa, po kterem je meni svet križan in
jaz svetu".

(Gal. 6, 14.)

25

IV. Frančišek popravi tri cerkve,

se zaroči s sv. vboštvora in
vstanovi I. Red.

Frančišek ni bil pozabil povelja
Gospodovega, da naj popravi hišo
njegovo. Prepričan pa je bil, da je
hiša božja, ki jo ima popraviti, tista
cerkvica svetega Damijana, kjer je
bil prejel to povelje; v resnici je
bila namreč potrebna poprave. Ko
je v Gubiju stregel gobavim, mu je
ta misel šla vedno po glavi, dokler
je šel, da jo v djanju izpelje. Kakor
nekdaj preroki v mesta Judovska,
tako je prišel v Asis, syoje rojstno
mesto, ter je po ulicah oznanoval
veličastvo božje in potrebo tiste
cerkvice „Kdor mi da en kamen
tako je klical priprosto „ta bo imel
eno plačilo; kdor mi da dva, ta bo
imel dve; kdor mi da tri, ta bo imel
tri. u  Mnogi so mislili, da nori, ter so
ga zaničevali in posmehovali se mu;

26

drugi pa so bili ginjeni do solz, ko
so videli, kako je naglo zapustil ni-
čemernost tega sveta ter se tako
rekoč vpijanil z ljubeznijo božjo.
Frančišek je premagal vso sramoto,
ki mu jo je delalo zaničevanje ter
se je trudil neprenehoma pri poprav¬
ljanju tiste cerkve. Sam je nosil
kamenje in kar je bilo treba za
zidanje ter stregel kakor najmanjši
delavec. Popravil je potem tudi še
dve drugi cerkvi, staro cerkev sve¬
tega Petra zunaj Asisa in malo ka¬
pelico imenovano porcijunkula, kjer
so angelji peli ob njegovem rojstvu.
Vse to je storil najprej, da bi zado¬
stil svoji pobožnosti do presvete
device Matere božje in do svetega
Petra prvaka aposteljnov in dajse je
zatajeval in pri svetem delu opraviti
dal svojim rokam; ali že je tudi
slutil, da bodo te cerkve enkrat
zibel velike družine ter častita sve¬
tišča v sveti katoliški Cerkvi; delal

27

je s tistim tihim veseljem, kakor
ptiček, ki v samoti pripravlja
gnjezdice svojim mladim. „Poma¬
gajte mi“, tako je klical delavcem
pri svetem Damijanu, „zakaj tukaj
ho enkrat samostan ubogih žen, ki
bodo jako sveto živele in častile
očeta nebeškega po vsi sveti Cerkvi “.
V resnici so bile te tri iz kamenja
zidane cerkve podoba treh duhovnih
poslopij treh redov, ki jih je imel
vstanoviti sv. Frančišek. — Duhov¬
nik pri svetem Damijanu je imel
usmiljenje s pobožnim delavcem ter
mu je pripravil svoje večerje, ko je
minil dan trudnega dela, in Franči¬
šek je mili dar nekoliko dni hvale¬
žen sprejemal. Ali kmalu je začel
premišljevati to reč ter je rekel sam
pri sebi; „Ali boš pač povsod dobil
duhovnika, ki ti bo toliko dobrot
izkazoval? Tako ni ubogo življenje,
katero si imel izvoliti, temuč s skle¬
dico moraš hoditi od vrat do vrat

28

ter nabirati, kar ti usmiljena ljube¬
zen da. Tako moraš živeti iz ljubezni
do tistega, ki je ubog rojen, ubog
živel, ki je bil nag na križ pribit ter
tudi po smrti v tuji grob položen. 1 '
In drugi dan je že bral svojo hrano
ter sedel na cesto, da je pojedel,
kar si je izprosil; počutki in roke
so se proč obrnile od tiste gnjusne
zmesi; ali berž je začutil notranje
osrčevanje in ojačenje, katero mu
je poslal oče ubogih. Dobrotljivemu
gospodu od svetega Damijana pa
je rekel: „Nikakor ne skrbite več

za mojo hrano; jaz sem dobil prav
izvrstnega hišnika in kuharja, ki
mi zna kaj okusno napravljati jedi. “
Peter Bernardon je bil med tem
neznansko razkačen, ko je videl,
kako v ravno tistem mestu, kjer
je on bogat in češčen mogel živeti,
sin njegov kakor berač okoli hodi;
zato ga je zmerjal in preklinjal,
kjer ga je srečal. To sovraštvo

29

svojega očeta je Frančišek britko
čutil, in v tej globoki žalosti je
poiskal nekega celo ubozega in
siromaškega človeka, ki je živel
od beraštva, kakor on, ter mu je
rekel: „Ti si moj oče, pojdi z

menoj, bova delila svojo miloščino.
In če vidiš, da me moj oče Bernar-
don preklinja, ti bom rekel: bla¬
goslovi me, oče moj! in ti me boš
na to blagoslovil. “ Tako se je tudi
zgodilo.

Potem je rekel s ponižno ra¬
dostjo Bernardonu: „ Ali ne ver¬

jamete, da mi more Bog dati drugega
očeta, ki prejemam od njega blago¬
slov za vaše preklinjevanje? — Ko
je nekega dne v neki cerkvi molil
ter se v svoji puščavniški halji tresel
od mraza, pravi edini njegov mlajši
brat, Angel po imenu, nekemu pri¬
jatelju: „ Pojdi, pojdi k Frančišku,
pa mu reci, naj ti proda za en penez
pota.“ Frančišek odgovori na to,

30

prevzet od nebeške radosti: „ Ta pot
bom jaz Bogu drago prodal.‘‘

Tako je v največem pomanj¬
kanju in ponižanju in trdem teles¬
nem delu preživel leta 1206 in 1207.
Naslednje leto, ko je bil enkrat v
cerkvi svete Marije Angeljske pri
maši, so ga na čudežno poseben
način pretresle v globočini srca
besede svetega evangelija: „Vi ni¬
mate ni zlata, ni srebra, ni denarja
ko last imeti v svojih opašnjakih;
tudi torbe ne na poti, niti dveh
sukenj, niti črevljev, niti palice."
Zdelo se mu je, kakor bi s tem
evangelijsko vboštvo v popolni svet¬
lobi svojega bogastva in svoje lepote
stopilo pred oči duha njegovega.
„To je, česar iščem", tako je zakli¬
cal, „to je, kar iz celega srca želim",
in v tem trenutku je vrgel od sebe
mošnjo, palico in črevlje, oblekel je
ostro oblačilo pepelnate barve, pre-
pasal se s štrikom ter začel pridi-

31

gati pokoro svojim someščanom.
Tisti dan, leta 1208, je bil vsta-
novljen Red manjših bratov. Ta
nešteta frančiškanska družina, po
kateri seje prenovila podoba Cerkve
in sveta, se je porodila iz prisrč¬
nega združenja Frančiškovega s
svetim vboštvom. Bog je blagoslo¬
vil ta zakon. ,, Pojdite, rastite in
množite se!“ Tako je djal, iti ta
rodovitna beseda se je izpolnila
prečudovito.

Kmalu je privabila sladka diša¬
va čednosti svetega Frančiška ne¬
koliko učencev, ki so s vso ljubez¬
nijo zaceli pokoro delati. Bogat in
spoštovan Asiščan, Bernard iz Kvin-
tavale, se je hotel prepričati, ali se
je Frančišek iz prave pobožnosti
odpovedal posvetnemu blagu ali pa
iz nekake muhaste duhovne pritlič-
nosti. Povabil ga je torej k večerji
ter sta šla potem spat, kakor je bila
tedaj navada tudi pri bogatih in

32

gosposkih ljudeh, oba v eno izbo.
Bernard je smrčal, kakor bi bil že
zaspal, ali v resnici je opaževal
Frančiška, ki je kleče, z rokami v
podobi križa raztegnjenimi vroče
solze prelivaj e vedno ponavljal be¬
sede: „Moj Bog in moje vse!“ —
„To je v resnici mož božjitako
je rekel Bernard sam pri sebi ter si
očita lenobo svojo v vaji svetih
čednosti in ljubezen do minljivega
blaga. Ze čez nekaj dni je milost
božja dovršila čudeže v njegovi
duši ter je vprašal Frančiška: „Ako
je služabnik od svojega gospoda
prejel zaklad, pa ga več ne potre¬
buje, kaj naj stori ž njim? — „Vrne
naj ga gospodu odgovori Franči¬
šek. „ Torej", pravi Bernard, „ bodem
vrnil gospodu posvetno blago, ka¬
tero mi je podaril." Na to pravi
oni: „Kar me vprašate, je resna

reč. Pojdiva v cerkev k maši ter
moliva; potem nama bo sveti Duh

33

pač pokazal, po kateri poti imama
hoditi.“ Tako storita. Med potoma
pa se jima pridruži se 'eden, Peter
Katani, korar Asiške velike cerkve,
in tako gredo vsi trije k maši k sv.
Nikolaju. Tukaj ostanejo v molitvi
do devete ure, kakor so se bili zme¬
nili. Nato prosijo mašnika po navadi
tistega časa, da bi v pričo njih tri¬
krat odprl evangelijske bukve.
Duhovnik jim stori to, ter, ko prvič
odpre bukve, najde te besede: „Ako
hočeš biti popolnoma, pojdi, prodaj
vse, kar imaš, pa daj ubogim. “ Ko
vdrugič odpre bukve, najde te be¬
sede: „Ne nosite na poti nič seboj“
in ravno tako tretjič: „Ako hoče
kdo moj biti, naj zataji samega sebe,
vzame svoj križ in naj hodi za me¬
noj. “ „ Glejta “, pravi zdaj Frančišek
k spremljevavcema, „to je vodilo,
ki se ga imamo držati; to je volja
božja. Pojdita in storita, kar sta
slišala. “ —• In moža sta šla, prodala,

3

34

kar sta imela, ter ubogim razdelila
denar. Nato ju je oblekel Frančišek
v vbožno obleko podobno svoji, in
potem sta šla ž njim prebivat v
neko zapuščeno kočico pri cesti, ki
pelje iz Folinja v Perudžo, na plan¬
javi, ki se je imenovala po mnogih
zavijačah potočiča, ki teče po nji
Rivo torto, to je krivi potok. Tako
se začenja I. Red svetega Frančiška
z Bernardom iz Kvintavala in Petrom
Katanijem, ktera sta oba dosegla
veliko svetost, ki jo je Bog potrdil
z mnogimi čudeži.

Cez malo časa pridružil se je
totim svetim možem neki drugi Asi-
ščan, Egidij imenovan, in šli so na
delo, za zveličanje ljudi. Bernard in
Peter sta šla na Rimsko, Frančišek
in Egidij pa v Marko Jakinsko, da
bi tam učili ljudstvo in ga spodbu-
jevali z dobrimi zgledi. Ako so jim
manjkale najpotrebniše reči, ali jih
je kdo razžalil ali gerdo ravnal ž

35

njimi, veselili so se tega, duša pa
jim je ukala v nebeškem veselju.

Vedno več učencev pridobival
je Frančišek. Stanovali so v mali
hišici, komej da so vedili kje je
kterega prostor. Molili so, opravljali
dela pokore in podučevali ljudstvo
z besedo in z lepimi zgledi in niso
se bali ne težav, ne zaničevanja.
Frančišek jih je tolažil; rekoč:
„ Potrpežljivi bodite v britkosti, go¬
reči v molitvi, pogumni pri delu, pa
bo vaše plačilo kraljestvo božje, ki
je večno“.

Kar so izprosili vbogajme, so
delili z ubogimi. Kjer so našli cer¬
kev, so se vrgli na tla in molili,
kakor jih je učil sv. Frančišek ;
rekoč: „Molimo te, o Gospod, Je¬
zus Kristus! tukaj in po vseh cerk¬
vah, ki so na zemlji in blagoslav¬
ljamo te, ker si odrešil svet skoz
svoj sveti križ. “

s*

36

Frančišek je spisal vodilo v 23.
poglavjih, ki je obsegalo poleg na¬
vadnih treh obljub popolno odpoved
vsaktere lastnine in dolžnost le od
miloščine živeti. Potem je nekega
dne rekel bratom svojim: „Vidim
bratje, da hoče Gospod v svoji do¬
broti pomnožiti in razširiti našo
družbo. Pojdimo torej k materi svoji,
sveti cerkvi rimski, ter povejmo pa¬
pežu, kaj je Bog po našem trudu
milostno poklical v življenje, da bo¬
mo svoja dela nadaljevali po njegovi
volji in pod njegovim poveljem."

Grej o tedaj v Rim k papežu
Inocenciju III. in ga prosijo za po-
trjenje vodila, kterega so tudi ust¬
meno dobili, čeravno so nekteri
kardinali menili, da bo pretežko v
takem vboštvu, brez lastnine živeti.
Papež pa vidi v sanjah kako Fran¬
čišek cerkev sv. Joaneza v Lateranu
podpira, ko je se litela podreti, ter
z veseljem potrdi vodilo.

37

Kmalu na to je benediktinski
opat montesubazijski, po želji škofa
asiškega Frančišku in njegovi du¬
hovni familiji podaril cerkvico svete
Marije Angeljske, ali porcijunkulo.
Sv. Frančišek je čutil veličastni
namen te male kapelice ter je za¬
klical vesel: „Le-to le je sveti kraj,
kjer bi imeli bolj angelji prebivati,
kakor ljudje; ta kraj bo večni spo¬
minek dobrote božje do nas.“

Zdaj se je mogla uboga družina
Frančiškova brez skrbi oddehniti:
imela je prostor na solncu. Močen
po potrjenju papeževem se ni bal
Frančišek ničesar več na svetu. Le¬
tal je po vseh mestih, trgih in va¬
seh ter klical vsem povsod: „0 vi,
ki želite ta biser edini, evangeljski,
pridite, združite se z nami, da bomo
tržili z nebesi. Prodajte, kar imate
in dajte ubogim, pa pridite k meni
oproščeni vseh skrbi. Pridite, de¬
lajmo pokoro! pridite, hvalimo Boga

38

in služimo mu v priprostosti in vbo-
štvu!“ — In vsak večer se je vračal,
obdan od svojih novih duhovnih pri¬
dobitev ko zmagovavec k sveti Ma¬
riji Angeljski. Število teh učencev
svetega vboštva se je množilo čudo¬
vito. Brat Rutin se je svetil z lepimi
čednostmi kakor svitla mavrica v
oblakih, kakor rdeča roža vrtnica
zavoljo svoje goreče ljubezni in ka¬
kor bela lilija zavoljo svoje čistosti
je razširjeval sladko dišavo v Cer¬
kvi božji. Brat Leon je bil spoved¬
nik Frančiškov in najprisrenejši
prijatelj njegov; „ ovčica božja “ mu
je ljubeznjivo rekel sveti oče; po¬
doben je bil nekako svetemu Ja¬
nezu evangelistu, ljubljencu Jezu¬
sovemu. Čudež ponižnosti je bil
brat Masej Marinjanski in ravno
tako priprosti brat Juniper, ki ga
je imenovala sveta Klara „igračico
Kristusovo. “

Tako je bil sveti Frančišek v

39

enem letu že obilo udanih učencev
si pridružil, in kmalu je spoznal,
kako potrebno je z enakimi pomočki
tudi med ženskim svetom načeti po¬
dobno prenovljenje.

V. Frančišek vstanovi li. Red.

Sv. Klara.

Ne več ko tri leta po vstanovitvi
prvega je vstanovil sveti Fančišek
drugi Red, to je namreč red ubogih
gospa ali žen.

V Asisu je živel tisti časjbogat
in plemenit gospod, Favoron Siti po
imenu, ki je imel na Subazijski
gori grad imenovan Erdeča peč
(Sassorosso). Njegova žena je bila
Ortolona, kakor se hoče, iz stare
plemenite rodovine Fjumi. Ta po¬
božna gospa je porodila hčerko, ki
ji je dala ime Klara. Klara je
rastla v blagoslovih milosti božje

40

ter se vadila posebno v pobožnosti
in usmiljenju do ubogih; v obrambo
čistosti svoje pa je nosila pod dra¬
gimi oblačili spokorno obleko.

Tedaj je slovelo ime Frančiš¬
kovo, ki je ravno kot nov človek z
novimi čednostmi oživljal na svetu
pozabljeno življenje krščanske po¬
polnosti. Klara ga je želela videti
in slišati. Frančišek od svoje strani
razsvitljen od Očeta luči nebeške je
ravno tako želel videti jo, ter govo¬
riti ž njo. V resnici sta se s vso za¬
varovanostjo in svetostjo začela ob¬
iskovati med seboj, Klara sprem¬
ljana vedno od neke sorodnice, Bone
GvelMčo, pametne, in zanesljive
ženske.

In ni bilo dolgo, pa je mož
božji genil srce plemenite device,
da je sklenila slovo dati svetu ter se
popolnoma darovati Bogu. Na cvetno
nedeljo, tako je bilo odločeno, je za¬
pustila Klara posvetno življenje.

41

Opravljena v najdražja oblačila je
šla po naročilu Frančiškovem v cer¬
kev, kjer so po laški šegi vse gospe
iz škofovih rok prejemali blagoslov¬
ljene palme. Ali Klara je ostala v
deviški sramožljivosti na svojem
mestu na kolenih in škof sam je
stopil iz stopnic altarnih, šel k njej
ter ji palmo dal v roke. Na to je
zapustila še vedno dragoceno oprav¬
ljena hišo očetovo, šla je skozi
skrivna vratca ter v poštenem tova¬
rištvu prišla k sv. Mariji Angeljski.
Frančišek in bratje,- ki so ravno peli
ponočne duhovne ure, so z gorečimi
svečami v rokah slovesno sprejeli
to modro devico, ki je iskala ženina
in odrešenika svojega Jezusa Kri¬
stusa s svetilnico, ljubezni olja polno.
Klara odloži posvetno lepotičje, ki
seje razdelilo ubogim in v znamenje,
da se odpove vsi nečimernosti tega
sveta, ji Frančišek odstriže lase ter
jo obleče v oblačilo pokore. To se

42

je zgodilo v cerkvi pred altarjem
neomadežane device Marije.

Tako se je plemenita gospodična
v osemnajstem letu svoje starosti,
to je v najlepšem cvetu svojega živ¬
ljenja posvetila božjemu ženinu.
Frančišek jo je peljal še tisto noč
v samostan svetega Pavla pri Ba-
stiji kjer so bile takrat nune bene¬
diktinske, naj tam stanuje, dokler
Bog kako drugači preskrbi.

Ko so zjutraj to sorodniki iz¬
vedeli, kaj se je zgodilo, so se raz¬
jezili nad Klaro in tem, kar je sto¬
rila. Gredo toraj v samostan k sve¬
temu Pavlu ter jo izkušajo najprej
z lepimi besedami pregovoriti, da
bi domu šla, ali ko so videli, da
tako nič ne opravijo, jo hočejo s silo
odpeljati od tam. Tedaj Klara raz¬
krije glavo, da bi videli, kako ima
lase ostrižene, in prijemši se altarja
zagotovlja, da je nobena stvar na
svetu ne odtrga od Jezusa Kristusa.

43

Sorodniki so jo na to pustili v miru,
ker Bog ni dovolil, da bi se bila
ločila od njega.

Kmalu potem je prepeljal sveti
oče Klaro bliže Asisa v samostan
svetega Angela v Pancu, kjer so
bile tudi benediktinke. Tukaj je
sprejela od Boga to milost, da je za
njo prišla sestra njena mlajša, Neža,
šestnajst dni potem, ko se je bila
Bogu posvetila. Ko so to izvedeli
sorodniki, so se razsrdili bolj ko
kdaj prej in tedaj jih je teklo dva¬
najst v samostan, ter so Nežo od¬
nesli na rokah. Eden izmed njih pa
se je v silni jezi spozabil tako daleč,
da jo je vlekel za lase ter s pestmi
bil in z nogami suval. Neža ni
mogla storiti nič drugega kakor
vpila je: „Ah sestra ljuba, pomagaj
mi, ne pusti, da bi me vgrabili Je¬
zusu/ Klara moli za njo, in ne za¬
stonj. Neža je bila naenkrat tako
težka, da je ni bilo moč privzdigniti

44

od tal, dasiravno so poklicali na
pomoč z njiv, ki so tam blizo bile,
krepkih ljudi. Ti so zato poveliče¬
vali čudež s šaljivimi besedami: „Ni
čudo“, so djali, „ki je tako težka,
svinec je jela celo noč.“ Monald,
stric njen, je zato tako zdivjal, da
bi jo bil vbil, da mu ni Bog zadržal
roke s silno bolečino, ki jo je moral
trpeti dolgo časa. Klara priteče na
pomoč in ko je odpravila z veliko
težavo sorodnike, pelje sestrico na
pol mrtvo nazaj v samostan. Fran¬
čišek ji je nato slobodno mogel
ostriči lase ter posvetiti Gospodu
tudi njo. Obe pelje naposled v neko
hišo poleg svetega Damijana, kjer
je bil od križanega dobil povelje,
da naj popravi cerkev, ki se podira.

Kmalu so storile po njijnem
zgledu mnoge druge gospodične
in pri svetem Damijanu se je vsta-
novil ženski samostan, ki mu je
Frančišek Klaro postavil za opatico

45

in mater. Primoral jo je k temu s
pokorščino, dasiravno je bilo težko
ponižni devici tako čast in oblast
prevzeti. Tako se je izpolnilo pre¬
rokovanje Frančiškovo, ki je vabil
ljudstvo, da naj mu pomaga poprav¬
ljati tisto cerkev, ker bode tam stal
samostan žen, ki bodo s svojim
slovesom in življenjem v vesoljni
Cerkvi slavile in častile Očeta ne¬
beškega.

Za Klaro in Nežo je prišla tudi
najmlajsa sestrica Beatrica in na¬
posled celo mati Ortolona sama.
Kmalu so začeli bratje tudi drugod
po Italiji in zunaj Italije odpirati
samostane za uboge gospe, zlasti s
pomočjo Kardinala Hugolina, prija¬
telja Frančiškovega.

Kardinal Hugolin je po svetu
papaževem sam prevzel vlado dru¬
gega Reda Frančiškovega, odločivši
vesoljnega oglednika, ki naj bi
skrbel za njega po njegovih naroč-

46

bali. To je bil najprej neki redov¬
nik cistercijskega reda, Ambrož po
imenu. Po njegovi smrti pa je iz¬
volil brata Filipa Longa, enega iz
med prvih tovariev Frančiškovih,
z dovoljenjem, da sme oddati skrb
za posamezne samostane drugim
bratom.

Vodilo so dobile sestre od sve¬
tega Frančiška še le čez dvanajst
let. Do tedaj so se držale vodila
svetega Benedikta in nekaterih dolo-
čeb, ki jim jih je bil dal kardinal
Hugolin.

Klara s svojim samostanom, je
ostala zmirom pod vlado in skrbjo
Frančiškovo, kteri se je bil na
prigovarjanje kardinala Hugolina
k temu zavezal ustno in pozneje
tudi pismeno. Napredovala je od dne
do dne v evangeljski popolnosti, h
kateri jo je bil poklical Gospod, da
bi postala v resnici luč, ki bi
razsvitljevala senčnati svet ter zla-

47

sti ženski spol speljavala na pravi
pot svetili čednosti. Vedno pa je hre¬
penela po marterniški smrti in go¬
tovo bi je bila šla iskat med Sara¬
cene, mohamedance, ako je ne bi
bil zadržal njen spovednik !

Ali Saraceni so jo zato sami
prišli obiskat. Cesar Friderik II. je
bil namreč mnoge trume saracenske
pripeljal na Laško, da bi mu služile
zoper papeža; te so se razkropile po
dolini spoletanski ter so bile že na¬
menjene naskočiti samostan pri sv.
Damijanu. Klara je tedaj bolna
ležala na postelji; sestre so jokale.
Klara ne obupa; nesti se da v cer¬
kev, kjer vzame pukšico, kjer je
bilo sveto resno telo, in na to k
vratam samostanskim. Tamkaj je
tako govorila Kristusu, pričujočemu
v presvetem zakramentu: „Ne daj,
Gospod, zverinam v plen duš, ki
tebe spoznavajo, in vari svoje slu¬
žabnice, ki si jih s svojo drago krvjo

48

odrešil “. Ta trenutek seje godil
očiten čudež. Divjakom saracenskim
se je predrznost spremenila v strah,
popadali so z zidov, kamor so bili
že priplezali, ter vdrli vsi v beg.
Ali kmalu so se vrnili v mesto, da
bi je oropali. Klara s sestrami svo¬
jimi si je potresla glavo s pepelom,
ter je molila, da bi ji Bog rešil do¬
movino, in res, zjutraj 22. rožnega
cveta se je vzdignila silna nevihta,
ki je podrla roparski vojaščini šo¬
tore, in mesto je bilo rešeno.

Nepretrgana molitev in premiš¬
ljevanje je povzdignilo Klaro do
gledanja Božjega, kolikor je mogoče
v tem žiljenju. Med molitvijo je
navadno sladke solze prelivala. Za¬
tegadelj jo je nekdaj satan izkušal,
naj ne joka toliko, da ne oslepi;
ona pa je modro odgovorila: „Kdor
Boga vidi, ni slep. “

Ponižnost in vboštvo, to ji je
delalo po zgledu svetega serafin-

49

skega očeta največe veselje. Ker je
bila opatica. k čem ar jo je zave¬
zal sv. Frančišek pod pokorščino, je
imela najlepšo priliko, da se je va¬
dila v iiajiiižjih in najtrudniših služ¬
bah samostanskih.

Enkrat je noge vmivala neki
sestri, ki je prišla z bernje ter ji je
btela poljubiti nogo, ko jo je bila
ravno vrnila: ali tista sestra jo po¬
tegne iz ponižnosti nazaj z vso silo
ter dregne po nesreči Klaro v obraz;
Klara pa ko ljubeznjiva mati, se nič
ne vjezi zato, term e vnovič prime
noge ter jo poljubi s sveto ljubez¬
nijo.

Kar se tiče vboštva, ni le vse
svoje imetje razdelila ubogim; že¬
lela je tudi, da bi z naslovom vbo-
stva bil zaznamovan njen red, ter je
za to prosila samega papeža Inocen-
nija IH. Papež se je veselil tolike
gorečnosti ter ji je pisal z lastno
roko pismo, kjer ji je podelil pra-

50

vico vboštva, katerega do tedaj še
nikdar nihče ni prosil svetega se¬
deža.

Ali Klara ni bila zadovoljna,
dokler ni dobila za se in za sestre
vodila podobnega vodilu prvega
reda. Sveti Frančišek in kardinal
Hugolin, da vstrežeta pobožnemu
hrepenenju nje in sester njenih, se¬
stavita naposled leta 1224 vodilo,
ki je bilo bistveno tisto, kakor za
prvi red, prenarejeno kolikor se je
zdelo primerno za ženski spol. Ko
je Kardinal Hugolin potem postal
papež pod imenom Gregor IX., je
prišel pogledat v samostan k sve¬
temu Damijanu ter je ponudil Klari,
naj sprejme stanovitno posestvo in
dohodke, da vzdrži sestre, in da jo
hoče oprostiti obljube glede vboštva.
Ali ona mu je odgovorila: „Ne,

sveti Oče, ne odvezujte me od po¬
snemanja Kristusovega, odvežite me
rajši od grehov, ki sem jih storila/

51

V resnici se je zmirom trdno
držala svetega vboštva, kar ji je
Bog poplačal tudi že na tem svetu.
Nekdaj je bila velika lakota, in v
samostanu je bil, ko je bilo čas jest
iti, en sam hlebec kruha. Klara
pokliče delivko ter veli hlebec čez
pol prerezati in polovico poslati
bratom, drugo pa doma ohraniti za
sestre.

Iz tega pol hlebca veli pet¬
deset koscev narediti, kolikor je
sester prihajalo k mizi, ter jih polo¬
žiti na mizo. Pobožna hči odgovori,
da bi bilo treba prav Kristusovega
čudeža, da bi se tako majhin kos
kruha na toliko delov razdelil, ali
Klara pravi: „Le pojdi, hčerka
m oja, stori, kar sem ti rekla, in
zaupanje imej.“ Hči povelje mate¬
rino izpolni, mati h Kristusu po¬
vzdiguje zdihljeje za hčeri svoje.
Usti mali kos med tem raste de-
livki v rokah in vsaka sestra, kar

4 »

52

jih je bilo pri mizi, je dobila obilen
delek.

Ko neki drugikrat ni bilo olja
niti toliko, da bi bilo za zabelo bol¬
nicam, vzame Klara posodo in po¬
nižna, kakor je bila, jo vmije ter
postavi na stran, da bi jo našel pri¬
pravljeno, kadar bi prišel brat, ki
je hodil za sestre na biro. V resnici
se pošlje po njega in on hitro pri¬
teče, da bi brž pomoč prinesel v to¬
likem pomanjkanju. Ali Bog je na¬
redil, ko je molila sveta Klara, da
je našel brat posodo polno olja;
zato je mrmral sam pri sebi: „Te
ženske me imajo za norca, ker so
me poklicale; saj je posoda polna.“

Tolika je bila čudodelna moč
svete Klare, da je sveti Frančišek
dostikrat k njej poslal take, ki so
potrebovali prav posebne pomoči,
in v resnici so dosegli, kar so želeli.

Ko je Klara še živela, se je nje
red čudovito razširil. Mnoge pleme-

53

nite gospodične, ki so jih snubili
vojvodi, kralji in cesarji, so se po
njenem zgledu odpovedale svetu, in
sojo posnemale, kolikor je bilo njim
mogoče. S samostani so se olepšala
mesta, pa tudi majhini kraji po de¬
želi in hribi so se ovenčali s takimi
posvečenimi hišami. Čistosti slava
se je povzdignila na svetu, devištvo
je stalo v najlepšem cvetju.

Ali prišel je čas, ko je imela iti
služabnica Najvikšega k nebeški
ženitnim. O tej priliki je prišel k
n jej papež Inocencij IV., naslednik
Gregorja IX. Poda ji roko, da bi jo
poljubila; ali ona je htela na vsak
način poljubiti nogo in moralo se ji
je vstreči. Ponižno je prosila in pre¬
jela od samega papeža vesoljno
odvezo in najobilniši blagoslov.
Ravno tisti dan je bila prejela po¬
slednjo popotnico iz rok ministra
Provincialnega; zato je rekla se¬
stram z rokami v zahvalo sklenje-

54

nimi in solznimi očmi proti nebu
povzdignjenimi: „Hvalite Gospoda,
moie hčere, ker mi je danes blago¬
volil Kristus izkazati toliko dobroto,
da bi nebo in zemlja ne bila zadosti,
mi jo nadomestiti. Danes sem pre¬
jela Najvišjega samega in videla
sem Njegovega namestnika."

Brat Rinald, ki ji je na strani
stal v poslednjih trenutkih ter je
poznal nje trpljenje v toliko bolez¬
nih, jo je hotel opominjati k potr¬
pežljivosti; ali ona je odgovorila
naravnost: „Brat preljubi, kar sem
spoznala milost Gospoda svojega
Jezusa Kristusa po služabniku nje¬
govem Frančišku, ni mi bilo zoperno
nobeno trpljenje, nobena pokora
težka, nobena bolezen britka."

Po zgledu svetega Frančiška je
htela tudi ona narediti oporoko, da
priporoči hčeram sveto vboštvo,
medsebojno ljubezen, mir in spravo
in vse druge čednosti.

55

Naposled sta se ji prikazala
Jezus Kristus in presveta Devica in
potem se je preselila s tega sveta
v nebesa o polnoči med 11. in 12.
dnem meseca velikega srpana 1253.
Dosegla je bila šestdeseto leto živ¬
ljenja, štirdeseto redovništva svo¬
jega. Papež s kardinali in vsem
dvorom se je vrnil k svetemu Dami¬
janu ; tam je našel brate, ki so peli
na koru bilje za mrtvo. Že je hotel
vkazati, naj ne pojejo bilj, temuc
slovesne cerkvene molitve kakor o
praznikih svetih devic; le kardinali
so ga zadržali, ker so ga prosili,
naj se ne prenagli pri tako važni za¬
devi. Ostali pa so pri mrtvaških
opravilih in kardinal Ostijski je na¬
posled govoril krasno pridigo, pri¬
merno tako posebni priliki.

Ravno ta kardinal Ostijski, ki
je bil kmalu potem papež Aleksan¬
der IV., naslednik Inocencija IV.,
je dal preiskati čudeže, ki jih je

56

tako obilo storila sestra Klara, in
čez dve leti po smrti njeni, 1255,
jo je v Ananji postavil v zapisnik
svetih devic, ter vkazal, da naj se
v vesoljni katoliški Cerkvi obhaja
god njen. V ta namen je papež sam
zložil cerkvene molitve in pesmi.

Ko se je pozneje na stroške rim¬
skega sedeža dovršilo že od papeža
Gregorja IX. začeto zidanje samo¬
stana in velikega tempeljna poleg
cerkve svetega Jurija notri v mestu
asiškem, je dal papež Aleksander IV.
2. vinotoka 1260 v slovesni proce¬
siji telo svete Klare iz stare cerkve
svetega Jurija, kamor se je bilo v
prvo položilo, tam prenesti, in iz
hiše poleg cerkve svetega Damijana
zunaj mesta so se tudi sestre spre¬
mile v novo stanovanje k cerkvi,
ki se od tedaj imenuje svete Klare.

Nune drugega reda sv. Fran¬
čiška, ki so se imenovale od konca
uboge gospe, ali damijanite ali mi-

57

norise, so se potem začele imenovati
klarise in papež Evgenij IV. je celo
zapovedal, da se imajo vse nune, ki
se držijo kterega koli potrjenega
vodila drugega reda, imenovati
sestre svete Klare ali Klarise.

Drugi red frančiškanski, ta vi¬
soko ograjen vrt, je prinesel mnogo
nebeškega cvetja in sadja. Klara,
Neža, Koleta, Katarina Bolonjska
in Veronika Julijanova so pogla¬
vitne petere device tega reda, ki so
zaslužile, da jih je sveta Cerkev
svetnicam prištela. Dvanajst drugih
je za zveličane spoznala in očitno
jih častiti dovolila ; brez števila pa
jih je še, ki so umrle v sluhu sve¬
tosti ter od pobožnega ljudstva pre¬
jele priimek blažene ali zveličane,
kakor tudi služabnic božjih, ki se
jim po pravici daje naslov častit¬
ljive. Celo brez takih ni, ki so si
k liliji devištva pridobile mučeniško
palmo. Luč svete Klare je v resnici

58

osvetila cel svet in na tej gorki in
jasni luči so užgale in se užigajo
hčere njene ljubezni plamen v svojih
in v vernega ljudstva srcih.

VI. Frančišek pridigar.

Ko je Frančišek že dva reda
vstanovil in je imel v I. redu veliko
možev po božji volji, bogaboječih in
učenih, je mislil, kakovo naj bo
njegovo prihodno življenje. Misli
si sam pri sebi: Slab, priprost, ne-
učen sem, in imam od Boga veči dar
za molitev, kakor za pridigovanje.
Z molitvijo se pri Bogu veliko za¬
služi, molitev čisti naša srca, je z
Bogom sklene, in za vse čednosti
vname; molitev je studenec vseh
milost. Pridigar pa veliko vidi, ve¬
liko sliši in njegov duh je bolj raz-
mišljen, da ne more svoje molitve
celo zbrano opravljati.

59

Posvetuje se torej s svojimi
brati, kterim tudi po molitvi od
Boga izvedeti priporoči, kaj da je
volja božja. Pri vsem dvomu ga je
vender mikalo pridigovati, ker je ja
tudi Jezus Kristus, kterega posne¬
mati v vsem je skleni!, po svetu
bodil, učil in pridigoval. Na to pa
dobi od Jezusa samega povelje, da
naj gre in tudi pridiguje, ker On
ga ni samo za svoje, temuč za zve¬
ličanje tudi veliko drugih poklical.

Frančišek zdaj gre z brati v
Gospodovem imenu, in pridiga tako
goreče, da se vse na prše trka in
poboljšanje obeta. Celo na Jutrovo
se poda, da tam sv. evangelij ozna-
nuje, in tudi umrje za sv. vero, ako
bode potrebno. — Turški vojaki ga
zvežejo in pred Sultana vlečejo,
kteremu pa Frančišek srčno in ne-
prestrašeno Jezusov evangelij ozna-
nuje, da mu nič žalega ne stori,
temuč ga spusti z besedami: „Prosi

60

Boga, da me k tisti veri pripelje,
ktera mu najbolj dopade. Frančišek
se vrne v Italijo, kder se ga bratje
silno razveselijo, in mu v trumah na¬
proti gredo, on pa jih uči, opominja
in spodbuja v svetih čednostih.

VII. Odpustek Porcijunkule.

Porcijunkula imenovala se je
cerkvica, na južni strani asiškega
mesta, Mariji angeljski posvečena,
ki jo je Frančišek od očetov bene-
diktinov dobil s tem pogojem, da
naj bo ona prva cerkev njegovega
reda; za to jo je tudi v resnici imel.
Kadar se je od svojih apostolskih
potov vrnil, podal se je v to cerk¬
vico in tukaj se odpočil ter nove
moči od Boga si sprosil.

Ko neko noč mesca oktobra,
leta 1221, v svoji celici za spre¬
obrnjenje grešnikov goreče moli, se

61

mu angelj prikaže, ki mu veli iti v
cerkev, ker tam ga čaka Jezus in
Marija z veliko trumo angeljev.
Frančišek se vzdigne in hiti narav¬
nost v cerkvico, kder vse tako najde,
kakor mu je bil angelj povedal. Je¬
zusa, Marijo in trumo angeljev v
toliki svitlobi viditi, ga tako pre¬
vzame, da se brez zavednosti na tla
zgrudi. Jezus mu veli vstati, in mu
reče! ,,Frančišek! milost si našel
pri meni, tvojo molitev sem uslišal,
in ker tako neutrudno skrbiš za
zveličanje duš, prosi milosti, ktere-
koli želiš za zveličanje duš. Fran¬
čišek nebeško razsvitljen in raz¬
veseljen prosi tako-le: „Gospod!
ker mi nevrednemu grešniku prositi
veliš, te prosim za vse krščansko
ljudstvo, da, kdorkoli se z zgrevanim
srcem in čisto spove, in potem to
cerkvico Porcijunkulo obišče, po¬
polnoma odpustek, to je, odpuščenje
vseli časnih kazen, zadobi.“ Kristus

62

molče naznani, da je ta prošnja ve¬
lika ; zato se pa Frančišek hitro k
Mariji obrne, da ona ž njim vred
prosi. Marija prosi, pa Jezus še
molči. Marija dalje prosi; rekoč:
„Moj božji sin! usliši prošnjo svo¬
jega služabnika in obdaruj s to mi¬
lostjo mojo cerkvico k svoji časti
in v spodbudo cele svete katoliške
Cerkve. 1 ' Takovo prošnjo Kristus
usliši in tako spregovori: ,,Franči¬
šek ! velika je tvoja prošnja; pa naj
se ti zgodi, kar želiš, in še več za¬
služiš, ker je tvoja volja tako moji
podobna; zato moja ljubezen ti
cerkvici Marije angeljske ali Porci-
junkule, popolnoma odpustek podeli,
vsem tistim namreč, kteri bodo po
dobro opravljeni spovedi to cerkvico
obiskali. Pojdi pa k mojemu vidnemu
namestniku na zemlji, k papežu, in
prosi ga tega odpustka v mojem
imenu. — Na to Kristus, Marija in
angelji zginejo, Frančišek pa ostane

63

celo noč v cerkvici, in prisrčno hvali
Jezusa in Marijo za toliko milost.

Drugo jutro gre sveti Frančišek
z bratom Masejem Marijanskim v
Perudžo, kjer je bil takrat papež
Honorij III. „ Sveti oče“, pravi tam
Frančišek v priprostosti svojega
srca, „ni še prav dolgo, kar sem
popravil neko cerkvico na vaši zem¬
lji; prosim vašo svetost, da bi ji
podelili odpustek, tak, da ne bo na¬
vezan na nobene darove “. Papež od¬
govori, da to ne gre lahko, zakaj,
kdor želi odpustek, ga mora zaslu¬
žiti. „Vender“, pravi, „za koliko let
hočeš ta odpustek ?“ Na to pravi
sveti Frančišek: „Jaz nočem let, te-
muč duš.“ Papež vpraša na dalje:
„Kako hočeš duše?“ Sveti Frančišek
odgovori: „Sveti oče, hočem, ako je
ljubo vaši svetosti, da bo vsaki, kdor
pride v to cerkev, spovedan in skesan
in odvezan od mašnika, kakor je
treba, rešen vsega zadolženja in vseh

64

kazni v nebesih in na zemlji, od
dne, ko je bil krščen, noter do tega
dne in ure, ko vstopi v imenovano
cerkev." Papež odgovori na to:
„Dosti je, kar hočeš, o Frančišek,
in sveta cerkev rimska nima navade
takih odpustkov dajati." Sveti Fran¬
čišek odgovori: „ Gospod, to kar jaz
prosim, ne prosim v svojem imenu,
temuč vimenu tistega,ki meje poslal,
Gospoda Jezusa Kristusa. " Na to se
je papež precej vdal ter je rekel tri¬
krat : „Naj ho, naj bo, naj ho kakor
hočeš." Ali kardinali, ki so bili tam
poleg, so začeli govoriti: „ Gospod,
ko dovoljujete temu tak odpustek,
podirate in pokončujete jeruzalem¬
skega in tudi rimski odpustek apo-
steljnov Petra in Pavla bo vničen."
Papež odgovori: „Dali smo mu ga
in dovolili; ne moremo in ne spodobi
se preklicavati, kar se je zgodilo;
ali meje mu postavimo, da bo veljal
samo en dan v letu." Potem se

65

obrne k svetemu Frančišku rekoč:
„Vidiš, zdaj dovoljujemo, da bo od¬
vezan od kazni in zadolženja, kdor
koli pride in vstopi v imenovano
cerkev dobro spovedan in skesan.
In to hočemo, da naj velja za vselej,
pa samo skozi en dan, od prvih
večernic čez noč notri do večernic
sledečega dne.“ Na te besede sveti
Frančišek prikloni glavo ter gre iz
palače. Papež, ko vidi, da odhaja,
kliče za njim: „Oj človek priprosti,
kam greš ? Kaj neseš seboj od tega
odpustka ?“ Mislil mu je namreč
pisano dati, kar mu je dovolil. Ali
sveti Frančišek odgovori: „Meni je
zadosti vaša beseda. Ako je to delo
božje, ima on razodeti svoje delo.
Zato ni treba drugega pisma; pismo
naj bo Devica Marija, pisavec naj bo
Jezus Kristus, angelji naj bodo pa
priče. “

Ko se je vračal iz Perudže proti
Asisu, počivata nekoliko s tovaršem

5

66

v sredi pota, kjer je bil kraj gobavih,
in Frančišek zadremlje. Ko se pre¬
budi, moli, in po molitvi pokliče to-
varša, ter mu pravi: „Brat Masej,
jaz ti povem od strani božje, da je
odpustek, podeljen mi od papeža,
potrjen tudi v nebesih.“

Nekaj časa po tem dogodku,
neko zimsko noč, ko je bil sveti
Frančišek v celici, ki je bila na vrtu
pri cerkvici svete Marije Angeljske,
pride hudoba peklenska, ter ga
začne pregovarjati, naj si ne krajša
življenja s tolikimi pokorili, ker je
še mlad. Ali sveti Frančišek spozna
zanjke sovražnikove; sleče se in v
dušni gorečnosti hiti ven, ter se
vrže v sredo trnja, ki je bilo tam
na vrtu, ter se valja po njem, dokler
je bil ves oboden in krvav. Ko je
tako popodil skušnjavca, se mu
blišči okoli velika svitloba in dasi-
ravno je bila zima, daje zmerzovalo,
vidi po tistem trnju poganjati veliko

67

množino vrtnic, belili in rdečili, in
prikaže se mu množica angeljev, ki
mu pravijo; „Vstani, Frančišek, in
hitro pojdi v cerkev, notri te čaka
Kristus s svojo materjo.“ Frančišek
vstane, ter se vidi čudovito obleče¬
nega v belo obleko in pot proti
cerkvi se mu zdi ves pokrit in olep¬
šan z dragimi preprogami. S trnja
vtrga 12 rdečili vrtnic in 12 belih,
ter gre v cerkev, kjer najde Kristusa
Gospoda z Devico Materjo in trumo
angeljev. Tam se vrže na tla, ter
prosi zveličarja človeškega roda, da
bi mu blagovolil določiti dan od¬
pustka podeljenega že tej cerkvici.
Ko je tudi Mati Božja prosila za
njega, odgovori Kristus, da ima biti
tisti dan, ko je njegov apostelj rešen
bil verig in ječe, ter mu veli iti po¬
vedat to namestniku njegovemu v
Kim, Za priče pa naj vzame seboj
nektere tovarše, ki so slišali te reči
in nektere vrtnice, bele in rdeče, ki

68

jih je vtrgal na tistem trnju. Angelji
so nato zapeli „TeDeum laudamus“
in prikazen je izginila.

Vse te reči so poslušali bratje
Peter Katanij, Rutin Setij, Bernard
Kvintavaljski, Masej Marinanjski in
tovarši, ki so bili v eelieah zunaj
cerkve na vrtu, kjer je bila celica
svetega Frančiška. Zjutraj se je
oblekel sveti oče ter se odpravil v
Rim; seboj pa je vzel brata Petra
Katanija, Bernarda iz Kvintavale
in Angela Rijetskega. S temi pride
pred papeža Honorija, ki je bil v
lateranski palači, pove po vrsti vse,
kar se mu je zgodilo, ter mu poda
šest vrtnic, tri bele, tri rdeče; to¬
liko jih je bil izbral namreč iz med
tistih 24, ki jih je bil vtrgal, pre¬
sveti Trojici na čast.

Namestnik Kristusov piše, ko
se je prepričal tako o resničnosti
dogodbe, ki mu jo je povedal Fran¬
čišek, škofom v Asis, Perudžo, To-

69

der, Folinj, Spolet, Nočero in Gubij,
naj se snidejo v Asisu prvi dan ve¬
likega srpana, ter tam slovesno
razglasijo odpustek, dovoljen sve¬
temu Frančišku.

V resnici se ta dan o pravem času
snidejo in mnogo ljudstva iz okolice
se zbere k slovesnosti. Frančišek
stopi na oder, ki ga je bil pripravil
v ta namen, in ž njim vseh sedem
škofov; z veliko gorečnostjo govori
o svetem odpustku, ki ga je izprosil,
ter sklene, da bo ta dan vsako leto
na vse čase, kdor bo spovedan in
skesan stopil v to cerkvico, popolno
odpuščenje dobil vseh svojih grehov.
Ko slišijo škofje, da oznanja Fran¬
čišek odpustek za vse čase, so hudi,
ter pravijo, da ne morejo vrjeti, da
ki bil papež mislil, da se naj oznani
ta odpustek za vse čase. Škof asiški
vstane prvi, da bi ga oznanil samo
za deset let; ali nehote ponavlja to,
kar je Frančišek rekel. Eden za

70

drugim vstajajo nato ostali; vsaki
hoče popraviti svojega prednika, pa
oznani po božji naredbi ravno to,
kar je prvi oznanil Frančišek. Priče
tega dogodka so bili mnogi tako iz
Asisa in Perudže, kakor iz ostalih
mest v okolici. In vse te reči so
sporočili sveti bratje, to je brat Peter
Katanij, ki je bil že namestnik svet¬
nikov, brat Leon, spovednik svetega
Frančiška itd. Zapisala pa sta to
dva škofa asiška, v okrožnicah, ki
so v prvopisu ohranjene do današ-
nega dne.

Bog sam je skrbel, kakor je sv.
Frančišek naprej povedal, da seje
oznanilo delo njegovo o pravem
času z znamenji in čudeži in zato je
slovel v začetku 14. stoletja ta od¬
pustek že na daleč in široko, in od
vseh strani so se zbirale v Asisu ne-
preštete množice, da bi se ga vdele-
žile. Sveti Bernardin Sijenski je
našel tam leta 1427 več ko 200.000

71

romarjev. Kralji, kneginje, pleme¬
niti vitezi so s svojimi zavezniki in
podložnimi klečali v porcijunkuli,
njih solze in molitve so se mešale
s solzami in molitvami nepreštetega,
neznanega ljudstva.

Okoli srede 14. stoletja je mo¬
lila preimenitna gospa po noči sve¬
tega odpustka v porcijunkuli. „ Zme¬
šana in ostrašena sem v globočini
srca," tako je govorila njena duša
k Bogu, „ker trdijo neki ljudje, da
je ta odpustek ničen in izmišljen od
svetega Frančiška." Na to se oglasi
Kristus v njenem srcu, ter pravi:
„Hči moja, nikdar ne prebiva laž
tam, kjer je resnica in ogenj ljubezni
hožje doma. Prijatelj moj je resnico
imel v sebi in kar je djal, je res.
Ker je spoznal mlačnost človeško
v hrepenenju po Bogu in božjih re¬
čeh in posvetno njihovo poželjivost,
me je prosil znamenja ljubezni, da bi
žerjavca poželjivosti v njih pogasnila

in ogenj božje ljubezni se vnel. In
znamenje, ki sem mu ga dal jaz, ki
sem ljubezen, je bilo to, da bi vsi,
ki bi prazni prišli v njegovo hišo,
notri se napolnili z blagoslovi, ter bi
dobili popolno odpuščenje svojih
grehov.“ — G-ospa, ki je dobila tak
odgovor, je bila častitljiva služab¬
nica Kristusova, sveta Brigita.

Dolgo časa se je ta odpustek le
pri sveti Mariji Angeljski v cerkvi
porcijunkuli dobival. Ali ker pre¬
mnogim vernim ni bilo mogoče tam
hoditi, zato so papeži, namestniki
Kristusovi, po navdihnenju svetega
Duha in iz ljubezni do vernih krist¬
janov dovolili, da zamorejo ta odpu¬
stek po vseh cerkvah, vseh treh
redov sv. Frančiška dobiti vsi verni
katoličani tako, kakor v cerkvici
porcijunkuli sami. Zlasti je to odlo¬
čil leta 1622  papež Gregor XV., ki
je ob enem predpisal, da je zunaj
Asisa poleg spovedi tudi sveto ob-

73

hajilo potrebno k zadobljenju tega
odpustka. Iuocencij XI. je leta
1687 potrdil razširjenje, ter določil,
da se zamore ta odpustek darovati
tudi za verne duše v vicah. Da se pa
tako častitljivi cerkvi, kakor je por-
cijunkula, posebna prednost obrani,
je določil papež Inocencij XII. leta
1695, da naj se v njej zanaprej
skozi celo leto vsak dan more dobiti
popolni odpustek.

Dandanašnji ima odpustek por-
cijunkule to posebnost, da se more
dobiti tolikokrat, kolikokrat se v
določenem času, to je od večernic
prvega do večera drugega dne av¬
gusta, gre v cerkev porcijunkulo ali
ktero drugo cerkev prvega, drugega
ali tretjega Reda svetega Frančiška,
sploh v cerkev, ki ima ta odpustek.
Da so si prizadevali pobožni krist¬
jani večkrat ta odpustek dobiti, to
je prišlo v navado menda zlasti, ko
je papež Inocencij XI. določil, da se

74

zamore tudi za verne duše v vicah
darovati, in sveta cerkev te pobožne
navade nikdar ni grajala, skupščina
za svete odpustke pa jo je 22. sve¬
čana 1847 naravnost potrdila dolo-
čevaje zraven, da se more sveto ob¬
hajilo v ta namen v kteri koli si bodi
cerkvi sprejeti, in to so potrdili pa¬
pež Pij IX. 12. julija 1847.

Razen omenjenih pa morejo tudi
druge cerkve dobiti pravico do od¬
pustka porcijunltule, ako so vsaj
eno uro oddaljene od tistih, ki jo že
imajo; seveda se mora za to pravico
v Rimu posebej prositi. Tako je torej
dandanašnji katolškemu ljudstvu
po celem svetu brez velikega truda
mogoče tega imenitnega odpustka
pogostoma se vdeležiti, ter ž njim
tudi vernim dušam v vicah obile po¬
moči pridobiti. In imeniten, koristen
in mogočen je gotovo ta odpustek
nad vse druge, ter presega v nekem
oziru celo odpustek svetega leta.

75

O tem odpustka govori slavni
francoski pridigar Burdaluv: „Jaz
trdim, da je izmed vseh odpustkov
ta eden najbolj gotovih in izpričanih,
kar jih je v sveti cerkvi; zakaj ?
zato, ker je ta odpustek podeljen od
Jezusa Kristusa samega — prva
prednost, ki mu je edinemu lastna;
zato, ker je dokazan s čudeži naj¬
bolj gotovimi — druga prednost, ki
ga razločuje ; zato, ker je odpustek,
razširjen med vsemi narodi krščan¬
skimi s čudovitim dušnim napred¬
kom in pomnoženjem pobožnosti —
poslednja prednost, ki nam ga more
delati neizmerno dragocenega 1 '.

TEKZO OBDINE BI S. FKANCESCO.

TRETJI RED SV. FRAN¬
ČIŠKA.

Vlil. Frančišek vstanovi Tretji
Red pokore.

I. Začetek Tretjega Recla.

Leta 1221 je prišel sv. Fran¬
čišek v Kan aro blizu mesta Asisa.
Tam je z veliko gorečnostjo pridi¬
gal, kako kratko je človeško živ¬
ljenje, kako minljivo vse posvetno
veselje in časno blago, kako je torej
treba skrbeti za zveličanje edine,
neumrjoče duše, kako treba je po¬
kore. Take besede in pa njegovo
spokorno, sveto in čudežno življenje,
to je tako presunilo poslušavce, da
so vsi objokani na prsi trkali in
zdihovali: „Kaj bo z nami greš-
niki, če ne bomo spokorno živeli,
kakor naš pridigar Frančišek?*
Mnogo prebivavcev iz Kan are in
okolice, duhovni in svetni, tudi za¬
konski možje in žene, mladenči in
dekleta, sklenejo prodati vse svoje
irnetje, zapustiti zakonsko življenje

78

in v svetega Frančiška spokorna
reda stopiti. Ali sveti Frančišek,
mož po duhu božjem, ni pustil, da
bi se raztrgale zakonske vezi, tudi
ni hotel deželi jemati pridnih, pošte¬
nih delavcev. Opominja jih torej,
naj vsak v svojem stanu ostane in
svoje dolžnosti izpolnuje; vendar
jim obljubi dati posebno vodilo, po
kterem bodo mogli med svetom
Bogu služiti in svoje duše zveličati.
Začasno pa jim naroči vse to na
tanko izpolnovati, kar so slišali v
njegovih pridigah.

Iz Kanare gre na Toskansko v
mesto Florenc, kjer ga ravno tako
zvesto poslušajo. Po njegovem živem
in prepričavnem govorjenju spre¬
obrnjeni ga tudi tukaj prosijo, naj
jih sprejme v svoja redova. Takrat
živeči pisavci pravijo: „Slišati j e
bilo, kako so se po teh pridigah
sinovi poslavljali od svojih starišev,
kako so se eden drugega spodbujali

79

sorodniki in prijatelji in celo zakon¬
ski možje in žene. velikodušno svetu
se odpovedovati in bežati v samoto
ubogih samostanov, zadovoljni samo
s to tolažbo, da se bodo enkrat
zopet videli v nebesih. “ Godilo se
je ravno tako, kakor takrat, ko je
predhodnik Kristusov Jude k pokori
vnemal ;*) popraševali so se skrbno :
»Kaj nam je storiti?" — ali ko je
sveti Peter o binkoštih zbrani mno¬
žici oznanoval Kristusa križanega.
»Kaj nam je storiti, možje bratje?"
so presunjeni klicali.**)

Iz Florenca se poda sveti Fran¬
čišek v Podžibonci. Tam je živel
neki kupec po imenu Lucij ali Lu-
kezij, ki je bil poprej skop in la¬
komen mož, le za posvetno blago
skrben. Ali po milosti božji seje bil
z e pred nekaj mesci spreobrnil; po¬
stal je milosrčen in radodaren, ter

*) (Luk. 3. 10—15.)

**) (Ap. dj.' 2, 14—37.)

80

zgled prave krščanske pobožnosti.
Tudi svojo ženo, ki ji je bilo Bona-
dona ime, je bil pripravil k pobož¬
nemu, krščanskemu življenju. Lu-
kezij in njegova žena prosita torej
svetega Frančiška, naj ju še bolj
poduči in jima pravi pot pokaže, po
kterern bi mogla varno hoditi ter
večno zveličanje doseči. Sveti Fran¬
čišek jima pove, kako je že davno
mislil vstanoviti red, v kterern bi
tudi zakonski mogli Bogu popol¬
noma služiti, tako, da bi jim ne bilo
treba zapuščati sveta in v samo¬
stane se zapirati.

Nič boljega, pravi, jima ne ve
svetovati, kakor da v ta Red stopita.
— Tako je že sveti Frančišek sam
tretji Red ,,pot v nebesa“imenoval.-—
Ko na dalje resno o tej stvari g’0'
vorijo, prosita Lukezij in Bonadona,
naj jima pove, kako imata živeti v
tem redu in kako se oblačiti. Sveti
Frančišek jima odkaže ponižno

81

obleko pepelnate barve in pas z
vozli; tudi jima pove, kako naj ži¬
vita in v pobožnosti se vadita,
dokler ne spiše posebnega vodila za
vse tiste, ki bi želeli v ta novi
Red stopiti. Vodilo pa je spisal leta
1221, ali vsaj od konca nasled¬
njega leta.

To je začetek tretjega Reda,
kterega je sveti Frančišek imenoval
Red spokornih bratov in sester;
prva, ki sta bila v njega sprejeta,
sta bila torej Lukezij in njegova
žena Bonadona.

Lukezij je zdaj čudovito napre¬
doval v vseh čednostih. Bolj počasna
je bila Bonadona, ker je bila bolj
navezana na posvetno blago in bo¬
ječe skrbljiva za prihodnje potrebe.
Ona je torej dostikrat ovirala mo¬
ževa dobra dela, ker ni pustila, da
bi tako obilno miloščino delil.

Prigodi se pa, da je mnogo

Vbožcev in popotnikov po navadi

6

82

pred vratmi čakalo miloščine in
Lukezij je ves kruh, kar ga je
imel doma, med nje razdelil. Zdaj
pridejo drugi in Lukezij prosi za
nje ženo, naj bi jim kaj poskrbela.
Ali ta začne srdita zmerjati moža:
„0 zapravljivec, le za ptujce imaš
skrb? Nič mar ti ni za tvoje pre¬
moženje in ne misliš na to, da si
ves kruh že drugim razdelil in nimaš
sam več kaj prigrizniti? Meni se
zdi, da so se ti zavoljo tvojega ne¬
zmernega posta že vsi možgani po¬
sušili. Poberi se in drugod išči, da
boš dajal tem svojim sitnim bera¬
čem. “ Potrpežljivo je trpel Lukezij
krivico, ktero mu je delala s temi
besedami žena, in ponižno je prosil,
naj pusti kreg, ter zaupno pogleda
v krušno shrambo s spominom na
onega, ki je z malo kruhi in ribi¬
cami mnogo tisoč ljudi nasitil. Ona
uboga in, glejte čudo! notri najde
mnogo hlebov pečenega kruha, s

83

kterimi je lakoto vbožcem obilno
potolažila. Od zdaj nadalje je bila
Bonadona čisto spreobrnjena. Ni je
bilo več treba opominjati in spod-
badati. Sama je veselo hitela naprej
po poti krščanskih čednosti. Sku¬
šala sta se celo mož in žena, kako
bi prehitela eden drugega v tem
svetem prizadevanju. Nesrečni in
potrebni so bili nadalje tudi Bona-
doni prva skrb; bila je zdaj v res¬
nici kar nje ime pomeni, „buona
donna“, dobra žena, vredna te lepe
časti, da je bila prva sestra, kakor
njen mož prvi brat, svetega tret¬
jega Reda.

Razen teh dveh pobožnih za¬
konskih je sprejel sveti Frančišek
v svoj novi Red še mnogo drugih
pobožnih mož in žen po bližnjih
Mestih in vaseh, ki so po njegovih
pridigah spreobrnjeni prosili, da bi
jih v prva dva Reda sprejel, kterili
Pa ni hotel zato sprejeti, da bi pol-

6 *

84

jedelstvo, rokodelstvo in obrtništvo
škode ne trpelo.

Sveti Frančišek, pravi verni
in pokorni sin matere svete katol-
ške cerkve pa ni samo spisal vo¬
dila za spokorne brate in sestre
tretjega Reda, ampak on je tudi
skrbel, da je to vodilo potrjenje
dobilo od namestnika Kristusovega
na zemlji, rimskega papeža. Tedanji
papež Honorij III. je uslišal njegovo
prošnjo in ustno potrdil tretji Red,
kakor je to razvidno iz pisanj nje¬
govega naslednika Gregorja IX. od
leta 1227*) in odleta 1228.**) Pis¬
meno pa je to vodilo potrdil papež
Nikolaj IV., 17. avg. 1289.***)
Leon XIII. pa so to vodilo polajšali
30. majnika 1883.****)

*) („Nimis patontcr“).

**) („Detestanda“).

***) („Super montem“).

***«) („Misericors“).

85

2. N a m c n Tretjega Reda.

Iz tega je očiten tudi že namen
te vstanove, namreč spokorno, samo¬
stanskemu podobno življenje raz¬
širiti tudi med ljudi, ki med svetom
živijo. Kako si je to življenje mislil
in s kterimi pripomočki je namer-
jal sveti Frančišek svoj namen do¬
seči, to nam jasno kaže vodilo, ki
ga je dal svojemu tretjemu Redu.

To vodilo je tako priprosto, da
ga vsaki lahko spolnuje; nikoga
ne ovira stanu primerno živeti, tudi
ne nalaga butare, da bi je človeška
slabost ne mogla nositi. Rahlo in
brez silovitosti napeljuje vsakega,
kako naj pred vsem drugim svoje
dolžnosti kakor katolški kristjan
natenko spolnuje, napuh in niče-
tternost tega sveta zaničuje, drugih
pravice spoštuje, v bližnjem časti
božjo podobo in mu povsod skazuje
bratovsko ljubezen, sploh, kako naj

86

živi po nauku in zgledu svojega ne¬
beškega učitelja Jezusa Kristusa.

Le osebe neomadežanega živ¬
ljenja in pravi spokorniki in spo-
kornice, ki so katolške vere in po¬
korni sveti cerkvi, zamorejo stopiti
v tretji Red in se vdeleževati nje¬
govih dobrot. Ni pa samo to zadosti,
ampak pred sprejetjem morajo pro-
sivei povrniti vse krivično pridob¬
ljeno blago in očitno se spraviti s
svojimi bližnjimi; tudi morajo voljo
imeti spolnovati božje in cerkvene
zapovedi, in vodilo tega Reda.

Nadalje je vredil sveti Fran¬
čišek pred vsem domače, družinsko
življenje. Udje tretjega Reda naj se
priprosto oblačijo, brez lepotičenja
in prevzetnosti, naj spolnujejo bo-
goljubno in zvesto dolžnosti svo¬
jega stana, naj bodo pokorni vikšim,
sploh naj hrepenijo po pravi krš¬
čanski popolnosti. Zategadelj jo
prepovedal sveti oče Frančišek za-

87

bajati v gledišča inna  nespodobne
veselice, ples itd. Življenje v tret¬
jem Redu bodi ponižno, zatajevano
s postom, posvečeno z molitvijo.
Sveti Frančišek priporoča večkrat,
kakor je sicer zapovedano, spreje¬
mati svete zakramente, vsak dan,
če je mogoče, poslušati sveto mašo,
natanko opravljati redovne molitve,
izpraševati svojo vest vsak večer,
obiskovati bolne in moliti za umrle
brate in sestre itd.

Posebno želi in tirja sveti Fran¬
čišek, da naj živijo tretjega Reda
udje v miru med seboj in z drugimi.
Zategadelj vkazuje, da naj vsak,
ki v Red stopi, naredi o pravem času
testament, kdor ima pravico za to,
in to zato, da bi ne vmrl kdo brez
gotove določbe, komu njegova last¬
nina po smrti pripada. S tem boče
v okom priti pravdam in prepirom,
kterih naj se bratje in sestre skrbno
varujejo. Ce pa vendar kdaj prepir

88

med njimi nastane, naj ga poravnajo
med seboj; če pa to ni mogoče, naj
se obrnejo do postavnega sodnika;
kreg in prepir, obrekovanje, zasra¬
movanje in kletvina naj ne kraljuje
in ne vlada med udi. Tretjeredniki
naj tudi ne prisegajo brez prave po¬
trebe ; prisegati smejo, da mir nare¬
dijo, svojo vero spoznajo in da pri¬
čajo pred sodbo itd.

Ali sveti Frančišek, ne le da je
vodilo spisal, po lcterem naj se
ravnajo posamezni udje njegovega
tretjega Reda; on je dal Reda tudi
višje in predstojnike, kteri imajo za
svoje podložne brate in sestre v vsa¬
kem oziru skrbeti, on je predpisal
shode in zbore, kjer imajo bratje in
sestre skupaj moliti in božjo besedo
poslušati, kjer jih imajo predstojniki
učiti, opominjati in svariti.

Da je tak Red zlasti za tiste ve¬
lika dobrota, ki so nekdaj grešniki
bili, pa so se po pravi pokori k Bogu

89

nazaj vrnili, tega ni treba še le do¬
kazovati ; tako so jim namreč zama¬
šeni glavni izvirki pregrešnega živ¬
ljenja, zavarovani so pred zopetnim
padcem z najmočnejimi pomočki;
po predpisanih delih pobožnosti,
pokore in krščanske ljubezni pa se
pospešuje njihova popolna sprava
z Bogom. Ravno zato je imenoval
sveti Frančišek ta svoj Red spokorni
Red ali Red spokornih bratov in se¬
ster. S tem pa nikakor niso izklju¬
čeni tisti, ki niso storili takih gre¬
hov, da bi jim bila ostra pokora
potrebna. Kakor spokornike vrnitve
v stare grehe, tako bo varoval tretji
Red nedolžne prvega greha. Vsaki
ho dobil v Redu moči in pomoči, da
se bo mogel čedalje bolj očistiti vseh
Madežev in pomanjkljivosti in vedno
yiše se povzdigovati v pravi krš¬
čanski popolnosti. Moti se pa, kdor
Meni, da stori duh svetega Fran¬
čiška Človeka pustega, otožnega in

90

Smernega, nasprotnika umetnostim,
nedolžni zabavi in priprostemu raz¬
veseljevanju. Ravno narobe je hotel
sveti Frančišek, dn naj bodo njegovi
otroci vedno veseli, veselje v Go¬
spodu naj se sveti na njih obrazih.
On je bil prijatelj pesništvu in petju,
in je želel, da naj bodo tako tudi
drugi; ali on je hotel, da naj vse te
lepe reči služijo časti božji, ne pa
posvetnosti in grehu. Njegov tretji
Red je ravno tako nasproten krivi
ostrosti, napačni pobožnosti in fana¬
tizmu, kakor vnemarnosti, mlačnosti
in duhovni lenobi. Nič pretežavnega,
nič prenapetega ne nalaga in ne
tirja, nič kar bi delalo človeka čud¬
nega posebneža ali sitneža; legreha
in prevelikega hrepenenja po poze-
meljskem vživanju ga ima varovati,
narediti in ohraniti ga ima Bogu in
ljudem ljubega in dragega.

91

3. Duhovne dobrote Tretjega
R e d a.

Vprašanje pa je zdaj, je li tretji
Red v tej svoji prvotni obliki tudi v
resnici pravi red, ali ni znabiti le
navadna bratovščina? Na to vpra¬
šanje z jasnimi besedami odgovarja
papež Benedikt XIII. v pismu,*)
pisanem 10. decembra 1725. On
imenuje tretji Red „pravi Red, popol¬
noma različen od bratovščin “. Tudi
Leon XIII. pišejo v svojem pismu,**)
pisanem 30. majnika 1883, s kterim
vodilo tretjega Reda lajšajo tako-le :
»S tem pa naj se ne misli, da je kaj
odvzeto bistvu tega Reda, ktero
hočemo, da naj popolnoma nespre¬
menjeno in celo ostane". Posebej še
pa so, 7. julija 1883, pričujočim ge¬
neralnim ministrom redovnim rekli:
Tretji Red svetega Frančiška je
»pra vi Red“.

*) (Paterna Sediš...)

**) (Misericors.. .)

92

In da je temu res tako, tega se
lahko sami prepričamo, ako pomis¬
limo, da imajo bratovščine le nekake
predpise ali postave, po kterih naj
bi udje opravljali nektere določene
dobra dela, tretji Red pa ima vodilo,
po kterem imajo njegovi udje vrav-
nati vse svoje življenje; in kdor
hoče vstopiti v kako bratovščino, ni
mu treba, kakor, da da po tem, ki
ima oblast, svoje ime zapisati v za¬
pisnik ; v tretjem Redu pa je treba
prebiti eno leto poskušnje, kakor v
popolnem Redu, in potem se dela
obljuba po predpisanem načinu. Ob¬
ljubi se vpričo Boga vsegamogoč-
nega, na čast brezmadežni, blaženi
Devici Mariji, svetemu očetu Fran¬
čišku in vsem svetnikom ves čas
svojega življenja spolnovati zapo¬
vedi božje in vodilo tretjega Reda,
za prestopke pa od duhovnega
predstojnika naloženo pokoro oprav¬
ljati.

93

Se le po tej obljubi je ud Redu
popolnoma vtelešen.

Res pravi vodilo v tretjem po¬
glavju, § 5, da se s to obljubo nihče
pod smrtnim grehom ne zaveže iz-
polnovati, kar se nalaga, — in
kakor so papeži določili, tudi
pod malim grehom ne—, ali vodilo
pristavlja: „Naj zadostijo, to je :
naj pokoro opravijo, ako se kaj
pregrešijo v tem, kar so obljubili."
Potem takem je dolžen vsaki opra¬
viti pokoro, ktera se mu naloži za
prestopke, in bi imel greh, kdor bi
tega ne hotel storiti. Zato je ta ob¬
ljuba tudi več, kakor le z besedami
izgovorjen sklep, je namreč vsaj po¬
godila obljuba, ki v najrahleji obliki
k čednosti priganja in nikakor pre¬
cej z grehi ne obtežuje. Po pravici
se torej tretji Red imenuje Red, in ne
bratovščina. — Dobički, kterih se
zamore goreč kristjan v tretjem Redu
vdeleževati, pa so ob kratkem ti:

94

Kdor stopi v Red, s tem zapusti
svet in pokaže, da svojega upanja
ne obrača k minljivim posvetnim
rečem, temuč k večnim nebeškim
zakladom. Kdor stopi v tretji Red,
telesno sicer ostane med svetom, ali
njegova duša se otrga od tega, kar
svet ljubi in čisla, in išče, kar je
božjega. Ta korak že sam pri sebi
razsvetli dušo, srce kvišku po¬
vzdigne in voljo pokrepča, da more
stanovitna ostati v dobrem; in to je
prva korist tretjega Reda. V redu po¬
tem vodilo ude k stanovitnosti v
dobrih delih navaja in k pametnemu
razvrščenju, po kterem se imajo
opravljati. Nikakor ni vse eno, ali
se dobra dela opravljajo v Redu po
vodilu, ki ga je sveta cerkev potr¬
dila, ali pa zunaj Reda po lastni
volji. Lastna volja je nestanovitna
in brez rednosti. Koga sama lastna
volja vodi, ta bo sicer danes znabiti
mnogo dobrega storil, jutri pa bo

95

storil zdaj to, zdaj uno brez pravega
reda in razmere.

Pa še nekaj drugega prav važ¬
nega je treba tukaj pomisliti. Kdor
dela, kar sam hoče, ta izpolnuje le
svojo lastno voljo, le sam sebi streže,
le sam sebi služi, in za to mu ni nihče
dolžen plačila. Služabniku pa, ka¬
teri stori, kar mu je gospod velel,
gre plača, naj bo stvar, ki jo je
storil, še tako malo vredna sama na
sebi. Res je sicer, da mora vsaki
kristjan biti služabnik božji, ali
kdor stopi v tretji Red, stopi k Go¬
spodu Bogu se v neko posebno službo,
ktere opravila so mu ravno v vodilu
tega reda odločena. Kdor je v tret-
rem Redu, opravlja iz pokorščine to
in tako, kar in kakor mu vodilo in
po vodilu Bog nalaga, ne, kar bi se
sam izmislil, ali kakor bi se njemu
kolje zdelo. On ne dela po svoji
v olji, ampak po božji, in zato je to,
kar on po vodilu stori, veliko več

96

vredno, kakor to, kar drugi kristjan
iz pobožnosti le po svoji lastni volji
stori; več velja pred Bogom, če tret¬
jega Reda ud moli, kar mu vodilo
nalaga, kakor če bi kdo drugi, ki ni
v Redu, še enkrat toliko in še več in
z večo gorečnostjo molil. Kako lep
in velik dobiček je to!

Ali ne le da ima, kar človek v
Redu iz pokorščine stori, večo vred¬
nost, kakor kdar bi ravno to storil
po svoji volji zunaj I^eda — vsaki
ud tretjega Reda se vdeležuje tudi
vseh drugih dobrih del, kar jih storijo
njegovi duhovni bratje in sestre ne
le v tretjem, ampak tudi v obeh
drugih Redovih svetega Frančiška.
Kakor veliko občestvo svetnikov
vse ude svete cerkve v eno telo
veže, v kterem molitev in zadosto-
vanje enega uda tudi drugemu ko¬
ristiti more, tako je tudi v družini
svetega Frančiška neko posebno
občestvo svetnikov, po kterem more

97

posamezen ud mnogo milosti spre¬
jeti. In to se razteza ravno tako na
živeče ude te velike družine, kakor
na tiste, ki so se že preselili na oni
svet, bodi si, da so svetniki v nebeš¬
kem veselju, ali pa, da se imajo še
pokoriti v vicah.

Kar se tiče živih, vemo, da
molitve in druge dobra dela tistih
udov, ki so večo popolnost do¬
segli, koristijo in podpirajo one,
ki so še bolj slabi; ravno tako
jih tudi dober zgled duhovnih bratov
in sester k - dobremu nagiblje, in
svarjenje in opominovanje redovnih
višjih jih varuje, da ne zajdejo. Sv.
pismo pravi: „ Gorje temu, kdor je
sam ; zakaj, če pade nima nikogar,
ki bi ga vzdignil."*) Sploh pa ima
združeno opravljanje molitev in
dobrih del pri Bogu tudi več vel¬
jave, kakor posamezno; saj pravi
Gospod: „Kjer so dva ali trije v

(Pridg. 6, 10.)

7

98

mojem imenu zbrani, tam sem jaz
v sredi med njimi.“*)

Še veči korist donaša tretjered-
niku po občestvu z onimi redov¬
niki svetega Frančiška, ki so že
končali svoj tek in venec večnega
plačila dobili v nebeškem kraljestvu.
Vsi ti veliki svetniki so mu pesebni
zavetniki in priprošniki, zlasti pa
naš ljubi sveti oče Frančišek. Tudi
posebno varstvo prečiste device Ma¬
rije brez madeža spočete je zagotov¬
ljeno vsakemu tretjeredniku ; ona je
namreč patrona Frančiškovih re¬
dov v nebesih, kakor so ti vedno
bili posebni zavetniki njenega neo-
madežanega spočetja na zemlji, do¬
kler je naše dni ko nezmotljiv sod¬
nik to posebno milost božjo ji slo¬
vesno prisodil pred celim svetom —-
tretjerednik papež Pij IX.

Ali na onem svetu imamo tudi
brate in sestre, ki se niso popol-

*) (Mat. 18, 20).

99

notna čisti ločili iz tega življenja in
se morajo tam očiščevati in poko¬
riti, preden zamorejo nebeškega ve¬
selja deležni biti. In kdo ve, ali ne
bo v kratkem tudi on sam prišel v
tiste grozovite vice, da v neizmer¬
nem trpljenju spere z duše madeže,
in dostoji pokoro, ki jo je zamudil
na tem svetu. Ali veseli se v žalosti
verna duša, ki si bila v tretjem Redu;
ti smeš po vsi pravici upati polaj-
šanega trpljenja in naglega odre¬
šenja, saj za-te prosi tvoja mogočna
zavetnica, kraljica nebeška Marija,
saj za-te prosi tvoj oče Frančišek
in toliko svetih bratov in sester v
nebesih, in vedno moli za-te toliko
pobožnih bratov in sester na zemlji.
Glejte torej, neizmeren dobiček tret¬
jega Reda, ki mora vsakega uda z
veliko tolažbo in veselim upanjem
napolniti.

In naposled imamo tukaj še
nekaj prav važnega pristaviti. Naša

7 *

100

ljuba mati sveta katolška cerkev je
z veliko radodarnostjo Redove sve¬
tega Frančiška obdarila s svetimi
odpustki. Kdor je v tretjem Redu,
veliko lažje dobi odpuščenje časnih
kazni, veliko lažje zadosti pravici
božji že na tem svetu, da se mu ne
bo treba ojstro pokoriti na onem
svetu v vicah, pa tudi veliko lažje
in bolj, ko drugi ljudje, zamore po¬
magati svojim ranjkim, ako na onem
svetu še pomoči potrebujejo, in
sploh vsem vernim dušam v vicah.

Vsemu temu se zamore le never¬
nik smejati — verni kristjan pa ne
vemo, kako in zakaj da bi se pomi¬
šljal in obotavljal in ne hotel imeti
toliko dobičkov, toliko duhovnih
dobrot, toliko pomoči na poti k
zveličanju, ki mu jih ponuja tretji
Red svetega Frančiška tako rekoč
zastonj, in, kar je poglavitno, brez
vse nevarnosti, ker ne veže, kakor
smo že omenili, k ničemur pod

101

smrtnim grehom, in tudi pod odpust¬
ljivim grehom edino le k pokori,
katera se more naložiti za prestopke
zoper vodilo.

IX. Razširjanje ill. Reda.

Iz Toskane, kjer je, za Lukezi-
jem in Bonadono, še mnogo ljudi
obojega spola in različnih stanov
pristopilo k tretjemu Redu, vrnil se
je sveti Frančišek zopet v svoj
domač kraj, v asiško okolico. Tam
je sprejel v svoj novi red vse tiste,
ki so se bili po njegovih pridigah v
Kanari spreobrnili in v njegova
prva dva Redova želeli sprejeti biti.

Drugo leto, 1222 po Kristusu, pa
seje napotil sveti Frančišek v južne
kraje in je prišel v Rim. Tam se je
seznanil z imenitnim gospodom iz
stare in mogočne hiše Orsini, Ma¬
tejem de Rubeis. Ta plemeniti mož

102

je bil prvi Rim ec, ki je stopil v tretji
Red svetega Frančiška.

Imenovani plemenitaš je bil sv.
Frančiška k kosilu povabil. Fran¬
čišek je prišel ob uri, kakor mu je
bilo rečeno. Ali gospoda še ni bilo
doma; Frančišek je moral čakati.
Med tem se je delila jed med uboge,
ki so se o poldne zbrali na dvorišču
tega bogatega gospoda, kjer so
vsak dan dobivali miloščino. Ko to
vidi Frančišek, brž gre tudi on na
dvorišče in se previdno zameša med
ubožce, ter sprejme tam miloščino.
V tem pride gospod domu in
vpraša, kje je brat Frančišek. Posli
ga iščejo povsod, ali nikjer ga ni
videti. Plemenitaš se zaroti, da ne
bo kosil drugači, kakor, da ima
Frančiška poleg sebe pri mizi, stopi
sam k oknu in brž ga zagleda na
dvoru med berači sedečega. Vmije
si toraj roke in gre naravnost dolu,
ter se vsede na tla poleg moža bož-

103

jega. „Brat Frančišek, 1 * pravi, „ker
nočeš ti obedovati z menoj, obedoval
bom jaz s teboj. “ In tako je storil —
poln pobožnega veselja, ko se je
videl prištetega ubožcem Kristuso¬
vim. Ko mu je potem Frančišek
pravil o tretjem Redu, ki ga je vsta-
novil za posvetne in zakonske ljudi,
prosi ga plemeniti gospod, naj tudi
njega sprejme in poduči v pobožnih
vajah in dolžnostih, ktere le-ta Red
nalaga. To je storil sveti Frančišek
z velikim veseljem.

Pa še nekaj drugega posebnega
se je zgodilo pri tej priliki. Imel je
imenovani gospod Matej de Rubeis
sinčka, Janezka po imenu, ki so ga
tedaj še pestovali. Tega je prinesel
svetemu Frančišku, da bi ga blago¬
slovil. Mož božji vzame dete na na¬
ročje in ga blagoslovi, očetu pa
pove, da bo ta otrok velika čast,
družini, da bo enkrat papež. Na to
zopet k otroku obrne oči in, kakor

104

bi bil že pameten, ga resno in lju-
beznjivo nagovori in prosi, naj bode
nagnjen njegovemu Redu. Potem ga
očetu nazaj poda, ter pravi! „Ne bo
našega Reda brat, temuč branivec;
ne bo sin, temuč oče, pod čigar senco
bodo živeli naši in se veselili.
Mnogo dobrega za nas vidim v tem
otroku in njegovih malih ročicah
shranjene nam velike dobrote. “ Oče
strmi nad tem prerokovanjem in
vesel hrani v svojem srcu Fran¬
čiškove besede, dokler jih je videl
izpolnjene in svojega sina kot Ni¬
kolaja III. na apostoljskem sedežu.
Bil je že ko kardinal Janez Gajetan
Redu branivec ali zavetnik, kakor
je prerokoval sveti Frančišek — ko
papež pa mu je bil dober, ljube-
znjiv oče.

Grinljivo je brati, s kako milimi
besedami je izročal, ko je postal
papež, drugemu kardinalu varstvo
Redov svetega Frančiška. „Dajemo

105

ti,“ je rekel med drugim, „kar te
bo pripeljalo v sveti raj, molitve
vseh svetih bratov tega Reda. Daje¬
mo ti najboljše, kar imamo, hrepe¬
nenje svojega srca, punčico svojih
oči. “ Pri teh besedah so se mu vlile
solze, jok je premagal tolikega
moža, in vsi pričujoči so ž njim na
glas jokali.

Ni prostora tukaj, da bi na dalje
razkladali, kolikih dobrot je ko
papež skazal našemu Redu sin prve¬
ga tretjerednika v Rimu, Mateja de
Rubeis. Omeniti moramo vendar,
kar pripoveduje mož, ki ga je sam
slišal; kako je namreč dostikrat v
očitnem pogovoru si v posebno čast
s tel, da je njegov oče bil brat tret¬
jega Reda svetega Frančiška.

Tako veljavnega moža zgled je
Napeljal mnogo drugih Rimljanov,
da so se pridružili novemu redu,
kteri se je nadalje tako hitro širil,
da kmalu skoraj ni bilo mesta, naj-

106

prej na Laškem, pozneje na Fran¬
coskem, Španjskem, Nemškem in
po drugih krščanskih deželah, kjer
ne bi bilo bratov in sester spokor¬
nega tretjega Reda svetega Fran¬
čiška. Množice gorečih kristjanov
so hitele v ta Red, posvetni duhovni,
kmetje in vojaki, device in vdove,
možje in žene, mladenči in starčki.

In ne le priprosti ljudje, temuc
tudi zavoljo svojega rodu in svojih
zmožnosti imenitni in cenjeni in na
visoki stopnji v človeški družbi,
škofje, kardinali in papeži, kralji in
kraljice, knezi in kneginje, umetniki
in učenjaki. Da se je bil Red v malo
letih tako razširil, nam potrjuje
Peter de Veneis, kanclar cesarja
Friderika II., ki je bil najhujši zo¬
prnik apostoljskega sedeža. Peter
de Vineis namreč piše svojemu
cesarju, da je novi duh, ki so ga
razširili manjši bratje med laškimi
prebivavci, strašnejša ovira njego-

107

vim nakanam, kakor največje voj¬
ske. Ne najde se nihče več, ki bi ne
bil v tej novi družbi. — Cesarja
Friderika je groza obšla pred toliko
množico, zlasti, ker so bili vmes
možje, ktere je dobro poznal ko
goreče branivce apostoljskega se¬
deža. Zato je začel tretji Red pregan¬
jati s posebnimi in sicer prav neiz¬
mernimi davki, tako, da je moral
papež Gregor IX. italjanskim ško¬
fom vkazati, naj ne puščajo, da bi
se ta Red s tako nepravičnimi nakla¬
dami zatiral. Ali vse ni nič poma¬
galo ; preganjanje je bilo le še
vedno huje. Ne le visoke davke je
nakladal cesar, tudi celo premoženje
je pograbil, komur se mu je zdelo,
m tako oropane še iz domovine po¬
dih To je trpelo vse do smrti cesar-
jeve v leta 1250.

Se huje preganjanje zoper tretji
hled se je začelo v začetku štirinaj¬
stega stoletja. Tega so bili krivi

108

tako imenovani Fratičeli, neki ma¬
lopridni krivoverci, ki so se za re¬
dovnike svetega Frančiška izdajali
in tako se tudi oblačili, zraven pa
se vpirali zoper papeža in cerkev
ter skrivaj prav brezbožno živeli.
Vesoljna cerkvena zbora v Lijouu
in Vijeni sta te ljudi za krivoverce
razglasila in jih nauke zavrgla.
Unanja podobnost s tretjim Redom
pa je zdaj mnogo zmotila, da so ta
Red ž njimi v eno vrsto stavili in
mu vse njih grehe podtikali. Celo
škofje tu pa tam niso mogli razlo¬
čiti pšenice od plevela, volkov od
ovc, in so tretji Red, prepovedali 'j
svojih škofijah, kakor nekaj njihovi
čredi splošno škodljivega.

Ali Bog tretjega Reda ni pus$
dolgo časa v tako hudih skušnjah-
Rimska papeža Klemen V. in Jane 2
XXII. sta se za njega krepko pognala
in ga vnovič toplo priporočila. I 11
lepše se je svetila zdaj svetost tega

109

Reda, ko je bil v ognju velikih brit-
kosti očiščen in vtrjen, in z novo
močjo se je razširjal po starem ka¬
toliškem svetu. Leta 1689 je imel
samo v Madridu 25.000 udov. In
ko je tretjega Reda brat Krištof Ko¬
lumb daleč za neznanim morjem
našel nove zemlje, neizmerno Ame¬
riko, ko so našli Portugizi pot po
morju v vshodno Indijo in Japan,
razširil se je s krščansko vero v te
nove dežele tudi tretji Red tako
naglo, da je štel leta 1686 v Ameriki
°kolu 118.000 udov, in med svetimi
mučeniki, ki so v ravno tem stoletju
na Japanskem za sveto vero na
križih umrli, bilo je sedemnajst
tretjerednikov, Japancev po rodu.
, Tretji Red svetega Frančiška
do današnjega dne sedem pa-
Ppžev, namreč Gregorija IX., ki je
kil ko kardinal prvi zavetnik Redov
Frančiška in je sto let star v
s luhu svetosti umrl; Gregorja X.;

110

Martina V.; Inocencija XII., ki je
ko papež od generala manjših bra¬
tov prejel obleko tretjega Reda;
Klemena XII.; nepozabljivega Pija
IX. in zdaj vladajočega Leona XIII.

Število kardinalov, nadškofov,
škofov in drugih imenitnih oseb du-
hovskega stana, ki so živeli ali živijo
v tretjem Redu sv. Frančiška, je
bilo in je še dandanes veliko. Neki
kardinal je pisal nekomu, ki se je
čudil, da s škrlatom druži revno
obleko tretjega Reda: „ Obleka sve¬
tega Frančiška je pravi škrlat,
pripraven, da povikša visokost kra¬
ljem in kardinalom. V resnici je
škrlat, barvan v krvi Jezusa Kri¬
stusa in v krvi, ki je tekla iz ran
njegovega služabnika Frančiška.
Pokril sem torej škrlat s škrla¬
tom, kardinalski s kraljevim. S tem
se ne le nisem ponižal, bojim se po
pravici, da se ne bi bil povzdignil
bolj, kakor sem vreden . 11

111

Med osebami svetovnega stana
je bilo v našem tretjem Redu 134
cesarjev, kraljev in kraljic, knezov
in kneginj. Med njimi so vshodni
cesar Mihael Paleolog; slavni pred-
ded naše vladajoče rodovine habs¬
burške Rudolf I.; Karol V., njegova
soproga in otroci; Filip II., španj-
ski kralj; Ana Avstrijanska, mati
Ludovika XIV.: Marija Terezija,
francoska kraljica in soproga Ludo¬
vika XIV., ki je bila predstojnica
bratovščine pasa svetega Frančiška
v Parizu ; Vladislav Jagelo, poljski
kralj in več princev njegove rodo¬
vine; kralj Janez Aragonski; sveti
Ferdinand, kralj Kastiljski in vsi
njegovi dvorjani; Sančo II., kralj
Portugaljski; sveta Elizabeta, oger-
ska princesinja in grofinja Tirinška;
sveta Elizabeta Portugaljska; sveta
Joana Valojska; Bela IV.. kralj
°gerski; Katarina, poslednja kra¬
ljica bosenska, itd.

112

Največi krščanski pesnik, slo¬
veči Dante Aligjeri, je bil tudi tretje-
rednik; ravno tako sloveči španjski
pesnik Lope de Vega in že omenjeni
Krištof Kolumb, ki je v obleki spo¬
kornih bratov svetega Frančiška
našel novi svet Ameriko. Po vsili
familijali bili so tretjeredniki, vsaka
soba bila je klošterska celica, vsaka
krščanska hiša kot samostan.

Vendar vse večo vrednost, ko
posvetne zasluge in časti njegovih
udov, daje našemu tretjemu Redu
velika množica njegovih svetih in
zveličanih bratov in sester, kterib
število je veliko, da je veselje, ker
50 svetih in zveličanih je sv. cerkev
kot takove razglasila.

„ Velike reči smo obljubili;
še večje so nam obljubljene■
{Sv. Frančišek.)

113

X, Frančišek dobi rane Kri¬
stusove.

Vstanovljenje tretjega Reda bilo
je zadnje delo Frančiškovo na tem
svetu. Dokončal je tek svojega živ¬
ljenja. Videl je obilnega sada svo¬
jega truda ki je dorasel k časti
božji in zveličanju ljudi. Na koncu
življenja poslavil je dobri Bog svo¬
jega služabnika še posebno s tem,
da mu je vtisnil rane Jezusa Kri¬
stusa, milost, ktere, razun sv. Pavla
apostelj na, še n obeden m ož ni deležen
bil. Zgodilo seje to tako-le:

Kakor naš božji Zveličar, tako
je rad hodil tudi Frančišek v sa¬
moto, kder je bolj goreče molil in
premišljeval. Najbolj priljubljena
samota bila mu je na gori Alverniji
v  Toskani. Ta hlib je dobil od
grofa Orlando Katani-ja v dar za
svoj Red, in je bil tam že nektere
utice za svoje brate postavil. Leta

8

114

1224, dve leti pred njegovo smrtjo,
mu je liog nekaj posebnega razodel.
Dva brezna mu je pokazal, človeško
hudobijo in božje usmiljenje.

S solzami oblit zdihaval je
Frančišek ; rekoč : „Kaj si ti, o moj
Bog! in kaj sem jaz. Črv in ne¬
vreden hlapec tvoj.“ Na to mu Bog
veli, da naj mu za prijete dobrote
nekaj v dar poda. Frančišek od¬
govori: „0 Gospod! ti poznaš mojo
revščino in veš, da razim moje raz¬
trgane halje drugega nimam, kakor
dušo in telo, ktere sem ti pa itak
že davno v dar prinesel. “ Na po¬
velje božje seže trikrat v nedrije ter
vsakokrat lep, zlat denar ven pri¬
nese. Jezus mu razodene, da trije
zlati pomenijo „tri Bede“ ki jih je
po božji volji vpeljal; pa tudi vbo-
štvo, pokorščino in čistost, ktero je
on vedno na tanko spolno val.

Dan pred praznikom povikšanja
sv. križa se mu en angelj prikaže,


115

ki mu naznani, naj bo na vse pri¬
pravljen, kar bode Bog z njim sto¬
riti hotel. Frančišek odgovori: Če¬
ravno nisem vreden, da se me Go¬
spod spominja, ga vender prosim,
kot njegov hlapec, naj z menoj stori,
kar se njemu dopade.

Ko Frančišek, ves v voljo božjo
vdan, in pripravljen vsako, tudi
najgrozovitnejšo bolečino za Jezusa
prestati, britko trpljenje in smrt
njegovo v svojem brlogu na Alverni
premišljuje, prikaže se mu mahoma
„ Seraf" s šesterimi svitlimi peru¬
tmi, izmed kterih so pokrivale dve
glavo, dve pa spodnje truplo „ Kri¬
žanega", dve ste bile kakor za le¬
tanje razpete. Vsa gora je razsvet¬
ljena. Frančišek gleda podobo kri¬
žanega, kterega je kot samega
Gospoda Jezusa spoznal; prebritka
žalost ga obide in na svojih rokah
in nogah, kakor tudi na svoji strani,
tako grozovitne bolečine občuti,

8 *

116

kakor bi mu bil kdo roke in noge
šiloma z žreblji, stran pa s sulico
prebodel. Ko je prikazen zginila, je
njegovo srce ljubezni do Križanega
močno gorelo. Njegove roke in noge
so bile v sredi z žreblji prebodene;
glavice žrebljev, okrogle in črne, so
bile na dlaneh in zgoraj na nogah;
žreblji so pa na nasprotnih straneh
z ojstrimi konci skoz meso ven mo¬
leli in zakrivljeni bili. Desna stran
je bila kakor s sulico prebodena,
okoli rdeča, in kri je pogostoma iz
nje tekla.

XI. Frančišek zboli in umrje.

„S Kristusom sem križan, kajti
nosim rane Gospoda Jezusa na svo¬
jem telesu“; tako je zdaj Frančišek
s sv. aposteljnom Pavlom govoriti
zamogel. Sicer je še oznanoval lju¬
dem pokoro, vender njegove misli
so bile že v nebesih, kamor že

117

skoraj priti je prisrčno želel, da bi
se sklenil ž njim, ki ga je tako močno
ljubil, z Jezusom Kristusom. Bole¬
hati je začel, pa bolehal je vedno
bolj in bolj, tako da zdravniki nad
njegovim ozdravljenjem čisto ob¬
upajo. Ko mu neki dan zdravnik
odkrito pove, da za njega ni več
zdravila, se Frančišek tega naznanila
močno razveseli in glasno reče:
»Ljubše novice mi prinesti ne mo¬
rete, kakor to, da je moje življenje
pri kraju ; moje najbolj vroče želje
so, rešen biti tega življenja in zdru¬
žiti se z Jezusom.“

Slab je že bil, ni več mogel ho¬
diti ; veli se nesti k Mariji angeljski,
da tam umrje, kder je bil začetek
Vseh treh Redov. Skliče pa še svoje
duhovne brate, jih opominja po
duhu in črki redovno vodilo spol-
uovati, ki so ga sveti oče potrdili.
Potem blagoslovi vse brate takrat
živeče, in tudi vse brate prihodnih

118

časov, ter se poslovi od njih, rekoč:
„Zdaj pa z Bogom, vsi moji sinovi
in v Gospodovem strahu vedno
živite; bližajo se nadloge, in po-
skušnje velike bojo prišle črez vas.
Jaz pa grem k Gospodu in svojemu
Bogu, kteremu sem ponižno v duhu
služil."

Ko ga proti Porcijunkuli nesejo
reče: Tukaj je moje počivališče;
od tod pojdem v hišo svojega Go¬
spoda. -— Prinesejo ga v JPorcijun-
kulo in spravijo v njegovo navadno
izbico. Tukaj v hudih bolečinah
mirno in vesel pričakuje, kdaj ga
bo Gospod na nebeško svatovščino
poklical. V petek, 3. oktobra, skliče
zopet vse brate k sebi, jih še enkrat
blagoslovi, prekriža hleb kruha in
da vsakemu en košček vžiti v zna¬
menje bratovske edinosti.

Sabota, 4. oktobra 1226, je na¬
počila, Frančišek trpi grozovite
bolečine. Ko je čutil, da se mu

119

smrtna ura bliža, se vleže na tla,
pokrit le z revno obleko ; tudi bra¬
tom naroči, naj ga mrtvega na tla
poravnajo, pokopan pa želi biti na
griču, blizo Asisa, kjer so hudod v el'
iiike v smrt obsojene obešali. Čez
malo časa stegne svoje roke črez
pričujoče in nepričujoče brate, jih
blagoslovi in reče: „Zdaj pa grem
k Gospodu, in njegovi milosti vas
priporočim.“ Potem si da brati evan¬
gelij sv. Janeza v 13 . poglavju:
„Pred velikonočnim praznikom, ko
je Jezus videl, da je prišla njegova
ura, da gre iz tega sveta k Očetu,
ker je ljubil svoje, ki so bili na
svetu, jih je do konca ljubil/ - ' itd.—
Po odbranem evangeliju moli 141 .
psalm, in njegove zadnje besede so
bile: „Izpelji mojo dušo iz ječe (iz
telesa), da poveličuje tvoje ime.
Pravični me pričakujejo," in pri teh
besedah obmolkne in umrje smrti
pravičnih, ki je tako draga v očeh

120

Gospodovih. Umrl je Frančišek v
Porcijunkuli 4. oktobra, leta 1226,
bila je sabota ob eni v noči, v 45.
letu svoje starosti, v 20. svojega
spreobrnjenja, v 18. od vstanovljenja
prvega, v 14. od vstanovljenja dru¬
gega in v 5. od vstanovljenja tret¬
jega Reda. Njegova duša je šla, v
podobi presvitle zvezde, naravnost
v nebesa, kakor je jo videl boga¬
boječi brat Jakob a Laude. Ravno
o tisti uri se Frančišek prikaže
Asiškemu škofu, ki so bili takrat
na božjem potu na gori Gargano,
in reče: „Jaz zapustim svet in grem
v nebesa."

Vse je vkup vrelo gledat mrtvo
truplo Frančiškovo, še bolj pa nje¬
gove rane, ktere so s spoštovanjem
poljubovali in celo noč pri svetniku
Boga hvalili in svete pesmi prepe¬
vali. — V jutro pa pride Asiška
duhovščina z mestjani in vzdignejo
sv. truplo, ter ga nesejo v cerkev

121

sv. Damijana, kjer je sv. Klara s
svojimi duhovnimi hčerami že ča¬
kala, da še enkrat vidi svojega
duhovnega očeta. Britka žalost je
njeno srce sprehajala in vroče solze
so jo polivale, ko vidi pred seboj
mrtvo truplo Frančiškovo. „Oče,
oče!“ zdihuje ona „zakaj si nas za¬
pustil, kam se hočemo uboge sirote
podati? Ah zakaj že nismo me tam,
kjer si ti že zdaj ? Kdo nam bo
pomagal, kdo nas dalje podučeval,
kdo nas v dušnih britkostih tolažil ?
O neusmiljena smrt, ki si na jezero
bratom in sestram pobrala ljubega
očeta !“ Deviška sramožljivost vsta¬
vi Klarin in njenih sester mili jok
in žalostno-vesele poljubujejo nje¬
gove rane, ko se truplo zopet za¬
krije, da ga nihče več ne vidi.
Mestjani nosci ga nesejo, med tem,
ko vse ljudstvo joka in se solzi, v
cerkev sv. Jurija, kjer je Fran¬
čišek v prvi mladosti hodil k kr-

122

šeanskem nauku, kjer je pozneje
tudi večkrat pridigal. Tam ga po¬
ložijo v rako, ktero s ploščo za-
veznejo, in pod njo ima truplo veli¬
kega moža božjega počivati, dokler
bode Bogu dopadlo, ga zopet na
svitlo spraviti in na častitljivši kraj
prestaviti.

„Blagor mrtvim, lcteri v Gospodu umrjejo!
Odslej, reče Duh, naj počivajo od svojega truda;
zakaj njih dela grej o za njimi/'

fSkrivn. raz. H, 13.J

123

XII. Frančišek svetnikom prištet.

Dve leti po smrti Frančiškovi,
16. junija 1228. pridejo njegov nek¬
danji veliki prijatelj, kardinal Hu-
golin, takrat pa papež Gregor IX.
s kardinali, s škofi in drugo duhov-
sko in svetno gosposko v cerkev
sv. Jurija. Ljudstva je neizmerno
veliko. Papež pričnejo sveto sloves¬
nost s pridigo, ktero začnejo z bese¬
dami sv. Duha: „On je bil, kakor
zgodnja danica v megli in kakor
polna luna ob času svojega sijanja.
Kakor solnce v svoji svitlosti, tako
se je on svetil v hiši Gospodovi. 11
Potem so od velikih čednost in zaslug
1 rančiškovili govorili; ravno tako
za njimi kardinal Kapočio toliko
goreče in ginljivo, daje  moral pridigo
večkrat pretrgati, zavoljo velikega
in glasnega jokanja poslušavcev.

Na to se sv. oče papež Grego-

*) (Ekl: 50. 6, 7 .)

124

rij IX. vzdignejo ter po srčni mo¬
litvi glasno rečejo: „V čast vsega-
mogočnega Boga, Očeta in Sina in
sv. Dulia, preblažene Device Marije
in sv. aposteljnov Petra in Pavla; v
povikšanje svete matere katolške
cerkve, po nasvetu naših bratov
kardinalov in drugih duhovnih pred¬
nikov, očeta Frančiška, kterega je
Bog v nebesih poveličal, mi pa na
zemlji častimo, v „imenik“ Svet¬
nikov zapišemo in zapovemo, da
naj se njegov praznik 4. oktobra
obhaja, ki je obletnica njegove
smrti. “ Potem so kardinali zahvalno
pesem zapeli, pk tudi ljudstvo je
Frančiškovo čast povzdigovalo.

To, vrli slovenec, posebej pa ti
ljubi brat, draga sestra III. Reda!
imaš kratko popisano življenje sv.
očeta Frančiška. Prebiraj ga več¬
krat, dokler ti bo dobro znano, da
ga zamoreš posnemati.

125

Si mlad, vesel, bogat; si v skuš¬
njavah in nevarnostih ; si zaničevan
in zasmehovan; si v trpljenju in te¬
žavah ; si truden, žejin ali lačen; si
duhoven ali svetoven človek; si
predpostavljeni ali podložni, oče,
mati, sin ali hčer, oziraj se na sv.
Frančiška, na njegovo življenje, na
njegov zgled in stori tudi ti tako
kakor on. Posebno ga posnemaj v
živi veri, v trdnem zaupanju in go¬
reči ljubezni do Boga in bližnjega,
v goreči molitvi in v svetem pre¬
mišljevanju večnih resnic, pa v ojstri
pokori za svoje grehe: tako bodeš
hodil po potu, ki te v nebesa pelja.
Ce si pa že tretjerednik, tretjered-
nica, ali še želiš biti, kar ti iz srca
želim, tako spolnuj na tenko „ Vodilo
tretjega Reda sv. očeta Frančiška",
kakor je bilo polajšano od sv. očeta,
papeža Leona XIII. s pismom od
30. majnika 1883, kterega ti hočem
v  II. delu te knjižice razložiti.

TERZO OBDINE Dl S. FSAKCESCO.

„In kteri koli se po tein vodilu ravnajo,
mir in milost nad njimi..."

(Gal. 6, 16.)

II. DEL.

Presvetega oeeta našega

LEONA

po božji previdnosti papeža XIII.
vstanova o postavi frančiškanov Tretjega Reda
svetovnega.

Leon škof,

služabnik služabnikov božjih, v vedni
spomin.

Usmiljeni Sin Božji je sladek jarem
|n lahko breme naložil ljudem; oskrbel
je vsem življenje in rešenje, ter ko
dedšino zapustil svoji cerkvi ne le ob¬
last temuč tudi usmiljenje, tako da se
dobrote, ki jih je pridobil človeštvu,
nadaljujejo na vse večne čase z vedno
enako ljubeznijo. Kakor se je torej v
vsem, kar je storil in vkazal Jezus Kri¬
stus v celem življenju, svetila pohlevna

128

modrost in velika nepremagljiva dobrot¬
ljivost njegova, ravno tako se kaže v
vseh posameznih vstanovah krščanske
cerkve neka čudovita prizanesljivost in
mehkoba, tako da je tudi v tej reči
videti cerkev podobna Bogu, ki je lju¬
bezen.*) Te materne ljubezni najpogla-
vitniše opravilo pa je to: modro, kolikor
je mogoče, priravnati postave časom
in šegam in vedno z blagovoljnostjo ob
enem in pravičnostjo vkazovati in za¬
htevati. Po takem združenju ljubezni in
modrosti se doseže, da ohrani Cerkev
nauk vedno in popolnoma enak, med tem
ko zunanji red po previdnosti spreminja.

Tega pota. se tudi Mi držimo v cer¬
kveni vladi ter si štejemo v dolžnost,
pravično presoditi posebnost teh časov
in vse prevideti, da ne bo koga težava
strašila in odganjala od vaje koristnik
čednosti. In zdaj sicer smo hoteli p°
tem načinu pretehtati tovarštvo frančiš¬
kanov Tretjega Beda, ki se svetovni
imenuje, in dobro prevdariti, ali ne bi
bilo treba postav njegovih, ker so časi
spremenjeni, primerno polajšati.

Preslavno to vstanovo očeta Fran-

: ) (I. Jan. 4, 16.)

129

čiška smo toplo priporočili pobožnim
kristjanom v okrožnem pismo „ P o sre¬
či", ktero smo izdali 17. kimovca lan¬
skega leta. Izdali pa smo ga s to željo
in edino iz tega namena, da bi vabilo
naše o pravem času kar največ mogoče
ljudi priklicalo h krščanski svetosti. Za¬
nemarjanje krščanske čednosti je namreč
jeliki studenec bolezni, ki svet tlačijo,
in nevarnosti, ki se jih bojimo. Ali teh
bolezni ozdraviti, teh nevarnosti odstra¬
niti ljudje ne morejo drugači, kakor da
pospešujejo posebej in očitno vrnitev k
Jezusu Kristusu, ki more za večno
r ešiti te, ki se po njem bližajo
Bogu*). Zapovedi Jezusa Kristusa iz-
polnovati, v to pa so obrnjene popolnoma
''stanove frančiškanske; nič ni namreč
drugega namerjal presveti njih začet¬
nik, kakor da bi se v njih kakor v
nekaki duhovni borilnici ljudje prid-
niši vadili krščanskega življenja. Kes
bočeta sicer prva dva Keda frančiškan¬
ska, vaji velikih čednosti namenjena,
nekaj popolnejšega in svetejšega doseči;
nli le malo jih more v njih živeti, nam¬
reč tisti, kterim je dala dobrota božja

*) Ilebr. 7, 25.

9

130

da hitijo z nekako posebno radostjo do
svetosti evangeljskih svetov. Tretji Ked
pa je tako rekoč že po redu množici
primeren, in koliko premore glede pra¬
vičnega, neoskrunjenega verskega živ¬
ljenja, to pričajo prejšnjih časov spo¬
minki in stvar sama.

Bogu, začetniku in pomočniku do¬
brih svetov, se moramo zahvaliti, da
ušesa krščanskega ljudstva niso bila
zaprta omenjenemu Našemu spodbuje-
vanju. Nasproti, poroča se iz premnogih
krajev, kako se je zbudila pobožnost do
Frančiška Asiškega in kako se je po¬
vsod pomnožilo število tistih, ki prosijo,
da bi se sprejeli v tovarštvo tretjega Reda.

Zato smo, da tako rekoč še bolj
poženemo te, ki že tečejo, sklenili obr¬
niti misli tam, od kod se je kazalo, da
bi se vtegnil ali zavreti ali popočasiti
ta zveličavni tek duhov. In sicer smo
sprevideli najprej, da vodilo tretjega
Reda, ktero je Nikolaj IV., predhodnik
naš, odobril in potrdil z apostoljsko vsta-
novo „Na gori“  18. velikega serpana
1289, ni popolnoma primerno časom in
šegam, v kterih zdaj živimo. Ker se
torej prevzete dolžnosti brez težave in

131

velikega truda ne morejo izpolnovati,
zato je bilo treba dozdaj mnogo reči, ki
so v vodilu, tovaršem po prošnjah nji¬
hovih odpuščati, kar se ne more goditi,
kakor je lahko sprevideti, brez škode
splošnega reda.

Potem pa je bila pri ravno tem to-
varštvu tudi druga stvar, ki je zahte¬
vala, da jo oskrbimo. Eimski papeži,
naši predhodniki, so namreč tretji Eed
že od začetka njegovega z najvišjo blago-
voljnostjo objemali ter tovaršem podelili
premnoge in zadosti velike odpustke v
poravnanje tega, kar so se zadolžili. Ali
v teku let se je ta reč nekoliko zamo¬
tala in dostikrat se ni moglo razločiti,
ali je gotovo, da je kteri papež za te
ali te primere podelil odpustek in ob
kterem času in ktere vrste odpustka se
je mogoče vdeležiti. Ees se sicer ni po¬
grešala previdnost apostoljskega sedeža
v  tej reči, in zlasti je papež Benedikt
XIV. § vstanovo „K rimskemu pa-
Pežu“  dne 15. sušca leta 1751 skrbel, da
so se rešile dotadanje dvojbe: ali, kakor
s e godi, čas jih je zopet nanesel ne malo.

Premišljevanje takih nevgodnosti nas
Je nagnilo, da smo iz svete skupščine,

9 *

132

ki je postavljena za varstvo odpustkov
in svetih ostankov, nektere kardinale
svete rimske cerkve odločili, kteri naj
bi stare postave tretjega Eeda z vso
skrbjo pregledali in ravno tako vse od¬
pustke in pravice v kratek pregled se¬
stavljene preiskali, in po razumni sodbi
o tej reči Nam poročili, kaj se jim zdi,
da naj bi se pridržalo, kaj prenaredilo
po zahtevanju naših časov.

Oni so dovršili opravilo, kakor je bilo
vkazano ter Nam svetovali, da je treba
stare postave prekreniti in sedanjim še¬
gam in navadam priravnati z nekoliko
spremembo nekterih poglavij. Glede od¬
pustkov pa, da ne ostane vzroka pomiš¬
ljanju ter se odstrani nevarnost, da bi se
kaj godilo brez pravice, so sodili, da bi
po zgledu Benedikta XIV. modro in ko¬
ristno storili, ako prekličemo in odpra¬
vimo vse odpustke, ki so do zdaj ve¬
ljali, ter nektere druge iz novega temu
tovarštvu določimo.

Potemtakem — kar je dobro in
koristno, čast Božjo povikšuje in pri¬
zadevanje do pobožnosti in ostalih čed¬
nosti bolj in bolj užiga — Mi s tem
pismom po Svoji apostoljski oblasti po-

133

stavo frančiškanov tretjega Reda. ki se
svetovni imenuje, na ta način, kakor je
zdolaj popisana, prenarejamo in potrju¬
jemo. S tem pa naj se ne misli, da je
kaj odvzeto bistvu tega Reda, ktero
hočemo, da naj popolnoma nespremen¬
jeno in celo ostane. Poleg tega hočemo
in vkazujemo, da naj se morejo poslu¬
ževati tovarši tega Reda odpustkov in
pravic, ki se dolu v kazalu naštevajo,
ker so popolnoma odpravljeni vsi od¬
pustki in pravice, ki jih je temu to-
varštvu apostoljski sedež podelil pred
dnem bodisi kder koli, pod kterem koli
imenom in v kteri koli obliki.

134

Vodilo

udov III. Reda sv. Frančiška,

ki med svetom živijo.

I. Poglavje.

O sprejemi, poskusu ji in obljubi.

§. 1. Sprejeti se smejo le taki,
ki so dopolnili štirnajsto leto, ki so
lepega obnašanja, miroljubni, in
zlasti trdni v sveti katolški veri in
v podložnosti do rimske Cerkve in
apostoljskega sedeža.

Razlaga.

1. Celo življenje človeško sliši Bogu.
Mladenič že in deklica se morata učiti
Bogu služiti *), da zamoreta pozneje
skušnjave premagati, zapeljivostim se
ustavljati in da zamoreta kot mož in
žena, ali kaj že bota, dolžnosti svojega
stana zvesto spolnovati. Zato dovolijo sv.
Oče mladenčem in deklicam 14 let starim

* Eccl. 12, 1.

135

pristopiti III. Redu sv. Frančiška, da se
v tem Redu učijo lepo in pobožno živeti.

2 .  Ki prosijo za sprejetje v tretji
Red, morajo biti „lepega obnašanja", ker
to tirja čast III. Reda. Torej le pridni,
ali ki se saj hočejo poboljšati, se sinejo
sprejeti. Lahkomiseljni, razuzdani, ne¬
stanovitni, muhasti, obrekovavni, jezični
se ne smejo sprejeti; ako so se pa za¬
čeli poboljšati, ali obljubijo, da se bodo
poboljšali, smejo sprejeti biti.

3. „Miroljubni" biti morajo dalje
prosivei tretjega Reda. Tretji Red mora
božje kraljestvo na zemlji razširjati, to
pa ne gre skoz prepir, temue skoz mir
božji, ki ga je Jezus na svet prinesel.
Svojeglavni, trdosrčni, nesložni se ne
smejo sprejeti. Naj se prej spravijo s
svojimi sovražniki in nasprotniki. „Kdor
svojega brata (bližnjega) sovraži, je v
temi in ne ve kam gre“.*)

4. V veri morajo biti trdni, če ho¬

čejo postati udje III. Reda. — Ne smejo
s > vere in naukov delati po svoji volji,
temuč to morajo verovati, kar sv. vera
uči, postavim : kaj je greh ali dolžnost

za  mladenče, dekleta, može, žene, pod-

*  I. Joan. 2, 10.

136

ložne, predstojnike ali vikše, duhovne,
učenike itd. — Kar pa sv. Cerkev ve¬
leva, mora tretjeredniku biti sveto, kakor
božje povelje. — Tisti toraj, ki si po
svoji glavi nauke delajo, da živijo, kakor
hočejo sami, in oni, ki cerkvenih povelj
in zapovedi in naredb ne spoštujejo, niso
za tretji Eed.

§ 2. Zakonske žene naj se ne
sprejemajo brez vedenja in privo¬
ljenja moža; razun, če njihov spo¬
vednik tako svetuje in za dobro
spozna.

Razlaga.

Vsi ljudje so k zveličanju poklicani,
toraj ni nikdo od tretjega Eeda izključen,
naj je kterega stana koli. Ker ta Eed
dolžnosti in pravice tudi zakonskega
stana ne krati niti ne prepoveduje, te-
muč je le posveti in uči, tiste po božji
volji spolnovati, je vsaki mož dolžen
svoji ženi dovoliti, da pristopi tretjemu
Bedu, ker drugači se mu je bati treba jeze
božje. Ako bi pa mož bil tako trdo¬
srčen, da ne bi dovolil, tako sme žena
spovednika prositi, da ji dovolijo pristop
k tretjemu Eedu.

137

§ 3. Kteri so v tretji Red spre¬
jeti, naj nosijo mali škapulir in
pas“, kakor je navada: ako ne bodo
nosili, naj zgubijo dobrote in pra¬
vice, ki so Redu podeljene.

Razlaga.

1. Škapulir je namesto redovnega
oblačila, in se mora vsikdar in scer tako
nositi, da en del na prsih visi, drugi pa
na hrbtu. Tisti del, na kterem je podoba
sv. Frančiška, naj bo na prsih, nad srcem,
da te spominja gereče ljubezni božje, ki
j° je imel sv. Frančišek in ki jo imeti
moraš tudi ti.

Naj te pa škapulir tudi pokore spo¬
minja, ki jo moraš delati, bodisi nedolžen
ali grešnik.

Škapulir tretjega Beda je blagoslov¬
ljeno oblačilo, ktero zato nosiš, da ti je
branilo proti svetu, tvojemu mesu in
hudemu duhu. Bodeš torej skušan od hu¬
dobnih ljudi, ali od tvojega lastnega
mesa, ali od hudega duha, spomni se,
da imaš blagoslovljeno redovno oblačilo,
škapulir na sebi; pomisli da si redovna
°seba, da ne smeš grešiti. Blagoslovljeni

138

škapulir naj ti je močen zid. za kterim
zavetje imaš proti napadom tvojih dušnih
sovražnikov. Z redovno obleko, s škapu-
lirjem, moraš Jezusa Kristusa tako obleči,
da v duhu ponižnosti hodiš po potu za¬
povedi božjih, do konca, do smrti.

2. Kaj pa je redovni pas? Redovni
pas je tenka konopnena vrvica, ktera
mora od redovnega predstojnika blago¬
slovljena biti, in se vedno okoli ledja nosi.

Redovni pas pomeni, prvič: da si
na Boga in njegove zapovedi na poseben
način navezan, in da si poseben sklep
storil božje zapovedi spolnovati. Zapo¬
vedi pa ti velijo samega sebe zatajevati,
tvoja grešna nagnjenja pa in tvoje hu¬
dobne strasti krotiti. Z redovnim pasom
si torej tvoje strasti zvezal, zato je moraš
kakor privezane imeti in njim ne smeš
nič dovoliti, kar je božjim zapovedim
nasprotnega. Zvezane imaš: oči, da pro¬
stovoljno nič hudega ne gledajo; ušesa
da nič grešnega z dopadenjem ne po¬
slušajo; usta, da nič hudobnega ne go¬
vorijo, ne lažejo, ne ogovarjajo, ne ob¬
rekujejo, ne delajo zdražbe in predrzno
ne sodijo; roke, da se nikdar kaj neči¬
stega ne dotikajo; noge, da ne hodijo

139

po grešnih potih, in da se ne vzdigujejo
v razžaljenje božje, n. p. k plesu i. t. d.
Zvezal si svoje poželenje, da mu ne
strežeš in ne do voliš nič, kar bi ti srce
in dušo omadež.evalo. To vse pa do konca,
do smrti.

Drugič te pa redovni pas spominja
britkega trpljenja Jezusa Kristusa; po¬
sebno tistih vrvi s kteriini je bil zvezan
na rokah in nogah, in na sv. telesu, da
hi ti bil oproščen greha, hudega duha
in pekla. On je hotel veliko žalosti in
trpljenja, še celo britko smrt na križu
prestati, da bi ti bil večno vesel, večno
srečen in večno zveličan. — Ako te torej
greh vabi, spomni se redovnega pasa in
trpljenja Jezusovega, ter si misli: „Kaj,
jaz bi se greha veselil, moj Jezus pa
trpi? Jaz bi v grehu živel, moj Jezus
pa umira zavoljo greha? Ne, to ne sme
hiti, tega nečem!" Misli si; rekoč: „Jaz
k' zgubil milost božjo, zapravil nedolž¬
nost, za ktero je Jezus Kristus 83 let
v ®hko delal, veliko trpel?" Ne, tega
nečem! „Jaz bi grešil, da potem v pekel
Pridem, ko mi je Jezus Kristus s svojim
trpljenjem in smrtjo neizrečeno lepe
nebesa zaslužil?" Ah, nikoli ne: rajši
nnireti, kakor grešiti!

140

Zadnjič pomenijo trije vozli na pasu
tri poglavitne redovne čednosti; namreč ;
ponižnost, pokoro in odpoved posvetnosti.

3. V posebni sili ti redovni pred¬
stojnik, ee ga prosiš, zamorejo nošnjo
škapulira in pasa polajšati, ali v kaj
druga dobrega spremeniti. Sam pa ga
ne smeš od sebe djati.

§ 4. Tisti in tiste, ki tretjemu
Redu pristopijo, naj bodo eno leto
v poskušnji: potem naj storijo ,/ e '
dovno obljubo 11 ,  da bodo držali za¬
povedi božje, da bodo pokorni po¬
velju svete cerkve; in da bodo za¬
dostili, ako se kaj pregrešijo v temi
kar so obljubili.

Razlaga.

1. Poskušnja trpi eno celo leto. V
tem letu poskušnje naj novinci in novinke
poskusiju in naj si prizadevajo tako
živeti, kakor tretjega Eeda vodilo veleva,
in kar zapoveduje naj spolnujejo, da na
dan, ko bodo redovno obljubo storilk
redovnemu predstojniku povedati morejo
ako so vodilo redovno spolnili ali n e>

141

Predstojnik jim bo potem obljubo storiti
dovolil ali pa ne, kakor bo spoznal, da
so vredni ali nevredni. Na dan obljube
— in sicer pred obljubo — novinci in
novinke lahko polajšanja ktere dolžnosti
prosijo, če jim je potrebno.

V smrtni bolezni sme se obljuba
Pred navadnim spovednikom, če redov¬
nega predstojnika blizo ni, tudi pred
koncem poskusnega leta storiti; vender
pa mora bolnik, če ozdravi, ob letu
obljubo zopet delati; tako dolgo pa ostane
novinec.

2. Kaj pa je to: obljuba III. Eeda?
Obljuba III. Reda je pobožno, versko
delo, po kterern se novinec, v pričo zato
postavljenega mašni ka, na poseben način
božji službi posveti, ko obljubi celo
svoje življenje spolnovati božje in cerk-
ve ne zapovedi, kakor tudi vodilo III.
Peda; za prelomljenje tega pa, kar je
obljubil, pokoro storiti.

Po storjeni obljubi postane novinec
pravi redovnik, se z novo vezjo ljubezni
Da Boga naveže, ki mu zato novih mi-
J°sti da, da lažje stanoviten ostane do
konca. Po storjeni obljubi postane tretje-
rednik ud velike familije, kije  po celem

142

svetu doma. Kamor gre, najde veliko
število bratov in sester, ne samo svet¬
nih temue tudi dohovnih, škofov, misi¬
jonarjev, čistih devic in pobožnih krist¬
janov. Vsi ti bratje in sestre III. Reda
molijo, se postijo, dajejo vbogajme, se
vojskujejo in veliko drugih dobrih del
opravljajo, in to vsaki dan. In vsih to-
tih duhovnih zakladov se vdeležuje ud
tretjega Reda od tiste ure, ko je redovno
obljubo storil. Pač srečen dan je dan
redovne obljube!

Ponavljaj zato, ljubi brat, draga se¬
stra III. Reda, večkrat sam za-se stor¬
jeno obljubo, postavim, kadar so večji
odpustki, ali o velikih praznikih, ali na
obletnico pristopa k III. Redu, ali p°
svetem obhajilu, da si s tem dobrega
duha, duha pobožnosti in pokore v srcu
poživiš in z novo gorečnostjo v krščan¬
skih čednostih napredovati začenjaš.

Redovna obljuba

se tdko-le glasi:

„Jaz N. obljubim vpričo Boga vse-
gamogoenega, na čast brezmadežni, bla¬
ženi Devici Mariji, svetemu očetu Fran¬
čišku in vsem svetnikom, ves čas svo¬
jega življenja spolnovati zapovedi božje

143

in vodilo tretjega Reda. vstanovljeno od
ravno tistega svetega Frančiška, kakor
je bilo potrjeno od Papeža Nikolaja če¬
trtega in Leona trinajstega; obljubim
tudi, po volji predstojnika, zadostovati
ra prestopke, storjene zoper to vodilo. “

II. Poglavje.

O zadi*žanju in življenju.

§ 1. Udje tretjega Reda naj se
držijo v vsi svoji nošnji in obleki
tiste srednje mere, ki se vsakemu
po svojem stanu spodobi; za pre¬
drago lišpanje pa naj ne marajo.

Razlaga.

Ako ravno smejo udje III. Reda
svojo redovno obleko, to je: škapulir in
Pas, skrito imeti, morajo se vender zu-
uajšno razločiti od posvetnih ljudi; to
pa se zgodi skoz navadno obleko, ktera
®°ra biti ponižna, priprosta in ne pre¬
draga. Rakovega stana si, takovo obleko
ln ? e j, lepšo ali slabejšo, pa vsikdar „sred-
D Je mere", ne predrago, pa tudi ne pre-
ce uo, nikdar pa ne „gizdavo“ in pre-

144

vzetno nareto. — Le pomisli: Ali je to
res lepota, razuzdano se lepotičiti ? Ni¬
kakor ne, kajti Bog sam pravi: „Neči-
merna je lepota; žena, ktera se Gospoda
boji, je hvale vredna" 1 ). Pred nečimer-
nimi celo Bog svari, ker pravi v bukvah
modrosti: „Obrni svoje oči od nališpane
osebe, in po ptuji lepoti ne pogleduj ." 2 )
Iz tega je očitno, da so gizdavi in pre¬
vzetni Bogu zoperni, čistim dušam pa
nasprotni in sovražni. In če tudi po¬
svetnim ljudem, ki jih poželjivo gledajo,
dopadejo, je to za njih le nečast; ako
pa to že čast imenujejo, tako jim je „po-
gubljiva čast“. Prevzetnost hodi pred
padcem 3 ) in „Bog se napuhnjenim vstav¬
lja." 4 ) Brez Boga pa padejo, grešijo-
In kaj potem pomaga oblečen biti z naj¬
lepšim in najdražjim oblačilom, če pa
pod njim grdo, ognjušeno, oskrunjeno
telo živi? Naj bodo tretjeredniki po¬
nižno, spodobno, sramožljivo, pa snažno
oblečeni. Poleg tega pa naj temveč skr¬
bijo, da je pod oblačilom čisto telo, čisto
srce in čista duša. Sv. Peter opo¬
minja, rekoč: „Vaša lepota ne bodi zu-

*) Preg. 31, 30. 2 ,  Sirah 9, 8.

3 )  Preg. 16, 18. ‘) Jak. 4, 6.

145

najna v pletenih laseh, v zlati nošnji,
v žlahnih oblačilih; temuč notranja, da
ste krotki in pohlevni v duhu, to ima
vrednost pred Bogom".*)

§ 2. Plesov in pohujšljivih gle-
disnjih iger, kakor tudi velikih po¬
jedin naj se jako skrbno varujejo.

Razlaga.

Vesel biti, nedolžno veselje vživati
ni prepovedano. Bog še veselo srce rad
■ina, veselega darivca Bog ljubi. „Vese¬
lite se, piše sv. Pavel,**) veselite se
vselej“ pa on pristavi „v Gospodu....
vaša spodobnost bodi znana vsem lju¬
dem", to je: vsi ljudje naj nad vami
ddijo, da pridno, pobožno življenje ne
dela žalostnih, čmernih ljudi, temuč ve¬
selih. Pa ne išči veselja v posvetnih,
nečimernih, šumečih in neumnih veso¬
ljih, v nespodobnih kratkočasili.

Najmanj pa smeš po krčmah in na
plesiščih kratkočasov iskati, ako nečeš
v  brezen pregreh se zaplesti. Pobož¬
nost nikogar na ples in v oštarijo ali

*) I. Petr. 3, 3-4.

**) Filip. 4, 4—5.

10

146

krčmo ne spravlja; le skušnjava ga vleče,
in skrivna slast in strast ga plesati uči.
Najboljši plesi niso nič vredni. Kako
Bog plese sovraži, vidimo iz tega, da
on tako-le žuga: „S plesavko se ne pe¬
čaj, tudi je ne poslušaj, da kje ne po¬
gineš po njeni zvijači".*) — Dalje je
rekel Gospod:**) Zato ker se sionske
hčere povišujejo, in glavo po koncu no¬
sijo, in grede z očmi migajo, in z ro¬
kami ploskajo, in premerjajo svoje sto¬
pinje, in hodijo po plesavsko ; bo Go¬
spod teme (vrh glave) sionskih hčer
ogolil, in Gospod jim bo lase odkril”.
Vso lepoto jim bo odvzel, in „namesto pri¬
jetnega duha bo smrad, namesto pasa
vrv, namesto kodrastih lasi pleša, na¬
mesto prsnega ogrinjala rasovnik".***)

Sv. cerkveni učeniki pišejo o plesu
kaj ojstro. Sv. Efrem piše: „Kdo more
iz sv. pisma dokazati, da bi kristjan ple¬
sati smel?Vkterem apostolskem pismu
se najde vrstica, plesu prijazna?" Taka
zabava se kristjanu dovoliti ne sme. —
Sv. Ambrož piše: „Ples ni nič drugega,

*) Sirah, 9, 4.

**) Is. 3, 16, 17.

***) Is. 3, 24.

147

kakor kolobar, v kterega sredini hudič
sedi“, — Sv. Frančišek Šaleški piše:
»Najboljši plesi niso nič vredni". — Sv.
Joanez Krizostom piše: „Ako bi bilo
toliko svetlih zvezd na nebu, kolikor se
je že greha na plesu zgodilo, bila bi
temna noč svetlejša, kakor beli dan“.
—Sv. Avguštin pa piše: „Ni tako grešno
v nedeljo orati kakor pa plesati “. Ven-
der pa je že v nedeljo orati smrtni greh ;
koliki greh mora torej ples biti! — Že
Origen je v svojem času izrekel: »Ple¬
sišče je tempelj nečistosti". — Eesnične
so toraj besede sv. Efrema, ki pravi:
»Tukaj plesati in skakati, tam pa v večno
veselje priti, to ne gre. Zdaj se kot
kristjan zadržati, zdaj kot nevernik biti,
kako se to strinja? Nihče ne more dve¬
ma gospodoma služiti".*)

Slednjič so celo neverniki ples hudo
obsojevali. Tako Ovidij, ki sam ni kaj
ojstro živel, plesišča imenuje mesta, na
kterih se sramožljivost pokončuje, plese
pa setve pregreh. — Rimsko starašin-
stvo, o času cesarja Tiberija, je vse ple-
savce in plesavke iz Rima spodilo, ako-
ravno je takrat življenje sploh jako po-

*) Mat. 6, 24.

10 *

148

svetno bilo. — In prvi Rimski govornik
Cicero, če ravno hajd ali nevernik, reče:
„Nihče drugi ne pleše, kakor nore in
pijanec 11 . —

Ne pleši torej, če nečeš biti nore
in pijanec, in če se nečeš večno pogu¬
biti. —

Le malo okoliščin najde tretjered-
nik, kakor tudi vsaki drugi, da bi smel
plesati. Postavim na pošteni svatbi ali
na poštenem gostovanju, pa še tam „le
jako varno in pazljivo" veli sv. Fran¬
čišek Šaleški.

Od glediščnih iger, v „teatru“ pa
že spreobrnjenec Štolberg pred blizo 80
leti, pravi da učijo nauk, ki je evangelj¬
skemu nauku nasproti; in to velja še
zdaj, ko so tako velikokrat takove gle-
dališčine igre pohujšljive. Sv. Ciprijan
piše: „če tudi čist prideš — k pohujš-
Ijivim gledališčnim igram —, se oma¬
deževan nazaj vrneš. 11  Kdor hoče toraj
krščansko živeti, ne sme takovih iger
gledat hoditi. Po pravici piše sv. Peter
Krizolog: „Kdor se hoče tukaj s Sata¬
nom smejati, se ne bo mogel enkrat s
Kristusom veseliti."

149

„Moji ljubi otroci, ne ljubite ne
sveta, ne tega, kar je na svetu. Ko kdo
svet ljubi, nima več ljubezni nebeškega
Očeta v sebi. Kdor hoče biti prijatelj
sveta, bo sovražnik božji“ tako nas Iju-
beznjivo opominjata sv. Janez Ev.*) in
sv. Jakob.**)

§ 3. Jed in pijačo naj vživajo
zmerno: in naj ne sedejo k mizi in
ne vstanejo od nje, dokler niso po¬
božno in hvaležno Boga molili.

Razlaga.

1. Tretji Ked zmernost v jedi in
pijači veleva: zakaj? zato da nikdar ne
pozabiš, da ti jed v to služi, da si telo
ohraniš pri življenju in mu moč daješ,
da opravila stanovne opravljati more.
Ako bi nezmerno vžival dari božje, bil
hi „sovražnik Kristusov", tvoj konec pa
pogubljenje", piše sv. Pavel apostelj.***)
In Kasijan pravi: Kdor ne gospoduje
črez svoje usta, ne bode nikoli gospo¬
doval črez svoje hudobije.

*) I. Jan. 2, 15.

**) Jak. 4, 4.

***) Fil. 3, 18, 19.

150

2 .  Še bolj pa je treba zmernosti v

pijači. Kdor v pijači zmeren ni, ne more
čisto živeti, naj bo mlad ali star. „V
vinu je nečistost" piše sv, Pavel.*)
Sv. Hieronim pa piše: Opominam in

zarotim dušo, ki hoče živeti v milosti
božji in ohraniti čistost, naj se ogiblje
vina, kakor smrtnega strupa.... Vino
mladosti dvojni ogenj poželenja vžge. —
Bodi zmeren, jako zmeren!

3. Ne pozabi, da „vsak dober dar
pride od zgoraj, od Očeta ljuči.“**) Bog
je dal rast jedi in pijači, ktero zavžiti
hočeš, povzdigni toraj oči in roke, naj¬
bolj pa srce k Rogu in ga moli ter
prosi, da tebe in dari blagoslovi. Moli,
na glas, združen z drugimi, en Oče naš,
Ceščena si Marija in čast bodi....  p&
pristavi: „Blagoslovi, o Gospod! nas in
te tvoje dari, ktere bomo od tvoje do¬
brote zavžili; po Kristusu, Gospodu na¬
šem “. Amen. Za silo velja tudi samo
slednja molitvica, kakor tudi takrat, če
le kaj malega zavžiti hočeš. — Po jedi
se zopet Bogu zahvali za povžite dobrote;
rekoč: »Zahvalimo se ti, vsegamogočni
Bog! za v%e dobrote tvoje. Ki živiš in

*) Efež. 5, 18. **) Jak. 1, 17.

151

kraljuješ od vekomaj do vekomaj. Amen.

Oče naš. Ceščena si Marija.

Gasi bodi. Za silo tudi samo Za¬

hvalimo se ti....  Tako bodeš jed in
pijačo z Bogom začel in z Bogom kon¬
čal, Bog pa ti bo za prihodnje že novih
darov pripravljal. Lepa zahvala je nova
prošnja.

§ 4. Postijo naj se dan pred
praznikom Marije brezmadežne De¬
vice, in dan pred Svetkom sv. Očeta
Frančiška: velike hvalevredni pa
kodo tisti, ki se bodo vrh tega po¬
stili o petkih, ali zdrževali mesenih
jedi ob sredah, po stari šegi tretje-
rednikov.

Razlaga.

Bazun cerkvenih postov, ktere vsaki
katoličan držati mora, imajo udje tret¬
jega Reda samo še dva posta več; ta dva
sta: dan pred praznikom sv. Frančiška
Serafinskega, t. j. 3. oktobra; in pa dan
Pred praznikom čistega spočetja pre-
hlažene Device Marije, to je 7. decembra.
Po sredah se mesenih jedi zdržati, o
petkih pa si pri trgati pri jedi, jim ni

152

več zapovedano, pač pa v veliko zaslu-
ženje, če jim je mogoče to storiti.

Post je, po besedah sv. Ambroža,
šola zdržnosti, in deviške poštenosti.
Post duha poniža, brzda in kroti pun¬
tarsko meso, pospeši čednost, čisti duše,
omehča k dobremu, dela ponižne, užge
sveto ljubezen, kinča sivo starost, kakor
gorečo mladost. Da novo polajšano vo¬
dilo ne zapoveduje več toliko telesnih
postov, kakor jih je staro zapovedovalo,
je vzrok skrb za življenje, ki je ima
človek zdajni čas le preveliko, in pa
trud, ki ga more prenašati pri tej skrbi.
Naj se pa tretjeredniki toliko bolj du¬
hovno postijo, to je naj krotijo rado-
vidne poglede, preradgovoreči jezik,
radovedne ušesa, lastno voljo, svojeglav-
nost, samoljubnost in razuzdanost srca.
Naj bodo vedno boljši, vedno bolj po¬
polnoma.

§ 5. Svojih grehov naj se vredno
spovejo in sveto obhajilo prejmejo
po postavi vsaki mesec enkrat.

Razlaga.

Milost božja je človeku tako po¬
trebna, da brez nje nič zaslužnega za

153

večno zveličanje storiti ne more. če
nisi v milosti božji, to je brez smrtnega
greha, ti tvoje molitve, tvoji posti, tvoje
delo in trpljenje v nebesih poplačano
ne bo; to vse je mrtvo. Iz tega pa sledi,
da ti je neobliodno potrebno skrbeti, da
živiš brez smrtnega greha, ker le tista
dobra dela, ki jih v stanu posvečujoče
milosti božje storiš, ti pripravljajo pla¬
čilo v nebesih.

Ali grešniki smo vsi, in kako lehko
se zgodi, da se smrtno pregrešiš? Boš
zdaj brez zasluženja za nebesa živel ?
Ah, ne, nikar! Glej tretji Bed ti hoče iz
te zadrege pomagati, ker ti veli spove¬
dati se svojih grehov vsaki mesec enkrat.
Pa vredno, zgrevano, s trdnim sklepom
se poboljšati. Tako bodeš očiščen in bolj
močen zoper skušnjave, bolj vnet za
dobro, bolj goreč v ljubezni do Boga in
bližnjega.

Še bolj pogostno spoved, in več¬
kratno sv. obhajilo bojo spovedniki do¬
volili tistim svojim duhovnim otrokom
'n ovčicam, pri kterih vidijo, da se va¬
rujejo smrtnih grehov, in da tudi malih
grehov ne delajo lahkomiselno, prosto¬
voljno, temuč skrbijo vedno bolj popol-

154

noma biti. Nekateri so že takovi, da
hitro, ko začnejo večkrat k sveti spo¬
vedi hoditi, zahtevajo pogostno sveto
obhajilo, pa ne pomislijo, so ga li vredni
ali ne. Vender še ne zaničujejo grešnih
misel in želj; ne zatirajo grešnega nag¬
njenja; ne brzdajo jezika; oči in ušes;
zahajajo v krčme in na plese, so pre-
prijazni z drugim spolom. In če so starši
in predpostavljeni, ne držijo svojega
stana sveto, ter ne spolnujejo svojih
dolžnosti do otrok in podložnih. Takih
sveto obhajilo Bogu ni dopadljivo, dru¬
gim ne v spodbudo, njim samim pa ne
v duhoven hasen ali korist; njih pobož¬
nost je le na videz, in jih oslepi tako,
da svojih mnogoštevilnih pregreškov več
ne vidijo in se farizejsko za pobožne
imajo.

Sicer piše sv. Avguštin: „Vzemi
vsaki dan kruh, ki ti mora hasniti, to
je, prejmi vsaki dan sv. obhajilo, pa on
hitro pristavi besede: Živi pa tako, da
bodeš vreden, ga vsaki dan prejeti. S
tako čistim srcem prejemlji torej sveto
obhajilo, da bo Jezus z veseljem v njega
šel, v tebi ostal, ti pa v njem,*) da za-

*) Jan. 6, 57.

155

moreš reči: Jaz živim, pa ne jaz, temuč
Kristus živi v meni.„*)

§ 6. Tretjeredniki duhovskega
stana, ki molijo vsaki dan brevir,
nimajo v tem oziru nobene druge
dolžnosti. — Svetovni ljudje, ki ne
molijo ne brevirja ne Marijnih mo¬
litev, imenovanih „Officium parvum
B. M. V.“, to so: „Male dnevnice
v Čast blažene Device Marije," naj
molijo vsaki dan, če niso po bo¬
lezni zadržani, dvanajstkrat: Oče naš
• • •., tieščena si Marija.. .., in (last
bodi Očetn. ...

Razlaga.

1. Molitev je ena izmed najimenit¬
nejših dobrih del krščanstva, moliti mo¬
ramo največkrat, „moliti je treba vselej
in ne jenjati, govori Kristus Jezus sam.**)
Sveti Frančišek Serafinski pravi: „Z

molitvo se pri Bogu veliko zasluži, ker
molitev je studenec vseh milosti - " Mo¬
litev čisti naše srce, ga z Bogom sklene
m za vse čednosti vname. V molitvi

*) Gal. 2, 20.

**) Luk. 18, 1.

156

govorimo z Bogom, in poslušamo, kar
nam on na njo odgovarja. Ko molimo,
angeljsko službo opravljamo, ki nepre¬
nehoma Boga molijo, hvalijo in častijo.
— Zato morajo udje tretjega Beda več
moliti, kakor navadne vsakdanje, vsa¬
kemu človeku potrebne molitve. Ker pa
slišijo k duhovni, redovni familiji. je
njih molitev tudi duhovna, in obstoji iz
12 Očenašev.... 12  češčenasimarij in
12  Čast bodi.... za vsaki dan. Ti
Oeenaši so namesto duhovnih ur alj
brevir-ja, ki ga mašniki molijo, da Boga
„molijo, hvalijo, mu zadostujejo in da
ga prosijo." Brevir je razdeljen na
„sedem“ duhovnih ur za vsaki dan.

2. Največi del brevirja je „Matutin
z Laudes" ali „Zornice s hvalnicami"
V tem delu duhovne molitve se Bog
hvali, moli. slavi in časti, se častijo
njegove lastnosti in dela, ki jih je opra¬
vil za naše zveličanje od začetka in jih
še opravlja vedno skoz svojo cerkev; se
slavi in hvali njegova milost in usmi¬
ljenje, ki se vedno ljudem skazuje. Zato
se v tem delu brevirja moli več psal¬
mov; se bere nekoliko iz sv. pisma
starega testamenta in en košček svetega
evangelija z razlago kterega cerkvenega

157

očeta itd., tudi življenje tistega svetnika,
kterega praznik ali spomin sv. Cerkev
obhaja. H koncu se še moli molitev k
Bogu, da bi nam dal milost tiste
čednosti posnemati, ktere nam svetnik
dneva predstavlja. Namesto tega vsega
moli tretjerednik „šest Očenašev... .,
Ceščenasimarij. ... in čast bodi. .. . “
Toti se molijo zgodaj v jutro.

3. Drugi del brevirja je „Prim“
ali prva ura, in je prava juterna moli¬
tev. Tukaj moli sv. Cerkev z nami in
mi ž njo, da bi nas Bog obranil pred
vsem hudim, da bi vse naše počutke
pred grehom ovaroval in da bi začeti
dan srečno preživeli. Prosimo, da bi
vedno njegove zapovedi spolnovali, da
bi bile vse naše misli, besede in djanja
duše in telesa Bogu na čast, nam pa
k časni in večni sreči. Vse to pa skoz
Jezusa Kristusa in po zasluženju Marije
Prečiste Device in vsih svetnikov. —
Namesto prelepe cerkvene juterne molitve
JP°h tretjerednik „eden Oče naš....
Beščenasimarija. ... in čast bodi. ... —
Glej koliko vrednost ima ta Oče naš!
Moli naj se ta Oče naš, ki je sedmi
'zmed dvanajsterih, v jutro.

158

4. Za tem pridejo „Terc,“ „Sext“
in „Non“, to so: Tretja, šesta in deveta
ura v brevirju, ki se molijo predpoldnem,
ali okolj poldneva. V teh urah izrekamo
besede in občutljeje, ki jih pobožna duša
izrekati in občutiti zamore. Izrekamo v
tretji uri gorečo ljubezen do Boga in
bližnjega, srčne želje v vsem spolnovati
postave božje, zaupanje na božje usmil¬
jenje in božjo pomoč, vdanost v voljo
božjo v vseh zopernostili, obžalovanje
čez vse naše pregrehe in slabosti, za¬
gotovilo le z dobrimi se pečati in pro¬
šnjo, da naše srce čisto ohranimo. —
Prosimo v šesti uri, da naj Bog zatere
vse prepire, naj pokonča vse sovraštvo
in vso jezo ter nam da mir božji. Pro¬
simo za pomoč zoper vse sovražnike,
zoper vse zapeljivce, da ne zabredemo
na krive pote, temuč stanovitni ostanemo
do konca, ter večno plačilo zadobimo. —
V deveti uri prosimo Boga za srečno
večnost, in obžalujemo slepoto hudobnih.
Se spominjamo pričujočnosti božje in
Bogu izročujemo: vse težave, vse brit-
kosti, tudi vse obrekovanje od strani
naših nasprotnikov. Prosimo pa tudi od-
puščenja naših slabosti in grehov. —
Vsaka teh treh ur se sklene z molitvo

159

od dnevnega svetnika, skoz ktero Boga
pomoči prosimo, tako živeti, kakor je
živel svetnik, ki se ga spominjamo. —
Za vsako teh treh duhovnih ur moli
tretjerednik eden „Oče naš... Ceščena
si. . . in čast bodi. . . — Molijo naj se
ti Oeenaši dopoldne, ali pa tudi popol¬
dne če treba tudi zvečer.

5. Dalje pridejo „Yespere“ ali
večernice. Tukaj se slavi zmaga Jezu¬
sova nad sovražniki božjimi, ki jo je
priboril skoz svoje trpljenje; časti se
neskončno usmiljenje božje, ki ga je k
temu nagnilo. Premišljuje se tudi velika
sreča vsakega, ki se Boga boji, ker on
bode večno srečen, obžaluje pa se večna
nesreča nespokornih grešnikov. Izreka
se tudi želja, da bi sveto božje Ime vsi
ljudje častili in molili, in tako skoz moč
tega najsvetejšega Imena usmiljenje in
milost našli. Konec večernic je zopet
molitev od enega ali več svetnikov,
kterih spomin se obhaja. Za večernice
moli tretjerednik eden „Oče naš... če-
ščena si... in čast bodi... Moli naj
s ® proti večeru, ali tudi zvečer.

6. Sklep brevirja ali duhovnih ur
J e  »Komplet", to je: dokončanje, sklep

160

dneva in molitev. V tej duhovni cerk¬
veni molitvi je že bolj grevenga izra¬
žena; grevenga čez vse, po dnevu stor¬
jene grehe, in zahvala za vse prijete
dobrote, zaupanje večno zveličanje do¬
seči, kakor tudi želja, da bi vsi služab¬
niki božji tudi v noči Boga častili. Po¬
tem se Bog prosi, naj bi nas ova-
roval celo noč pred hudimi sanjami,
pred hudim sovražnikom in pred vso
nespodobnostjo in nečistostjo. Na to se
izroči duša v roke božje in se prošnja
izreče, naj bi ljubi Bog kraj, kjer pre¬
bivamo, varoval in vse zalezovanja so¬
vražnika odtiral; naj bi Angelji nebeški
tam prebivali, nas v miru ohranili, in
naj bi bil sveti blagoslov božji nad
nami vselej, ves čas. — Za vse to moli
tretjerednik eden „Oče naš... češčena
si. . . in Čast bodi... — Moli naj ga
zvečer.

Da so redovni Očenaši s Ce-
ščenamarijo in Častbodi . . . res namesto duhovnih
molitev ali brevirja, in sicer tako razdeljeni , kakor
j g tukaj razloženo , so sv. oče , papež Leon
sami rekli in razložili  7. julija 1883, pričujočim
generalom Serajinskega Reda.

7. Tako vidiš, da so Očenaši in
češeena-Marije redovne molitve veliko

161

imenitniši, kakor če jih navadno moliš;
ker kot redovna molitev so zedinjeni
s splošno molitvo sv. Cerkve. Kadar
torej redovno molitev moliti hočeš, imej
namen: moliti združen s celo sv. Oerkvo.
V to naj ti služi pripravna molitev,
ktero se na pamet nauči; najdeš jo med
juternimi molitvami.

8. Čas, kdaj se naj redovni Oče-
naši molijo in število tistih, je različno;
moliti znaš tako-le;

a)  Sedem v jutro, tri okolo poldneva
in dva zvečer.

h)  Sedem v jutro in pet zvečer.

c)  Sest že predvečer preden spat greš,
štiri v jutro in dva proti večeru,
o mraku, znabiti ko angeljsko po-
zdravljenje odmoliš.

d)  Šest že predvečer preden spat greš,
enega v jutro, tri okolo poldneva,
dva proti večeru.

e )  Vse v jutro, ali vse zvečer, ali vse
o kterem koli času.

9. Namesto redovnih Očenašev se
*mejo moliti „Kratke dnevne ure Marije
Device. “

ti

162

10. Duhovnim tercijarjem zadostuje
njihov brevir.

Ker pa sveti oče, papež Leon XIII-
kot najgorečniši tretjerednik, vsaki dan.
preden stopijo k altarju, izmolijo svojih
dvanajst očenašev, s češčenamarijo in
čast bodi....,  — kakor so to sami
povedali kapucinskemu generalu in pro¬
kuratorju, ter dvema francoskima pa¬
troma, o priliki, ko so jim ti, 18. de¬
cembra 1884, poklonili krasno knjigo
„Saint Framjois d’Assise“ (Sv. Fran¬
čišek iz Asisa), mojstersko delo tiskar¬
ske in raznih podobarskih umetnosti, —
bilo bi jako dobro, koristno in zaslužno,
če bi tudi čč. duhovni tretjerednik 1
redovne očenaše, s češčenamarijo in
čast bodi...  molili; vendar zapovedano
jim ni.

Vse druge postave pa jih vežejo,
kakor svetovne redovnike, n. pr. kar se
tiče jedi in pijače, posta, veselic itd.,
kakor je v § 2, tega poglavja razloženo,
in kar še dalje na vrsto pride.

§ 7. Kdor ima pravico za to,
naj o pravem času črez svoje

163

premoženje naredi oporoko ali te¬
stament.

Razlaga.

Znano je, da se veliko greha stori,
ako kdo brez oporoke ali testamenta
umrje, ker se sorodniki in drugi pre¬
klinjajo, tožijo itd. — Zato je zapove¬
dano, da svojo voljo napiše, da testa¬
ment naredi, kdor je sam svoj in ima
premoženje. Pa o pravem času naj to
stori, dokler je zdrav in pameten, da
ne bo na smrtno uro se mučil in trpin¬
čil s tem poslom, kar bi mu le težko
>n nemirno smrt delalo. — Posebno
naj gleda, da za svojo dušo poskrbi,
ter odloči, koliko hoče za svete maše
sporočiti, in da se popravi krivica, če
j° je komu storil. Le tako zamore na
smrtni postelji svojo dušo v roke nebe¬
škega Očeta izročiti in mirno umreti,
ko je vse dopolnil, vse storil, kar je
bila njegova dolžnost. „ Poravnaj reči
sv 'oje hiše, umrl bodeš.*)

*) Is. 38, 1.

n

164

§ 8. V domačem življenju naj
si prizadevajo drugim dajati lep
izgled: pospeševati pobožnost in
vse, kar je dobrega. Bukev in časo¬
pisov, od kterili se je bati, da bi
čednost pogubili, naj ne pustijo
prinašati v hišo, in naj ne dovolijo,
da bi jih brali njihovi podložni.

Razlaga.

Tretji Red je po pravici popolno
krščansko življenje, ki se kaže v zve¬
stem spolnovanju božjih in cerkvenih
zapovedi; in te spolnovati veli ravno
III. Red. Dobre, pobožne kristjane v
vsakem stanu storiti je naloga tretjega
Reda prizadevati natančen biti v spolno-
vanju zapovedi božjih in cerkvenih,
tako, da vsaki človek reči more: „Ta

je priden, pošten tretjerednik, pobožna
tre tjered niča, “

Bodi toraj goreč v molitvi in ne
izpušaj vsakdanjih molitev. Bodi zvest
v obiskovanju božje službe, in obnašaj
se pobožno v cerkvi. Bodi ubogljiv sta-

165

rišem, ali gospodarjem in gospodinjam.
Živi v miru s vsemi. Spolnuj zvesto
dolžnosti svojega stana. Skrbi, če si oče
in mati, za svoje otroke in podložne,
ter jim nič grešnega ne dopuščaj, še
grešne besede ne. Hlapci, dekle in de¬
lavci naj bodo pokorni in zvesti pri
delu. Mladenči in dekleta naj živijo
čisto in sramožljivo. Očetje in matere,
gospodarji in gospodinje naj skrbijo, da
ysi njihovi lepo molijo, tudi pred jedjo
in po jedi, in da ja gotovo hodijo k
sveti maši, k pridgi in krščanskemu
nauku. Držijo naj na tanko svete poste.
^ besedah in celem obnašanju naj bodo
tretjeredniki spodobni. Gorje pa vsem,
ki pohujšanje dajejo; na primer, ako
nič ne molijo, ako ne grejo k sveti
maši, ako postov ne držijo, če živijo v
sovraštvu, zakonci v prepiru in kletvi,
če predpostavljeni pustijo v svoji hiši
pohujšljive bukve in časopise, ali grešne
pogovore, ali celo grešno znanje svojim
siuovom, hčeram, hlapcem ali deklam;
nko preklinjajo in nečisto govorijo; ako
živijo v grešnih španijah in znanjih,
v  nečistosti in pijanstvu, če hodijo po
plesih, krčmah, itd. Gorje vsem takim,
posebno pa tretjerednikom, kajti po-

166

hujšljivi imajo narmenj usmiljenja od
Boga pričakovati.

§ 9. Skrbno naj ohranijo blago¬
voljno ljubezen med seboj in do
drugih. Ako jim je mogoče, naj
skrbijo, da se prepiri poravnajo.

Razlaga.

Krščanska ljubezen je znamenj®
pravih služabnikov božjih. 1 )

„To je moja zapoved, da se ljubite
med seboj, kakor sem vas jaz ljubil"
pravi Kristus sam. 2 ) Naj vsaki skrbi,
da svojega bližnjega ne razžali: n® z
besedami, ne s svojim djanjem in ob¬
našanjem. Da pa tudi med drugimi ne
dela sovraštva, z ogovarjanjem, obreko¬
vanjem in prenašanjem pošt od enega
do drugega. — Kako si morajo tretje*
redniki pač prizadevati v ljubezni
edinosti živeti, v edinosti med seboj, v

') Jan. 13, 35.

2 ) Jan. 15, 12.

167

edinosti z drugimi! Mirni bodo otroci
božji imenovani, tisti pa, ki mir, edinost
in krščansko ljubezen kalijo, so otroci
hudičevi, Bogu je bratovska ljubezen
najljubša, hudiču pa needinost in raz¬
prtija, piše sv. Gregor. — Jezus Kristus
^eli tudi sovražnike ljubiti: „Storite jim
dobro, ki vas sovražijo ." J )  — In če
svojemu nasprotniku ne moreš nič do¬
brega storiti, saj moli za njega, ker
Jezus tudi to veli: „Molite za nje, ki
vas obrekujejo in preganjajo/ s ) Kdor
svojemu sovražniku odpusti, je zagotov¬
ljen, da mu bo tudi Bog odpustil; zakaj
on sam je to obljubil: »Odpuščajte, in
vain bo odpuščeno. 8 ) „Vse, karkoli ho¬
čete, da bi vam ljudje storili, tudi vi
njim storite/ * 2 3 4 ) Ljubezen je potrpežljiva,
je dobrotljiva; ljubezen ni nevošljiva;
ne ravna napačno, se ne napihuje; ni
častilakomna, ne išče svojega, se ne da
razdražiti, ne misli hudega; se ne veseli
Krivice, veseli se pa resnice; vse potrpi,
vse veruje, vse upa, vse prenese/)

‘) Mat. 5. 46.

2 ) Ibid.

3 ) Luk. 6, 37.

4 ) Mat. 7, 12.

6 ) I. Kor. 4, 5, 6, 7.

168

A ko je mogoče, naj tretjeredniki
prepire z lepimi besedami poravnajo,
posebno višji in starši med svojimi
podložnimi in otroci. Naj bo vsak po
mogočnosti angelj mira, tistega mira
božjega, ki ga je Jezus Kristus iz nebes
prinesel.

§ 10. Prisegati smejo le v po¬
trebi. Nečistega govorjenja in ne¬
sramnih šal naj se varujejo. Zvečer
naj si vest izprašajo, če so se kaj v
tem nepremišljeno pregrešili; ako
so grešili, naj za greh kako pokoro
opravijo.

Razlaga.

1. Bog je resnica in ljubi resnico,
sovraži pa laž, ki je iz pekla. Bratje in
sestre III. Beda naj si zato prizadevajo
tako resnicoljubni biti, se tako odkrito¬
srčnih skazati v besedah in djanjih
svojih, da jim more vsaki lahko verjeti,
in jim ne bo treba več govoriti v po-
trjenje resnice, kakor ja ali ne.*) Pri*

) Mat. 5, 34.

169

segati smejo le takrat, ko jim gosposki
ali deželski višji to velijo. Iz lastne
volje naj ne prisegajo, pa se tudi naj
ne pridušujejo, ker dušo imajo le eno,
neprecenljive vrednosti. Tudi kleti in
rotiti se, je prepovedano.

2. Grešni, nesramni pogovori so
duši, kar je kuga telesu, smrtni strup,
ki jo umori; in več duš je že nečisti
jezik pokončal, kakor pa meč teles
človeških. Nečisto, razuzdano in ne¬
sramno govoriti je tako velik greh, da
sv. Apostelj Pavel piše: ..Vsaka nečistost
se še ne imenuj med vami (kakor se
spodobi svetim); ali nesramnost, ali
nespametne ali grde besede, kar se ne
spodobi. 1 ) Od takih (nečistih) del vam
povem, da, kteri take reči delajo, ne
bodo kraljestva božjega dosegli. 2 ) Tretje-
redniki naj bodo tudi v tem izgled vsem
drugim, da se ne predrznejo nečisto,
nesramno govoriti in grdih šal vganjati;
da so pa bližnemu v spodbudo skoz
sramožljivost v besedah, v šalah, itd.
Jezus Kristus pravi: „Povem vam. da
bodo ljudje od vsake nepotrebne besede,

’) Efez. 5, 3, 4.

2 ) Gal. 5, 21.

170

— koliko bolj še od nečiste, nesramne

— ki jo izgovorijo, odgovor dali na dan
sodbe.*) Pa tudi tisti, ki takove grešne
pogovore z dopadenjem in prostovoljno
poslušajo, se hudo pregrešijo in si dušo
in srce omadežujejo. Ne poslušaj toraj
takovih pogovorov in besed prostovoljno
ter z dopadenjem, pa tudi ne pripusti,
da bi kdo vpričo tebe kaj takega go¬
voril. Sv. Frančišek se je vstrašil in
rdečica ga je obletela, če je koga kaj
nečistega izgovoriti slišal. Kaj pa ti?

3. Sad tretjega Reda mora biti pobolj-
šanje življenja. Ne moreš se pa pobolj¬
šati, ako ne spoznaš grehov in slabosti,
v ktere si zabredel. Grehe pa spoznaš,
ako pogosto premišljuješ svoje misli, be¬
sede, djanje, obnašanje s seboj, in z
drugimi, pri delu, pri molitvi, po noči in
po dnevu, i. t. d.; to je če si vest iz¬
prašuješ. In ker vsaki dan lahko grešiš
ti je potrebno vsaki dan, posebno vsaki
večer vest izpraševati, ter pomisliti, v
čem si se pregrešil skoz celi dan in pre¬
tečeno noč, in kolikokrat si greh storil,
če je bil smrtni greh. Stori to, ter srčno

*) Mat. 12, 36.

171

obžaluj vse, s cim si Boga razžalil, bliž¬
njega pa znabiti pohujšal, posebno še z
hudobnimi besedami. Za grebe si naloži
nekoliko pokore, v  na primer: eden ali
dva Očenaša in Ceščena si Marija. —
Ako se sami ojstro sodimo, ne bomo
tako ojstro sojeni od božjega sodnika.

§ 11. Kterim je mogoče, naj
bodo vsaki dan pri sv. maši. K me¬
sečnim shodom (pridigam), ki jih bo
predstojnik oznanil, naj prihajajo.

Razlaga.

1. Brez vzroka ne opuščaj vsaki
dan pri sv. maši biti; če ti je le mo¬
goče pojdi v cerkev, pojdi k maši, vo¬
dilo IH. Beda ti zapoveduje, Jezus pa te
kliče. Zakaj neki redovno vodilo veleva
iti vsaki dan k sv. maši? Zato, ker 1.
daritev sv. maše je „največja in najča-
stitljivša skrivnost sv. vere“ in je Bogu
najprijetniši dar, ki ga najbolj časti, kajti
tukaj se mu daruje Jezus Kristus sam,
kot Bog in človek, neskončno popol¬
noma in v vsem svojem bitju neskončno

172

častit. — 2. Daritev sv. maše je najbolj
popolnoma daritev ,, hvale in češčenja 11 ,
ker Jezus Kristus sam Očeta nebeškega
z nami in za nas časti in hvali. Neka
duša, polna ljubezni božje in vsa vneta
za njegovo čast, je rekla: Želim, da bi
s vsako svojo besedo in s vsakim svo¬
jim zdikljejem zamogla stvariti neskonč¬
no veliko svetov polnih angeljev, še bolj
popolnoma, kakor so zdaj v nebesih, da
bi Boga slavili, častili in mu hvalo pre¬
pevali. In Bog ji je razodel, da ji je
mogoče to še veliko častiljivše in ne¬
skončno bolj popolnoma storiti pri da¬
ritvi svete maše, kjer Sin božji skoz
najsvetejšo daritev Očetu nebeškemu ta-
kovo čast da, ki je njemu enaka v vsej
njegovi velikosti in neskončni imenit¬
nosti. — 8. Daritev sv. maše je daritev
„zadostovanja“, ker po nauku sv. vere
je ravno tista, ki je bila darovana na
križu in je zbrisala grehe vsega sveta s
krvjo Jezusovo, ki je bila na njem pre¬
lita, in je preobilno plačala vse, kar smo
bili pravici božji zavoljo grehov dolžni.
Zato, če ne veš, kaj bi Bogu dobrega
storil, postavim ker si ga žalil, pojdi k
sv. maši in tam lepo moli in Jezusa
Bogu daruj, in dal si mu neskončno ve-

173

liko. — 4. Sv. maša je daritev „za-
hvale.“ Z daritvo sv. maše se Bogu
cisto spodobno in kakor je potrebno za¬
hvališ za vse dobrote in milosti, ki ti
jih je podelil za dušo in telo. — 5. Je
sv. maša daritev „prošnje“. Skoz sv.
mašo si zamoreš sprositi vsega dobrega,
kar na duši in na telesu, za čas in več¬
nost potrebuješ, ker Jezus Kristus ima
neskončno večjo vrednost, kakor 'vse,
kar od Boga prositi zamoreš. Sv. maša
sprosi grešnikom milost, da svoje grehe
spoznajo, jih obžalujejo, zapustijo in se
poboljšajo. Pravičnim da odpuščenje
malih grehov, in rast v dobrem in v
v seh čednostih, kakor tudi posebne mi¬
losti, kterih pri vseh svojih dobrih delih
potrebujemo, da nas podpirajo, da v
ljubezni božji živimo in do konca sta¬
novitni ostanemo. Tudi časnih reči si
pri sv, maši sprosimo, če Bog vidi, da
so njemu na čast, nam pa k zveličanju.
Iz tega lahko vsaki spozna, zakaj vodilo
redovno veleva iti vsaki dan k sv. maši,
ako je mogoče.

2. Tudi k mesečnim pridigam mo¬
rajo tretjeredniki prihajati; to pa za to,
Ja dobijo bolj duha sv. Frančiška, da

174

slišijo nauke in dolžnosti, ki jih morajo
spolnovati, da slišijo opominovanje in
tudi grajo, če je znabiti potrebna in da
bodo bolj spodbujeni k čednostim in
krščanskemu življenju. „Kdor je iz
Boga, posluša besedo božjo" pravi Kri¬
stus; in kakor so sploh kristjanje mlačni
ali ničvredni, kteri k pridigam ne hodijo,
tako so tudi udje III. Beda mlačni ali
malovredni, če ne hodijo k redovnim
pridigam in dostikrat od tretjega Beda
nimajo nič druga, kakor ime, da so v
redu. — Kolikor je toraj najbolj mogoče
naj prihajajo k redovnim pridigam. —;
Častiti gg. duhovni tretjeredniki pa naj
marljivo prebirajo obširni popis življenja
in djanj sv. Frančiška, kakor je popi¬
sana v prvih peterih letnikih Cvetja;
vrh tega pa vse, kar se tretjega Beda
tiče, njegovo zgodovino itd., glej Cvetje
I. letnik, posebno pa razlago vodila tega
reda, da ga morejo natančno spolnovati.
Naj pa se držijo razlage redovnega
vodila, kakor je tukaj razloženo, ker
staro vodilo, veljavno do 80. majnika 1883,
v svoji celoti ni več merodajno.

§ 12. Naj po svoji moči neko¬
liko skupaj zložijo, da se podpirajo

175

ubožnili izmed udov, posebno bol¬
niki; ali pa da se skrbi za čast
božje službe.

Razlaga.

Gotovo je, da je veliko siromakov
v  tretjem Kedu, ki pobožno živijo in
veliko molijo. Takim je treba pomagati,
da ležje svoje pobožnosti opravljajo.
Pomaga se jim pa s koščekom kruhka,
k> ga dobijo. Zato vodilo veli tistim, ki
so  bolj premožni, naj nekoliko skupaj
zložijo. To se najležje zgodi pri meseč¬
nih pridigah, ko se navadno na stranski
altar skrinjica ali pušica za darila na¬
stavi, da vsaki lahko v njo dene kolikor
hoče. Pa tudi o drugem času zamorejo
v  ta namen kaj prinesti ali poslati, po¬
sebno častiti duhovni udje III. Beda, ki
k mesečnim shodom ne prihajajo, se ve
da v tisti samostan, kder so bili v Bed
s P r ejeti; samo naznaniti morajo, da je
I°> kar pošljejo ali sami prinesejo, za
HI. Bed.

Pa še drugi namen ima ta milošnja
tretjerednikov, ta namreč, da se iz nje
daje za svete maše, ki se za žive in

176

mrtve ude redovne Bogu darujejo; ali se
pa tudi rabi za kinč redovnega altarja.

Kdor kaj ubogajme da, v namen
Keda, ima dvojno dobroto; eno ker
ubogim podeli, in to mu velike obresti
nese pri Bogu, 1 ) se sme zanašati na ča¬
sen blagoslov božji, 2 ) in pri Bogu bode
našel usmiljenje in milost po zagotovilu
Kristusovem: „Blagor usmiljenim, ker
oni bodo usmiljenje dosegli. 3 )

Daj, kolikor premoreš: „če imaš
veliko, daj obilniše; imaš pa malo, daj
malo, pa rad. Ker dobro povračilo si
nabiraš za dan sile". 4 )

§ 13. K bolnemu redovnemu
udu naj predstojniki ali sami gredo,
ali naj koga pošljejo, da bo nad njim
izpolnil dolžnosti ljubezni. Ravno
toti naj, v nevarni bolezni, opomi¬
njajo in prigovarjajo, naj bolnik o
pravem času oskrbi, kar mu je po¬
trebno, da si dušo očisti.

*) Preg. 19, 17.

2 ) Preg. 3, 9, 20.

8 ) Mat. 5. 7.

4 ) Tob. 4, 9, 10.

177

Razlaga.

Bolnike obiskati je telesno dobro
delo usmiljenja, ki naj ga opravlja vsaki
kristjan, k temu ga veže krščanska lju¬
bezen; — posebno pa naj 'tretjerednik
svojega bolanega sobrata, tretjerednica
svojo bolano redovno sestro obišče. Kaj
pa naj dela pri bolniku? Ne, da bi se
pi'i njem kratkočasil, nikakor ne, temuč
naj ga „tolaži" in opomni na izgled tr¬
pečega Zveličarja, na veliko zasluženje
potrpežljivosti v trpljenju, in na neiz¬
merno veselje, ki ga čaka v nebesih.
Naj mu pove „kako je sv. oče Franči¬
šek vedno, posebno pa v svoji smrtni
bolezni z veseljem in vdanostjo v sv.
T °ljo božjo trpel". — Dalje naj ga opo¬
jna, da svoje časne reči v red spravi,
še to ni storil, in „naj prejme sv.
zakramente za umirajoče", da si dušno
zveličanje zagotovi. Opomniti je bola-
ne ga uda petrebno, „da naj ima na sebi,
če to ni mogoče, vsaj poleg sebe
skapulir in pas", da zamore dobiti po-
P°loi odpustek, ako še sveto Ime Jezus
z ustmi ali v srcu izgovori, če je mo-
?°oe, naj mu kaj lepega bere, če ne,
Ca J moli za njega posebno v smrtnih

12

178

težavah, na zadnjo uro. Tako bode bol¬
niku pomagal, sam sebi pa veliko, veliko
za nebesa zaslužil: „Lačen sem bil, —
poreče Jezus Kristus na sodni dan —,
in ste mi dali piti; tujec sem bil, in ste
me pod streho vzeli; nag sem bil, in
ste me oblekli; bolan ?em bil, in ste
me obiskali; v ječi sem bil, in ste k
meni prišli". — Kesnično vam povem,
kar ste storili kteremu mojih najmanjših
bratov, ste meni storili.*)

§ 14. K pogrebu umrlega uda
naj pridejo udje tistega kraja in oko¬
lice, in naj skupej molijo za nebe¬
ško tolažbo rajnega, Marijne molitve
po vstanovi očeta Dominika, to je
rožnega venca tretji del. Mašniki
naj med sveto mašo, drugi pa, ako
je mogoče, skoz prejetje sv. obha¬
jila, pobožno molijo za večni mir
pokojnega brata.

Razlaga.

V življenju so si bratje in sestre
redovne v nasprotno pomoč, ker dobra

*) Mat. 25, 35, 36, 40.

179

dela enega koristijo vsem drugim; naj
si bodo še takrat v pomoč, ko jih smrt
loči, ko se duša enega uda v večnost
preseli, ter gre na pravico božjo. Molijo
naj za pokojnega. Redovno vodilo veli
jti k pogrebu umrlega brata, umrle sestre
in tam na glas moliti en del sv. rož¬
nega venca. To v naših krajih ni lahko
mogoče, vsaj povsodi ne; če pa zveš,
da je kdo iz tretjega reda umrl, in imaš
priložnost, pojdi k pogrebu in moli sv.
rožni venec, ako ti pa to ni mogoče, se
navadi vsaki mesec en del sv. rožnega
jenca moliti za vse tiste redovne brate
■n sestre, ki so v pretečenem mescu
umrli. In ko greš k spovedi in sv. ob¬
hajilu, moli vsakokrat po sv. obhajilu
Za  vse rajne tretjega reda in prosi Iju-
beznjivega Jezusa: naj jim podeli večni
m ’ r  in pokoj, in naj jih vzame v nebeško
veselje, če še niso v nebesih. — Duhov¬
niki naj pri vsaki sv. maši pri „memento
mortuorum“ molije za vse mrtve tega
reda. — Znanci umrlega uda naj nje-
govo smrt predstojniku naznanijo, da ga
lz  zapisnika zbriše in drugim v molitev
priporoči.

12*

180

III. Poglavje.

O službah, o nadzorovanju in o
vodilu samem.

§ 1. Službe naj se izročajo ta¬
krat, ko so udje k shodu (pridgi)
sklicani. Te službe trpijo tri leta.
Nihče naj se jih brez pravičnega
vzroka ne brani, pa tudi nemarno
naj jih nihče ne opravlja.

§ 2. Oskrbnik, ki se imenuje
vizitator, naj pridno preiskuje, če se
postave spolnujejo. Zatoraj je dol¬
žen vsako leto, tudi večkrat če bo
treba, obiskati kraje, kjer so udje,
in sklicati jih na shod, h kteremu
priti so zavezani vsi predstojniki
in vsi udje. Ako vizitator koga^ s
svarjenjem ali z zapovedjo na dolž¬
nost opomni, ali mu kakovo zveli¬
čavno pokoro naloži, naj jo ta po¬
nižno sprejme, ter se ne brani za¬
dostiti.

181

§ 3. Vizitatorji naj se volijo iz
prvega reda frančiškanskega, ali pa
iz tretjega regularnega reda; dolo¬
čili jih bodo kustosi ali gvardijani,
če se za to naprosijo. Neduhovnim
možem bodi služba vizitatorja pre¬
povedana.

§ 4. naje, hi so nepo¬
korni in slabega obna¬
šanja , naj se aralerat in
v tretje opominjajo na
dolžnosti; uho ne ubo-
9aJo, naj se ix reOa spo¬
dijo.

Razlaga.

1. Vseh tistih bratov in sester tret-
J e ga reda, ki so v enem samostanu vpi¬
sni, predstojnik, ali oskrbnik ali tudi
vizitator imenovan, je mašnik iz prvega
reda frančiškanskega, ki je navadno od
Provincijala za to odločen. On sprejema
v  HI. Bed, pred njim se redovna obljuba
dela, on ima tudi redovnikom pridgati,
1’h k spolnovanju redovnega vodila opo¬
minjati, in pokoro naložiti njim, ki po-
kujšijivo živijo. 0 dnevih, kadar je do¬
bljeno, deli predstojnik papežev blago-

182

slov in tako imenovano odvezo s popol¬
noma odpustkom.

2 .  Izmed udov samih pa se zamo-
rejo izvoliti še posebej svetovni pred¬
stojniki za redovne brate, in predstoj¬
nice za redovne sestre tistega kraja. Ce
je mogoče to storiti, tako smejo udje
duhovnemu predstojniku svoje želje iz¬
reči, kteri možki in ženska se jim spo¬
sobna dozdevata za to službo. Duhovni
predstojnik jih potrdi, in oni imajo po¬
tem skrbeti, da darove odrajtajo cerkvi,
kjer so redu pripisani, če jih znabiti od
sobratov in sester dobijo. Oni tudi naj
tiste z ljubeznijo opominjajo, ki so se
kaj pregrešili; če po dva-, trikratnem
posvarilu nič ne pomaga, naj to duhov¬
nemu predstojniku naznanijo, kteri bo
nepoboljšljivega izmed števila tretjered-
nikov izbrisal.

Opomba. Ker vodilo veli, da mora
predstojnik ali vizitator večkrat, če bo treba,
kraje obiskati, kjer so udje, bi to takrat mo¬
ralo biti, če v samostanu redovnih pridig ne
bi bilo. — Sicer pa bi bilo jako hasnovito,
če bi duhovni pastirji svojim ovčicam, ki so
v III. Redu, včasih to dobroto storili, da bi
predstojnika pozvali njim pridigat in razlagal
redovno vodilo, da bi, spolnovaje tistega, bm
dobri podložni in pobožni kristjani, Bogu na

183

čast, duhovnim pastirjem v veselje in tolažbo,
drugim za lepi izgled, sami sebi pa za večno
zveličanje.

§ 5. Ako bi kdo te postave
prelomil, naj ve, da za tega voljo
nobenega greha nima, razun tega,
kar je po Božjih in cerkvenih za¬
povedih itak že zapovedano.

Razlaga.

Ne da bi si kdo mislil: jaz nimam
greha, če vodilo tretjega Eeda prelomim,
o to bi bila zmota; postavim, če lahko¬
miselno prisegaš in se pridušuješ, ali
nimaš greha? ali če pohujšanje daješ,
z grdim govorjenjem, ali z grdim, raz¬
uzdanim življenjem, ali s prelomljenjem
posta, ali z grešnimi veselicami, ki je
obiskuješ itd.? o ja gotovo, in še velik
greh, samo ne zato, ker vodilo te reči
prepoveduje, temuč zato, ker so že skoz
božje in cerkvene zapovedi prepovedane.
Le to, kar vodilo posebej zapove, ni
greh če ne storiš; postavim: če bi re¬
dovno molitev opustil, če se pred Fran¬
čiškovim postil nebi, ali če vsaki dan k
sv. maši nebi šel, ako ti je mogoče, ali
če škapulira in pasa nosil nebi, itd.; pa

184

pri tem bi imel vendar to škodo, da se
oropaš duhovnih dobrot, ki bi se jih
bil tisti dan lahko vdeležil. Zakaj si se
pustil y III. Red sprejeti, zakaj si ob¬
ljubo storil, če nič spolnovati nečeš, kar
vodilo zapoveduje? Le spolnuj ga. ker
Bog bo od tebe več tirjal, ker ti vee
milost daje! Zvesti hlapec, zvesta dekla,
dobita plačilo v nebesih.*) Nemaren in
len hlapec bo vržen v zunanjo temo,
kder bo jok in škripanje z zobmi.**)

§ 6. Ako kdo iz veljavnega in
pravičnega vzroka kterega poglavja
te postave spolnovati ne more, je
dovoljeno oprostiti ga v tisti reči,
ali pa tisto po pameti v kaj drugega
spremeniti. K temu naj imajo oblast
in pravico redni predstojniki fran¬
čiškanski Prvega in Tretjega reda,
kakor tudi gori imenovani vizita-
torji.

Razlaga.

Ako ne moreš kaj spolniti, kar vo¬
dilo III. Reda veleva; postavim, če ne

*) Mat. 25, 21. **) Mat. 25, 30.

185

moreš vsikdar škapulirja in pasa nositi,
ali vsaki mesec enkrat k spovedi
in sv. obhajilu iti, ali k mesečnim prid-
gam prihajati, ali ybogaime darovati, ali
vsaki dan k sv. maši hoditi, ali umrlega
tretjerednika na pokopališče spremiti, ali
pred Frančiškovem postiti se, pojdi k
redovnemu duhovnemu predstojniku, ali
tudi samostanskemu predstojniku tistega
kraja, ter ga prosi, da te v tem oprosti,
česar spolniti ne moreš, ali ti pa kako
drugo delo namesto tega naloži; potem
ue zgubiš dobrot in zasluženja tega
reda. Pa le iz veljavnega in pravičnega
vzroka smeš oproščenja ali polajšanja
prositi, ne pa z zvijačo ali celo z gol¬
jufijo ali lažjo. Dokler ti je pa mogoče
spolnovati vodilo, spolnuj ga, ker le
tako moreš mirno živeti, in upati usmi¬
ljenje zadobiti pri Gospodu Bogu.*)

*) Gal. 6, 16.

Kazalo odpustkov in pravic.

Nauk o odpustkih.

jA.  V zakramentu svete pokore do¬
bimo odpuščanje grehov in večnih kazni,
ako se zgrevano spovemo in trdno skle¬
nemo ne več grešiti, Boga ne več žaliti.
Ko človek sveto odvezo vredno dobi,
mu je zbrisan greh in tista kazen, ki
bi jo imel zavoljo greha trpeti v peklu
na večno. Navadno pa ostane še časna
kazen, ktero moramo na tem svetu
trpeti, ali pa na unem svetu v vicah.
Tukaj na tem svetu Bog grešnika ob¬
iskuje z mnogovrstnimi križi, težavami,
nadlogami in trpljenji, ki so britke in
grenke, pa še veliko hujše kazni ga
čakajo v vicah, če se tukaj zadosti ne
spokori.

Da bi se strašni kazni v vicah od¬
tegnili, je sv. Cerkev, posebno v prvih
časih grešnikom ojstro in tudi dolgo
pokoro nalagala, ktero so morali očitno
opravljati, ako so očitno grešili, skrivno
pa če so grehi skrivni bili. Kadar je pa
Cerkev za dobro in koristno spoznala,
je polajševala in odpuščala naložene

187

kazni in pokorila: in to po vsej pravici,
ker ja ima od Jezusa Kristusa splošno
oblast odvezati*) ne le grehe in večne
kazni, temuč tudi časne kazni čisto,
popolnoma, ali pa deloma, to je en del
teh časnih kazni. Tako odpuščanje
časnih kazni se imanuje „odpustek".

Jt.  Odpustek je dvojni: popolnoma
in nepopolnoma. A  ko sv. Cerkev vse
zaslužene časne kazni odpusti, je to
«popolnoma odpustek", in če tega človek
dobi, potem pa bi hitro umrl, bi njegova
duša naravnost v nebesa šla. „Nepopol-
noma odpustek pa je odpuščanje enega
dela časnih kazni. Postavim, če bi kdo
zavoljo storjenega greha deset let pokoro
delati moral, pa dobi odpustek 300 dni,
tako ima za 300 dni menj pokore, itd.

Komu pa koristijo odpustki? Ne
mlačnim, ne lenim, in ne tistim, ki
mislijo, da s spovedjo in nekterimi mo¬
litvicami že vse opravijo, o ne! temuč
odpustki koristijo le pravim spokornikom,
ki si prizadevajo, kolikor morejo, da bi
zadosti pokore opravili za svoje grehe.

C.  Kdor hoče popolnoma ali nepopol-

*) Mat. 16, 10.

188

noma odpustek dobiti, mora 1. imeti na¬
men, da hoče odpustek dobiti. Najboljše
je, da že zjutraj pri juterni molitvi
namen stori vseh odpustkov se vdeležiti,
ki jih zamore dobiti. — 2. mora biti, ki
se hoče odpustka vdeležiti, v stanu po¬
svečujoče milosti božje, to je, duša mora
biti vsaj brez smrtnega greha. Zakaj če
je v smrtnem grehu, ji ne morejo biti
odpuščene ne večne, pa tudi ne časne
kazni. Kdor pa hoče dobiti ^popolnoma
odpustek 11 , ne sme tudi malega greha,
ja še najmanjšega prostovoljnega nag¬
njenja na kaj grešnega v svojem srcu
imeti. — 3. je v zadobljenje odpustka po¬
trebno, ,.vse natanko dopolniti, kar je
za vsaki odpustek odločeno in naloženo.
Tistemu, ki gre vsaki teden k spovedi,
velja ta spoved v zadobljenje vseh od¬
pustkov celega tedna, če ni med tem
kakega smrtnega greha storil.

_I>. Kaj pa da sv. Cerkev Bogu v
nadomestilo in zadostilo za časne kazni,
ktere nam skoz odpustke odpusti, ali
prikrajša? To je 1. neskončno zasluženje
Jezusa Kristusa. On je neizrečeno več
poplačal, kakor so naši grehi zakrivili.*)

') Rim. 5, 20.

189

Že samo en zdi klej, ena solza, ena ka-
pliea krvi Jezusove bi mogla tisuč svetov
odrešiti; pa on je celo življenje trpel,
je veliko solz iztočil, je do zadnje ka-
plice svojo sv. rešnjo kri prilil. In ta
preobilnost njegovega zadostila je tisti
imenitni, dragoceni
Sul.latV’.  iz kterega cerkev zajema
in Bogu daje, ko nam kazni lajša,
ko nam odpustke deli. — K temu je
pridjano 2. preobilno zadostovanje pre-
blažene Device Marije, ki ni nič zakri¬
vila, in je vendar veliko dobrega sto¬
rila, veliko pretrpela. — In 3. so vsa
zadostivna dela svetnikov, kakor tudi
vernih na zemlji, s kterimi smo v ob¬
čestvu ali zvezi, prišteta k cerkvenemu
zakladu, iz kterega sv. Cerkev zajema,
ko nam odpustke deli.

Kdaj in kako morejo udje III. Beda
popolnoma in nepopolnoma odpustke
zadobiti, pove redovno vodilo kakor
tukaj sledi.

190

I. Poglavje.

O popolnih odpustkih.

Vsi tretjeredniki obojega spola,
ki se svojih grehov po krščanski
postavi vredno spovejo in sv. obha¬
jilo sprejmejo, imajo pravico po¬
polni odpustek zadobiti ob sledečih
dneh, in po pristavljenih delih.

1. Ta dan, kadar pristopijo.

2. Nan dan, kadar prvokrat „re-
dovno obljubo" storijo.

3. Na dan, kadar se zberejo k
mesečni pridigi ali shodu, ako le
ktero cerkev ali očitno kapelo s po¬
božnim namenom obiščejo, in za po¬
trebe sv. Cerkve molijo.

Opomba. Cerkev se mora tista obiskat!,
ktera je imenovana; če ni nobena posebej
imenovana, velja vsaka.

Ako je zapovedano za potrebe sv.
Cerkve moliti, se morejo moliti molitve
za odpustke, ali pa nekteri Očenaši . . •
Čleščena si Marija . . . itd.; navadno se

191

moli pet ali sedem Očenašev. . . Ceščena
si Marija in eno Apostolsko vero v namen
sv. Očeta, rimskega papaža.

4. Dne 4. oktobra, na god sv.
očeta Frančiška, vstanovitelja; —
12. avgusta, na god device Klare,
vstanoviteljce; — 2. avgusta na
praznik Marije, kraljice angeljev,
zavoljo posvečenja njene velike
cerkve; — ravno tako na dan, ko
se obhaja vsakoletni praznik tistega
svetnika, v kterega cerkvi je re¬
dovni sedež, ako to cerkev s pobož¬
nim namenom obiščejo, in za po¬
trebe sv. Cerkve molijo.

5. Enkrat vsaki mesec, kteri
dan koli, ako ktero cerkev ali očitno
kapelo pobožno obiščejo, in tam ne¬
koliko časa po namenu papeževem
molijo.

6. Kolikokrat, želeči se pobolj¬
šati, osem dni zaporedoma duhovne
vaje delajo.

7. Umirajoči, ako sveto zveli-

192

čavno Ime Jezusovo ali z ustmi iz¬
govorijo, ali pa, če več govoriti ne
morojo, v srcu zdihnejo. Ravno tako
tisti, ki se ne morejo več spovedati,
in sv. obhajilo sprejeti, ako v srcu
popolno grevengo črez svoje grehe
obudijo.

8. Dvakrat v letu, ko dobijo
papežev blagoslov, če po namenu
papeževem nekaj časa Boga molijo;

— ravno tako tudi naj storijo, kadar
dobijo tako imenovano odvezo, to je
blagoslov ob sledečih dnevih:

I. Na dan rojstva Gospoda na¬
šega, Jezusa Kristusa, — II. Na
praznik vstajenja Gospodovega. —
III. Na Binkoštno nedeljo. — IV. Na
praznik presvetega SrcaJezusovega.

— V. Na praznik brezmadežnega
spočetja blažene Device Marije. —
VI. Njenega Ženina sv. Jožefa,
19. marca. — VII. Vtisnjenja pre¬
svetih ran sv. očeta Frančiška, to
je 17. septembra. — VIII. Sv. Ludo-

193

vika, kralja francoskega, nebeškega
patrona tretjerednikov, to je 25. av¬
gusta. — IX. Sv. Elizabete Ogerske,
19. novembra.

Opomba: 1. Papežev blagoslov, ki je s
popolnoma odpustkom sklenjen, se deli v
imenu in na povelje sv. Očeta papeža, ter je
en ak slovesnemu blagoslovu, ki so ga papeži
°d nekdaj že, po dokončani pontifikalni sv.
maši, slovesno delili. Tretjerednikom ga deli
redovni predstojnik očitno vsem skupaj, samo
tak dan ne, ko bi ga tudi škof na tistem
kraju delili.

9. „Tako imenovana odveza" ali tudi
blagoslov sv. Frančiška, je blagoslov, ki ob¬
stoji iz več cerkvenih molitev v kterih se
prosi, da bi Bog vsem svojim služabnikom
yezi grehov raztrgal, da bi jim grehe odpustil
m mir božji dal, zaslužene kazni pa odvrnil.
Sklenjena je ta odveza vselej s popolnoma
odpustkom, in se mora dobiti le ob tistih
dneh, o kterih je zaznamovana ali tudi en dan
Popred.

9. Enkrat na mesec dobijo tisti,
ki molijo petkrat Oče naš, Češčena
s i Marija in Čast bodi Očetu za po¬
trebe sv. Cerkve, enkrat pa po na¬
menu papeževem, vse tiste pravice
v  odpuščenje svojih grehov, ktere
uživajo oni, ki obiščejo s pobožnim

13

194

srcem štacijone v Rimu, in ki ro¬
majo k Porcijunkuli, k najsvetejšim
krajem Jeruzalemskim, in k cerkvi
sv. aposteljna Jakoba v Komposteli.

Razlaga.

Z obiskovanjem štacijonskih cerkev
v Rimu, cerkve Porcijunkule, najsvetej¬
ših krajev Jeruzalemskih, in cerkve sv.
aposteljna Jakoba v Komposteli, je več
popolnoma odpustkov sklenjenih; ker
pa moreš en dan samo en popolnoma
odpustek za sebe dobiti, tako stori namen
vse druge za uboge duše v vicah Bogu
darovati, ko po sv. obhajilu moliš „šest
Očenašev, šest češčenasimarij in šest
čast bodi" itd. enkrat na mesec. N®
opusti pa tudi tega storiti, ravno zavoljo
obilnih odpustkov, ki je moreš zadobiti.

10. Tiste dni, ko so v rimskih
mašnih bukvah zaznamovane štaci-
jonske prošnje, ako cerkev ali ka¬
pelo, v kteri je redovni sedež, ob¬
iščejo, in po navadi Boga za sveto
krščansko Cerkev prosijo, naj vži-
vajo v ravno tej cerkvi ali kapeli

195

vse tiste dni vso pravico, ktero vži-
vajo v Rimu domači ali tujci.

Razlaga.

Stacijon ali postaja pomeni shod
kristjanov, zbranih k molitvi in čuvanju
pri grobih svetih aposteljnov ali muče¬
nikov, nad kterimi so cerkve sezidane.
Ob določenih dneh je šlo ljudstvo v
Rimu z duhovnimi in celo s papežem
v procesiji k zato odločenim cerkvam,
da so tam svete skrivnosti in spomin
svetnikov, posebno mučenikov obhajali.

Papež Gregorij Veliki so določili in
v rimskih mašnih bukvah zapisati vka-
zali cerkve, kamor je imelo ljudstvo
naolit iti. Da bi pa spodbudili verne k
cerkvenemu obiskovanju in k molitvi po
papeževem namenu, podelili so sv. Gre¬
gorij Veliki in več drugih papežev
mnogovrstne odpustke tistim, ki določene
cerkve obiščejo. Med temi odpustki so
nekteii popolnoma, veliko pa jih je ne-
Popolnoma Dnevi, kdaj in kteri od¬
pustki rimskih postaj ali štacijonov se
dobiti zamorejo, in kterih se tudi udje
tretjega Eeda vdeležijo, ako redovno cer-

13 *

196

kev obiščejo in tam molijo za sv. Cerkev,
so sledeči:

1. in 6. prosinca (to je na novega
leta in svetih treh kraljev dan), ravno
tako tri predpepelnične nedelje, imeno¬
vane po latinski septuagesima, seksa-
gesima in kvinkvagesima: odpustek 80
let in 30 kvadragen (to se pravi od-
puščenje časnih kazni, ki bi se mogle
dostati s cerkveno pokoro tridesetih let
in 30 štiridesetdanskih postov, ker ena
kvadragena pomeni 40 dni)

Pepelnično sredo in četrto nedeljo
v postu: 15 let in 15 kvadragen.

Cvetno nedeljo: 25 let in 25 kva¬
dragen.

Veliki četrtek: popolnoma odpustek

(po spovedi in svetem obhajilu).

Veliki petek in veliko saboto: 80
let in 30 kvadragen.

Vse druge dni štiridesetdanskega
posta, ob praznikih in delavnikih, kakor
tudi kvaterne dni tega posta: 10 let in
10 kvadragen.

Veliko nedeljo: popolnoma odpustek
(po spovedi in sv. obhajilu).

Vse dni velikonočne osmine z belo
nedeljo vred, na sv. Marka dan in tri

197

dni procesij križevega tedna: 30 let in
30 kvadragen.

Na praznik vnebohoda Gospodovega:
popolnoma odpustek (po spovedi in sv.
obhajilu).

V saboto pred binkoštmi: 10 let in
10 kvadragen.

Binkoštno nedeljo in dalje do sa-
bote skoz celi teden: 30 let in 30
kvadragen.

Kvaterno sredo, petek in saboto
pešca kimovca, kakor tudi prvo, drugo
'd  četrto nedeljo v adventu: 10 let in
10 kvadragen.

Tretjo nedeljo v adventu: 15 let in
15 kvadragen.

Kvaterno sredo, petek in saboto v
adventu: 10 let in 10 kvadragen.

24. grudna (sveti večer), božično
n °e pri polnočni maši in pri drugi maši

božični dan vjutro: 15 let in 15
kvadragen.

Na božični dan pri zadnji veliki
J^aši in nadalje: popolnoma odpustek
(Po spovedi in sv. obhajilu).

Na svetega Stefana, svetega Janeza
evangelista in nedolžnih otročičev dan:
30 let in 30 kvadragen.

198

Vrhu vseh teh obilih odpustkov so
podelili papež Leon XII (28. svečana
1827) odpustek 40 let in 40 kvadragen
vsem vernim, kolikokrat v 40danskem
postu skesani obiščejo cerkev, kjer je
postaja, in popolnoma odpustek po spo¬
vedi in svetem obhajilu, ako tisto ob¬
iskovanje skozi tri dni vsaj po enkrat
na dan opravijo.

Opomba : V Rimu je šestdeset takih
cerkev, ki jih verniki obiskati morajo, da se
omenjenih odpustkov vdeležijo; tretjeredniki
pa obiščejo samo „eno“ in sicer „redovno
cerkev o zgoraj omenjenih dnevih, in dobijo
naštete odpustke. Kolika dobrota!

II. Poglavje.

O nepopolnih odpustkih.

Tretjeredniki obojnega spola,
ki obiščejo cerkev ali kapelo, v
kteri je red vstanovljen, in tam za
blagor sv. Cerkve molijo, zadobijo
odpustek sedem let, in sedemkrat
štirdeset dni, na dan ko so bile sv.
očetu Frančišku čudežno vtisnjene
sv. rane, — tudi na praznik sv.

199

Ludovika kralja, — sv. Elizabete,
kraljice Portugalske, — sv. Eliza¬
bete Ogerske, — sv. Margarete
Kortonske — in še drugih dvanajst
dni, ktere si kdo sam izvoli, in jih
redovni predstojnik potrdi.

Razlaga.

1. Ako torej redovnik, redovnica,
redovno cerkev obišče: 22 .  februarja,
S. julija 1 , 25. avgusta, 17. septembra,
19. novembra in dvanajst drugih dni v
letu, postavim vsako prvo nedeljo v
mescu, in tam za blagor cerkve moli,
dobi vsakokrat odpustek 7 let in 7krat
40 dni.

2 .  Za vsako storjeno, tukaj dalje
omenjenih dobrih del pa dobijo odpustka
300 dni:

Kadar so pri sv. maši ali drugih
duhovnih opravilih, — ali pri redov¬
nih prilgah, bodisi očitnih ali za¬
sebnih,— kadar uboge prenočujejo,
— razprtije poravnajo, — ali skr¬
bijo, da se poravnajo, — kadar gredo
k sloveni procesiji, — kadar sprem-

200

ljajo Najsvetejši Zakrament, — ali
če tega storiti ne morejo, pri zna¬
menju z v  zvonom enkrat molijo Oče
naš in Ceščena si Marija, — kadar
molijo pet Očenašev in Češčenasi-
marij za potrebe sv. Cerkve, — ali
pa za duše pokojnih redovnih tovar-
šev, — kadar kakega mrliča na po¬
kopališče spremljajo, — kadar spre¬
obrnejo koga, ki je bil zašel v pre¬
grehe, — kadar koga podučujejo v
božjih zapovedih, in drugih rečeh,
ki so k zveličanju potrebne, — ali
kadar storijo kako drugo tako delo
ljubezni, — tolikokrat zamcrejo za
vsako tako dobro delo tri sto dni
odpustka zadobiti.

Tretjeredniki znajo, akohočejo,
vse zgoraj naštete, popolne kakor
tudi nepopolne odpustke vernim
dušam v vicah v prid darovrti.

201

III Poglavje.

O pravicah.

1. Mašniki, ki so v tretjem Redu,
imajo pravico privilegiranega altarja
trikrat v vsakem tednu, kjerkoli
mašujejo, če le niso že enake pra¬
vice dobili za kteri drugi dan.

2. Kdor mašuje za duše rajnih
udov, ima povsodi pravico privilegi¬
ranega altarja.

Opomba: Te pravice zadevajo inašnike,
'D ne potrebujejo natančneje razlage.

In to vse in vsako posebej,
kakor je gori določeno, hočemo
naj bode trdno, nespreminjeno in
veljavno za vselej: in naj temu ne
nasprotujejo ne ukazi niti pisma
apostoljska, ne določbe, ne navade
ne posebne pravice, ne druga Naša
in pisarnice apostoljske vodila, ali
karkoli zna biti nasprotnega.

Nobenemu torej človeku ne
kodi dovoljeno to Naše pismo kakor

202

si bodi, in v kterem koli delu po¬
škodovati. Če se pa kdo predrzne
temu kaj nasproti storiti, naj ve, da
si bo nakopal jezo vsegamogočnega
Boga in sv., Petra in Pavla, apo-
steljnov njegovih.

Dano v Rimu pri sv. Petru v
letu včlovečenja Gospodovega 1883,
dne 30. raajuika, šesto leto Našega
papeštva.

C. Card. Sacconi, Pro-Datarius.
Th. Card. Mertel.

Visa

De Curia I. De Aquila e Viceeomitibus.
Logo j  Plumbi

Reg. in S e e r e t. B r e v i u m
I. Cugnonius.

Odpustki za vse kristjane,

torej Itidi za tiste, ki niso v tretjem Redu, svetega
Frančiška.

Vsi kristjani, ki v Frančiškan¬
skih cerkvah, po vredno prejetih sv.
zakramentih, za odpustke molijo, do¬
bijo popolnoma odpustek sledeče dni:

203

'Januarja  ••

Praznik presv. Imena Jezuso¬
vega, ali pa v osmini. — 16. sv.
Berard in tovarši, mučenci I. Reda.

— 30. sv. Hijacinta, devica, III. Reda.

— 31. sv. Ljudovika, vdova III. Reda.

Februarja .•

5. sv. Peter in tovarši, mučenci
I. Reda. — 22. sv. Margareta Kor-
tonska, spokornica, III. Reda.

Jllarca t

5. sv. Joanez Jožef, spozno-
vavec, I. Reda. — 6. sv. Koleta, de¬
vica, II. Reda. — 9. sv. Katarina iz
Bolonje, dev. II. Reda.

Aprila i

3. sv. Benedikt Filadelfski,
spoznovavec, I. Reda.

ffajui/ia t

13. sv. Peter Regalat, spozno-
v avec I. Reda. — 17. sv. Paskal
Najlon, spoznovavec I. Reda. —
20. sv. Bernardin Sienski, spoznov.
I- Reda.

204

•Junija t

13. sv. Anton Padovanski, spo-
znovavec I. Reda. — 19. sv. Mihe¬
lina, udova, III. Reda.

•Ju ti ja s

9. sv. Nikolaj in tovarši, mu¬
čenci, I. Reda. — 14. sv. Bonaven¬
tura, škof, I. Reda. — 24. sv. Fran¬
čišek Solan, spozn. I. Reda.

Avgusta :

2. Porcijunkula. — 12. sveta
Klara, devica, II. Reda. — 19. sveti
Ljudvik, škof, I. Reda. — 25. sveti
Ljudvik, kralj, patron tretjerednikov

III. Reda.

Septembra t

4. sv. Roza iz Viterbe, devica,
II. Reda. — Sv. Ime Marijino. —
17. rane svetega očeta Frančiška.
24. sv. Pacifik, spoznov. I. Reda.

Ohtabva t

4. sv. Očeta Frančiška, ali pn
v osmini; ta odpustek tudi v vsaki

205

drugi cerkvi.*) — 6. sv. Marija
Frančiška, dev. III. Reda. —13. sveti
Danijel in tovarši, mučenci, I. Reda.

— 19. sv. Peter Alkantarski, spo-
znov. I.Reda — 23. sv. Joanez Ka-
pistran, spozn. I. Reda.

Vomiif/ivi .•

12. sveti Didak, spozn. I. Reda.

— 15. sv. Leopold. — 19. sv. Eli¬
zabeta Ogerska, III, Reda. — 26. sv.
Leonard od Porto Mavricije, spozn.
D Reda. — 28. sv. Jakob iz Marke,
spozn. I. Reda. — 29. praznik vseh
svetnikov, vseh treh Redov svetega
Frančiška.

Decembra t

8. praznik čistega spočetja pre-
blažene Dev. Marije.

■- -

*) Leon XIII. 11. junija 1883.

Pregled vodila tretjega Reda,

(Kdaj in kaj morajo tretjeredniki spolnovati.)

1. Pregled dolžnosti tretjerednikov.

/. I stihi tlttu :

1, Naj molijo dvanajst Očenašev, Ce-
ščenamarij in Čast bodi. ., razun
če bi bili po bolezni zadržani.
(Pogl. II., § 6.)

2 .  Ato morejo, naj bodo pri sv. maši.
(Pogl. II., § 11.)

8. Pred jedjo in po jedi naj pobožno
in hvaležno molijo. (Poglavje IIm
§ 3.)

4. Zvečer naj si vest izprašajo; če so
se kaj pregrešili, naj z grevengo in
pokoro popravijo greh. (Poglavje II

§ io.)

IJ. F 'stihi te tleti:

O petkih postiti se, ob sredah pa
mesenih jedi zdržati, ni zapovedano.,
pač pa je hvale vredno. (Poglavje II-i

§ 4.)

207

III. Iv«/;/ mesec :

1. Bratje in sestre naj se spovejo
svojih grehov in naj pristopijo k
svetemu obhajilu. (Pogl. II., § 5.)

2. Naj prihajajo k pridigi, ki jo bo na¬
povedal predstojnik. (Pogl. II., § 11.)

3. Naj zložijo vsak po svoji moči
nekoliko skupaj, da podpirajo ubož-
niše izmed udov, zlasti za čas bo¬
lezni, in da skrbijo za čast službe
božje. Naj molijo za umrle saj en
rožni venec.' (Pogl. II., § 12.)

IV. Vsaho leto:

Bratje in sestre redovne naj se po¬
stijo na-dan pred praznikom brezmadež¬
nega spočetja blažene Device Marije in
svetega očeta Frančiška, 3. oktobra.
(Pogl. II., § 4.)

V. Vsahi čas:

1- Udje tretjega Beda naj nosijo mali
škapulir in konopec ali vrvico. (Pogl.
I, § 3.)

2. Naj držijo zapovedi božje in cerk¬
vene, kakor se zevežejo pri obljubi;
in naj zadostijo za prestopke, kakor
jim bo naloženo. (Pogl. I, § 4.)

208

8. Naj se varujejo lišpanja v noši in
obleki in naj se držijo po svojem
stanu srednje mere. (Pogl. II., § 1.)

4. Varujejo naj se z največo skrbjo
plesov in nespodobnih gledaliških
predstav in pojedin. (Pogl II., § 2.)

5. Naj bodo zmerni v jedi in pijači.
(Pogl. II., § 3.)

6. V domačem življenju naj si udje
prizadevajo drugim dajati dober
zgled, pospeševati pobožnost in dobra,
dela. Knjig ali časopisov, ki bi znali
spodkopati čednost, naj ne pustijo
prinašati v hišo in naj prepo¬
vedo svojim podložnim prebirati jih.
(Pogl. II., § 8.)

7. Skrbno naj ohranijo blagovoljno Iju-
bežen med seboj in do drugih, in
naj skrbijo, kjer je mogoče, da po¬
ravnajo prepire. (Pogl. II., § 9.)

8. Bratje in sestre naj nikdar ne pri¬
segajo, razun v potrebi. Varujejo
naj se nesramnih pogovorov in ne¬
spodobnih šal. (Pogl. II., § 10.)

9. K pogrebu umrlega tovarša naj P r ';
dejo udje tistega kraja in tuji, ki
so ravno tam, in naj molijo skupaj
za dušno tolažbo ranjkega tretji del

209

rožnega venca. Mašniki naj med
sveto mašo, svetovni ljudje pa, če
morejo, pri svetem obhajilu, mo¬
lijo za večni mir pokojnega brata.
(Pogl. II., § 14.)

10. Nihče naj se ne brani služb brez
pravičnega vzroka, nihče jih ne
opravljaj nemarno. (Pogl. III., § 1.)

H. Ysi so zavezani prihajati k sploš¬
nemu shodu, kadar ga vizitator skliče.
Kteri so kaj pregrešili, in jih je
vizitator opomnil na njih dolžnosti,
naj se spodobno podvržejo in se
ne branijo pokore. (Pogl. III., § 2.)

12. Udje, ki so nepokorni in slabega
zadržanja, naj se trikrat opominjajo:
ako se ne poboljšajo, naj se izpodijo
iz Reda. — (Pogl. III., § 4.)

I/. O prilošmetn času.

Udje, kteri imajo narediti testament,
n aj ga naredijo. (Pogl. II., § 7.)

*

* *

Dolžnosti zdaj popisane vežejo vse
hetjerednike brez razločka. Dve drugi
v ®ljate le bolj predstojnikom. Te dve ste:

I. Skrbeti za bolne ude in jih opo¬
minjati. (Pogl. III., § 13.)

14

210

2 .  Vizitator naj obiskuje ude vsako leto,
tudi večkrat, če je treba. (Pogl. III.,
§ 2 .) _

2. Pregled odpustkov tretjega Reda.

CPo  c asu in pogodbah, po kterih se dobiti morejo.)

Opomba: Kar je v oklepu tiskano, pove
kaj je za odpustek storiti treba.

1. Odpustki, ki niso za določeni
dan kterega mesca navezani, se dobijo:

/. I r «oA't dan .*

300 dni odpustka za tretjerednike:
Kadar so pri sv. maši ali drugih duhov¬
nih opravilih, ali pri redovnih pridigah,
bodisi očitnih ali zasebnih: — kadar
uboge prenočujejo: — razpertije porav¬
najo, ali skrbijo, da se poravnajo: —
kadar grejo k slovesni procesiji: — ka-
dar spremljajo Najsvetejši Zakrament, ah
če tega storiti ne morejo, pri znamenju
z zvonom enkrat molijo Oče naš in Ce-
ščena si Marija: — kadar molijo p et
Očenašev in Ceščenasimarij za potrebe
sv. Cerkve, ali pa za duše pokojnih re¬
dovnih tovaršev: — kadar kakega mr¬
liča na pokopališče spremljajo: — kadar
spreobrnejo koga, ki je bil zašel v P re '

211

grehe: — kadar koga podučujejo v bož¬
jih zapovedih in drugih rečeh, ki so k
zveličanju potrebne: — ali kadar storijo
tako drugo tako delo ljubezni.

II. Vsaki te tleti :

Popolnoma odpustek trikrat vsaki
teden za duhovne tretjerednike, kjerkoli
mašujejo, če nimajo že enake pravice
drugi dan.

III. Vsaki mesec :

1- Popolnoma odpustek na dan ko se
zberejo k mesečni pridigi. (Potrebna
je spoved, obhajilo in obiskanje
ktere cerkve in molitev v njej.)

2. Popolnoma odpustek enkrat vsaki
mesec, kteri dan koli. (Spoved, ob¬
hajilo in obiskanje ktere koli cerkve,
in molitev v njej, se zahteva.)

3. Dobijo tisti, ki molijo petkrat Oče
naš, Ceščena si Marija in čast bodi
Očetu za potrebe sv. Cerkve, enkrat
pa po namenu papeževem, vse tiste
pravice v odpuščenje svojih grehov,
ktere vživajo oni, ki obiščejo s po¬
božnim srcem štaeijone v Rimu, in
ki romajo k Porcijunkuli, k naj¬
svetejšim krajem Jeruzalemskim,

u*

212

in k cerkvi sv. aposteljna Jakoba
v Komposteli. (Spoved in obhajilo.)

/F. 1 salto Melos

1. Popolnoma odpustek dvakrat, ko
dobijo papežev blagoslov, in devet¬
krat, kadar dobijo tako imenovano
odvezo. (Spoved, obhajilo, nekoliko
molitve.)

2. Popolnoma odpustek na dan pa-
trona redovne cerkve. (Spoved, ob¬
hajilo in molitev v tej cerkvi.)

3. Popolnoma odpustek, ko delajo osem¬
dnevne duhovne vaje ali eksercicije.
(Spoved in obhajilo.)

4. Popolni odpustek za mašnike tret¬
jega Reda povsodi, če za mrtvega
brata ali sestro mašujejo.

5. Odpustek 7 let in 7 kvadragen,
dvanajst dni, ktere si kdo sam iz¬
voli, in jih redovni predstojnik po¬
trdi. (Obiskovanje redovne cerkve
in molitev v njej.)

V. Kn/tvat v življenju s

1. Popolnoma odpustek ta dan, kadar
k Redu pristopijo. (Spoved in ob¬
hajilo.)

213

2. Popolnoma odpustek na dan, ko
prvokrat redovno obljubo storijo.
(Spoved in obhajilo.)

3. Popolnoma odpustek na smrtno uro.
(Spoved, obhajilo in sv. Ime Jezus
z ustmi ali s srcem; če spoved ni
mogočna, pa srčna grevenga.)

2. Odpustki, ki so ua določene
dni navezani.

Opomba: Tukaj sledijo odpustki z onimi
vred, ktere tudi vsi verni kristjani dobiti za-
morejo, kakor tudi s štacijonskimi odpustki.
— Odpustki, ktere vsi verni dobiti zamorejo,
so zaznamovani z besedami „za vse“.

•fattttnrja t

1. Novega leta dan: Nepopolnoma

odpustek 30 let in 30 kvadragen.
(Obiskanje redovne cerkve in mo¬
litev v njej.)

6. Sveti trije Kralji: Odpustek 30 let
in 30 kvadragen. (Obiskanje re¬
dovne cerkve in molitev v njej.)

16. Sv. Berard in tovarši, mučenci
I. Reda: Popolnoma odpustek „za
vse“. (Spoved, obhajilo, obiskanje
redovne cerkve in molitev v njej.)

214

30. Sp.  Hijacinta, devica, III. Keda:
Popolnoma odpustek „za vse“.
(Spoved, obhajilo, obiskanje redovne
cerkve in molitev v njej.)

31. Sv. Ljudovika vdova, III. Reda: Po¬
polnoma odpustek ,.za vse“. (Spo¬
ved, obhajilo, obiskanje redovne
cerkve in molitev v njej.)

JFebruarjn  .-

5. Sv. Peter in tovarši, mučenci I.Reda:
Popolnoma odpustek „za vse“.
(Spoved, obhajilo, obiskanje redovne
cerkve in molitev v njej.)

22 .  Sv. Margareta Kortonska. spokornica,
III. Reda: Popolnoma odpustek
vse“. (Spoved, obhajilo, obiskanje
redovne cerkve in molitev v njej.)

22 .  Ravno ta dan: Odpustek 7 let in
7 kvadragen. (Obiskanje redovne
cerkve in molitev v njej.)

Nedelja: Septuagesima: Odpustek 30 let
in 30 kvadragen. (Obiskanje re¬
dovne cerkve in molitev v njej.)

Nedelja Seksagesima: ravno tako, kakor
Septuagesima.

Nedelja Kvinkvagesima: ravno tako,

kakor Septuagesima.

215

Pepelnična sreda: Odpustek 15 let in

15 kvadragen. (Obiskanje redovne
cerkve in molitev v njej.)

Četrta nedelja v postu: tudi odpustek
15 let in 15 kvadragen. (Eavno
tako, kakor pepelnično sredo.)

Vse druge dni štiridesetdanskega posta
do cvetne nedelje: Odpustek 10 let
in 10 kvadragen. (Obiskanje redovne
cerkve in molitev v njej.)

Marcu t

5. Sv. Joanez Jožef. I. Eeda: Popolnoma
odpustek „za vse“. (Spoved, ob¬
hajilo, obiskanje redovne cerkve in
molitev v njej.)

6. Sv. Roleta, devica, II. Eeda: Popol¬
noma odpustek „za vse“. (Spoved,
obhajilo, obiskanje redovne cerkve
in molitev v njej.)

9. Sv. Katarina Bolonjska, devica,
II. Eeda: Popolnoma odpustek „za
vse“. (Spoved, obhajilo, obiskanje
redovne cerkve in molitev v njej.)

19. Sv. Jožef, ženin preč. D. M.:
„Občna odveza“ s popolnoma od¬
pustkom. (Spoved, obhajilo in mo¬
litev za odpustke.)

216

Cvetna nedelja: Odpustek 25  let in 25
kvadragen. (Obiskanje redovne cer¬
kve in molitev v njej.)

Pondelek, Torek in Sreda velkega tedna:
Odpustek 10 let in 10 kvadragen.
(Obiskanje redovne cerkve in mo¬
litev v njej.)

Veliki četrtek: Popolnoma odpustek.

(Spoved, obhajilo, obiskanje redovne
cerkve in molitev v njej.

Veliki petek: Odpustek 30 let in 30 kva¬
dragen. (Obiskanje redovne cerkve
in molitev v njej.)

Velika sabota: Odpustek 30 let in 30
kvadragen. (Ravno tako kakor ve¬
liki petek.)

Velika noč (nedelja): Popolnoma od¬

pustek in Občna odveza s popol¬
noma odpustkom. (Spoved, obhajilo,
obiskanje redovne cerkve in dvakrat
molitev za odpustke.)

Celi teden po veliki noči in belo ne¬
deljo je za vsaki dan: Odpustek
30 let in 30 kvadragen. (Vsaki dan
obiskanje redovne cerkve in molitev

v njej.)

217

Aprilu :

3. Sv. Benedikt Filadelfski, I. Beda:
Popolnoma odpustek „za vse“.
(Spoved, obhajilo, obiskanje redovne
cerkve in molitev v njej.)

25. Sv. Marka Evangelist: Odpustek

80 let in 80 kvadragen. (Obiskanje
redovne cerkve in molitev v njej.)

Križevega tedna v pondelek, torek in
sredo: Odpustek 30 let in 30 kva¬
dragen. (Obiskanje redovne cerkve
in molitev v njej.)

Vnebohod Kristusov: Popolnoma od¬
pustek. (Spoved, obhajilo, obiskanje
redovne cerkve in molitev v njej.)

Alajnika :

13. Sv. Peter Begalat, I. Beda: Popol¬
noma odpustak „za vse“. (Spoved,
obhajilo, obiskanje redovne cerkve
in molitev v njej.)

II' Sv. Paskal, I. Beda: Popolnoma od¬
pustek „za vse". (Spoved, obhajilo,
obiskanje redovne cerkve in molitev
v njej.)

'■'0. Sv. Bernardin Sienski, I. Beda: Po¬
polnoma odpustek „za vse“. (Spo¬
ved, obhajilo, obiskanje redovne
cerkve in molitev v njej.)

218

Binkoštno saboto: Odpustek 10 let in
10 kvadragen. (Obiskanje redovne
cerkve in molitev v njej.)

Binkoštno nedeljo: Občna odveza s po¬
polnoma odpustkom. (Spoved, obha¬
jilo in molitev za odpustke.)

Binkoštno nedeljo in potem celi teden
vsaki dan: Odpustek 30 let in 30
kvadragen. (Obiskanje redovne cer¬
kve in molitev v njej.)

Presveto Srce Jezusa: Občna odveza s
popolnoma odpustkom. (Spoved, ob¬
hajilo in molitev za odpustke.)

•Junija t

13. Sv. Antonij Padovanski: Popolnoma
odpustek „za vse“. (Spoved, ob¬
hajilo, obiskanje redovne cerkve m
molitev v njej.)

19. Sv. Mihelina vdova, III. Beda: Po¬
polnoma odpustek „za vse". (Spo¬
ved, obhajilo, obiskanje redovne
cerkve in molitev v njej.)

•Julija t

8. Sv. Elizabeta Portugalska: Odpustek
7 let in 7 kvadragen. (Obiskanje
redovne cerkve in molitev v njej.)

219

9. Sv. Nikolaj in tovarši, mučeniki,
I. Reda: Popolnoma odpustek „za
vse“. (Spoved, obhajilo, obiskanje
redovne cerkve in molitev v njej.)

14. Sv. Bonaventura, škof, I. Reda:
Popolnoma odpustek „za vse“.
(Spoved, obhajilo, obiskanje redovne
cerkve in molitev v njej.)

24. Sv. Frančišek Solan: Popolnoma od¬
pustek „za vse“ (Spoved, obhajilo,
obiskanje redovne cerkve in molitev
v njej.)

Avgusta :

2. Porcijunkula: Popolnoma odpustek
„za vse' (kolikokrat po spovedi in
sv. obhajilu frančiškansko cerkev
obiščejo in v namen sv. Očeta pa¬
peža molijo.) Enega za se, druge
za verne duše v vicah.

12. Sv. Klara, devica, II. Reda: Popol¬
noma odpustek „za vse“. (Spoved
obhajilo, obiskanje redovne cerkve
in molitev v njej.)

19. Sv. Ljudvik, škof, I. Reda: Popol¬
noma odpustek „za vse“. (Spoved,
obhajilo, obiskanje redovne cerkve
in molitev v njej.)

25. Sv. Ljudvik kralj, III. Reda, patron
tretjerednikov: Popolnoma odpustek

220

„za vse', občna odveza s popol¬
noma odpustkom in odpustek 7 let
in 7 kvadragen. (Spoved, obhajilo,
dvakratno obiskanje redovne cerkve
in trikratna molitev za odpustke.)

Septembra t

4. Sv. Roza iz Viterbe, devica, II. Reda:
Popolnoma odpustek „za vse“.
(Spoved, obhajilo, obiskanje redovne
cerkve in molitev v njej.)

17. Rane sv. Frančiška: Popolnoma od¬
pustek „za vse“, občna odveza s
popolnoma odpustkom in odpustek
7 let in 7 kvadragen. (Spoved, obha¬
jilo, dvakratno obiskanje redovne cer¬
kve in trikratna moiitev za odpustke.

24. Sv, Pacifik, I, Reda: Popolnoma

odpustek „za vse“. (Spoved, ob¬
hajilo, obiskanje redovne cerkve in
molitev v njej.)

Kvaterno sredo, petek in sa-boto mesca
septembra: Odpustek JO let in
kvadragen. (Obiskanje redovne cer¬
kve in molitev v njej.)

Oktobra :

4. Sv. Frančišek  SerafinskP
Popolnoma odpustek. (Spoved ob-

221

hajilo, obiskanje redovne cerkve in
molitev v njej.) — Vrh tega za
deset let popolnoma odpustek „z a
vse“. (Spoved, obhajilo, obiskanje
kake cerkve in molitev v njej, in to
za praznik sv. Frančiška ali kteri
dan v osmini.) — 300 dni odpustka
pa, kolikokrat so mesca oktobra pri
kaki pobožnosti sv. Frančišku na čast.

6. Sveta Marija Frančiška, devica
III. Eeda: Popolnoma, odpustek „z a
vse“. (Spoved, obhajilo, obiskanje
redovne cerkve in molitev v njej.)

13. Sv. Danijel in tovarši, mučenci,
I. Eeda: Popolnoma odpustek „za
vse“. (Spoved, obhajilo, obiskanje
redovne cerkve in molitev v njej.)

19. Sv. Peter Alkantarski, I. Eeda: Po¬
polnoma odpustek „zavse“.  (Spo¬
ved, obhajilo, obiskanje redovne
cerkve in molitev v njej.)

23. Sv. Joanez Ivapistran, I. Eeda: Po¬
polnoma odpustek „zavse“. (Spo¬
ved, obhajilo, obiskanje redovne
cerkve in molitev v njej.)

.Vttvriuftrn t

12. Sv. Didak. I. Eeda: Popolnoma od¬
pustek „za vse“.  (Spoved, obhajilo,

222

obiskanje redovne cerkve in mo¬
litev v njej.)

15. Sv. Leopold: Popolnoma odpustek
„za vse‘1 (Spoved, obhajilo, obiskanje
redovne cerkve in molitev v njej.)

19. Sv. Elizabeta Ogerska, III. Eeda:
Popolnoma odpustek „z a vse“; -
občna odveza s popolnoma odpust¬
kom in odpustek 7 let in 7 kva-
dragen. (Spoved, obhajilo, dvakratno
obiskanje redovne cerkve in tri¬
kratna molitev za odpustke.)

26. Sv. Leonard od Porto Mavricije,
I. Eeda: Popolnoma odpustek „za
vse“. (Spoved, obhajilo, obiskanje
redovne cerkve in molitev v njej.)

28. Sv. Jakob iz Marke, I. Eeda: Po¬
polnoma odpustek „za vse“. (Spo¬
ved, obhajilo, obiskanje redovne
cerkve in molitev v njej.)

29. - Vseh svetnikov vseh treh Eedov sv.
Frančiška: Popolnoma odpustek „z a
vse“. (Spoved, obhajilo, obiskanje
redovne cerkve in molitev v njej.)

Prvo nedeljo v Adventu: odpustek 10
let in 10 kvadragen. (Obiskanje
redovne cerkve in molitev v njej.)

223

Drugo nedeljo v Adventu: odpustek 10
let in 10 kvadragen. (Ravno tako,
kakor prvo nedeljo v Adventu.)
Tretjo nedeljo v Adventu: Odpustek 15
let in 15 kvadragen. (Obiskanje
redovne cerkve in molitev v njej.)
Kvaterno sredo, petek in saboto: Od¬
pustek 10 let in 10 kvadragen.
(Obiskanje redovne cerkve in mo-
v  litev v njej.)

Četrto nedeljo v Adventu: Odpustek 10
let in 10 kvadragen. (Obiskanje
redovne cerkve in molitev v njej.)

Miecentbra t

8. Praznik čistega spočetja preblažene
Device Marije, patrone celega sera-
finskega Reda: Popolnoma odpustek
„za vse“,  in občna odveza s po¬
polnoma odpustkom. (Spoved, ob¬
hajilo, obiskanje redovne cerkve in
dvakratna molitev za odpustke )

24. Dan pred Božičem: Odpustek 15 let
in 15 kvadragen. (Obiskanje redovne
^ cerkve in molitev v njej.)

Pri polnočni in pri rani sv. maši
na božični praznik: Odpustek 15 let
in 15 kvadragen. (Obiskanje redovne
cerkve in molitev v njej.)

224

25. Božični praznik pri zadnji veliki
maši in nadalje skoz dan: Popol¬
noma odpustek in občna odveza s
popolnoma odpustkom. (Spoved, ob¬
hajilo, obiskanje redovne cerkve in
dvakratna molitev za odpustke.)

26. Sv. Štefan: Odpustek 30 let in 30
kvadragen. (Obiskanje redovne cer¬
kve in molitev v njej.)

27. Sv. Janez Evangelist: Odpustek 30
let in 30 kvadragen. (Obiskanje
redovne cerkve in molitev v njej.)

28. Nedolžni otročiči: Odpustek 30 let
in 30 kvadragen. (Obiskanje redovne
cerkve in molitev v njej.)

Opomba: „Kvadragena“ je 40 dni- Oe

je torej, postavim 30 kvadragen, tako je to
30krat 40 dni, to je 1200 dni.

•—o<$®3£o-

Sklep II. dela te knjižice.

Iz vsega, kar je do zdaj pisano
je očitno, da III. Red sv. Frančiška
res v nebesa pelja, da je res: „Pot
v nebesa 11 , in sicer najkrajši pot;
ker III. Red hoče človeka ohraniti
nedolžnega, ali ga pa očistiti, ko ga
k natančnemu izpolnovanju božjih in
cerkvenih zapoved napeljuje, ter mu
daje pomoč k temu, ker ga vabi k
molitvi, k besedi božji, k najsvetejši
daritvi in k svetim Zakramentom
pokore in presvetega Rešnjega Te¬
lesa. Želeti je, da bi se ga vse po¬
prijelo, velko in malo, ker vsem je
»Pot v nebesa“.

To željo izrekli so tudi sv. Oče,
papež Leon XIII. v svojem pismu
do vseh škofov 17. sept. 1882 o pri¬
liki sedemstoletnice sv. Frančiška,

15

226

ko so pisali: „0, da bi tudi krščan¬
ski narodi v tretji Red se stekali tako
goreče in v tolikem številu, kakor
so nekdaj k sv. Frančišku samemu
od vseh strani hiteli, eden črez dru¬
gega ! “ .. In ko se v tem pismu do
škofov celega sveta obrnejo, rečejo:
. . „ želimo, da se ta Red pomnoži in
dalje razširja z vašo pomočjo, častit¬
ljivi bratje! Potrudite se toraj, da
bodo ljudje spoznali III. Red in ga
po resnici cenili; skrbite, da bodo
„ dušni pastirji 1 ' pridno podučevali,
kakov je, kako lahko je vsakemu v
njega stopiti, koliko in kako velike
pravice ima za dušno zveličanje,
koliko hasna ali koristi obeta sploh
in vsakemu posebej. 1 ' . . .

227

Nate, dragi Slovenci! se tri
pisma sv. očeta Frančiška Serafin-
skega samega ; eno vsem duhovnim,
eno vladavcem ljudstva, eno pa
vsem vernim kristjanom:

Prvo pismo: vsem duhovnim.

častitim v Kristusu gospodom svo¬
jim, vsem duhovnim, ki so po celem
svetu in živijo po določilih svete kato¬
liške vere brat Frančišek, mali in naj¬
manjši hlapec, pozdravljenje s vsem
spoštovanjem in poljubom nog.

Ker sem dolžnik postal vsem, pa
vam zavoljo svojih slabosti ne morem
več zadostovati s svojimi besedami pri¬
čujoč, zato sprejmite s vso ljubeznijo in
blagovoljnostjo to moje opominovanje in
spodbujenje, napisano z malo besedami.

Pomislimo vsi duhovniki veliko
pregreho in nevednost, v kteri so ne-
kteri glede presvetega telesa in krvi
Gospoda našega Jezusa Kristusa in
glede presvetih imen in njegovih pisa-
Eih besed, ki posvečujejo telo. Vemo,
ua ne more biti sveto rešnje telo, ako
89  Prej ne posveti z besedo. Nič nam-

15 *

228

reč nimamo in ne vidimo telesno na
tem svetu od samega Najvišjega, kakor
le telo in kri in imena in besede, s
kterimi smo vstvarjeni in rešeni od
smrti k življenju. Vsi tisti pa, ki oprav¬
ljajo tako svete skrivnosti, naj pomislijo
sami pri sebi, posebno tisti, ki jih. tako
nepremišljeno opravljajo, kako slabi so
kelihi, korporali in pertje, kjer se po¬
svečuje telo in kri našega Gospoda, in
mnogi je puščajo na nespodobnih kra¬
jih, nosijo tako, da se Bogu vsmili, ne¬
vredno vživajo in nepremišljeno drugim
delijo. Tudi imena in besede njegove
pisane se dostikrat z nogami pohodijo,
ker živalski človek ne razumi tega, kar
je božje. Ali nas za vsega tega volje
ne gane ljubezen, dasiravno se nam
daje v roko dobrotljivi Bog sam in se
ga dotikamo in ga vsaki dan sprejem-
Ijerno s svojimi ustmi? Ali ne vemo, da
imamo priti v njegove roke?

Poboljšajmo se toraj brž in za trdno
v vseh teh in drugih rečeh, in kjerkoli
bo presveto telo Gospoda našega Jezusa
Kristusa brez dovoljenja postavljeno in
puščeno, naj se vzame s tistega kraja
in na dragocen kraj postavi in zaklene.
Kavno tako imena in besede Gospodove

229

pisane, kjerkoli se najdejo na nečednih
krajih, naj se poberejo in na spodoben
kraj denejo. Saj vemo, da imamo vse
to dopolnovati, čez vse, po zapovedih
Gospodovih in določilih (rubrikah) svete
matere cerkve. In kdor tega ne bo Sto¬
ni, vedi, da bo na sodnji dan odgovor
dajal pred Gospodom našim Jezusom
Kristusom.

Da se bo pa to pisanje bolje moglo
izpolnovati, naj vedo, da so blagoslov¬
ljeni od Gospoda Boga, kteri je bodo
dajali prepisati. Gospod naš Jezus
Kristus naj s svojo sveto milostjo na¬
polni in pokrepča vse moje gospode.

Drugo pismo: Vladavcem ljudstva.

Vsem gosposkam in županom, sod¬
nikom in vladavcem, ki so na svetu, in
vsem drugim, kterim bo prišlo to pismo
v  i'oke, brat Frančišek, vaš služabnik v
Gospodu, majhin in zaničljiv, pozdrav-
lJ e nje in mir vsem vošči.

Premislite in glejte, da se bliža
smrtni dan. Prosim vas torej, s spošto¬
vanjem, kakor le morem, da ne pozabite
Gospoda in ne odstopite od njegovih

230

zapovedi zavoljo posvetnih skrbi in
opravkov, ki jih imate; zakaj vsi, ki
pozabijo na njega in odstopijo od nje¬
govih zapovedi, oni so prekleti in bodo
pozabljeni od njega. In ko bo prišel
smrtni dan, se bo vzelo od njih vse,
kar so mislili, da imajo, in kolikor bolj
so modri in mogočni bili na tem svetu,
toliko veče trpljenje bodo imeli v peklu.
Zato vam, gospodom svojim, svetujem
za trdno, da pred vsemi drugimi skrbmi
in opravki z ljubeznijo sprejemajte pre¬
sveto telo in presveto kri Gospoda na*
šega Jezusa Kristusa v svetem spominu
na njega. In toliko čast dajajte Bogu
med ljudstvom, ki vam je izročeno, da
se bo vsaki večer oznanovalo po okli;
cevavcu ali po drugem znamenju, da naj
yse ljudstvo hvali vsegamogočnega G°'
spoda Boga in se mu zahvaljuje. In e®
tega ne storite, vedite, da bote odgovor
dajali na sodnji dan pred Gospodom
svojim Bogom, Jezusom Kristusom-
Kteri pa bodo to pisanje pri sebi im®* 1
in izpolnovali. naj vedo, da bodo blago*
slovljeni od Gospoda Boga.

231

Tretje pismo: Vsem vernim krist¬
janom.

Vsem kristjanom, redovnikom, du¬
hovnikom in posvetnim, tako možem,
kakor ženam, vsem, ki prebivajo na ce¬
lem svetu, brat Frančišek, njih služab¬
nik in podložni, svojo službo v spošto¬
vanju, pravi mir iz nebes in odkrito¬
srčno ljubezen v Gospodu.

1. Ker sem vseh služabnik, dolžen
sem tudi vsem služiti in lepo dišeče be¬
sede svojega Gospoda jim podajati. Ker
pa sem sprevidel sam pri sebi, da za¬
voljo bolezni in slabosti svojega telesa
ne morem osebno obiskovati posamez¬
nih, zato sem vam po le-tem pismu
sklenil ponuditi besede našega Gospoda
Jezusa Kristusa, ki je beseda Očetova,
in besede sv. Duha, ki so duh in življenje.

2. Le-to besedo Očetovo, tako vi¬
soke vrednosti, tako sveto in častito,
oznanil je Oče najvišji iz nebes po sv.
Gabrielu, svojem arhangelju: ona je tudi
Jel stopila v telo prečastite device
Marije, iz ktere telesa je na se vzela
Pravo meso našega krhkega človeštva;
’n on, ki je bil bogat čez vse, on si je
hotel sam s svojo preblaženo materjo

232

vboštvo izvoliti na tem svetu. Malo pred
svojim trpljenjem je praznoval veliko
noč s svojimi učenci in je vzel kruh,
in je zahvalil in blagoslovil in prelomil
govoreč: „Vzemite in jejte, to je moje
telo", in potem je vzel kelih govoreč:
„To je moja kri novega testamenta, ki
se bo za vas in za mnoge prelila v od¬
puščanje grehov.“ Potlej je prosil
Očeta rekoč: „Oče, ako je mogoče, naj
gre od mene le-ta kelih." In njegov
pot je postal kakor kaplje krvi, ki n a
tla tečejo. Vendar je podvrgel svojo
voljo volji Očetovi rekoč: „Oče, zgodi
se tvoja volja, ne kakor jaz hočem, te-
muč kakor ti.“ Volja Očetova pa je bila
ta, da bi njegov blagoslovljeni in častiti
Sin, kterega je nam dal, in je bil ro¬
jen za nas, on, da bi sam sebe skozi
svojo lastno kri ko dar na altarju sve¬
tega križa daroval, ne za se, po kterem
je storjeno vse, temuč za naše grehe,
zapuščaje nam zgled, da bi hodili po
njegovih stopinjah. In on hoče, da bi
se vsi zveličali po njem in bi ga spre¬
jeli s čistim srcem in neomadežanim
telesom. Ali malo jih je, ki ga hočejo
sprejeti, dasiravno je njegov jarem sla¬
dek in njegovo bremo lahko.

233

3. Kteri nočejo okusiti, kako sla¬

dek je Gospod, in bolj ljubijo temo, ka¬
kor luč, nehoteč izpolnovati zapovedi
božjih, ti so prekleti; o njih je rečeno
po preroku: „Prekleti, kteri se od¬

mikajo od tvojih zapovedi*'. Nasproti pa,
kako so blagoslovljeni in blaženi tisti,
ki ga molijo v duhu in resnici, kakor
se spodobi! Hvalimo ga in molimo k
njemu noč in dan rekoč: „Oče naš, ki
si v nebesih" itd., zakaj vedno je treba
moliti in ne odnehati.

4. Moramo pa tudi izpovedavati se
svojih grehov mašniku, in sprejemati
telo in kri Gospoda našega Jezusa Kri¬
stusa, zato, ker ta, ki ne je njegovega
telesa in ne pije njegove krvi, ne more
^stopiti v kraljestvo božje. Po vrednem
pa naj vsaki je in pije, zakaj kdor po
nevrednem je in pije, ta si je in pije
sodbo, ker ne razloči telesa Gospodo¬
vega.

5. Storimo vrh tega tudi vreden
sad pokore, in ljubimo svoje bližnje,
kakor sami sebe, in če jih kdo noče
ljubiti, kakor samega sebe, naj jim vsaj
nič žalega ne prizadeva, temuč dobro
naj jim stori.

234

6. Kteri pa so prejeli oblast, da
sodijo, ti naj sodijo vedno milostljivo,
kakor bi sami želeli milosti od Gospoda.
Zakaj „sodba brez milosti temu, ki ni
storil milosti". Bodimo torej dobrotljivi
in ponižni, in delimo miloščino, zakaj
ta zmiva z naše duše nesnago in grehe.
Ljudje namreč vse izgubijo, kar na
tem svetu zapustijo; saboj pa nesejo
plačilo dobrotljivosti in miloščine, ki so
jih razdelili, za kar bodo od Gospoda
dobili dar in vredno plačilo.

7. Postiti se moramo in zdrževati
se napak, in vsega, kar bi znalo v greh
peljati, pa tudi vsega premnogega vži-
vanja. Tudi naj katoličani pogosto cerkve
obiskujejo in duhovnike spoštujejo in
častijo zavoljo njih službe in zavoljo
presvetega telesa in krvi Kristusove, ki
jo darujejo in prejemajo in drugim de¬
lijo. In zatrdno vedimo vsi, da se ne
more nihče zveličati, kakor le po svetih
besedah in krvi Gospoda našega Jezusa
Kristusa, ki jih duhovniki izgovarjajo,
oznanujejo in delijo in oni sami deliti
imajo.

8. Posebno pa morajo redovniki,
in kteri so svetu slovo dali, več in kaj

235

večega storiti, in opustiti vse tisto, česar
ni potreba, in sovražiti svoja telesa ž
njih napakami in grehi, ker pravi Go¬
spod v evangeliju, da vse hudo iz srca
izhaja. Mi moramo ljubiti svoje nepri-
jatelje in dobro delati tem, ki nas so¬
vražijo ; izpolnovati zapovedi in svete
našega Zveličarja, sami sebe zatajevati
in svoja telesa vpogibati pod jarem slu-
žabništva in pokorščine. Nihče pa ni
dolžen pokoren biti v tem, v
čemur se stori greh ali pre¬
stopek,  ker smo le zato prišli, da bi
svoje duše rešili in tako drugim zglede
dobrih del dajali.

9. Kteremu pa se ima pokorščina
skazovati in mu jo to izročeno, in kdor
velja za višjega, ta naj gleda, da bode
manjši in drugih bratov služabnik, in
naj milostljivo ravna s posameznimi
podložnimi, kakor želi, da bi se ž njim
ravnalo, kadar bi bil podložnik. In za¬
voljo pregrehe bratove naj se ne jezi
na njega, temuč naj ga s vso potrpež¬
ljivostjo in ponižnostjo dobrotljivo po¬
pravlja in opominja in prenaša.

10. Ne bodimo modri in umni po
mesu, temuč priprosti, ponižni in čisti.

236

lil svoja telesa imejmo v sramoti in za¬
ničevanju, ker smo vsi po svoji krivici
ubogi in gnjili, kakor Gospod pravi po
preroku: „Jaz sem červ in ne človek"
itd. Nikdar ne želimo čez druge biti,
temuč podložni in podvrženi bodimo
vsaki človeški stvari zavoljo Boga. In
vsi tisti, ki bodo to storili in bodo
stanovitni do konca, nad njimi bo pre¬
bival duh Gospodov in bo naredil v
njih stanovitno prebivališče, in bodo
otroci Očeta nebeškega, kterega dela de¬
lajo, in neveste in bratje in matere
Gospoda našega Jezusa Kristusa. Neveste
smo, ker se s svetim Duhom poročajo
verne duše; bratje smo Jezusa Kristusa,
kadar delamo voljo Očetovo, ki je v
nebesih; matere, kadar ga nosimu v
svojem srcu in telesu po ljubezni in
čisti vesti in ga rodimo po sveti delav¬
nosti, ki ima svetiti drugim kakor zgled.
O kako častita in velika reč je imeti v
nebesih Očeta! O kako sveta reč Tolaž-
nika imeti za ženina, lepega in Ijubez-
njivega! O kako sveta, in kako prijetna,
dopadljiva, ponižna, miroljubna, sladka
in ljubeznjiva in čez vse hrepenenja
polna reč, imeti takega brata, ki je dal
svojo dušo za svoje ovce in je prosil

237

za nas očeta rekoč: „Oče, ohrani jih

v tvojem imenu, ktere si mi dal; Oče,
vsi, ktere si mi dal od sveta, vsi so
tvoji bili, in si jih meni dal, in besede,
ktere si mi dal, te sem dal njim, in
oni so je sprejeli in so spoznali za
gotovo, da sem iz tebe izišel, in so ve- >
rovali, da si me ti poslal. Prosim te za
nje, posvečujem se samega sebe, da
bodo tudi oni posvečeni v resnici in
bodo eno, kakor sva tudi midva. In
jaz hočem, Oče, da naj, kjer sem jaz,
tudi moj služabnik bo, da bo videl slavo
V mojem kraljestvu".

11. Njemu pa, ki je toliko trpel
za nas in nam toliko podaril in bo še
podaril v prihodnje, Bogu, naj vse
stvarjenje, ki je v nebesih in na zemlji,
v morju in prepadih, vse naj mu hvalo
daje in slavo in čast in blagoslov; zakaj
on je naša krepkost in moč. ki je sam
dober, sam najvišji, sam vsegamogočen,
čudovit in slaven, sam svet, hvale vre¬
den in blagoslovljen skozi neskončne
Jekov veke. Amen.

12. Vsi tisti, ki ne delajo pokore
in ne prejemajo telesa in krvi Gospoda
našega Jezusa Kristusa, temuč grehe

238

in hude dela delajo, ki hodijo za svojo
poželjivostjo in svojimi slabimi željami,
in ne izpolnujejo, kav so obljubili, in
služijo po telesno svetu in trebuhu, žel¬
jam in skrbem tega sveta in tega živ¬
ljenja, ti so ogoljufani od hudiča, čigar
sinovi so, in čigar dela delajo. Slepi so,
ker ne vidijo prave luči, Gospoda na¬
šega Jezusa Kristusa. Modrosti nimajo
v svojem duhu, ker Sina božjega nimajo
v sebi, kteri je prava modrost Očetova.
O njih je rečeno: „Njih modrost je po-
žrta“. Vidijo in poznajo in vejo in de¬
lajo hudo in vedoma pogubljajo svoje
duše. Glejte, slepci, ogoljufani od vaših
neprijateljev, namreč od mesa, sveta in
hudiča; zakaj telesu je greh prijeten in
grenko Bogu služiti, ker vse hudo iz
telesa človeškega izvira in izhaja kakor
pravi Gospod v evangeliju: „\i upate,
da bote dolgo imeli nečimernosti tega
sveta, ali ogoljufani ste, zakaj prišel bo
dan in ura, o kterih ne mislite in n;e
ne vete“.

13. Telo boleha, smrt se bliža,
prihajajo sorodniki in prijatelji in pra¬
vijo: „Oskrbi svojo hišo" itd. In glej
njegova žena in otroci, sorodniki in
prijatelji se delajo, kakor bi jokali, in

239

on se ozre in je vidi jokajoče in je gin¬
jen od slabega ginjenja in misli sam
pri sebi in pravi: „Glejte! svojo dušo

in svoje telo in vse, kar imam, to po¬
lagam v vaše roke". V resnici ta človek
je preklet, ki svojo dušo in telo in vse,
kar ima, izdaja v take roke. Zato pravi
Gospod po preroku : „Preklet človek, ki
stavi svoje upanje na človeka". In precej
dajo poklicati mašnika. ki mu pravi:
«Ali hočeš storiti pokoro za vse tvoje
grehe?" On pravi: „„Hočem.““ „Hočeš
zadostiti za to, kar si storil in kar si
prigoljufal in prevaril od tvojega blaga?
On pravi: „„Ne.““ In mašnik njemu:
»Zakaj ne?" Pravi: „„Ker sem položil
vse v roke svojih sorodni kov. ““ In nato
začne izgubljati govorjenje in tako
urarje ta nesrečnež. Ali naj vedo vsi,
da, kjerkoli in kakorkoli človek umrje
v smrtnem grehu in brez zadostenja,
ki je mogel zadostiti, pa ni storil, da
takega hudič vzame in njegovo dušo
jz telesa pograbi s toliko strahoto
ra britkostjo, kakor je nihče ne more
znati, razun ta, ki sam trpi tisto brh¬
kost. Ia vse zmožnosti in oblast in
znanstvo, ktere je mislil, da ima, vse
i° se mu bode vzelo in sorodniki in

240

prijatelji, Merim je izročil svoje pre¬
moženje, ti ga bodo vzeli in razdelili in
potlej bodo rekli: „Prekleta bodi nje¬

gova duša, ker bi nam bil lahko več
dal in nam ni dal, in bi bil lahko več
pridobil", in take podobne reči. Telo
bodo požrli črvje, dušo bodo glodali
hudiči, in tako bo izgubil dušo in telo
zavoljo tega kratkega življenja.

Jaz brat Frančišek, vaš manjši
hlapec, vas prosim in rotim v ljubezni,
ktera je Bog, in me je volja poljubiti
vaše noge, da te besede in druge be¬
sede našega Gospoda Jezusa Kristusa s
ponižnostjo in ljubeznijo sprejmete, po
njih delate in njih izpolnujete. In vsi
tisti, ki jih dobrovoljno sprejmejo in
razumijo, naj jih pošljejo drugim zn
zgled. Ako bodo v njih do konca sta¬
novitni ostali, naj jih blagoslovi Bog
Oče in Sin in Sveti Dnh. Amen.

Konec II. dela.


III. DEL.

Molitve.

1. Vsakdanje molitve.

Zjutraj.

Ko se zbudiš, posveti v postelji že
svoje prve misli, želje in besede Bogu
na čast, in reci natihoma :

1. Hvaljen bodi Jezus Kristus,
vekomaj. Amen.*)

*) Vse te molitve so z odpustki obdarjene.

16

242

2. Moj Jezus, usmili se me,

3. Presveto Sree Jezusovo, stori
da Te vedno bolj ljubim.

4. Sladko srce Marijino, bodi
moje rešenje. Amen.

5. Večni Oče! darujem ti pre¬
drago Kri Jezusa Kristusa v zado-
stenje za moje grehe in za potrebe
svete Cerkve.

6. Jezus, Marija, Jožef, Vam da¬
rujem svoje srce, svojo dušo in
svoje življenje.

7. Želim se danes vseli svetili
maš, in vsili svetili odpustkov, ki
jih dobiti zamorem, vdeležiti, in
hočem tako živeti in vse storiti,
kakor je potrebno, da se jih vde-
ležim.

Daj mi k temu tvojo milost o
Bog! Amen.

Potem vstani, se sramežljivo obleci
pokrižaj in moli :

Zlate molitvice.

243

a)  .Interna molitev.

1. Oče nebeški! Lepo se ti za¬
hvalim, da si me obranil to noč;
prosim te, varuj me še današnji dan.
Naj bo vse k tvoji časti, in k mo¬
jemu dušnemu zveličanju. Amen,—
Jezus, Marija, sveti Jožef! Vam
izročim svojo dušo in telo.

2. O Bog! verujem, da si pri
ni eni in te ponižno molim. Jaz
upam, da me ne boš zapustil, in te
za to prelepo prosim. Jaz te ljubim,
in ti vse svoje misli, besede in djanja
izročim.

3. O Marija, moja ljuba Mati,
moje zaupanje in pribežališče! v
tvojem varstvu hočem živeti in
umreti; varuj me greha, in sprosi
mi božjo pomoč.

4. Preljubi Angelj varh moj!
povsodi mi na strani stoj.

5. O Bog! naj bo vse k tvoji
večji časti; vse iz ljubezni do tebe,
moj Jezus. Amen.

10 *

244

b) Zdaj moli angeljsko češčenje:

1. Angel j Gospodov je Mariji
oznanil, in je spočela od sv. Duha.
— Ceščena si Marija . . .

2. Glej, dekla sem Gospodova:
zgodi se mi po tvoji besedi. — Ce¬
ščena si Marija . . .

3. In beseda je meso postala in
je med nami prebivala. — Ceščena
si Marija . . .

Prosi za nas sv. Božja porod¬
nica !

Iy. Da vredni postanemo obljub Kri¬
stusovih.

Molimo!

Milost svojo, prosimo o Gospod!
v naša srca vlij, da, ki smo po an-
geljevem oznanenju tvojega Sina,
Jezusa Kristusa včlovečenje spo¬
znali, bomo po njegovem trpljenju
in križu k časti vstajenja pripeljani.
Po tistem Kristusu, Gospodu našem-
Amen.

245

(Kdor trikrat na dan angeljsko češeenje
moli, dobi vsaki dan 300 dni odpustka.)

c) Zdaj moli pripravno molitev k

redovnim Očenašem, rekoč:

Odpri, o Gospod, moja usta, da
častim Tvoje sveto Ime; očisti tudi
moje srce vseli praznih, hudih in
nepotrebnih misel: razsveti mi um,
in užgi mi voljo, da vredno, zbrano
m pobožno te ure opravim, ter za¬
služim vslišan(a) biti pred Tvojim
Božjim veličastvom. Po Kristusu
Gospodu našem. Amen.

Gospod, združen(a) s tistim sve¬
tim namenom, s kterim si Ti na
zemlji Bogu čast in hvalo opravljal,
tndi jaz te duhovne ure opraviti
liočem.

v Oče naš ... Cešeena si Marija...
Oast bodi... (toliko, kolikor Očena-
šev zjutraj moliti hočeš.)

Kadar molitev skončaš, reci:

Oče nebeški! sprejmi mojo slabo

246

molitev: in kar moja pobožnost ne
velja, naj moj usmiljeni Jezus doda.
Amen.— Naj se zgodi, visoko hvali
in vekomaj časti: najpravičnejša,
najvišja in najljubeznjivša sveta
volja božja v vseli rečeh. Amen.

d) Ako ti je mogoče, pojdi po¬
božno k sv. maši in moli ali mašne
molitve ali pa sv. rožni venec, tako
kakor najdeš rozloženo dalje v tej
knjižici na strani 27.5.  — Ce pa k
sv. maši ne moreš iti, pa jo doma
med svojimi opravili Bogu daruj, ter
izreci srčno željo biti pri najsvetejši
daritvi pričujoč.

Pri zjutrajnih opravilih bodi
zbranjci), voljen(a ) in pobozen(aj.

Po (lnevvi:

a) Pri delu misli na pričujočnost
božjo, da se ležje greha varuješ.
Posebno imej podobo Križanega v
spominu, da si lehko potrpežljiv ^«)•

247

b ) Moli o poldne angeljsko če-
sčenje, če tudi ne ves kdaj je ravno
ura dvanajst.

c) Moli pred jedjo in po jedi j
in sicer tako-le:

Pred jedjo:

Oče naš . . . Ceščena si Marija
• • . Čast bodi . . . Blagoslovi, o
Gospod! nas in te tvoje dari, ktere
bomo od tvoje dobrote zavžili: po
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Po jedi:

/»alivalimo se ti, vsegamogočni
Bog! za vse dobrote tvoje. Ki živiš
in kraljuješ od vekomaj do vekomaj.
Amen. Oče naš . . . Ceščena si Ma¬
rija .. . Čast bodi. . .

Opomba: V sili in pa če kaj malega ješ
znaš Oče naš in Češčena Marija in čast bodi
izpustiti, in samo »Blagoslovi" itd. pred jedjo,
'n »Zahvalimo" itd. po jedi moliti.

Ako se dva srečata:

Reče prvi, :  „Hvaljen bodi Jezus

Kristus!“

248

Reče drugi:  „Amen na veko¬

maj !“

V skušnjavi reči:

Jezus, Marija in sveti Jožef!
Vam izročim svojo dušo in telo.
Rajši hočem umreti, kakor grešiti-
Ali pa srčno izgovori:  Jezus, Marija-

Kadar te jeza prime, reči:

O Jezus, ves pohleven in iz
srca ponižen, daj mi voljno potrpeti.
— O Marija! prosi za me, da se ne
razjezim.

Kadar slišiš mrliču zvoniti, moli:

Bog mu daj večni mir in pokoj,
in večna luč naj mu sveti. Naj počiva
v miru! Amen.

Če greš mimo cerkve, kder je sv. Rešuj*
Telo, moli:

Ceščeno in hvaljeno naj vedno
bo, presveto Rešuje Telo.

249

Če greš mimo druge cerkve, moli:

Čast bodi Očetu in Sinu in sv.
Duhu. Kakor je bila v začetku, zdaj
in vselej in na vse večne čase.
Amen.

Če greš mimo križa, moli:

Hvaljen bodi Jezus Kristus in
žalostna Mati božja Marija Devica.
Ha vekomaj. Amen.

Ali pa:  Molimo te, o Kristus!
in te hvalimo, ker si s svojim križem
svet odrešil.

Mimo podobe Marije Device moli:

Počeščena bodi, o Kraljica,
božja Mati in Devica! prosi ti Boga
za  nas, zdaj in pa poslednji čas.

Mimo podobe kakega Svetnika reči:

Bodi pozdravljen sveti I., izvo¬
ljeni božji svetnik! Bodi pri Bogu
nas zvesti priprošnik.

250

Mimo podobe kakove Svetnice zdilini:

Počeščena bodi, sveta I., izvo¬
ljena božja svetnica! Bodi nam vselej
pri Bogu naša zvesta priprošnica.

Kadar te kdo v greh zapeljuje, ali
slišiš ali vidiš kaj grešnega, moli:

Jezus, Marija! — Ali:  Rajši
umreti, kakor grešiti! — Ali:  Jezus,
pomagaj mi! — Marija, prosi za me!

€e se kaj pregrešiš, moli:

O Jezus! žal mi je, da sem Te
razžalil (a), nikdar nečem več grešiti.

Ko te kdo ogovarja, obrekuje, ali krivo
sodi in toži, moli:

O Bog! naj bo vse k tvoji večji
časti; vse iz ljubezni do tebe, moj
Jezus. Amen.

(le te kaka nesreča, ali bolezen doleti,
moli:

Naj se zgodi, visoko hvali in
vekomaj časti: najpravičnejša, naj-

251

višja in najljubeznjivša, sveta volja
božja v vseli rečeh. Amen.

Ko greš mimo pokopališča, moli:

Bog daj vernim mrtvim večni
mir in pokoj, in večna luč naj jim
sveti! Naj počivajo v miru! Amen.

Zvečer.

a) Moli angeljsko češčenje  ....
(kakor zjutraj).

b) Moli pred večerjo in po ve¬
čerji  .... (kakor zgoraj pred jedjo
in po jedi).

Ko spat grek

a) Moli redovno molitev, kar se
imaš, s pripravno in sklepno molit¬
vijo (kakor zjutraj).

b) Premisli svojo vest. Najprej
Pa moli:

,,Pridi sveti Duh, razsveti mi
Pamet, da vse svoje grehe na tenko

252

spoznam in jih prisrčno zgrevann
O Marija, prosi za me!“

Potem pomisli :

1. Kaj sem danes mislil , želel, govoril, storil
in kako se obnašal , sam ali z drugimi , da ni
bilo prav ?

2. Kako sem danes molil in mislil na Boga?
Ali imam še kaj za opraviti?

3. Kako sem danes delal , vbogal, dopolnil
dolžnosti svojega stana?

4 . Komu sem se zameril, ali kako škodo
storil ?

5. Ali sem se danes poboljšal, ali pohujsal ?

Ako se kaj hudega spomniti ne
ves, zahvali Boga za to milost; če si
pa kteri greh storilca), obžaluj ga
s srčno grevengo , rekoč:

O moj Bog! vsi moji storjeni
grehi so mi iz srca žal itd. (kakor
po izpraševanju vesti za spoved. Po¬
tem si naloži pokoro, kakor redovno
vodilo veli, zato moli:  eden ali dva
Očenaša, Cešeena Marije in Čast
bodi .... Potem moli:

253

c) Večerna molitev.

Oče nebeški! Lepo se ti zahvalim
za vse dobrote tvoje ; prosim te, od¬
pusti mi grehe moje, in daj mi ljubo,
lahko noč. — O Marija, moja ljuba
Mati! tvojemu svetemu varstvu
se priporočim. — Preljubi Angelj
varli moj! varuj me nicoj. — Bog
daj vernim mrtvim večen mir in
pokoj, in večna luč jim naj sveti.
Amen. — Jezus, Marija in sveti
Jožef! Vam izročim svojo dušo in
telo.

d) Imaš še kaj časa, tako moli še
kaj drugega ali kaj lepegai beri.  —
Potem se sramozljivo sleči. Med tem
pa, kakor tudi v postelji , in v noči ,
Posebno če te skušnjave motijo , pre¬
misli;

Enkrat moram umreti — pa ne
v em kdaj, ne kje in kako; pa to
dobro vem, da, če v smrtnem grehu
urarjem, bom pogubljen vekomaj.

254

Oh! tega Bog ne daj ! Sveta Marija,
Mati božja! prosi za mene ubogega
grešnika zdaj in ob uri moje smrti.
Amen.

Ko že ležiš:

Ponavljaj one zcUhljeje , kakor
zjutraj, kadar si se zbudil(a ).

-

2. Mašne molitve.

Opomba. Imenitnost in vrednost svete
maše je razložena v II. DELU te knjižice in
v II. Poglavju pa v § 11 redovnega Vodila,
ki tretjerednikom veleva biti vsaki dan p:' 1
sv. maši, ako je mogoče. Tisto večkrat pre¬
biraj in premišljuj, da s tem večjo pobož¬
nostjo pri najsvetejši daritvi biti zamoreš.

255

Prva sv. maša.

V cerkev stopivši, poškropi se, rekoč:

Poškropi me, o Gospod! s hizo-
pom in bom očiščen ; omij me. in bom
belejši kakor sneg.

Pred sv. mašo.

Oče nebeški, jaz, Tvoj nevredni
služabnik, pridem v Tvojo sveto
hišo Tebi dolžno čast in hvalo dati.
Ponižno Te zahvalim za vse milosti
hi dobrote, ki jih meni in vsem lju¬
dem deliš. Prosim Te, odpusti mi
yse moje grehe, ktere zavoljo Tebe
iz srca zgrevam in trdno sklenem,
® h v oj o milostjo, nič več ne grešiti,
in dodeli mi, kar na duši in telesu
Potrebujem. Da boš uslišal mojo
nevredno prošnjo, sklenem se pri
Sv > maši z Jezusom, Tvojim pre¬
ljubim Sinom, ter se Tebi, Oče, ž
Njim darujem. Oh, ne zavrzi me, svo¬
jega otroka; — usmili se vseh svojih


256

Bogom:

,,Pridite, molimo, in padimo na tla pied

(Ps. 95, 6.J

257

vernih, po Jezusu Kristusu, G-ospodu
našem. Amen.

Pristop.

Mašnih začne moliti.

V imenu Boga j* Očeta, in *j*
Sina, in svetega j* Duha pristopim
k božjemu altarju udeležit se naj¬
svetejše daritve. Oh, daj mi, o Bog!
živo vero, trdno upanje in gorečo
ljubezen to sveto daritev prav opra¬
viti. Naj bo Tebi v čast in zalivalo,
Meni in vsem vernim v odpuščenje
grehov ter v dušno in telesno pomoč,
vernim rajnim pa v mir in pokoj, v
hladilo in tolažbo. Očisti moje srce,
naj bo Tvoj altar, sprejmi vse, kar
imam in premorem, sebi v dopadljiv
dur. Usmili se nas, večni oče, ki si
Hus po svojem Sinu odrešil; usmili
s e nas sv. Duh, ki si nas posvetil.
Skaži nam svoje usmiljenje, o Bog,
da Te bomo vredno hvalili.
Amen.

17

258

Slava (Gloria).

Češčen, hvaljen, moljen bodi, o
neskončni, večni Bog, od vseh stvari
v nebesih in na zemlji. — Molimo
Te, častimo Te z vsemi angelji in
ljudmi, ker si vse časti in hvale
vreden. Oh, daj nam tukaj Tebi
zvesto služiti, in po smrti z vsemi
izvoljenimi Tebe v nebesih hvaliti,
trojedini Bog Oče, Sin in sv. Duh!
kteremu bodi čast in hvala vekomaj.
Amen.

Molimo.

, .v

Vsegamogočni Bog, ki vse zivis,
dodeli nam vsega, česar potrebujemo
za svojo dušo in telo. — Pomagaj
nam skušnjave srečno premagovati,
storjene grehe srčno objokovati in
po smrti priti v večno zveličanje.

Vsi svetniki in svetnice božje, p r0 '
site za nas, po Jezusu Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

259

Berilo.

O Bog, ki si nas vstvaril, da
bi Te prav spoznali, Tebi služili,
časno srečni in v nebesih večno iz-
veličani bili, naj nam sveti luč Tvo¬
jega nauka, ki ga nam po svojih
učenikih daješ- Razsvetli našo pamet,
da Tvoje besede prav razumimo;
nagibaj našo voljo, da jih zvesto
dopolnimo. O daj nam željno srce,
Tvoje besede zvesto poslušati in jih
lepo ohraniti, da nam bodo vir več¬
nega življenja. Amen.

Evangelij.

V imenu Boga f Očeta, in j*
Sina, in svetega *j* Duha veselo
vstanem poslušat svetega evangelija
glas, besede Jezusove. O preljubez-
n jivi Jezus, moj nebeški učenik, po¬
lagaj mi po Tvojem svetem nauku
živeti in umreti, potem pa s Teboj
veseliti se v nebesih vekomaj. Amen.

17 *

260

„Č'isto srce stvari v meni, o Bog!‘ l

fPs. 50, 12.J

261

Vera (Kredo.)

Verujem v Boga Očeta, vsega-
mogočnega Stvarnika itd.

Verujem trdno vse, kar nam je
Bog razodel in nam nezmotljiva sv.
katolška cerkev verovati zapoveduje;
v tej sveti veri hočem živeti in umreti.
Amen.

Darovanje.

Dobrotljivi Bog! sprejmi ta dar
kruha in vina, ki Ti ga po mašni-
kovih rokah darujemo, da se bo
spremenilo v Telo in kri Jezusa,
Sina Tvojega. — Darujemo Ti tudi
svoje srce, svoje misli in želje, vse
svoje djanje in nehanje, vse, karkoli
smo in premoremo; naj ho vse Tebi
v  čast in hvalo. Amen.

Ko si mašnih roke umivajo:

Očisti nas, o Bog, vseh madežev
greha, da ti bomo s čistim telesom
služili in z očiščenim srcem dopadli.

262

Predglasje.

Iz globočine svoje nevrednosti
se vzdignemo v svete nebesa, ter
hočemo z angelji in svetniki Tebi,
neskončni, večni Bog, spodobno čast
in hvalo dajati. — Svet, svet, svet
si Ti, o Bog, Oče, Sin in sv. Duh,
v treh osebah en sam Bog. Naj Te
hvalijo vse stvari v nebesih, na
zemlji in pod zemljo; saj si vse
časti in hvale vreden. Sveto hočemo
pa tudi živeti, da bomo zamogli
srečno umreti, in po smrti v družbi
Tvojih izvoljenih Tebe častiti in
hvaliti vekomaj. Amen.

Svet.

Z angeljskimi kori, z vsemi ne¬
beškimi duhovi se v ljubezni zdru¬
žimo ter spoznamo neskončno veli¬
častvo Tvoje in Ti pojemo večno čast
in slavo. O Jezus ! ki si naše altarje
sebi v prebivališče izvolil, sprejmi
milostljivo naše češčenje tukaj na

263

sedežu svoje ljubezni, svoje milosti,
s tistim dopadenjem, s kterim ga
sprejemaš od nebeških prebivavcev
tam v nebesih. S tega sedeža blago¬
slovi nas, svoje otroke, da Ti zvesto
in vedno služimo, le Tebi dopademo.
Svet, svet, svet je naš Bog in Go¬
spod v najsvetejšem zakramentu!
Tvoja čast, Tvoja slava naj se raz¬
lega po vesoljnem svetu vekomaj.
Amen.

Spomin za žive.

Oče nebeški! združi nas svoje
otroke v pravi krščanski ljubezni po
Jezusu Kristusu, Sinu Tvojem, da
bomo vsi ena srečna družina pod
Tvojim namestnikom, vidnim po¬
glavarjem Tvoje svete cerkve. —
Ohrani vse verne kristjane v svoji
milosti, daj nevernikom spoznati luč
prave zveličanske vere, dodeli greš¬
nikom duha prave pokore, da za¬
pustijo pot pregrehe in le Tebi slu-

264

žijo. Posebno pa prosim za I. I.. •
O Marija, ljuba mati, in vsi svetniki
in svetnice božje, ki se pri Očetu
veselite, tudi vi za nas prosite, da
za vami pridemo in se z vami vese¬
limo. Amen.

Povzdigovanje sv. hostije.

Bodi češčen pravi živi Bog’, v
podobi kruha na altarju živ pričujoči.
O Jezus, bodi mi milostljiv! O Jezus,
bodi mi usmiljen! O Jezus, odpusti mi
moje grehe!

Med povzdigovanjem.

O Jezus, trdno verujem, da si
v svetem rešnjem Telesu resnično
pričujoč, kakor Bog in človek sku¬
paj, in Te ponižno molim. Upam v
Tebe, ki si neskončna dobrota in
Te prelepo prosim Tvoje božje po¬
moči. Jaz Te ljubim in Ti vse svoje
misli, besede in djanja izročim. Iz
ljubezni do Tebe zgrevam vse svoje

265

>,To je moje telo , ktero bo za vas dano."

/'Luk. 22,  7 9.J

266

grehe in trdni sklep storim s Tvojo
milostjo, nikdar ne več grešiti.

Povzdigovanje sv. rešuje Krvi.

Ceščena bodi sveta rešnja Kri!
umij me vsih mojih grehov in očisti
me tako, da bom večnega življenja
vreden. O Jezus, Tebi živim! 0
Jezus, Tebi umrjem ! O Jezus, Tvoj
sem živ in mrtev! Daj, o Jezus! da
Tvoja draga, rešnja Kri nad menoj
ne bo zgubljena.

Po povzdigovanju.

Večni Oče! darujem Ti predrago
Kri Jezusa Kristusa, v zadostenje
za moje grehe in za potrebe svete
Cerkve!

Spomin za mrtve.

O Jezus, ki si na sv. križu umrl
za žive in za mrtve, usmili se ubo¬
gih duš, ki v vicah trpijo in goreče

267

želijo priti pred božje obličje. Spomni
se mojih rajnih znancev in dobrot¬
nikov, prijateljev, sovražnikov, po¬
sebno pa te prosim za I. I ; naj
odpuščenje skoraj zadobijo in se pri
Tebi veselijo, kamor tudi jaz priti
želim. Amen.

Pater noster.

Moli:  Oče naš, kteri si v nebesih itd.

Bog, Ti si naš dober Oče; daj,
da bomo tudi mi tvoji dobri otroci,
ki bomo vselej z veseljem tvojo sveto
voljo spolno vali. Daj nam vsak¬

danjega kruha za dušo in telo, po
smrti pa sveto nebo, da bomo srečni
otroci pri Tebi vekomaj. Amen.

Jagnje božje, ki grehe sveta

°djemlješ, usmili se nas!

Jagnje božje, ki grehe sveta

°djemlješ, usmili se nas!

Jagnje božje, ki grehe sveta

°djemlješ, podeli nam mir!

268

„0 sveta večerja, v kteri se Kristus

(Rim. obr,J

vživa.“

269

Obhajilo.

Obhajaj se duhovno , rekoč:

Gospod, nisem vreden, da greš
pod mojo streho, temuč reči le be¬
sedo in ozdravljena bo moja duša!

[Trikrat).

V resnici, o Gospod, nisem
Te vreden, pa silno potreben; pridi
torej s svojo milostjo k meni in se
Sa j v duhu skleni z menoj. Oh ljubi
Jezus, pridi, reči moji duši: Ti si
m °ja in jaz sem Zveličar tvoj.
Jezus, v Tebe verujem, Jezus, v Tebe
zaupam, Jezus, Tebe ljubim čez vse!

O presladki Jezus, Ti moje ve-
Se lje, ostani Ti v meni in jaz v Tebi
'ekoraaj. Ne daj, da bi se kdaj s
kakim grehom od Tebe ločil; —
tebi, o Jezus, hočem živeti, Tebi
umreti. Amen.

Molitev po obhajilu.

Usliši, Gospod Bog, molitve
sv °je svete cerkve in dodeli nam po
ezusuKristusu usmiljenje in pomoč.

270

„Bog se nas usmili, in nas blagoslovi.

fPs. 66, 2.J

271

Potrdi naše dobre sklepe, in poma¬
gaj nam, da jih zvesto dopolnimo.
Ohrani nam živo vero in trdno za¬
upanje, daj nam čisto srce, Tebe
goreče ljubiti, veliko dobrega storiti
za večno zveličanje, po tem kratkem
življenju pa zadobiti krono nebeš¬
kega veselja. Po Jezusu Kristusu,
Tvojem Sinu, Gospodu našem, ki s
Peboj živi in kraljuje v edinosti sv.
O oh a od vekomaj do vekomaj. Amen.

Kadar mašnih kriz stori:

Blagoslovi nas vsegamogočni
Tog j- Oče, j* Sin in sveti f Duli.
Amen. '

Konec.

O Bog, kako srečen in vesel
Se m, da sem se pri sv. maši udeležil
zasluženja Jezusovega. Kar je bilo
pomankljivega pri moji pobožnosti,
lla j mili Jezus doda. Bodi Tebi izro-
|' en °) o Bog, to sveto opravilo, naj
)0  meni v tolažbo in pomoč. —

272

Angelj božji vodi me po vsih mojih
potih, dokler srečno ne pridem v
večno zveličanje. Amen.

Molitev po sv. maši.

Ceščena si Marija itd. (trikrat).

Ceščena si Kraljica, Mati milosti,
življenje, sladkost in naše upanje,
bodi češčena! K tebi vpijemo za¬
puščeni Evini otroci. K tebi zdihu¬
jemo žalostni in objokani v tej do¬
lini solz. Obrni tedaj, o naša besed¬
nica, svoje milostljive oči na nas in
po tem revnem življenju pokaži nam
Jezusa, blaženi sad svojega telesa:
o usmiljena, o dobrotljiva, o sladka
Devica Marija!

y.  Prosi za nas, sveta Božja Po¬
rodnica !

1^. Da bomo vredni obljub Krist 11 '
sovih.

Molimo: O Bog, pribežališče naše
in moč, ozri se milostno na ljudstvo

273

k Tebi vpijoče: in na priprošnjo
častitljive in brezmadežne Device
Marije božje porodnice, sv. Jožefa
njenega ženina, tvojih svetih apo¬
stolov Petra in Pavla in vseh svet¬
nikov, usliši milostno in dobrotno
naše prošnje za spreobrnjenje greš¬
nikov, za prostost in povišanje ma¬
tere sv. cerkve. Po Kristusu Gospodu
našem. Amen.

Pristavi naj se naziv:

Sveti nadangelj Mihael, brani nas v
boju; bodi naša bramba zoper hudobnost
In zalezovanje hudobnega duha. — Ukroti
naj ga Bog; ponižno za to prosimo ! In
h, vojvoda nebeške vojne, satana in druge
hudobne duhove, ki hodijo po svetu v
Pogubo duš, z Božjo močjo v pekel pahni!
Amen.

fOdpustek 300 dni. Papež Leon XIII. 6. ja¬
nuarja 1884.)

Molitev pred pridigo.

O Jezus, preljubi učenik, ki si
nam pot, resnica in življenje, po
svojih namestnikih k nam govoriš,

18

274

ter nas učiš pravično živeti, srečno
umreti in doseči večno zveličanje.
Odpri moja ušesa, da bom željno po¬
slušal in zvesto obranil besede več¬
nega življenja. Sveti Duh, pripravi
moje srce, da bo seme božjega nauka
na dobro zemljo padlo in obilno
dobrega sadu obrodilo; po Jezusu
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

(Poslušaj rad božje nauke, in pri¬
dige nikoli ne opusti; vsaka pridiga je
duhovska roža nebeškega kraljestva. Za¬
pomni si, kar slišiš in tudi drugim rad
povej; beseda božja je živeš naše dušelj

Molitev po pridigi.

Hvala Ti, o Jezus, za vse tvoje
svete nauke. Naj bodo vselej moje
veselje, moje zaupanje in moje želje,
Daj mi, o Bog, te svete nauke zvesto
ohraniti, skrbno dopolnovati, in ka¬
kor si obljubil, enkrat pri tebi
veseliti se. Amen.

Druga sv. maša.

(Ako pri sv. maši rožni venec ali
drugega moliš, ali svete pesmi poješ,
ffloraš pri poglavitnih delih svete maše
Prenehati in moliti, kakor tukaj sledi:)

V cerkev stopivši poškropi se rekoč:

Poškropi me, o Gospod! s hizo-
Pom in bom očiščen; omij me in
bom belejši kakor sneg.

Pred sv. mašo moli:

Oče nebeški! jaz . . . (kakor pri

prvi sv. maši, stran 255.)

IS*

276

K začetku moli greveugo:

O moj Bog! vsi moji storjeni
grehi so mi iz srca žal, ker
sem tebe, svojega preljubeznjivega
Boga, tebe neskončno svetost in
dobroto, ki te iz vsega srca ljubim,
ž njimi žalil. Trdno sklenem s
tvojo milostjo svoje življenje po¬
boljšati, in rajše vse, tudi smrt pre¬
trpeti, kakor tebe, svojega Boga,
tebe neskončno svetost in dobroto,
še kdaj s kakim grehom razžaliti.
Daj mi milost, ta svoj sklep dopol¬
niti. To te prosim po neskončnem
zasluženju tvojega božjega Sina,
našega Gospoda in Zveličarja Je¬
zusa Kristusa. Amen.

O večni Bog! darujem ti to
sveto daritev, pri kteri hočem s vso
pobožnostjo biti, v dar molitve,
bvale, zadostovanja in prošnje, za
sebe in za vse ljudi. Posebno pa za
I. I. . . .

(Zdaj moli tvoje molitve, ali poj dalje).

277

K evangelju.

(Pokrižaj se, potem moli:)

Združen z božjim Srcem Jezuso¬
vim in z neomadežarrim Srcem Ma¬
rijinim se ti, o Bog! zahvalim za
sveti evangelij, in za to milost, da
sem otrok tvoje sv. k atol šk e Cerkve.
Trdno in nedvomljivo verujem vse,
kar si ti, o Bog, razodel, kar je
Jezus učil in kar sveta, rimsko-ka-
tolška Cerkev verovati zapoveduje.
Daj mi milost, po tej sveti veri ži¬
veti in umreti. Amen.

(Zdaj moli tvoje molitve, ali poj dalje.)

K darovanju.

Oče nebeški! darujem ti z
Pašnikom to sveto mašo z vsemi
drugimi, ki se danes po celem svetu
berejo, v tvojo večjo čast božjo, v
spomin trpljenja Jezusovega, v za¬
hvalo za vse prijete dobrote, za od-
Puščenje grehov in kot prošnjo
vsega potrebnega za dušo in telo.

278

Posebej še te prosim skoz to sveto
mašo za I. L . . .

(Potem moli tvoje molitve, ali poj dalje.)

Povzdigovanje sv. hostije.

Bodi češčen pravi, živi Bog, v
podobi kruha na altarju živ pričujoči.
O Jezus, bodi mi milostljiv! O Je¬
zus, bodi mi usmiljen! O Jezus, od¬
pusti mi moje grehe!

Med povzdigovanjem.

O Jezus, trdno verujem, da si v
svetem rešnjem Telesu resnično
pričujoč kakor Bog in človek sku¬
paj, in te ponižno molim. Upam v
tebe, ki si neskončna dobrota in
te prelepo prosim tvoje božje po¬
moči. Jaz te ljubim in ti vse svoje
misli, besede in djanja izročim. U
ljubezni do tebe zgrevam vse svoje
grehe, in trden sklep storim s tvojo
milostjo nikdar ne več grešiti.

279

Povzdigovanje sv. rešnje Krvi.

Ceščena bodi sveta rešnja Kri!
umij me vsih mojih grehov in očisti
me tako, da bom večnega življenja
vreden. O Jezus, tebi živim! O
Jezus, tebi umrjem! O Jezus, tvoj
sem živ in mrtev! Daj, o Jezus! da
tvoja draga, rešnja Kri nad menoj
ne bo zgubljena.

Večni Oče! darujem ti predrago
Kri Jezusa Kristusa, v zadostenje
za moje grehe in za potrebe svete
Cerkve.

(Potem moli tvoje molitve, ali poj dalje.)

K obhajilu.

Vdari se trikrat na prsi in reči
tudi trikrat:

O Gospod, jaz nisem vreden, da
greš pod mojo streho, temuč reči le
hesedo, in moja duša bo ozdravljena.

Želim te, o Jezus, s čistim
srcem prejeti v svetem obhajilu; pa
v  resnici se to zdaj ne more zgoditi.

280

Obžalujem vse svoje grehe in te
prosim: pridi na duhovno v moje
srce in ne zapusti me nikdar, o Je¬
zus ! Amen.

(Potem moli tvoje molitve, ali poj dalje.)

Konec.

Blagoslovi svegamogočni večni
Bog j* Oče in Sin j* in sveti f Duh
vse naše misli, besede in djanja; vse
dušne in telesne moči in čutila. Naj
bo vse k tvoji večji časti božji
in k našemu dušnemu zveličanju.
Amen.

(Molitev po sveti maši kakor na
strani 212.)

-o<#£(S€>*—

3. Spovedne in obhajilne molitve.

Molitev pred izpraševanjem vesti.

Ponižno pred tebe pokleknem,
o Bog, zdaj še moj usmiljeni Od¬
rešenik, v kratkem že morebiti moj
ojstri sodnik ! Glej, moja želja je,
zakrament svete pokore vredno pre¬
jeti. Zato te pred vsem prosim, daj
®i moje grebe tako spoznati, kakor
jih bora spoznal, ko bom stal pred
tvojo sodbo. Napolni me z milostjo
sv. Duha, in potrdi moj spomin, da
se vsih mojih storjenih grehov
spomnim in nobenega ne pozabim,

282

razsvetli mojo pamet, da njih hu¬
dobo in gnjusobo prav spoznam in
omeči mojo voljo, da jih iz ljubezni
do tebe obžalujem in za vselej za¬
pustim. — O moj angelj varh, ti
si priča bil, ko sem grešil, stoj mi
tudi na strani, ko se spokoriti želim!
— O Marija, pribežališče grešni¬
kov, prosi za me! Amen. Oče naš.. •
Ceščena si Marija...

Kratko ogledalo vesti.

Pred vsem vprašaj se: Kedaj si
bil zadnjikrat pri spovedi ? — SL  ^
odvezan ali ne? — ali si naloženo po¬
koro opravil?  — ali si sveto odvezo m
sveto obhajilo vredno prejel?  — PotCIB,
kolikor zamoreš, natanjeno premisli:

po kterih krajih si po zadnji spovedi
hodil,  — s kterimi ljudmi si govorih
delal in občeval,  — ktera posebna opra¬
vila si imel  — in ktere zopernosti i"
težave so te zlasti od zadnje spovedi za-

dele.  — To ti bo pomagalo, da se bos
ležje spomnil: kake misli si imel,  —;
kakšne besede si govoril,  — in kako sl

283

se obnašal na tem kraju,  — v tej dru¬
ščini,  — pri tem delu,  — v tem trp¬
ljenju.  Pri večjih grehih premisli
Število : kolikokrat si greh storil na
mesec, teden ali. dan ; premisli tudi
okolšcine: ali si morebiti grešil očitno,
drugim, zlasti nedolžnim v pohujšanje;
— v bližnji žlahti,  — ob sv. dnevih,  —
na sv. krajih ? itd.  Pri izpraševanju
imej zlasti ozir na oni greh, kteremu
si najbolj podvržen. Poprašaj se tudi,

ali si nauke, ktere si pri zadnji spovedi
prejel, ohranil in v srcu premišljeval , —
ali si storjene sklepe imel vedno pred

°čmi ? Nikdar tudi ne pozabi, na-
tanjko izpraševati se, ali si, in kako

Sl  dolžnosti, svojega stana spolnoval.

Po izpraševanju vesti.

Tak sem pred teboj, o Bog!
°d nog do glave ni nič zdravega
nad menoj. Strah in groza me
^bliaja, ko vidim velike in brez¬
številne grehe svoje; bežal bi in
skril bi se pred teboj, kakor Adam
P° storjenem grehu, toda neka moč,

284

moč tvoje ljubezni me k tebi vleče.
Ja, o križani Jezus! k tebi se
zatečem, saj imaš ti edini zdravilo
za moje rane, luč za mojo slepoto,
moč za mojo slabost in življenje za
mojo do smrti ranjeno dušo. Tvoje
presvete rane so moje upanje in
tvoje razpete roke moja tolažba.
Ti ne umiraš za pravične, ampak
za grešnike. Pekel smo zaslužili,
pa ti si smrt in pekel premagal in
nam odprl vrata nebeška. Verujem,
da si tudi za mene umrl; verujem,
da je tudi za mene tekla tvoja
sveta Rešnja Kri; verujem, da si
tudi za mene molil na križu. Poln te
svete vere in ves presunjen od tvoje
neskončne ljubezni, klečim ves osra-
moten pred teboj in kakor cestninar
v tempeljnu trkam na svoje grešno
srce in kličem: O Gospod, bodi mi
grešniku milostljiv! Kakor grešna
Magdalena, ne upam se še bližati
tvojemu presvetemu srcu, ampak

285

ves potrt pri tvojih nogah klečim,
jih milo objemam in s solzami mo¬
čim in ne vstanem poprej, dokler iz
tvojih ust ne zaslišim vesele besede:
Zaupaj sin, —- zaupaj hči, tvoja vera
ti je pomagala, tvoji grehi so ti od¬
puščeni. Poln tega zaupanja molim
iz dna svojega srca:

Greveuga.

O moj Bog! vsi moji storjeni grehi
so mi iz srca žal, ker sem tebe svo¬
jega preljubeznjivega Boga, tebe
neskončno svetost in dobroto, ki te
iz vsega srca ljubim, ž njimi raz¬
žalil. Trdno sklenem, s tvojo mi¬
lostjo svoje življenje poboljšati, in
rajše vse, tudi smrt pretrpeti, kakor
tebe, svojega Boga, tebe neskončno
svetost in dobroto, še kdaj s kakim
grehom razžaliti. Daj mi milost, ta
svoj sklep dopolniti. To te prosim
P° ^neskončnem zasluženju tvojega
^ožjega Sina, našega Gospoda in
Zveličarja Jezusa Kristusa. Amen.

286

Pri Spovedi.

Pokrižaj se in prosi sv. blagoslova, rekoč:

Prosim Vas, duhovni oče, sve¬
tega blagoslova, da se svojih grehov
prav in čisto spovem.

Po prejetem blagoslovu moli očitno
izpoved tako-le:

Jaz ubogi grešnik se spovem
Bogu vsegamogočnemu, Mariji Ma¬
teri Božji, vsem ljubim Svetnikom,
in Vam, častitljivemu mašniku,
Božjemu namestniku, da sem po
svoji zadnji spovedi, ki sem jo
opravil (povej kdaj?), velikokrat in
obilno grešil v mislili in željah, z
besedami in djanjem; posebno se
pa obtožim, da sem . . . (zdaj se
spovej svojih grehov).

Spoved skleni tako-le: Ti M

vsi moji grehi, ki se jih spomnim
ali ne, ki sem jih ali sam storil, ah
pa kriv bil, da so jih drugi storili,
so mi iz srca žal, ker sem Boga,
njega samo sveto in preljubeznjivo

287

dobroto, ž njimi razžalil. Trdno
sklenem, nič več ne grešiti in vseh
priložnosti greha se varovati. Pro¬
sim, duhovni oče, za zveličansko
pokoro in sveto odvezo, če sem je
vreden. (Kadar te spovednik odvezujejo,
obudi še enkrat prav prisrčno grevengo
nad svojimi grehi.)

Po spovedi.

Moja duša hvali Gospoda, in
vse kar je v meni, hvali njegovo
sveto ime! Kajti čudo svojega
usmiljenja je storil nad menoj, On,
ki je mogočen in čigar ime je sveto!
dz globočine smrti je izvlekel mojo
dušo in jo peljal k studencu živ¬
ljenja. Strl je okove greha in mi
podal prstan svoje ljubezni. Opral
J e  v svoji krvi mojo dušo in jo
oblekel s svetlim oblačilom milosti
idožje. Ne na tehtnici pravice, ampak
na  tehtnici milosti je tehtal moje
Srehe in plačal za me vse moje
dolgove. Daleč za sebe je vrgel

288

moje grehe, potopil jih je v globočino
morja, in na čelo mi vtisnil poljuben
mira in sprave. Orel me je iz trume
zavrženih in posadil med svoje ljub¬
ljene otroke. Raztrgal je dolžno
pismo moje hudobije in me zopet
postavil za dediča nebeškega kra¬
ljestva. — Ja, o moj Jezus! trdno ve¬
rujem in trdno zaupam, da me nič
ne loči od tebe. Ti si moj in jaz sem
tvoj, zdaj in na vse večne čase. 0
Bog usmiljenja in ljubezni, kaj ti
bom dal in kaj ti povrnil za vse,
kar si storil moji duši? Vsaj vidiš,
da sem zgol nič pred teboj! O da
bi ti zamogel darovati vsaj čisto
daritev resnične pokore. Zato nn
pridite na pomoč vsi ljubi angeljii in
svetniki Božji, da z Vašo pomočjo
in zedinjen s Kristusovim zaslu-
ženjem od spovednika naloženo po¬
koro prav in vredno opravim.

(Zdaj moli pokoro, kolikor ti je za
ta dan naloženo.)

289

Pred svetim obhajilom.

(Molitev sv. Tomaža Alcmnskega.)

Vsegamogočni, večni Bog! glej,
bližam se zakramentu tvojega
edinorojenega Sina, Gospoda našega
Jezusa Kristusa. Bližam se kakor
bolnik zdravniku, kakor gobavi
studencu usmiljenja, kakor slepi
večni luči, kakor revež in siromak
Gospodu nebes in zemlje. Zato te
prosim po obilnosti tvojega neskonč¬
nega usmiljenja : ozdravi mojo bo¬
lezen, umij mojo nesnago, razsvetli
n>ojo slepoto, obdaruj moje vboštvo
>n pokrij goloto moje duše, da
vredno prejmem kruli angeljski,
Kralja vseli kraljev in Gospoda
vseh Gospodov. Daj mi, da ga prej-

19

290

mem s tako častjo in ponižnostjo, s
tako skesanostjo in čistostjo, s tako
vero in pobožnostjo, s takim skle¬
pom in hrepenenjem, kakor je vse
to potrebno v zveličanje moje duše.
Daj mi, da ne bodo samo moja usta
Gospodovega Telesa zavžila, ampak
da bo tudi moja duša moč in sad
tega zavžitja občutila.

O usmiljeni Bog! daj mi, da bom
Telo tvojega edinorojenega Sina,
našega Gospoda Jezusa Kristusa,
ki ga je iz Marije Device na se
vzel, tako sprejel, da bom že na
zemlji združen z njegovim skriv¬
nostnim telesom in prištet njegovim
udom.

O predobrotljivi Oče! dodeli mi
slednjič, da tvojega prelj ubij enega
Sina, kterega tukaj na svojem
popotovanju pod podobo hruha skri¬
tega vživam, tamkaj v večnosti brez
zagrinjala gledam kakor s teboj
živi in kraljuje vekomaj. Amen.

291

Zdaj »budi tri božje čednosti, rekoč:

Vera.

Verujem v tebe, pravi trojedini
Bog, Oče, Sin in sv. Duh! kteri si
vse vstvaril, kteri vse ohraniš in
vladaš, kteri dobro plačuješ in
hudo kaznuješ. Verujem, da je
Sin Božji človek postal, da nas je s
svojo smrtjo na križu odrešil, in da
nas sveti Duh s svojo milostjo po¬
svečuje. Verujem in trdim vse, kar
siti, o Bog! razodel, kar je Jezus
Kristus učil, kar so oposteljni
oznanovali, in kar nam sveta, rim¬
ska, katoliška Cerkev verovati za¬
poveduje. Vse to verujem, ker si ti,
o Bog! večna in neskončna resnica
in modrost, ki ne moreš ne goljufati
ne goljufan biti. O Bog, pomnoži
mojo vero!

Upanje.

Upam in se zanašam na tvojo
neskončno dobroto in milost, o Bog!
<la mi boš po neskočnem zaslu-

19 *

292

ženju svojega edinorojenega Sina
Jezusa Kristusa v tem življenju
spoznanje, pravo obžalovanje in od-
pusčenje mojih grehov, po smrti pa
večno zveličanje dal in dodelil, tebe
od obličja do obličja gledati, ljubiti
in brez konca vživati. Upam tudi
od tebe potrebnih pripomočkov, vse
to doseči. Upam to od tebe zato, ker
si ti to obljubil, ki si vsegamogoČen,

zvest, neskončno dobrotljiv in usmi¬
ljen. O Bog, potrdi moje upanje.

Ljubezen.

O moj Bog! ljubim te iz vsega
svojega srca, črez vse, ker si najveca
dobrota, neskončno popolnoma, in
vse ljubezni vreden. Ljubim te
tudi zato, ker si do mene in do vseh
stvari neskončno dobrotljiv. Želim
iz vsega srca, da bi te ravno tako

ljubil, kakor so te tvoji najzvestejsi

služabniki ljubili in te še ljubijo. Ž
njih ljubeznijo sklenem svojo ne-

293

popolnoma ljubezen ; povikšaj jo v
meni, o dobrotljivi Gospod! čedalje
bolj in bolj. Ker te tedaj resnično
in iz srca ljubiti želim, in si za¬
voljo tega veliko prizadevam, mi
je iz srca žal, da sem tebe, svojo
neskončno dobroto, ktero črez vse
ljubim, tebe svojega Stvarnika, Od¬
rešenika in Posvečevavca razsrdil.
Zal mi je, da sem grešil, da sem
Tebe, svojega vsegamogočnega Go¬
spoda, svojega najboljšega Očeta,
razžalil. Trdno sklenem, vse grehe
jn grešne priložnosti zapustiti, stor¬
jene grehe čedalje bolj obžalovati,
in nikdar več zoper Tvojo sveto
v °ljo ne ravnati. Sprejmi me zopet za
svojega otroka in dodeli mi milost,
ta svoj sklep dopolniti. To Te prosim
P° neskončnem zasluženju tvojega
božjega Sina, našega Gospoda in
Zveličarja Jezusa Kristusa. Amen.

294

Molitev pri sv. obhajilu.

Kadar strežaj moli confiteor ali
očitno izpoved, obndi ti še enkrat po¬
polnoma grevengo.

Mašnik se obrne. k obhajaucem in
moli splošno odvezo; ti pa moli:

Usmili se nas vsegamogočni
Bog in odpusti nam naše grehe, ter
nas pripelji v večno življenje.
Amen.

Milost, odvezo j* in odpuščenje
naših grehov nam dodeli vsegamo-
gočni in usmiljeni Bog. Amen.

Mašnik pokaže sveto Rešnje Telo:
udari trikrat na prsi in reči:

O Gospod, jaz nisem vreden, da
greš pod mojo streho, temuč reci le
besedo in ozdravljena bo moja duša.

Potem prejmi pobožno in zavži z
zaupanjem in živo vero svojega Jezusa.

295

Po sv. obhajilu.

Zahvala.

0 Jezus, moj Bog! prišel si
tedaj z vsemi zakladi svoje častit¬
ljivosti v mojo dušo prebivat. Bodi
ceščen, bodi hvaljen, bodi povikšan
za to neizmerno ljubezen vekomaj!
Vse, kar živi, naj te preslavlja, vse
hngeljske vrste naj ti hvalo pojejo
za to nebeško ljubezen. Vsak dan,
dokler živim, te bom poveličeval za
Milost, ki si mi jo skazal.

Darovanje.

Vse, kar sem in kar imam,
tebi dam, o moj Jezus! ker si Ti

296

samega sebe meni dal v najsvetej¬
šem Zakramentu. Tebi se popol¬
noma darujem; tvoj hočem biti živ
in mrtev.

Prošnja.

Ene reči Te zdaj še prosim, o
moj Jezus! naj bom na vekomaj
Tvoj in Ti bodi vekomaj moj. V vsem
mojem življenju ne dopusti, da bi Te
jaz kdaj s kakim smrtnim grehom
razžalil. —- O Jezus, tebi živim!
O Jezus, tebi umrjem! O pre-
dobrotljivi Jezus! tvoj hočem biti
živ in mrtev. Amen.

Skoz to sveto obhajilo Te se
posebno prosim za I . . .

(Tukaj prosi česar hočeš za sebe in za druge.)

Sveti Gospod, vsegamogočni
Oče, večni Bog! sprejmi mojo za¬
hvalo, da si mene grešnika, tvojega
nevrednega služabnika, brez vsega
zasluženja, le po polni dobroti svo¬
jega usmiljenja nasitil s predragim

297

Telesom in s Krvjo svojega Sina,
Gospoda našega Jezusa Kristusa.
Uodeli, te prosim, da mi to obha¬
jilo ne bo v sodbo in pogubljenje,
ampak v odpuščenje grehov in zve¬
ličanje moje duše. V vojski bodi mi
orožje vere in škit dobre volje. Naj
izčisti iz mene vso hudobijo, in iz¬
trebi vsako sladnost iu pozeljivost.
Naj pomnoži v meni ljubezen in
potrpežljivost, ponižnost in pokor¬
ščino in vsaktero čednost. Naj mi
To močna hramba zoper napade
vseh vidnih in nevidnih sovražnikov,
1(1  mogočna brzda vseh hudih na-
gnenj dušnih in telesnih. Naj me s
teboj, ki si edini pravi Bog, neraz¬
ložljivo sklene in srečno pripelje k
mojemu zadnjemu cilju in koncu.
Slednjič te še prosim, da me enkrat
k oni nepopisljivo sladki večerji mi¬
lostno pripelješ, kjer si ti s svojim
Sinom in sv. Duhom svojim svet¬
nikom prava luč, popolno nasitenje,

298

večno veselje, dovršena radost in
popolno zveličanje. Po ravno tem
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

(Sv. Tomaža Akvinskega.)

Duša Kristusova, posveti me,

Telo Kristusovo, zveličaj me,

Kri Kristusova, napoji me,

Voda iz strani Kristusove, operi me,
Trpljenje Kristusovo, potrdi me,

O dobrotljivi Jezus, usliši me,

V svoje svete rane, skrij me,

Od tebe se ločiti, ne pusti me,
Hudega duha brani me,

Ob uri moje smrti poklici me,

In k tebi priti, povabi me,

Da s tvojimi svetniki bom hvalil te
Od vekomaj do vekomaj. Amen.

(Sv. Ignacija Lojolskega.

(Kadarkoli to molitvico pobožno moliš, dobiš
300 dni, pri sv. obhajilu pa  7 let odpustka.)

Sv. Tomaža Akvinskega k naj*v.
Zakramentu.

(Adoro Tej

Iz globočine molim svojega srca
Te pod podobo tukaj to zakritega;

299

Tebi zroča celo moje se srce,

Ki po tebi le mi hrepeni in mre.
Tip, pogled, okus v tebi moti se.

Le uho kar sliši, to gotovo je.
Verjem trdno, kar zapustil Božji Sin,
On — Resnica večna -— nam je v
svoj spomin;

Na križu bil kot Bog samo je skrit,
A tukaj tud' kot človek je prikrit;
Vendar oboje verjem, trdim in spo¬
znam,

Kar prosil, prosim jaz, razbojnik je

skesan.

Ne gledam kot Tomaž sicer jaz

tvojih ran,

Pa svojega Boga te vendar tu spo¬
znam.

Daj, da vera moja zmir bolj trdna bo,
Daj, da upam na te, ljubim te srčno.
O Gospoda smrti našega spomin —
Živi kruh z nebes, sam Božji Sin!
Daj, da duša moja v tebi le živi,
Sladkosti druge ne pozna, ne poželi.

300

O Jezus, moj Gospod, ti blagi pe¬
likan !

V Krvi Tvoji jaz nečist, naj bom

opran,

Katere edna kapljica vesoljni svet
Omiti grešnih madežev zamore spet.
Jezus moj, ki skritega te tu častim,
Daj, da prejmem to, po čemur hre¬
penim ;

Daj, da pridem enkrat srčno v sveti

raj,

Kjer v tvojem gledanju bom srečen
vekomaj. Amen.

301

Molitev pred sv. razpelom.

O dobrotljivi in presladki Jezus!
glej, pred tvojim obličjem se vržem
na kolena, in te prosim in zarotim
s vso gorečnostjo svoje duše: vtisni
milostljivo v moje srce žive občutke
vere, upanja in ljubezni, resnično
žalost nad mojimi grehi in trdni
sklep poboljšanja, dokler z globokim
sočutjem in srčnim žalovanjem tvo¬
jih pet krvavih ran pregledujem in
v duhu premišljujem, ter si pred oči
stavim, kar je že prerok David od
tebe govoril, rekoč: Prebodli so
moje roke in moje noge; vse moje
kosti so prešteli.

Oče naš . . . Ceščena si Marija
(tri ali petkrat) .  . . Čast bodi . . .

(Za to molitev, Če se po sv. obhajilu kleče
rn °H , popolnoma odpustek. Pij VII. 10. malega
travna 1821. Pij IX. 31. julija 1858.  — Se
zainore tudi za duše v vicah darovati. Leon XII.
kimovca 1825.

302

Druge molitve za sv. obhajilo.

(Za bogoljubne duše.)

Pred svetim obhajilom.

Sveti, mogočni, neumerjoei Bog!
Ti k meni priti in s svojim telesom
mojo dušo nasititi hočeš. O ljubi
Jezus! ti prideš, kterega je devica
rodila; ti prideš, kteri si za me umrl
na križu, na tretji dan od smrti vstal,
in si zdaj v nebeški časti. O Kralj
nebes in zemlje! Vsegamogooni,
neizrečeni, neskončne časti! Kaj j®
človek, ker njega obiskuješ? Kaj
sem jaz ! Nebesa so ti premale; pa
mene, nevredno stvar, zdaj hočeš
obiskati. Angelji in vse nebeške moči
niso nič pred teboj ; jaz pa ubogi črvič

303

zemlje se podstopim zdaj k tebi se
približati! Da bi sveta bila, kakor
Joanez krstnik, bi bila še te milosti
nevredna; zdaj pa z grehami celo
obložena Najsvetejšega prijeti se
podstopim ! Že to bi za mene pre¬
slika milost bila, če bi pri tvojih
nogah smela pobirati drobtince, ktere
tebi iz mize padejo; zdaj pa kakor
grešnico me celo k mizi povabiš, in
med svoje otroke posadiš; ter celo
se s smrtjoj se mi protiš, če tvojega
mesa ne bom jela! Nisem vredna,
da le zmisliš na mene, pa mi hočeš
se celo v moje srce priti? O Gospod!
jaz nisem vredna! nisem vredna
tega!

Ali ti o Bog ljubezni, ti si ja
mene sam povabil in rekel: „ Pridite
k meni vsi, kteri ste obloženi; jaz
b°m vas oblahkotil." Ali se smem
takemu ljubeznjivemu vablenju proti-
staviti ? O jaz reva, kaj bi si začela
^ez tebe? — Ti ja mene zatega-

304

voljo vabiš, ker mojo nezmožnost
vidiš, veš kako slaba in potrebna sem
tvoje pomoči! Glej, ali nedložno,
o Gospod! ktero vabiš! Tu sem zdaj
z svojo celo duhovno težo, oblehkoti
mene, okrepčaj in zvrači me. — Ti
sija sam rekel: „Kteri bode moje
telo jel, in mojo kri pil, bo na veke
živel.“ Zato v pokornosti na tvojo
besedo pridem, o Zveličar! pridem
jaz k tebi. — Pomori v meni vso
hudobijo greha, in me s tvojo milostjo
napolni.

Dodeli mi o Gospod ! pravo živo
vero, ktera bo me učila tebe tu v
presveti hostiji spoznati in moliti-
Jaz verujem o Jezus! jaz trdno ve¬
rujem, da si ti v podobi kruha in
vina pravi, živi Bog in človek s tvo¬
jim celim bitjem pričujoč. Brez dvo-
jenja verujem, da si ti ravno tisti tu,
kteri si spočet od svetega Duha, od
Marije rojen, na sv. križu trpel in
umrl za nas. Kteri zdaj sediš na

305

desnici Očetovi, in boš enkrat prišel
vse ljudi sodit. Trdno verujem vse
to zategavoljo, ker si ti večna res¬
nica! sam rekel: „Vzemite in jejte;
to je moje telo. — Pijte, to jo moja
kri. “ O Bog potrdi mojo slabo
vero.

Obudi o božji Zveličar! v meni
Wno zaupanje na tvojo neizrečeno
dobroto. O Jezus ti zapopadek vseh
dobrot, in začetek vseli milost, ki si
zdaj tu pričujoč! Ti daš meni celo
sebe samega, ali moja duša ne bo
zaupala, ki boš nji s taboj tudi drugo
vse, kar je potrebno, podelil? Ja ti
sani zamoreš vse dobrote meni dati,
ker sani ti vsegamogočen si — pa
tudi tvoja neizrečena dobrota meni
koče vse podeliti, kar je meni k pridu.
— Zveličan, kteri na te zaupa, on
v zaupanju ne bo osramoten. O
Pog! potrdi moje upanje.

O Jezus! pripravil si jed za
mojo dušo, jed, ktera znamenja 1 ju-

20

306

bežni na sebi ima, užgi skoz njo v
mojem mrzlem srcu ogenj tvoje čiste
ljubezni. O ljubljeni moje duše! kako
bi jaz tebe ne ljubila ? ker ti mene
tako neizrečeno ljubiš. Iz ljubezni do
mene si iz previsoke nebeške časti
na revno zemljo stopil, vse reve in
težave na se vzel, ja najbritkejšo
smrt za me prestal. In še to vse ti
ni zadosti bilo, temuč tvoja ljube¬
zen me še zdaj s tvojim, lastnim
mesom v sv. Zakramentu rediti hoče!
O neskončna ljubezen ? kako bom
ti to povrnila? — ljubiti te hočem, o
Jezus! ljubiti; nič me od tvoje lju¬
bezni naj ne loči, le pomagaj mi!

O ljubeznivi Jezus! Odpusti
meni, ker sem tako pozno na tvojo
ljubezen misliti začela. — O da bi te
jaz nikdar ne bila razžalila! Zato me
grevajo vsi moji grehi, in je čez vse
čertim, ter se pred tvojim namest¬
nikom čez nje tožim s trdnim zau¬
panjem, da boš mi je skoz svojo pre-

307

drago zasluženje rad vse odpustil.
Očisti me od skrivnih grehov, naj
te vredno prejmem.

O Jezus! kako neizrečeno moja
duša tebe želi. — Kako hrepeni jelen
po zviru hladne vode, tako žeja moja
duša po tebi, o Gospod! Vtrudila
sem se na grešni stezi, moje srce
se od sveta ni nasitilo. Le ti, o moj
Bog! si sam moj mir, moja prava
sitost, moje veselje. Le pridi o moj
Zveličar! ne odlagaj dolgo. Pridi o
moj ljubljeni, moja radost, moje ve¬
selje, moja moč ! — Ti ja že stojiš
pred durmi mojega srca, in trkaš.
Blizo si, o Gospod! jaz čujem tvoj
glas. Pridi o Jezus! pridi skoraj!

O presveta Devica Marija, ktera
si bila vredna Jezusa v svojem naj-
eistejšem telesu nositi, sprosi mi mi¬
lost, da tudi jaz njega v najsvetejšem
Zakramentu vredno prejmem in v
®oje srce zadobim. Sveti Angelj-

20 *

308

varil! prosi za me, da bom angelj-
ski kruh k zveličanju svoje duše
vživala. Vsi svetniki božji! prosite
za me, naj na tem nevoljnem svetu
Jezusa tako vredno prejemam, ka¬
kor ste nekdaj vi njega prejemali,
da se naj ž njim v vašem tovarštvu
na veke veselim.

O moj Bog - ! jaz tebi to pre¬
sveto obhajilo darujem k tvoji naj-
večji časti, v spomin britkega trp¬
ljenja in smrti mojega Zveličarja,
■v zalivalo za vse meni in vsem ver¬
nim skazane dobrote, za odpuščenje
vseh mojih grehov in skoz nje
zasluženih pokor, za moje lastno in
moje žlahte in mojih znancev zveli¬
čanje, v razveseljenje vernih dus,
posebno tistih, za ktere sem med
drugimi bolj dolžna moliti. Posebno
pa to darujem za odvernenje greha
I., v kterega tolikokrat padem, b|
za čednost I. zadobiti, ktera mi
najbolj manjka, da bom v tvoji mi-

309

losti čedalje bolj rastla in s teboj
zedinjena postajala. Daj, da naj jaz
in vsi, ktere v to sv. obhajilo skle¬
nem, tistega svetega sada deležni
postanejo, kterega so deležni bili
vsi tisti, kteri so presveto Rešnje
Telo kdaj prav vredno vživali
Amen.

# *

%

Zdaj stopim tam k altarju, sto¬
pim bolena k vračniku, grešnica k
začetniku milosti, slepa k svitlobi
večne luči, uboga in potrebna k Go¬
spodu nebes in zemlje. O Jezus daj
mi trdno vero, močno upanje in go¬
rečo ljubezen, naj tvoje presveto
telo vredno prejmem.

Glej moja duša! tvoj sveti ženin
se približa biti mu proti. O moj
Bog in moj Gospod! O Jagnje
božje, ktero odjemlješ grehe sveta!
pomiri mojo dušo. Amen.

O Gospod, jaz nisem vredna, da

310

greš pod mojo streho, temuč reci le
besedo in ozdravljena bo moja duša.
( Trikrat.)

Po svetem obhajilu.

Pri meni si o Jezus moj! naj te
zdaj objamem ! — O Ljubljeni! ne
zapusti me, ostani pri meni ubogi-
— Ostani tu, o ženin moje duše! —
tebi sem vsa podvržena — oh ne
odstopi od mene o Jagnje božje! —
Le tebi samemu živeti hočem!

O najljubljenejši! o presladki!
kje na zemlji najdem brez tebe
kako radost? — Če me ti, o Jezus
zapustiš, kam se hočem obrniti? —-
Naj bo moje srce za tron ljubezni

311

tvoje, — o Kralj čistih duš! — S
teboj, o božji Sin, se hočem na veke
zaročiti.

O najlepši! — Tebi naj zaro¬
čena bom — naj bom tvoja, ja tvoja
na veke. Ne zavrži o Presladki! ne¬
veste svoje, — zveste nikdar ne
zapusti. — O da bi že jaz tam zgo-
raj bila, gor tam v lepem raju! —
zakaj da tu je tako žalostno — ža¬
lostno je na temni zemlji.

Ali vender, če moja molitva pre¬
slaba ne bode — ne dovolim, da bi
ti več kdaj zapustil mene nevesto
8vojo. — Pri tebi žalosti ne čutim,
niti trpljenja ne. — S tebo je trp¬
ljenje sladko.

Do smrti hočem ti zvesta ostati,
in daj, da moje srce za voljo prazne
sleparije ne omrzli! — Tvoja sem,
ja na veke tvoja. — Tebe ljubim,
ljubim bolj, kakor vse. — Daj
da se tebi vsikdar dopadem, — ja
vsikdar v čistosti mojega srca. •—

312

Daj da bom potrpežljiva in zgrevana
v smrtni stiski, o presladki Jezus!
— moje sledno zdihnjenje naj bo
tvoje presveto Ime, in po teni večno
veselje.

Najšla sem, kterega moja duša
ljubi, trdno ga držim, in ne pustim ga
več iz svojega srca. Veseli se moja
duša in razveseli se v Bogu svojem
Zveličarju. On seje na mojo nizkost
ogledal, in je z meno veliko storil.
Jaz zdaj živim, ali vender ne živim
jaz, temuč Kristus živi v meni! Zdaj
pusti, o Jezus! svojo služabnico v
miru počivati; zakaj moje oči so vi-
dile zveličanje. O Bog, o moj Bog;
da bi le jaz zamogla zdaj v tvojem
svetem objemanju in v tvoji ljubezni
umreti.

O Bog ljubezni: ti zvir nebeških
milost, moj Bog, in Gospod! Jaz
grešni človek te v sebi zdaj imam.
Odkod je meni ta neizrečena milost,

313

ker kralj vseli kraljev k meni pride?
V strahu te ponižno molim. Moja
duša te hvali, in se veseli čez te, o
moj Zveličar, kteri si na moje vbošto
se ogledal, in velike reči pri meni
storil.

Kako bom le za to milost te
zahvalila, da sam sebe.meni za hrano
daš? Ce tebe imam, imam vse. O
neizrečena ljubezen ! Kteri pastir da
svojim ovčicam lastno meso in kri
za hrano? Le ti, o Jezus! ti si nam
v se dal, ti si za nas dal življenje, in
nebeško jed za naše duše.

Ti si za me se daroval, in se z
meno zaročil; vzemi še mene'zdaj
za dar: Dušo in telo, vse počutke in
°elo moč tebi izročim. Daj mi milost,
da za te z ljubezni delam in trpim.
J i si umrl za me pa v meni zdaj
živiš. Tudi jaz hočem za te živeti in
omreti. Nič mi drugega ne bo želeti,
kakor le tebe spoznati, ljubiti in
tvojo presveto voljo spolniti.

314

Daj mi, o Gospod! da grehu in
svetu čedalje bolj odmrjem; naj
starega človeka slečem in po tvojem
nauku živim, napolni me s svojim
duhom! posveti moje misli, želje,
besede in djanja. Ne pripusti, da bi
moje srce v posvetno veselje se za¬
jelo, ali se v kako stvar zaljubilo;
le tebe vsikdar in čez vse naj
ljubim. Daj mi milost, da bom od
dneva do dneva boljša postala.
V pokori živeti, in v tvoji milosti
umreti, to je moje edino poželjenje.
In za to milost te naj bolj prosim,
o Jezus! kteri v mojem srcu zdaj
stanuješ. Vem, da moje prošnje ne
boš zavrgel.

Kadar bo enkrat konec življenja
prišel, mi daj svete zakramente
vredno prejeti. Povikšaj ti mojo vero,
zaupanje, ljubezen in grevengo-
Ostani takrat z milostjo pri menh
in mi daj še pred smrtjo tvoj kriz
poljubiti, in v tvoji ljubezni umreti.

315

Prosim tudi za moje starše, pri¬
jatelje, dobrotnike in sovražnike; za
vse neverne ljudi, in grešnike. Pro¬
sim te posebno za I. I...  Blago¬
slovi nas vse; daj nam svojo milost,
naj vsi tebi služimo v svetosti in v
pravičnosti. Daj tudi vsem vernim
dušam večni mir in pokoj. Amen.

{Zdaj se moli molitev pred svetim
razpelom, kakor na strani 301.)

4. Pri popoldanski službi božji-

Litanije v čast vseh svetnikov.

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši, nas!

Oče nebeški, vsegamogočni Bog,
usmili se nas!

Sin, vsega sveta rešnji Bog, —
usmili se nas!

Sveti Duh, resnični Bog, — usmili

317

Vsi sveti angelji in nadangelji, —
prosite za nas!

Vse svete vrste zveličanih duhov, —
prosite za nas!

Sv. Janez Krstnik, — prosi za nas!
Sv. Jožef, — prosi za nas!

Vsi sveti očaki in preroki, — pro-

Sv. Peter,

Sv. Pavel,

Sv. Andrej,
Sv. Jakob,
Sv. Janez,
Sv. Tomaž,
Sv. Jakob,
Sv. Filip,

Sv. Jernej,
Sv. Matej,

Sv. Simon,
Sv. Tadej,
Sv. Matija,
Sv. Barnaba,
Sv. Lulcež,
Sv. Marko,

site za nas!

m

d

c

c3

tSJ

1

02

O

S-t

P-i

318

Vsi vseti aposteljni in evangelisti,—
prosite za nas!

Vsi sveti učenci Gospodovi, — pro¬
site za nas!

Vsi sveti nedolžni otroci, — prosite

za nas!

Sv. Fabjan in Sebastijan,

Sv. Janez in Pavel, prosita

Sv. Kozina in Damijan, za nas.

Sv. Gervazij in Protazij,

Vsi sveti mučeniki, — prosite za

Vsi sveti škoije in spoznovavci,
prosite za nas!

319

Vsi sveti učeniki, — prosite za nas!
Sv. Anton,

Sv. Benedikt,

Sv. Bernard, prosi za nas!

Sv. Dominik,

Sv. Frančišek,

Vsi sveti mašniki in leviti, — pro¬
site za nas!

Vsi sveti menihi in puščavniki,—
prosite za nas!

Sv. Marija Magdalena,

Sv. Agata,

Sv. Lucija,

Sv. Neža,

Sv. Cecilija,

Sv. Katarina,

Sv. Anastazija,

^ se svete device in vdove, — pro¬
site za nas!

Vsi svetniki in svetnice božje, —
prosite za nas!

Bodi nam milostljiv, prizanesi nam

o Gospod!

320

Bodi nam milostljiv, — usliši naši

o Gospod!

Vsega hudega,

Vsega greha,

Svoje jeze,

Šibe potresa,

Nagle in neprevidene smrti,
Skušnjav hudičevih,

Jeze, sovraštva in vse hude

volje,

Duha nečistosti,

Treska in hudega vremena,

Kuge, lakote in vojske,

Večne smrti,

Po skrivnosti svojega svetega
včlovečenja,

Po svojem prihodu,

Po svojem rojstvu,

Po svojem krstu in svetem

postu,

Po svojem križu in svetem
trpljenju,

Po svoji smrti in svojem po¬
kopu,

reši nas, o Gospod!

321

Po svojem svetem vstajenju,
Po svojem čudežnem vnebo¬
hodu,

Po prihodu tolažnika svetega

Duha,

Na dan sodbe,

Mi grešniki,

Da nam prizaneseš,

Da nam odpustiš,

Da nas k pravi pokori pripelješ,
Da sveto cerkev vladaš in
ohraniš,

Da pastirja apostolskega in
vse cerkvene stanove v
svoji sveti veri ohraniš,

Da sovražnike svete cerkve po¬
nižaš,

Da krščanskim kraljem in
oblastnikom mir in pravo
edinost podeliš,

Da nam cesarja obvaruješ,

Da vsemu krščanskemu ljud¬
stvu mir in edinost daš,

21

prosimo te, usliši nas! reši nas,oGospod!

322

Da nas vse v svoji sveti službi
potrdiš in obdržiš,

Da naše misli k nebeškim že¬
ljam povzdigneš,

Da vsem našim dobrotnikom
večne dari podeliš,

Da duše naše in naših bratov,
bližnjih in dobrotnikov več¬
nega pogubljenja rešiš,

Da sad zemlje daš in ohraniš,

Da vsem vernim dušam večni
pokoj podeliš,

Da nas uslišiš,

Sin Božji,

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe
sveta, -— prizanesi nam, o Gospod.

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe
sveta, — usliši nas, o Gospod!

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe
sveta, — usmili se nas, o Gospod!

Kristus sliši nas!

Kristus, usliši nas!

prosimo te, usliši nas

323

Gospod, usmili se nas!
Kristus, usmili se nas !
Gospod, usmili se nas!

Oče naš . . . Ceščena si Marija . . .

Molitve po Litanijah.

Ob nedeljah in praznikih.

K presv. rešnjemu Telesu.
Molimo.

O Bog, kteri si nam v prečudež-
n em Zakramentu spomin svojega
trpljenja zapustil, daj nam, te pro¬
simo, svete skrivnosti tvojega Te¬
lesa in tvoje Krvi tako častiti, da
sad tvojega odrešenja vedno v sebi
čutimo. Kteri živiš in kraljuješ z
Bogom Očetom v edinosti svetega
Duha, Bog od vekomaj do vekomaj.
Amen.

Psalm 69.

O Bog! pridi mi na pomoč;

Gospod, hiti mi pomagat.

21 *

324

Osramoteni naj bodo, in naj se sra¬
mujejo, ki zalezujejo mojo dušo.

Odstopijo naj in sram jih bodi, ki
mi hočejo hudo.

Odstopijo naj precej osramoteni,
kteri se mi posmehujejo.

Vsi pa, kteri tebe iščejo, naj se ve¬
selijo in v tebi radujejo.

Vselej naj rečejo: Visoko hvaljen
bodi Gospod! kteri ljubijo tvoje
odrešenje.

Jaz pa sem revež in siromak, o Bog!
pomagaj mi.

Moj pomočnik in moj odrešenik si
ti, Gospod nikar se ne mudi.

v,

AT Čast bodi Očetu in Sinu in sv.
Duhu.

3^. Kakor je bila v začetku, zdaj
in vselej in na večne čase. Amen.

%  Pomagaj svojim služabnikom.

3^. Ki v tebe zaupajo, moj Bog!

Af- Bodi nam, o Gospod, močen turen.

3^. Pred sovražnikom.

325

Y- Nič naj ne opravi sovražnik pri
nas.

1^. In otrok krivice naj se ne loti
nam škodovati.

T- Gospod! ne ravnaj z nami po
naših grehih.

In ne povračuj nam po naših
hudobijah.

Molimo za našega papeža I.

H. Ohrani jih, o Gospod! oživljaj
in osrečuj jih na zemlji in ne daj
jih v voljo njihovih sovražnikov.

M. Molimo za našega škofa I.

H- Gospod, ohrani in obvaruj jih
vsega hudega.

Y Molimo za našega cesarja I.

Py. Ohrani, o Gospod! našega cesarja,
in usliši nas na dan, ko za njih
prosimo.

326

Molimo za svoje dobrotnike.

1^- Povrni, Gospod, milostljivo za¬
voljo svojega imena večno živ¬
ljenje vsem, kteri nam kaj do¬
brega storijo.

y. Molimo za verne mrtve.

Ii Gospod! daj jim večni mir in
pokoj in večna luč naj jim sveti.

AJ. Naj počivajo v miru.

Ty. Amen.

y. Molimo za svoje brate, kterih ni
tukaj.

i^. Pomagaj svojim služabnikom, k)
v tebe zaupajo, moj Bog!

\y. Pošlji jim, Gospod! pomoč iz
svetišča.

1^. In varuj jih iz Siona.

y. Gospod! usliši mojo molitev.

Iy. In moje vpitje naj k tebi pride.

327

Molimo

O Bog, ki ti je lastno usmiliti
se vselej in prizanesti, usliši naše
pohlevne prošnje, da nas in vse
tvoje služabnike, ktere grehov veriga
veže, milost tvoje dobrote odveže.

Usliši, prosimo te, o Gospod,
našo pohlevno molitev, in odpusti
nam grehe, ki se ti jih obtožimo, da
nam dobrotljivo z odpuščenjem vred
mir podeliš.

Skazi nam dobrotljivo, o Go¬
spod ! svojo neizrečeno milost, da
nas ne samo vseh grehov odvežeš,
temuč tudi šib, ktere za nje zaslu¬
žimo, odrešiš.

O Bog! ki te greli razžali in
pokora potolaži, oglej se milostljivo
na prošnje k tebi kličejočega ljud¬
stva, in šibe svoje jeze, ki jih za
svoje grehe zaslužimo, od nas od¬
vrni.

Vsegamogočni večni Bog! usmili

328

se svojega služabnika, našega papeža
I. in vodi jih po potu večnega živ¬
ljenja, da bodo s tvojo pomočjo, kar
je tebi prijetno želeli, in z vso močjo
storili.

O Bog, pastir in vladar vseh
vernih! glej milostljivo na svojega
služabnika našega škofa I., ki sijih
pastirja naše I. škofije postavil; do¬
deli njim, da tistim, črez ktere so po¬
stavljeni, z besedo in djanjem k do¬
bremu služijo, in tako s čredo, ki
jim je izročena, večno življenje do¬
sežejo.

O Bog, varh vseh kraljestev! po¬
sebno pa Avstrijanskega cesarstva,
podeli svojemu služabniku, našemu
cesarju I. tvojo moč, s ktero se
sovražnik premaga, spoznati in ča¬
stiti, da bodo, ker so po tvoji volji
cesar postali, tudi v tvojem varstvu
vselej mogočni.

O Bog, od kterega izhajajo
svete želje, dobre misli in pravična

329

dela, daj svojini služabnikom tak
mir, ki ga svet dati ne more, da
bodo naša srca tvojim zapovedim
vdana, in časi s tvojo pomočjo
brez straha pred sovražniki varni in
mirni.

O Bog! užgi naša srca z
ognjem svetega Duha, da ti bomo s
čistim telesom služili in z očiščenim
srcem dopadli.

O Bog, Stvarnik in Odrešenik
vseh vernih! podeli dušam svojih
služabnikov in služabnic, da odpu-
sčenje, kterega so vselej želeli, po
bogaboječih prošnjah dosežejo.

Začni, prosimo, o Gospod! s
svojim duhom naše djanje in sprem¬
ljaj ga s svojo pomočjo, da se vse
naše molitve in dela vselej iz tebe
začnejo in v tebi začete končajo.

Vsegamogočni, večni Bog! ki
gospoduješ črez žive in mrtve, in se
usmiliš vseh, ktere iz vere in dobrih

330

del za svoje spoznaš, prosimo te po¬
hlevno, da vsi, za ktere smo se na¬
menili moliti, kteri so še pri živ¬
ljenju, ali pa so se že iz tega sveta
ločili, po prošnjah vseh tvojih svet¬
nikov od tvoje dobrote odpuščenje
vseh svojih grehov dosežejo. Po
Gospodu našem Jezusu Kristusu,
Sinu tvojem, kteri s teboj živi in
kraljuje v edinosti sv. Duha, Bog
od vekomaj do vekomaj. Amen.

(Na .sv. Marka dan in križev teden
se sklene:)

"V. Gospod! usliši mojo molitev.

1^. In moje vpitje naj k tebi pride.

\J. Vsegamogočni in usmiljeni Bog
naj nas usliši.

1^. Amen.

y. In vernih duše naj po milosti
božji počivajo v miru.

Amen.

331

Za vse potrebe krščanstva.

Vsegamogočni, večni Bog! ne¬
beški Oče! poglej z očmi svoje ne¬
skončne milosti naše reve in nad¬
loge. Usmili se vseh vernih krist¬
janov, za ktere se je tvoj edino-
rojeni Sin, naš Gospod in Zveličar,
Jezus Kristus, voljno grešnikom v
roke dal, in je tudi svojo drago kri
na lesu svetega križa prelil. Po tem
Gospodu Jezusu Kristusu odvrni,
milostljivi Oče! zaslužene šibe, se¬
danje in prihodnje nevarnosti, punte,
vojsko, kugo, lakoto, dragoto, bo¬
lezni in žalostne, revne čase.

Razsveti in potrdi v vsem dobrem
duhovske in deželske oblastnike in
gosposke, da nas bodo na vse to
napeljevali, kar zamore k tvoji
božji časti, k našemu zveličanju in
k sreči vsega krščanstva pripoma-
gati.

Dodeli nam, o Bog miru, pravo

332

edinost v veri, brez vsega razdrtja
in ločitve. Preobrni naša srca k pravi
pokori in poboljšanju našega živ¬
ljenja. Užgi v nas ogenj svoje lju¬
bezni. Daj nam goreče želje po vsej
pravičnosti, da ti bomo kakor tvoji
pokorni otroci v življenju in v smrti
prijetni in dopadljivi.

Prosimo tudi, kakor hočeš, da
nam je prositi, za svoje prijatelje in
neprijatelje, za zdrave in bolne, za
žalostne in revne kristjane, za žive
in mrtve.

Tebi bodi vedno priporočeno, o
Gospod, vse naše djanje in nehanje,
naše delo in opravilo, naše življenje
in naša smrt. Daj nam tvojo milost
tukaj vživati in tamkaj z vsemi iz¬
voljenimi doseči, da te bomo v več¬
nem veselju in zveličanju hvalili in
molili. To nam dodeli, o Gospod,
nebeški Oče, po Jezusu Kristusu,
svojem ljubem Sinu, Gospodu na.

333

šem in Odrešeniku, kteri s teboj živi
in kraljuje v edinosti sv. Duha, Bog
od vekomaj do vekomaj. Amen.

Božja pomoč ostani vselej pri nas.
Iv- Amen.

Potem .se molijo 7a splošne potrebe
3 Očenaši in 3 Cešeenasimarije.

Lavretanske litanije

z molitvami.

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas !

Gospod, usmili se nas!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogočni Bog,
usmili se nas!

Sin, vsega sveta rešnji Bog, ■
usmili se nas!

Sveti Duh, resnični Bog, — usmili

se nas!

Sveta Trojica, en sam Bog,
usmili se nas!

335

Sveta Marija,

Sveta Mati Božja,

Sveta devic Devica,

Mati Kristusova,

Mati milosti Božje,

Mati najsvetejša,

Mati najčistejša,

Mati nedolžna,

Mati brezmadežna,

Mati ljubeznjiva,

Mati prečudežna,

Mati našega Stvarnika,
Mati našega Odrešenika,
Devica najmodrejša,
Devica častitljiva,

Devica livale vredna,
Devica mogočna,

Devica usmiljena,

Devica verna,

Podoba pravice,

Sedež modrosti božje,
Začetek našega veselja,
Posoda duhovna,

Posoda časti vredna,

50

CS

336

Posoda vse svetosti,

Roža skrivnostna,

Turen kralja Davida,
Turen slonokosteni,

Hiša zlata,

Skrinja miru in sprave,
Vrata nebeška,

Zgodnja danica,

Zdravje bolnikov,
Pribežališče grešnikov,
Tolažnica žalostnih,
Pomoč kristjanov,
Kraljica angeljev,
Kraljica očakov,

Kraljica prerokov,
Kraljica aposteljnov,
Kraljica mučenikov,
Kraljica spoznovavcev,
Kraljica devic,

Kraljica vseh svetnikov,
Kraljica brez madeža iz¬
virnega greha spočeta,
Kraljica svetega rožnega
venca,

prosi za nas!

337

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta, — prizanesi nam, o Gospod!

Jagnje božje, ki odjemlješ grebe
sveta, — usliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki odjemlješ grebe
sveta, — usmili se nas, o Gospod!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Oče naš ... Ceščena si Marija...

K preš v. rešuj emu Telesu.

Molimo!

O Bog, kteri si nam v prečudež-
nem Zakramentu spomin svojega
trpljenja zapustil, daj nam, te pro¬
simo, svete skrivnosti tvojega Te¬
lesa in tvoje Krvi tako častiti, da
sad tvojega odrešenja vedno v sebi
Čutimo. Kteri živiš in kraljuješ z
Bogom Očetom v edinosti sv. Duha,
Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

Molitev.

Pod tvojo pomoč pribežimo, o
sveta Božja porodnica! ne zavrzi

22

338

naših prošenj v naših potrebah, te-
muc nas vselej reši vseh nevar¬
nosti. O častitljiva in blažena Devica,
naša gospa, naša srednica, naša be¬
sednica, naša pomočnica! S svojini
Sinom nas spravi, svojemu Sinu nas
priporoči, svojemu Sinu nas izroči.
Prosi za nas sv. Božja porod¬
nica !

1$. Da vredni postanemo obljub Kri¬
stusovih.

Molimo!

Milost svojo, prosimo Gospod!
v naša srca vlij, da, ki smo po an-
geljevem oznanjenju tvojega Sina,
Jezusa Kristusa včlovečenje spo¬
znali, bomo po njegovem trpljenju
in križu k časti vstajenja pripeljani.
Po tistem Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

Prosi za nas sv. Jožef.

Jy. Da vredni postanemo obljub Kri¬
stusovih.

339

Molimo!

Naj nam presvete tvoje Matere
ženina zasluženje pomaga, prosimo,
o Gospod! da, kar naša slabost ne
more doseči, nam bode po njegovih
prošnjah podeljeno. Ki živiš in kra¬
ljuješ, Bog od vekomaj do vekomaj.
Amen.

Salve Regina.

v

Ceščena si Kraljica, Mati mi¬
losti, življenje, sladkost in naše
upanje, bodi ceščena! K tebi vpijemo
zapuščeni Evini otroci, k tebi zdi¬
hujemo žalostni in objokani v tej
dolini solz. Obrni tedaj, o naša be¬
sednica, svoje milostljive oči na nas,
in po tem revnem življenju nam po¬
kaži Jezusa, blaženi sad svojega
telesa; o usmiljena, o dobrotljiva,
o sladka Devica Marija.

Prosi za nas sveta Božja porod¬
nica !

H- Da vredni postanemo obljub Kri¬
stusovih.

22 *

340

Molimo!

Vsegamogočni večni Bog! ki si
telo in dušo prečiste device Matere
Marije, da bi vredno prebivališče
za tvojega Sina biti zaslužila, s pri-
pomočjo svetega Duha pripravil;
daj, da bomo, ki se njenega spomina
veselimo, po njeni milostljivi prošnji
vseli prihodnjih nadlog in večne
smrti rešeni. Po tistem Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

Za vse potrebe.

Ponižno te prosimo, o Gospod!
razveži po svoji milosti naših grehov
vezi, in ohrani, po prošnjah svoje
izvoljene Matere, ljube Device Ma¬
rije in vseh svetnikov, nas svoje
služabnike, naše dobrotnike in naše
pohištvo, v vsej svetosti; tudi očisti
vso našo žlahto in prijatelje od hu¬
dobe in grehov, in napolni jih z le¬
pimi čednostimi; dodeli nam mir in
zdravje; odvrni vidne in nevidne
sovražnike; odženi vse hude želje;

341

daj nam zdravo vreme in dobro le¬
tino ; dodeli milost našim prijateljem
in neprijateljem; obvaruj to faro s
vsemi, ki v njej prebivajo: kuge,
lakote, vojske, ognja, potresa in po-
vodnje, in milostljivo dodeli vsem
vernim kristjanom, živim in mrtvim,
v nebeškem kraljestvu večno živ¬
ljenje, mir in pokoj.

Obvaruj našega papeža I., na¬
šega škofa I. in našo duhovno go¬
sposko ; našega cesarja I., našo du-
liovsko in deželsko gosposko, in vse
krščansko ljudstvo vseh nadlog in
vsega hudega. In tvoj sveti blago¬
slov pridi iz nebes sem doli na nas,
in vselej pri nas ostani. Kteri živiš
•n kraljuješ z Bogom Očetom v edi¬
nosti svetega Duha, Bog od veko¬
maj do vekomaj. Amen.

^ • Božja pomoč ostani vselej pri nas.

■ 4 - Amen.

Oče naš... Ceščena si... (trikrat.)

342

Litanije v čast presvetega imena
Jezusa.

Gospod, usmili se nas!
Kristus, usmili se nas !
Gospod, usmili se nas!

Jezus, sliši nas !

Jezus, usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogočni Bog,

Sin, vsega sveta rešnji Bog,

Sveti Duh, resnični Bog,

Sveta Trojica, en sam Bog,

Jezus, Sin živega Boga,

Jezus, svetloba Očeta,

Jezus, žar večne luči,

Jezus, kralj veličastva,

usmili se nas!

343

Jezus, solnce pravice,

Jezus, Sin Marije Device,
Jezus, ljubeznjivi,

Jezus, prečudežni,

Jezus, močni Bog,

Jezus, Oče prihodnjega veka,
Jezus, Angelj velikega sklepa,
Jezus, najmogočnejši,

Jezus, najpotrpežljivši,

Jezus, najpokornejši,

Jezus, krotki in iz srca ponižni,
Jezus, ljubitelj čistosti,

Jezus, ljubitelj naš,

Jezus, Bog mini,

Jezus, začetek življenja,

Jezus, izgled čednosti,

Jezus, goreči ljubitelj duš,
Jezus, naš Bog,

Jezus, naše pribežališče,

Jezus, oče ubogih,

Jezus, zaklad vernih,

Jezus, dobri pastir,

Jezus, prava luč,

Jezus, večna modrost,

usmili se nas!

344

Jezus, neskončna dobrota,
Jezus, pot in življenje naše,
Jezus, veselje angeljev,
Jezus, kralj očakov,

Jezus, voditelj aposteljnov,
Jezus, učitelj evangelistov,
Jezus, srčnost mučenikov,
Jezus, luč spoznovavcev,
Jezus, čistost devic,

Jezus, krona vseh svetnikov,

GO

CČ

O

02

Bodi nam milostljiv, — prizanesi
nam, o Jezus!

Bodi nam milostljiv, — usliši nas,

o Jezus!

Vsega hudega,

Vsega greha,

Svoje jeze,

Skušnjav hudičevih,

Duha nečistosti,

Večne smrti,

Zanemarjenja tvojih navdihov,
Po skrivnosti svojega svetega
včlovečenja,

GO

2

S3

O

•-D

O

j}

e&

>G0

OJ

345

Po svojem rojstvu,

Po svejem detinstvu,

Po svojem božjem življenju,

Po svojih trudili,

Po svoji smrtni britkosti in
svojem trpljenju,

Po svojem križu in svoji za¬
puščenosti,

Po svojih bolečinah,

Po svoji smrti in svojem pokopu,
Po svojem vstajenju,

Po svojem vnebohodu,

Po svojih radostih,

Po svojem veličastvu,

N
<V

O

z£

>C L
(V

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe
sveta, — prizanesi nam, o Jezus!

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe
sveta, — usliši nas, o Jezus!

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe
sveta, —- usmili se nas, o Jezus!

Jezus, sliši nas! — Jezus, usliši nas!

Oče naš...  Ceščena si Marija ...

316

Molimo!

O Gospod Jezus Kristus! ki si
rekel: Prosite in bote prejeli, iščite
in bote našli, trkajte in se vam bo
odprlo: vnemaj nas, te prosimo, z
ognjem svoje božje ljubezni, da te
s celim srcem, z besedo in dejanjem
ljubimo in neprenehoma hvalimo.

Dodeli nam, o Gospod, da strah
in ljubezen tvojega svetega imena
vedno v sebi obranimo, ker tistih
nikdar voditi ne nehaš, kteri v sta¬
novitnosti svoje ljubezni utrdiš. Ki
živiš in kraljuješ od vekomaj do
vekomaj. Amen.

Pristavi molitev k presv. režnjem
Telesu na strani 337, in za. vse
'potrebe krščanstva na. strani 340.

(Te litanije so -potrdili papež Ti j IX. 12. avg.
1862. in kdor jih tako moli, kakor se tukaj gla¬
sijo , prejme vsakikrat 300 dni odpustka.)

O moj Jezus usmiljenje! (100dni
odpustka').  — Presladki Jezus, ne
bodi mi sodnik, ampak odrešenik!

(100 dni odpustka).

■ 347

5. Sveti križev pot.

Nauk.

Pri križevem potu se dobi vel popolnih in
nepopolnih odpustkov, kteri vsi se zamorejo tudi
dušam v vicah darovati. V ta namen je pa treba  ;
1. da križev pot res obiskuješ , to je, od Uacijona
do Uacijona hodiš: če pa zavolj bolezni ali gnječe
hoditi ne moreš, se vsaj proti vsakemu štacijonu ,
ce je mogoče, ozreš, ali pa nekaj stoje in nekaj
kleče moliš;  —- 2. da si v stanu milosti Božje;  —
d. da moliš s skesanim srcem;  — 4. da pri
vsakem štacijonu Kristusovo trpljenje premišljuješ.
Celo na voljo ti je pa dano , kaj in koliko pre¬
mišljevati in moliti hočeš. Tukaj podam najbolj
sloveči križev pot , kterega je pred blizo 200 leti
zložil slavni Frančiškan in misijonar , sv. Leonard
Bor to-Maur iški.

Začni, prosimo, o Gospod! s
svojim Duhom naša dejanja, ir
spremljaj jili s svojo pomočjo, da se

348

vse naše molitve in dela vselej s
teboj začnejo,in v tebi začete končajo.
Po Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Darovanje.

O moj dobrotljivi Jezus ! ljubim
te črez vse, ker si večna dobrota in

- v

neskončna milost. Zal mi je iz celega
srca, da sem kdaj tebe, o največa
dobrota, razžalil. Darujem ti ta sv.
križev pot k tvoji časti, v spomin
tistega težavnega pota, po kterem si
zavoljo mene ubogega grešnika
hodil. Želim vse odpustke zadobiti,
kteri so od sv. Cerkve za obiskovanje
sv. križevega pota podeljeni; toraj
tudi želim vse tako opraviti, kar in
kakor je v zadobljenje odpustkov po¬
trebno. — Darujem ti pa, o Jezus 1 te
odpustke v lastno zveličanje in za
verne duše v vicah, posebno za . • •)'
ter te ponižno prosim, daj mi po tem
križevem potu doseči vtem življenju
tvojo milost, po smrti pa večno zve¬
ličanje. Amen.

349

I. Štacijon.

Jezus k smrti obsojen.

V. Molimo te, o Kristus , in te hvalimo.

R. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli preeudežno ponižnost
svojega nedolžnega Jezusa, s ktero
je krivično sodbo brez vsega izgo¬
varjanja poslušal in sprejel. Tvoji
grehi so tiste lažnjive in krive priče,
ktere so to sodbo podpisale. Hudoba
tvojega jezika, s ktero si se veli¬
kokrat zoper Boga in bližnjega pre¬
grešil, je sodnika oslepila, da je ne¬
dolžnega Jozusa k smrti obsodil. —
Obrni se tedaj k njemu; jokaj in
zdihni bolj s srcem, kakor z ustmi:

O moj ljubeznjivi Jezusi kako
neizmerna je tvoja ljubezen proti
meni ubogemu grešniku. Kaj! za
tako grešno, hudobno stvar, kakor
sem jaz, boš ti, moj Jezus! ječo,
y rvi, verige in tepenje trpel, in se k
taki grozovitni smrti obsoditi dal ?
Oh, to je več ko zadosti, da se moje

350

trdo srce raztopi in britko objokuje
vse pregrehe in hudobije, ktere
sem storil s svojim jezikom. Obža¬
lujem jih tedaj in kličem k Tebi: O
moj Jezus, usmiljenje! — Usmi¬
ljenja in milosti te prosim, o Jezus!

Oče naš ... Ceščena si Marija...
Čast bodi...

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

II. Štacijon.

Jezus vzame križ na svoje rame.

V. Molimo te, o Kristus , in te hvalimo.

R. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, s kolikim veseljem in
s kako radovoljnim srcem tvoj do¬
brotljivi Jezus sveti križ objame, in
kako potrpežljivo tepenje in suvanje
divjega ljudstva prenaša. Ti

poln nevolje in nepotrpežljivosti

bežiš pred križem, kolikor je mo¬
goče ! Kaj ne veš, da brez križa ni
mogoče nebeškega veselja zadobiti.

351

— Objokaj tedaj svojo slepoto;
obrni se k svojemu Gospodu, zdihni
in reci:

Ne tebi, o Jezus ! ne tebi ampak
meni se spodobi križ. O težki križ,
kterega so ti moji grehi naložili!
O ljubeznjivi Jezus! dodeli mi mi¬
lost in moč, da vse križe voljno
Pretrpim, ktere sem s svojimi grebi
zaslužil. Stori, da bom svoj križ
v oljno objel, in enkrat ves tebi vdan
se iz sveta ločil. Daj mi tako ljubezen
do križa, da bom vsak čas s tvojo
služabnico sv. Terezijo želel: trpeti
ali umreti — umreti ali trpeti,
v Oče naš... Češčena si Marija ...
Past bodi... — Usmili se nas...

III. Štacijon.

Jezus pade prvič pod križem.

J 7 - Molimo te, o Kristus , in te hvalimo.

R- Ker si s svojim križem svet odrešil.

Poglej in premisli, kako tvoj
Jozus zavoljo toliko prelite krvi

4

352

ves oslabljen na tla pade. Ob, kako
ga s pestmi bijejo, z nogami teptajo
in suvajo! In vender ne ene nevolje
ni slišati iz njegovih ust. Ti si pa
ves nevoljen, ako le kak majhen
križ občutiš, ako le eno krivo besedo
slišiš. Oh, odpovej se svoji nepotr-
pežljivosti, napuhu in prevzetnosti,
in zdilini k Jezusu :

O ljubeznjivi Jezus! glej, jaz
reven in zavržen grešnik klečim pred
tvojimi nogami. Oh, kolikokrat in v
kako velike grehe sem padel! Koli¬
kokrat se v globočino hudobije
vgreznil! 4 0 Jezus! stegni svoje rame
in podaj mi svojo roko. Pomoč, o
Jezus ! Pomoči pri tebi iščem, da bi
ves čas svojega življenja v nobeden
smrtni greh več ne padel, in tako ob
smrtni uri zveličanje upati zamogel

Oče naš ... Češčena si Marija. • •
Čast bodi...

Usmili se nas ...

353

IV. Štacijon.

Jezus sreča svojo žalostno mater.

V. Molimo te,  o Kristus, in te hvalimo.

Ji. Ker si s svojim križem svet odrešil

Olt, kako veliko žalost in bole¬
čino je občutilo srce Jezusovo; s
kakošno grenkostjo in žalostjo je
bilo napolnjeno srce Marijino, ko
sta se srečala! Poslušaj, nehvaležna
duša! „Kaj ti je storil moj Sin?‘ ;
kliče k tebi Marija. „Kaj ti je sto¬
rila moja Blati ?“ te vpraša Jezus.
»Oh, zapusti že vencler enkrat svoje
pregrehe, zavoljo kterih midva
toliko žalost in muko trpimaJ — O
grešnik, kaj praviš na to? Zdihni
v  svojem srcu in reci:

O Božji Sin Marije, o presveta
Mati mojega ljubeznjivega Jezusa,
y es spokorjen in ponižan klečim
pred vajnimi nogami. Jaz sem tisti
rzdajavec; s svojimi grehi sem ostril
ttcč, ki je vajino srce ranil. Oh, žal

23

354

mi je iz celega srca; prosim vaju, od¬
pustita mi. Milost, o Jezus! milost, o
Marija! Po vajinem prevelikem usmi¬
ljenju mi podelita to milost, da ne bom
nikdar več grešil, ampak da bom
vajno grenko trpljenje in žalost noč
in dan premišljeval in objokoval.

Oče naš ... Češčena si Marija .. •
Čast bodi . . .

Usmili se nas . . .

V. Štacijon.

Simon pomaga Jezusu križ nositi.

V. Molimo te, o Kristus', in te hvalimo.

R. Ker si s svojim križem svet odreiil.

Spomni se, da si ti tisti Simon,
ki je nečimernosti tega sveta in
željam mesa ves vdan. Svoje križe,
ne iz ljubezni do Jezusa, ampak
ker se jih iznebiti ne moreš, z veliko
nevoljo nosiš. Oh, zbudi enkrat
svoje srce, in usmili se svojega tako

355

obloženega Jezusa. Objemi rado-
voljno vse križe, ktere koli ti pošlje
Oče nebeški. Skleni, ne samo vse
zopernosti potrpežljivo nositi, ampak
še tudi Bogu za nje hvalo dajati.

Moli tedaj in reci:

O ljubeznjivi Jezus! zahvalim
se ti za premnoge priložnosti, ktere
mi daješ, da bi za te trpeti in za se
kaj zaslužiti zamogel. O moj Bog!
daj mi milost, vse, kar se mi v
tem življenju britkega prigodi, s
potrpežljivim srcem prenesti in si s
tem večno veselje zaslužiti. Stori, o
Jezus, da tukaj s teboj jočem in
trpim, enkrat se pa v nebesih s teboj
večno veselim.

v  Oče naš ... Ceščena si Marija .. .

(  ’ast bodi . . .

25 *

Usmili se nas . . .

356

VI. Štacijon.

Veronika poda Jezusu potni prt.

V. Molimo te, o Kristus, in te hvalimo.

Ji. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Poglej in premisli na tem prtu
presveto obličje svojega usmiljenega
Jezusa. Ob, vender ga ljubi, in
s to ljubeznijo vtisni v svoje srce
njegov obraz ! Oh, kako srečen boš,
ako boš z Jezusovim obrazom v srcu
živel in ž njim v večnost stopil! —-
Da to milost zadobiš, obrni se k
njemu in reci:

O moj žalostni Jezus! prosim
te: vtisni v moje srce podobo svo¬
jega sv. obličja, da bom brez ne¬
hanja na tebe mislil, noč in dan
tvoje grenko terpljenje pred očmi
imel in svoje grehe objokoval. 0
Jezus! s kruhom britkosti hočem
svojo dušo sititi, in s spokornimi sol¬
zami jo ves čas svojega življenja
napajati.

Oče naš .. . Češčena si Marija . • ■
Čast bodi ... — Usmili se nas . . •

357

VII. Š taci j on.

Jezus drugikrat pod križem pade.

V Molimo te, o Kristus, in te hvalimo.

Tl. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, kako Jezus, tvoj Od¬
rešenik in Gospod, zopet na zemlji
leži, ves slab od prevelikih bolečin,
in od sovražnikov zaničevan. Pre¬
misli, daje tvoja prevzetnost Jezusa
potrla in na tla vrgla; tako neizre¬
čeno mu je zoperna in težavna.
Zapusti tedaj svoj napuh in ne bodi
več tako prevzetnega srca. Spokori
se, in skleni, zanaprej Jezusovo po¬
nižnost posnemati. —• Reci s skesa¬
nim srcem:

O nikdar zadosti hvaljeni Jezus!
vidim sicer, da na zemlji stegnjen
ležiš, vender te molim in častim,
kakor svojega mogočnega, večnega
k>oga. Prosim te, poteri moj napuh,
odvzemi od mojega srca vso pre¬
vzetnost, da bom svojo nečimernost
spoznal, vsako zasramovanje ponižno

358

sprejemal, iri s tem milost zaslužil,
da s taboj na zemlji ponižan, bom
enkrat tudi v nebeškem kraljestvu
s taboj povikšan.

Oče naš ... Ceščena si Marija .. •
Čast bodi ... — Usmili se nas . . •

VIII. Šfacijon

Jezus tolaži Jeruzalemske žene.

V. Molimo te, o Kristus , in te hvalimo.

K. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli in prevdari v svojem
srcu, kako zlo ti je treba žalovati in
jokati. Prvič zavoljo svojega ljubez-
njivega Jezusa, ki zavoljo tebe
toliko trpi. Drugič črez samega sebe,
ker si še zmirom tako nehvaležen,
da ne nehaš, njega žaliti. Kako za-
moreš še tako trdovraten ostati, če
premisliš, kaj On za te trpi? Pp'
glej, kako milostljiv in ljubeznjiv
se Jezus žalostnim ženam skaže!
Obrni se tudi ti k njemu z zaupan¬
jem, in reci z objokanim srcem:

359

O moj ljubeznjivi Jezus! kako
je mogoče, da se moje srce od
žalosti ne raztopi? Solze prosim, o
Jezus! solze prave pokore in prisrč¬
nega usmiljenja, da tudi jaz tistih
milosti deležen postanem, ktere si
žalostnim ženam skazal. O Jezus,
ne obrni od mene svojih milostljivih
oči; ampak z usmiljenjem se ozri
na mene ubogega grešnika, da bom
zadnjo uro tudi jaz tebe poln tola¬
ženja videti zamogel.
v  Oče naš... Ceščena si Marija . . .
Čast bodi . . .

Usmili se nas . . .

IX. Štacijon.

Jezus pade tretjič pod križem.

F. Molimo te, o Kristus , in te hvalimo.

H. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, s kako veliko bole¬
čino je Jezus že tretjikrat pod
križem padel. Oh, kako vender
judje in ajdje to krotko ovčico, ka-

360

kor stekli volkovi, suvajo, trgajo in
sem ter tje po trdem kamenju vla¬
čijo. O nesrečni greli, kako hudoben
si, da celo Sina Božjega tako grozo¬
vito mučiš! Grešnik, ali ne bo tvoj
ves potrti in tako grozovito mučeni
Bog tvojih solz vreden ? Oh, reci
tedaj z žalostnim srcem :

Vsegamogočni Bog! ki nebo in
zemljo z enim prstom držiš, kdo te
je tako neusmiljeno na zemljo vrgel ?
Oh, nihče drugi, kakor moje pre¬
grehe, v ktere tolikokrat padem.
Od grehov nejenjamoja hudobnost,
in ž njimi se množi tvoje trpljenje!
Ali poglej, o Jezus! pri tvojih nogah
zdaj klečim s skesanim srcem in
trdno sklenem, svoji hudobiji konec
storiti. V žalosti svojega duha ti
obljubim: nikdar več nočem grešiti,
o moj Bog, nikdar več!

Oče naš... Ceščena si Marija . . •
Čast bodi . . .

Usmili se nas . . .

361

X. Strl cij 011.

Jezusa slečejo in mu žolča piti dajo.

V. Molimo te, o Kristus, in te hvalimo.

M. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli duša, kako Jezusa, ki
je zunaj na svojem životu že ves
ranjen, še znotraj z grenkim žolčem
mučijo. Poglej, kako on nesramnost,
nespodobnost in gizdost tvojega
oblačila s svojo nagoto plačuje
in z žolčem tvojo požrečnost. Ali
zamoreš svojega Jezusa brez usmi¬
ljenja pogledati? — Oli, vrzi se k
nogam svojega slečenega Jezusa in
reci k njemu:

O žalostni Jezus! kako velik
razloček je med teboj in med me¬
noj. Ti si ves ranjen, poln gren-
kosti in s krvjo pokrit; jaz pa ves
nečimeren, poln sladnosti in veselja,
a li vsaj tak želim biti. Ob jaz nisem
na pravem potu. O Jezus! spravi
me ti na pravo stezo. Stori, da mi
kodo vse nečimernosti tega sveta

362

grenke in zoprne, in le hoja za teboj
prijetna in sladka, da bom tako
vreden s teboj večno veselje vživati.

Oče naš... Češčena si Marija...
Čast bodi...

Usmili se nas...

XI. Štacijon.

Jezusa na križ pribijejo.

V. Molimo te , o Kristus, in te hvalimo.

B. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli neizrečene bolečine,
ktere je dobrotljivi Jezus občutil,
kadar so rabeljni njegovo meso, nje¬
gove kite in žile z žreblji predrli.
Oh, kako je to, da se tvoje srce od
žalosti ne razpoči, ker vidiš, da tvoji
grehi tako neusmiljeno tvojega Zve¬
ličarja mučijo. — Vsaj zdaj naj te
solze oblijejo; obžaluj svoje grehe
in reci:

O dobrotljivi, zavoljo mene kri¬
žani Jezus! vlij v moje srce strah
pred grehom in ljubezen do tebe. In
ker so moji grehi tisti žreblji, kteri

363

so tebe na križ pribijali, stori s svojo
milostjo, da bodo vse moje hude
misli in želje in občutki na tvoj križ
pribiti in tamkaj umorjeni, da bom
v življenju in smrti s teboj križan,
tudi v nebesih s teboj večno kra¬
ljevati zamogel.

Oče naš.. . Češčena si Marija ...
Čast bodi...

Usmili se nas...

XII. Štacijon.

Jezus na križu umrje.

V. Molimo te, o Kristus, in te hvalimo.

K. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Odpri tukaj svoje oči, in premiš¬
ljuj svojega z žreblji na križ pribi¬
tega Jezusa. JPoglej njegovo bledo
obličje; poslušaj, kako prosi odpu-
ščenje tistim, ki ga križajo in žalijo.
Razbojniku na desni strani obljubi
nebeško kraljestvo, svojo mater izroči
Janezu, svojo dušo priporoči nebeš-

364

škernti Očetu, in poslednjič umrje z
nagnjeno glavo. — Tako je tedaj
umrl moj Jezus ? Ja, res ! umrl je na
križu, in zavoljo mene je umrl. O
moja duša! kaj boš zdaj počela? —
Oh, ne hodi proč, kakor le s poniža¬
nim in potrtim srcem. Objemi križ
in zdihni k Jezusu:

O moj ljubeznjivi Zveličar! jaz
vem in spoznam, da so moji grehi
tisti rabeljni, kteri so tebe tako
neusmiljeno umorili. Ne ene milosti
nisem vreden, ker sem tebe križal.
AM koliko veselje in upanje občuti
moja duša, kadar te slišim tudi za
tiste prositi, ki so tebe križali. Kaj
hočem toraj za te storiti, ker si ti
toliko za me storil? Poglej, o Jezus,
pripravljen sem in voljen, vsem od¬
pustiti, kteri so me kedaj razžalili.
Res, moj Bog! zavoljo tvoje ljubezni
odpustim vsem, jih iz srca objamem
in jim želim vsakoršne dobrote ska-
zati, zato pa tudi upam na smrtno

365

uro slišati tvoj veseli glas : Se danes
boš z menoj v svetem raju.

Oče naš ... Ceščena si Marija...
Čast bodi.,.

Usmili se nas ...

XIII. Štacijou.

Jezusa s križa snamejo in Mariji v naročje
položijo.

V. Molimo te, o Kristus, in te hvalimo.

11. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, kako ojster je bil meč,
ki je srce žalostne Matere Marije
prebodel, kadar je mrtvo telo svojega
Sina v naročje vzela. Videla ga je
vsega ranjenega in krvavega. O ka-
košno žalost in bolečino je ona tačas
v svojem srcu občutila! Ivteri meč
pa je bil tako ojster, da je prebodel
njeno srce ? Ob, tvoj greh je bil, ki
je Jezusu življenje vzel in Marijino
srce tako močno ranil. — Objokuj
tedaj ta hudobni greh, skleni svoje

366

solze s solzami žalostne Matere
Marije, in zdilini k njej tako:

O Kraljica vseh mučenikov, kdaj
bom spoznal, kdaj prav zapopadel
tvojo žalost in trpljenje? Kdaj bom
zadobil milost, tvojo žalost v svo¬
jem srcu nositi in s teboj trpeti? O
velika Gospa! sprosi mi to milost,
da noč in dan žalujem nad svojimi
grebi, kteri so tebi toliko žalost
napravili: da bom ves skesan in
spokorjen v zaupanju in ljubezni do
tvojega Božjega Sina umrl, in po
smrti s teboj večno živel.

Oče naš ... Ceščena si Marija.. •
Čast bodi...

Usmili se nas ...

XIV. Štacijon.

Jezusa v grob položijo.

V. Molimo te, o Kristus, in te hvalimo.

R. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli tukaj žalovanje, zdiho¬
vali je in jokanje Magdalene, Janeza

367

in drugih pobožnih duš, kadar so jim
Jezusa vzeli in v grob položili.
Zlasti pa si k srcu vzemi britko in
grenko žalost Marije, njegove Ma¬
tere, kadar so njenega Ijubeznji-
vegaSina iz naročja vzeli. V premiš¬
ljevanju le-te njene žalosti se moraš
res sramovati, da si bil pri obisko¬
vanju tega križevega pota tako mrzel
in neobčutljiv. Oh, naj se razjoka
tvoje srce vsaj pri zadnji postaji.
Poljubi s spoštovanjem kamen sv.
groba; položi v duhu v njega svoje
srce, in pozdravi pobožno Jezusa v
grobu, rekoč:

O usmiljeni Jezus! ki si krvavi
križev pot iz ljubezni do mene storil,
molim, častim in hvalim te v grobu
ležečega. Želim in hrepenim te v
srcu zaprtega imeti, da bi s Teboj
sklenjen, po tem sv. križevem potu
k novemu življenju vstal in se v
Tvoji milosti iz tega sveta ločil. Po
Zasluženju tvojega trpljenja, ktero

368

sem zdaj premišljeval, mi dodeli, da
bo moja popotnica na zadnjo uro
tvoje presveto Kešnje Telo; moje
zadnje besede: Jezus, Marija, Jožef!
in moj poslednji zdihljej: Oče, v tvoje
roke izročim svojo dušo. Daj mi z
živo vero, s trdnim zaupanjem in z
gorečo ljubeznijo, s teboj in zavoljo
tebe umreti, in po smrti s teboj na
večne čase živeti.

Oče naš... Ceščena si Marija.. •
Čast bodi...

Usmili se nas ..,

Sklep.

Nebeški Oče, večni Bog! po
tisti ljubezni, s ktero si svojega
Sina Jezusa Kristusa zavoljo mene
na svet poslal, in s ktero je on,
po svojem britkem trpljenju in
grenki smrti, mene odrešil, ti da¬
rujem ta sveti križev pot, kterega
sem zdaj s tvojo milostjo obiskal. —
Sprejmi to moje pobožno opravilo

369

k po vik,sanj u tvoje časti, v zalivalo
za vse meni in drugim podeljene
milosti, za odpuščanje grehov celega
sveta, za pomoč vernim dušam v
vicah, zlasti za tiste, za ktere sem
se v začetku moliti namenil. O mi¬
lostljivi Oče nebeški! glej na obličje
Kristusa, svojega Sina, sliši glas
njegove sv. krvi, in bodi milostljiv
meni ubogemu grešniku. Amen.

. Oče naš... Ceščena si Marija ...
Čast bodi...

Usmili se nas ...


24

6. Češčenje presvete Trojice.

Opomba: Kdor pred praznikom presvete
Trojice ali kadarkoli v letu opravlja tri- ali
devetdnevnico v čast presv. Trojice, ima med
tem časom vsak dan odpustek: 7 let in 7 kva-
dragen, to je skupaj 2835 dni; popolnoma
odpustek pa'enkrat m^d tem časom, če se
vredno spove, sv. obhajilo sprejme in v namen
sv. Očeta moli. Molitve si sme vsak sam iz -
voliti. (Pij. IX., 8. velik, serpana 1847.)

Molitev in zalivala.

Trojedini Bog f  Oče, f Sin in
sv. Duh, moj cilj in konec! s pre-

371

ponižnim spoštovanjem Te molim;
hvalim Te z vsemi ljudmi na zemlji,
ki spoznajo Tvoje presveto ime.
Dobro sem prepričan, kako nešte-
vilno veliko in kolikih milosti si mi
dodelil od prvega trenutka mojega
življenja do te sedanje ure, zato Te
hvalim iz vseh svojih moči. Čast in
hvala Ti bodi, o nebeški Oče! da
si me po svoji podobi vstvaril, ter
me še ohraniš, da bi spoznal in lju-.
bil Tebe in Tvojega Sina in svetega
Duha, da bi Te enkrat večno vžival
in Te hvalil s Tvojimi angelji vred.
Čast in hvala Ti bodi, o večni'Sin
Božji! da si iz ljubezni do mene
človek postal, svojo kri za me prelil
in tako britko smrt pretrpel, da si
me rešil večnega pogubljenja, in me
spravil s svojim nebeškim Očetom.

1 last in hvala Ti bodi, o sveti Duh !
da po svetem krstu v moji duši pre¬
bivaš, da si me posvetil in me de¬
ležnika nebeškega kraljestva storil.

24 *

372

Kako se Ti hočem vredno zahvaliti
za vse to, o presveta Trojica! Vi,
sveti duhovi, vi izvoljeni Božji, po¬
sebno pa ti, ki te vsi narodi srečno
imenujejo, ti preblažena med ženami,
deviška mati Marija, o vi vsi hvalite
in častite s svojimi hvalnimi pes¬
mimi presveto Trojico namesto mene,
ker meni ni mogoče, svojemu Bogu
spodobno hvalo in čast dati, ko bi
tudi imel toliko jezikov, kolikor
udov imam. Amen.

Ljubezen. 1

(Sv. Avguština.)

O moja sladka ljubezen, edino
moje dobro, edino moje poželenje!
kako bi bilo mogoče, da bi Te pa¬
metna stvar ne ljubila? Ljubim Te,
o moj Bog! iz cele svoje duše, iz
celega svojega srca, iz vseh svojih
moči; in zato se veselim Tvoje slave,
Tvojega veličastva. Rad dam vse,
kar sem in kar imam, celo svoje

373

bitje radovoljno podam, ako bi bilo
kako mogoče, da bi pomnožil Tvojo
slavo; pa to ni mogoče, ker Ti si
studenec, iz kterega teče vse dobro,
kar je in kar še bo. Kdo bi Te ne
ljubil, o sladka ljubezen, Tebe naj¬
bolj popolnoma dobro, ki edino za¬
služi ljubljeno biti! O sveti ogenj,
ki vedno goriš in nikdar ne zgoriš,
vnemi me, da tudi jaz gorim, da
Tebe samega — v vsem — in čez
vse ljubim. Zakaj, kdor zraven Tebe
se kaj ljubi, pa ne zavoljo Tebe, ta
Te ne ljubi. O Bog! pomnoži mojo
ljubezen! Amen.

Vdanost

Moj Bog in Gospod! popol¬
noma, vsega se izročim Tvoji premili
previdnosti in vesel bom, ako se bo
vse po Tvoji volji zgodilo z menoj.
Ilelaj z menoj, z mojim življenjem
in z vsem, kar imam, kakor Ti
bočeš, kakor je Tebi v čast. Ne pri-

374

puščaj, da bi se kdaj ločil od Tebe;
raji naj me zadene vsa nesreča,
kakor da bi se zameril Tebi, o moj
Bog ! Obudi in obrani v meni živo
vero, trdno zaupanje in gorečo lju¬
bezen, in vodi me po potu svojih
zapoved, da srečno pridem na Tvoj
dom, v večno zveličanje. Amen.

Litanije v čast presveti Trojici.

Gospod, usmili se nas !

Kristus, usmili se nas !

Gospod, usmili se nas!
Bog Oče, od kterega je vse,
Bog Sin, po kterem je vse,
Bog sv. Duh, v kterem je vse,
Sveta in nerazdeljiva Trojica,
en sam Bog,

Ti nerazumljivo veličastvo,

Ti nespremenljiva moč,

Ti nezmerna modrost,

Ti neskončna dobrota,

Ti mogočna čast,

V

SO

375

Ti kraljevi Bog,

Ti večna resnica,

Ti vsegamogočni Bog,

Ti sam in edini Bog,

V kterem živimo, se gibljemo
in smo,

Kterega veličastva je polna
zemlja,

Kteremu edinemu čast in hvala

gre,.

Ki nas tolažiš v naših britkostih,

Ki edini velike čudeže delaš,

Ki si bil, si zdaj in boš vekomaj, I
Ki si pravičen in strašen v sodbi,

Ki si veličasten in čudoviten v
gospodovanju,
Nespočeti Oče,

Edinorojeni Sin,

Iz obeh izhajajoči sveti Duh,
Presveta Trojica, edini Bog,

Bodi nam milostljiv, — prizanesi
nam, o Gospod!

Bodi nam milostljiv, — usliši nas,

o Gospod!

usmili se nas!

376

Vsega hudega,

Vsega greha,

Vse nejevere,

Prelomljenja tvojih zapoved,
Zaničevanja tvojih darov,
Zanikernosti pri tvoji službi,
Večne smrti,

S svojo vsegamogočnostjo,

S svojo modrostjo,

S svojo neskončno dobroto,

S svojim velikim usmiljenjem,
S svojo potrpežljivostjo in pri-
zanašljivostjo,

Mi grešniki,

Da nam podeliš, tebe pravega
Boga vselej in povsod spoznati,
Da nam milost daš, tebe edi¬
nega Boga v sveti Trojici
častiti, in v edinosti moliti,
Da nam podeliš, te ljubiti iz
celega srca,

Da svojemu svetemu imenu po¬
svečeno ljudstvo ohraniš in
obvaruješ,

prosimo te, usliši nasreši  nas, o Gospod!

377

Da vse zgubljene razsvetliš, in
na pot pravice pripelješ, — pro¬
simo te, usliši nas!

Da vsem dušam večni pokoj podeliš,
— prosimo te, usliši nas!

Da nas uslišati hočeš, — prosimo
te, usliši nas!

O presveta Trojica, reši nas!

O presveta Trojica, varuj nas !

O presveta Trojica, oživi nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš ... Ceščena si Marija...

V. Častimo Očeta, in Sina in svetega
Duha.

O. Hvalimo in poveličujmo ga na
vekomaj.

V. Gospod, usliši mojo molitev!

O. In moje vpitje naj k tebi pride!

378

Moli  m o.

Vsegamogočni, večni Bog, ki si
svojim služabnikom podelil, v spri-
čevanju prave vere spoznati čast
večne Trojice, in v mogočnem veli¬
častvu moliti edinost*); prosimo, da
bomo po tej trdni veri vseli zoper-
nosti obvarovani. Po Gospodu na¬
šem, Jezusu Kristusu, tvojem Sinu,
ki s Teboj živi in kraljuje v edi¬
nosti sv. Duba, Bog od vekomaj do
vekomaj. Amen.

Prošnja.

O nebeški Oče! ki si po Jezusu
Kristusu, Tebi enaki večni modrosti,
človeka iz nič vstvaril in zavoljo
greha pogubljenega zopet milost¬
ljivo odrešil; prosim Te, užgi naša
srca z ravno to modrostjo, da Te
resnično ljubimo in Ti iz celega srca
služimo.

*) enega Boga.

379

Vsegamogočni, večni Bog! vodi
naša djanja po svoji dopadljivosti,
da v imenu Tvojega preljubega Sina
zaslužimo obilnost dobrih del.

Vsegamogočni, večni Bog! od
kterega vse dobro pride, dodeli nam,
Te ponižno prosimo, da po Tvojem
navdihovanju mislimo, kar je prav,
in ravno to po Tvoji voditvi dopri-
našamo. Po Gospodu našem, Jezusu
Kristusu. Amen.

Molitev k Bogu Očetu.

Moj Gospod in moj Bog! Ti si
najvikše veličastvo, pa vender tudi
Moj Oče! zakaj Ti si me po svoji
podobi stvaril, pa me tudi ljubiš
kot svoje predrago dete. Res, da
sem grešnik in skor bi se ne upal,
Te Očeta imenovati. Pa Jezus Kri¬
stus, Tvoj Sin, mi srčnost daje, in
kadar Te Očeta imenujem, storim to
le po njegovi zapovedi. V njegovem

380

presvetem imenu pribežim k Tebi,
o moj Oče, večni, vsegamogočni
Bog! in da pred Tvoje sveto obličje
prazen ne stopim, Ti prinesem v pri¬
jetno darilo vsa zasluženja britkega
trpljenja in smrti Jezusa Kristusa,
Tvojega, Tebi popolnoma enakega
Božjega Sina. Ozri se toraj, o ne¬
beški Oče iz svojega svetišča, na
tega svojega Sina, ki Ti je bil po¬
koren do smrti na križu in zavoljo
njega mi odpusti vse moje grebe.

Bog in Gospod! Ti si moj Oče!
O presladka beseda! Koliko slad¬
kosti, koliko tolažbe ima to ime!
Ker si moj Oče in toliko ljubi moj
Oče, me ne boš pozabil svojega
otroka. Ti veš za vse moje potrebe,
Ti znaš za vse moje nadloge; vse
moje skrbi so Ti odkrite. Štete imaš
lase na moji glavi, in noben las ne
pade brez Tvoje volje z moje glave.
Ti preživiš vse ptice pod nebom : Ti
oblačiš lilije na polju ; Ti se usmiliš

381

vseli svojih stvari. Tudi za me skrbiš
ter me nikdar, tudi v britkostili, ne
zapustiš. Sej sam praviš: Ako bi
celo mati pozabila svojega otroka,
vender Ti človeka pozabil ne boš.
2ato, o moj Bog! bom v Te zaupal,
hi v vseh nevarnostih bom k Tebi
pritekel. Sej si moj predobrotljivi
Oče; in Ti ne boš zavrgel svojega
otroka, ki iz te nižave kliče k Tebi
io pri Tebi pomoči išče. O Bog. moj
Oče, hiti mi pomagat. Amen.

Zahvala presv. Trojici.

(Sv. Ambroža in sv. Avguština.)

I'ebe, Boga hvalimo, Gospoda Te
spoznavamo.

Tebe, večnega Očeta, vsa zemlja

povikšuje.

Tebi vsi angelji, Tebi nebesa in vse

moči,

Tebi Kerubini in Serafini nepre¬
nehoma pojejo:

®vet, svet, svet Gospod Bog Sabaot!

382

Nebo in zemlja sta polna slave Tvo¬
jega veličastva,

Tebe hvali preslavna aposteljnov

družba,

Tebe prerokov hvaleno število,
Tebe mučenikov v belo oblečena

truma,

Tebe po vesoljnem svetu časti cerkev

presveta;

Očeta veličastva neskončnega,

. Častitega, pravega Tvojega, in edi¬
nega Sina,

Svetega tudi Duha, tolažnika.

Ti kralj slave, o Kristus !

Ti si Očetov Sin večni.

Da nas odrešiš, se včlovečiš, ni Ti
preslabo truplo Device,

Ti srmti si želo iztrgal, Ti vernim
si vrata nebeška odklenil.

Ti sediš na božji desnici, v slavi

Očeta.

Vemo da nas prišel boš sodit.

383

Prosimo toraj, pridi na pomoč svojim
služabnikom, ktere si odrešil z
drago Krvijo.

Daj, da v družbi Tvojih svetili večno
dosežejo slavo.

Pesi, o Gospod ljudstvo svoje, in
blagoslovi svoj delež.

V odi jih in povzdigni jih na vekomaj.

Sleherni dan Tebe slavimo.

In hvalimo Tvoje ime na vekomaj,
in od vekomaj do vekomaj.

Blagovoli, Gospod! današnji dan nas
greha varovati.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se

nas!

Milost svojo nam skaži, o Gospod,
kakor smo v Te zaupali.

M Tebe, o Gospod! sem zaupal,
osramoten na vekomaj ne bodem.

T- Častimo Očeta in Sina in svetega
Duha.

H- Hvalimo in poveličujmo ga na
vekomaj.

384

~\f.  Gospod, usliši mojo molitev.
fy. In moje vpitje naj k Tebi pride.

Molimo.

O Bog, kterega usmiljenje nima
števila, in kterega dobrote neskončno
je bogastvo ; zahvalimo Tvoje pre¬
sveto veličastvo za prijete dari, in
prosimo vedno Tvojo milost; da, ki
prošnikom deliš kar želijo, jili ne
zapustiš, temue jih pripelješ k več¬
nemu plačilu. Po Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

\J. Božja pomoč ostani vselej pri nas.
1^. Amen.


7. Pobožnost k Bogu Sinu.

a) Obiskovanje sv. lfiesneffa
Telesa.

(Sv. Alfonza.)

(300' dni odpustka za naslednjo molitev. V
Mesecu popolnoma odpustek, kdor po prejemi sv.
zakramentov navadne molitve za odpustke opravi.

. Ti odpustki se zamorejo za duše v vicah darovati.
(Papež Pij IX. 1859).

Moj Gospod Jezus Kristus! iz
ljubezni do nas ljudi si v tem naj-
svetejšem Zakramentu vedno, noč
ln  dan, pričujoč. Čakaš, ljubeznjivo
kličeš, iščeš in sprejemaš z milost¬
ljivim srcem vse, ki k tebi pridejo,

25

386

ki tebe iščejo. Verujem in trdim, da
si resnično in bistveno pričujoč v tem
najsvetejšem altarskem Zakramentu.
Spoznam svojo veliko nevrednost,
zatorej te ponižno molim ko svo¬
jega pravega in živega Boga. Hvala
ti bodi! kolikor premorem, te hva¬
lim za brezštevilne milosti, ktere
si mi že skazal. Posebna hvala ti
bodi, ker si se toliko ponižal, da si
se v tem zakramentu samega sebe
meni dal, da si mi svojo presveto
Mater v priprošnico izvolil in tudi
zato, ker si me poklical, da te
tukaj v tej cerkvi pobožno obiščem.

Zato hočem danes iz treh vzro¬
kov počastiti tvoje presveto in lju¬
bezni polno srce. Prvič, da se ti,
kolikor je meni ubogi revi mogoče,
spodobno zahvalim za to neprencen-
jeno milost, da te tukaj obiskati
smem. Drugič, da bi nekoliko po¬
pravil nespodobnosti in oskrunje-
vanja, ki ti jih prizadevajo v tem

387

zakramentu tvoji sovražniki, never¬
niki in krivoverci, ali pa tudi mlačni
kristjani. In tretjič, da bi te s tem
obiskovanjem spodobno molil na
tistih krajih cele zemlje, kjer te, o
moj ljubeznjivi Zveličar! v tem za¬
kramentu ljubezni nobeden ne časti,
nobeden ne moli, kjer si zapuščen
od vseh človeških otrok. O moj
Jezus! ljubim te iz vsega srca, in
čez vse mi je žal, da sem dozdaj
tvojo neskončno dobroto tolikokrat
razžalil. S pomočjo tvoje milosti
trdno sklenem, te nikoli več ne žaliti.

Vem in spoznam, da sem reven
in ubog, vender se predrznem, ter
se danes tebi vsega darujem. Po¬
svetim se v službo tvojega veličastva.
Odpovem se popolnoma za vselej
svoji volji. Vsega se ti izročim, nič
si zase ne obdržim. Svoje nag¬
njenje, svoje želje, vse ti dam. Delaj
z menoj, in z vsem, kar je mojega,
po svoji najsvetejši volji. Zanaprej

25 *

388

ne iščem, ne želim in nočem nič
drugega, kakor samo to, da tebe
ljubim, tebi služim, da sem vender
že enkrat zvest v spolnovanju tvoje
presvete božje volje.

Tebi priporočim tudi uboge duše
v vieah, posebno tiste, ki so te rade
častile v presvetem Zakramentu, pa
tudi tiste, ki so srčno ljubile tvojo
neomadeževaim Mater. O še danes
jim skazi čudovitim moč svojega
neskončnega usmiljenja!

Priporočim ti tudi vse uboge
grešnike. Usmili se jih! daj jim
milostljivo čas, priložnost in resnično
voljo, da se po pravi pokori k tebi
vrnejo. Poslednjič pa, o moj pre-
Ijubeznjivi Zveličar! zedinim vse
svoje želje, vse svoje hrepenenje z
željami tvojega, ljubezni polnega
srca, in tako sklenjene jih darujem
tvojemu nebeškemu Očetu, ter ga
prosim v tvojem presvetem imenu,
da iz ljubezni do tebe jih milostljivo

389

sprejme in usliši mojo prošnjo. Amen.
Ceščeno in hvaljeno naj vedno bo,
Presveto rešnje Telo !

(Sto dni odpustka za ta zdihljaj.)

„ To je moje počivališče vekomaj
in vekomaj; tukaj bom stanoval, ker
sem ga izvolil. 11  (Psalm 131, 14.)

Tako mi govoriš o moj ljubez-
njivi Jezus! tu v tem tabernakeljnu.
A ko si tedaj ta altar izvolil sebi v
stanovanje, da si vedno pri nas v
najsvetejšem Zakramentu; ako te
ljubezen do nas toliko žene, da tukaj
bivaš, tukaj počivaš; o kaj ne bomo
tudi mi radi pri tebi? kaj? ali naša
srca ne bodo tudi tukaj pogostoma
počivale? tukaj večkrat čule? tukaj,
kjer teče v vsi obilnosti studenec
vsega razveseljevanja? O srečne,
presrečne, ve ljubeče duše, ki ne
poznate na tem svetu prijaznejšega
kraja, kakor je kraj, kjer je Jezus

390

Kristus pričujoč; ki le iščete, biti
blizo Jezusa v najsvetejšem Zakra¬
mentu ! O kako srečen, presrečen bi
tudi jaz bil, moj predobrotljivi Je¬
zus ! ako bi od danes in zanaprej
ne iskal nič drugega, kakor biti le
pri tebi, misliti le na tebe; in se po¬
govarjati le s teboj v Zakramentu
sv. rešnjega Telesa, kjer ti noč in
dan skrbiš in misliš le na me.

O moj Jezus! koliko let seru
zapravil, ko sem živel ločen od tebe,
ko te nisem ljubil ? O ve nesrečna
leta ! o ko bi vas mogel zbrisati iz
bukev svojega življenja! tebe pa,
o neskončna milost in dobrota, ne-
izmerjena potrpežljivost mojega Bo¬
ga ! tebe hvalim in zahvalim, da si
me tako dolgo prenašal, ki sem te,
najbolj nehvaležna stvar, vedno le
žalil. Prizanašal si mi pa le zato,
da bi me vender premagala tvoja
milost, me vjela tvoja ljubezen, da
bi bil ves tvoj. Gospod! zavržem

391

in prekličem nesrečni čas, ko sem
se ustavljal tvoji dobroti. Ne bom,
ne smem biti dalje nehvaležen. Teli
ur, ki mi jih milostljivo še dati ho¬
češ, naj jih bo malo ali veliko, ne_
vem boljši obrniti, kakor da le tebi
služim. Ti mi pa daj potrebno mi¬
lost! Sej mi je ne boš odrekel, ki te
prosim za njo. Ljubeznjivo, prijazno
si tako dolgo hodil za menoj, in jaz
sem bežal pred teboj. Svojo ljube¬
zen si mi ponujal, silil; pa od sveta
preslepljen, sem tebe zaničeval. O
koliko bolj me boš ljubil zdaj, ko
te iščem, za teboj hodim in te lju¬
biti želim ! Daj mi milost, da te res
ljubim, o vse ljubezni vredni Bog!
Ljubim te iz vsega srca, ljubim te
čez vse. Bolj te ljubim, kakor sebe,
bolj ko svoje življenje. Žal mi je,
da sem te kdaj žalil. O neskončna
dobrota! odpusti mi vse moje ne¬
hvaležnosti, in z odpuščenjem mi
daj še milost, da te ljubim tako,

392

kakor zaslužiš, zdaj in na vekomaj.
Vsegamogočni Oče! pokaži svojo
vsegamogočnost, da ves svet spozna,
da je moč tvoje milosti premagala
mojo tebi toliko nehvaležno dušo,
ter jo je prestvarila tako, da te
zdaj ljubi bolj, ko vse druge reči.
Zato te prosim po zasluženju Je¬
zusa Kristusa, Sina tvojega. In edi¬
no to prosim za vse življenje svoje;
in le po tem bom hrepenel vse svoje
žive dni. Ti si mi dal te želje, daj
mi tudi pomoč, da jih resnično spe¬
ljani.

O Jezus! tebi živim, tebi urar¬
jem, tvoj sem živ in mrtev.

(Po obiskovanju sv. rehjega Telesa se na¬
vadno tudi Mati Božja -počasti. Zato pripravne
molitve so zadej pri „Pobožnostih k Materi Božjih)

393

Litanije v čast sv. Rešnjega
Telesa.

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas !

Gospod, usmili se nas!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogočni Bog, —
usmili se nas!

Sin, vsega sveta rešuji Bog, —
usmili se nas!

Sveti Duh, resnični Bog, — usmili

se nas!

Sveta Trojica, en sam Bog, —
usmili se nas!

Jezus, kteri si pri zadnji večerji
samega sebe svojim učencem
zavžiti dal,

Jezus, kteri si v presvetem Za¬
kramentu resnično pričujoč,
kakor Bog in človek, z
dušo in telesom, s krvjo in
mesom,

usmili se nas!

394

Jezus, kruh angel jev,

Jezus, kruh izvoljenih,

Jezus, kruh močnih,

Jezus, čeznatorni kruh,

Jezus, skriti Bog in Zveličar,
Jezus, studenec vseh milosti.
Jezus, vedna in najčistejša da¬
ritev,

Jezus, nekrvava daritev nove
zaveze,

Jezus, nedolžno Jagnje Božje,
Jezus, skrita mana,

Jezus, Beseda, ktera je meso
postala in zdaj vedno med
nami prebiva,

O najsvetejši Zakrament,

O največa skrinvost Božja,
Spomin največih čudežev Bož-
jih,

Prečudežno znamenje največe
ljubezni Božje,

Zakrament večne ljubezni,
Skrivnost vere,

Dar sprave zk  žive in mrtve.

usmili se nas’.

395

Največa moč v skušnjavah,
Najmočnejše orožje zoper hu¬
dobnega sovražnika,

Najimenitniši vseh darov Bož¬
jih,

Presveti spomin Gospodovega
trpljenja in njegove smrti,
Presveta večerja Gospodova,
pri kteri angelji. strežejo,

Največe veselje pobožnim du¬
šam,

Naj veča dobrota vernim krist¬
janom,

Najslajši živež našim dušam,

Moč slabim,

Polažba žalostnim,

Pomoč zapuščenim,

Popotnica vsem, ki v večnost
grejo,

Zastava večnega življenja,

Podi nam milostljiv, prizanesi nam,
o Jezus !

Bodi nam milostljiv, usliši nas,
o Jezus!

usmili se nas!

396

Vsega hudega,

Vsega greha,

Nevrednega prejemanja tega
presvetega Zakramenta,
Poželenja mesa,

Poželenja oči,.

Napuha življenja,

Vseh pregrešnih priložnosti in
nevarnosti,

Skrivnih skušnjav in zalezo¬
vanja hudobnega duha,

Vseh nesreč,

Nagle in neprevidene smrti,
Večne smrti,

Po ljubezni, s ktero si ta Za¬
krament vpostavil,

Po ljubezni, s ktero si pri
zadnji večerji svoje apo-
steljne obhajal.

Po ljubezni, s ktero tudi nas
s svojim presvetim rešnjim
Telesom poživljaš,

reši nas, o Jezus!

397

Po ljubezni, s ktero se v tem
presvetem Zakramentu za
nas daruješ,

Po ljubezni, s ktero v tej da¬
ritvi Božji pravici zadostuješ,

Po ljubezni, s ktero nevrednim
kristjanom prizanašaš,

Po ljubezni, s ktero v tem
Zakramentu toliko nečasti
trpiš,

Po ljubezni, s ktero s sedeža
svoje milosti tako usmiljeno
na nas gledaš,

Po ljubezni, s ktero nas tako
dobrotljivo poslušaš,

Po ljubezni, s ktero nam v tem
presvetem Zakramentu toliko
milosti deliš,

Po ljubezni, s ktero v tem pre¬
svetem Zakramentu do konca
sveta pri nas ostaneš,

reši nas, o Jezus!

398

Mi grešniki,

Da nam prizaneseš,

Da nam vse naše grehe od¬
pustiš,

Da nas v živi veri v ta pre¬
sveti Zakrament potrdiš in
ohraniš,

Da v naših srcih trdno za¬
upanje v ta najsvetejši Za¬
krament obudiš,

Da v naših srcih gorečo ljube¬
zen do tega najsvetejšega
Zakramenta pomnožiš,

Da nam vedno večo pobožnost
do tega presvetega Zakra¬
menta v srce vlivaš,

Da nam milost daš, vselej z
dobro pripravo k tvoji božji
mizi pristopiti,

Da nam sad tega presvetega
Zakramenta obilno podeliš,
Da resnično češčenje tega naj-
častitlji vsega Zakramenta

med nami pomnožiš,

prosimo te, usliši nas’

399

Da vso liečast od te najeasti-
ljivše skrivnosti odvrneš in
zabraniš,

Da svojo sveto cerkev vladaš
in ohraniš,

Da vsem nevernikom luč prave
vere podeliš,

Da naše misli k nebeškim že¬
ljam povzdigneš,

Da naša srca s svojim milost¬
ljivim obiskovanjem raz¬
veseliš in očistiš,

Da nam vsikdar veselje nad
tem presvetim Zakramentom
daš,

Da vedno v nas ostaneš, in mi
v tebi,

Da nas ob koncu našega živ¬
ljenja s to nebeško popotnico
previdiš in oveseliš,
nas poslednji dan k več¬
nemu življenju obudiš,
vsem dušam večni mir in pokoj
podeliš, prosimo te, usliši nas!

prosimo te, usliši nas!

400

Da nas na tem sedežu svoje milosti
dobrotljivo uslišiš, prosimo te,
usliši nas!

Sin Božji, prosimo te, usliši nas!

Jagnje božje, ki odjeinlješ grehe
sveta, — prizanesi nam, o Jezus!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta, — usliši nas, o Jezus!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta, — usmili se nas, o Jezus!

Kristus, sliši nas 1
Kristus, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!
Kristus, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!

Oče naš. Ceščena si Marija.

V. Dobrotljivi in usmiljeni Gospod
je spomin svojih čudežev storil-
O. Dal je hrano njim, ki se ga bojijo-
V. Kruh z nebes si jim podelil.

401

0. Kteri ima vso sladkost v sebi.

V. S tvojega altarja, o Gospod!

prejemamo Kristusa.

0. Nad kterim se razveseljujeta
naša duša in naše telo.

V. Gospod, usliši mojo molitev.

0. In moje vpitje naj k tebi pride.

Molimo.

O Bog, kteri si nam v prečudež-
nem Zakramentu spomin svojega
trpljenja zapustil, daj nam, te pro¬
simo, svete skrivnosti tvojega Te¬
lesa in tvoje Krvi tako častiti, da
sad tvojega odrešenja vedno v sebi
čutimo. Kteri živiš in kraljuješ z
Bogom Očetom v edinosti svetega
Duha, Bog od vekomaj do vekomaj.
Amen.

Počeščenje sv. Rešnjega Telesa.

Bodi hvaljeno in češčeno pre¬
sveto Rešnje Telo s toliko hval¬
nicami, kolikor je zvezd na nebu,

2G

402

iskric v ognju, peska na zemlji,
kaplic v morju; kolikor je cvetlic
spomladi, semen po letu, listja v je¬
seni, sneznic po zimi; kolikor je
vseh stvari po vseh svetovih. Iver
ti, ki si Gospod in Stvarnik vseli
svetov, pa vender v podobah kruha
in vina prebivaš, si vreden češčenja
vseh stvari, ti, v resnici skriti Bog!

(Iz. 45, 15.)

Bodi hvaljeno in češčeno pre¬
sveto Rešuje Telo s toliko hvalni¬
cami, kolikor jih vsi ljudje kdaj v
djanju skazati, z jezikom izgovo¬
riti ali v srcu izmisliti zamorejo. Iver
ti, ki si Kralj nebeški, pa se ven¬
der revnemu človeku kakor jed in
pijača zavživati daješ, si vreden,
da te vse človeštvo brez nehanja
časti, ktero je le po tvoji predragi
Krvi odrešeno. (i Petr. i, ib)

Bodi hvaljeno in češčeno pre¬
sveto Rešnje Telo s toliko hvalni-

403

cami, kolikor jih vsi angelji v ne¬
besih, ja kolikor jih sama presveta
Trojica v svoji mogočnosti izgo¬
voriti, po svoji modrosti obseči, po
svoji dobrotljivosti želeti zamore.
Ker ti, ki si večni in neskončni
Bog, in ničesar ne potrebuješ, pa
vender ubogemu človeku iz gole
ljubezni tudi svojeBožanstvo v brano
daruješ, si vreden, da ne samo na
zemlji, ampak da tudi po nebeških
višavah tvoja hvala brez konca
doni, ti, ki si slavljen in nad vse

POviŠan. (Dan. 3.)

V. Bodi češčen in hvaljen vsaki čas.
0. Najsvetejši in Božji Zakrament.

(Kdor 'poslednji dve vrstici pobožno in ske¬
sano moli , zadobi vsak dan enkrat 100 dni od¬
pustka; ob Četrtkih pa in vse dni osmine praz¬
nika sv. Resnjega Telesa 300 dni, oko ta zdih-
b e 1  trikrat na dan moli. Pij VI. 24. maja 1770.)

26 *

404

b) {'eičenje Jezusovega Srca.

Hrepenenje po Jezusovem Sren.

O Ženin moje duše! odpri mi
vrata svojega Srca, vrata usmiljenja,
ter skleni moje srce z nerazvez-
Ijivo vezjo ljubezni s tvojim Srcem,
da prebivaš ti v meni in jaz v tebi.
Sej nobenega grešnika iz svojega
presvetega Srca ne odločiš, gotovo
boš torej tudi meni v njem prostor¬
ček privolil. Vzemi in zakleni torej
moje srce v svoje Srce; rani ga s
pušico svoje ljubezni, da za ves
svet nič ne mara, vse minljivo za¬
ničuje, in vse zopernosti srčno pre¬
maga. O da bi, kakor tvoje, tildi
moje srce vedno z nebeškimi rečmi
opraviti imelo. O presveto Srce Je¬
zusovo! prosim te po ljubeznjivem
Marijnem Srcu, pomagaj mi raztr¬
gati vezi, ki moje srce na svet
vežejo, da ga od časnega odtegnem
in v tebe, najveeo dobroto, potopim.

405

Zaznamuj moje srce in moje petere
počutke z znamnjem svoje ljubezni,
da s teboj in v tebi vekomaj ostanem.
Amen.

Srčni zdihljeji k Jezusovemu Srcu

0 usmiljeni Jezus usliši me!

Milost tvojega Srca spreobrni me!
Svetloba tvojega Srca razsveti me!
Žalost tvojega Srca omeči me!

Kana tvojega Srca prešini me!

Kri tvojega Srca spravi me!

Voda tvojega Srca očisti me!
Zasluženje tvojega Srca posveti me!
Križ tvojega Srca potrdi me!
Irnjeva krona tvojega Srca ozalj¬
šaj me!

Usmiljenje tvojega Srca skrij me!
Duh tvojega Srca oživi me!

Ogenj tvojega Srca ogrej me!
Klamen tvojega Srca užgi me!
Ljubezen tvojega Srca vnemi me!
Vdanost tvojega Srca povzdigni me!
Lepota tvojega Srca spremeni me!

406

Veselje tvojega Srca zveličaj me!
Bogastvo tvojega Srca nasiti me!

V tvojem Srcu, o Jezus! živim in

umrjero.

Svoje srce tvojemu dam, in ljubim te,
O sladko Srce! osreči me
Tukaj in tam vekomaj. Amen.

Darovanje Jezusovemu Srcu.

O moj preljubeznjivi Jezus! da
se tebi hvaležnega skažem, in da
popravim svojo nezvestobo, darujem
jaz I. I. tebi svoje srce, ter se tebi
popolnoma posvetim in trdno skle¬
nem, s tvojo milostjo nič več ne
grešiti.

(100 dni odpustka vsaki dan. Pij VII. 1817.)

Pobožno pozdravljanje presvetega
Jezusovega Srca.

(Sv.  Bernarda.)

O moj Jezus, velikokrat sem že
v svojo srečo spoznal, kako sladko
počiva, kdor počiva v tvojem srcu.
Zato hočem vse svoje misli, vse

407

nagnjenja svojega srca potopiti v
tvoje srce, moj preljubeznjivi Zve¬
ličar! V tem tempeljnu, vtem šotoru,
v tej Skrinji nove zaveze te hočem,
o Jezus! vedno moliti in klicati na
tvoje presveto ime, ter se radovati
s Psalmistom: „ Najšel sem srce, da
morem k Bogu zdihovati. l<  In najšel
sem srce svojega kralja, svojega
brata, svojega prijatelja, oh, najšel
sem najboljše srce svojega predo-
brotljivega Jezusa! Ker sem tedaj
najšel tvoje in sv f oje srce, zato hočem
vedno moliti k tebi, o Jezus, moj
Bog! Le to mi dodeli, da moje ponižne
prošnje pridejo v svetišče tvoje in da
bodo tam uslišane. Oh, potegni me
vsega v svoje srce, ter me v njem
očiščuj vedno bolj in bolj vseh ma¬
dežev mojih in vsak naj manjši ma¬
dež popolnoma izbriši v meni, da
bom v tebi in po tebi, o prečisti!—-
očiščen, da v tvojem srcu stanujem
vse dni svojega življenja, in da tvojo

408

voljo natanko spoznam in jo spol-
nujem. Amen.

Prošnja za odpuščen j e krivic stor¬
jenih presvetemu Jezusovemu Srcu.

O srce mojega Zveličarja, vredno,
da te vsi ljudje molijo. Živo čutim
razžaljenje, ki se ti godi v Zakra¬
mentu tvoje ljubezni. Presunjen od
te žalosti se vržem pred tvoj altar,
ter te odpuščenja prosim. O da bi
zamogel s tem svojim poeeščenjem
nadomestiti vso tebi storjeno nečast!
O da bi mogel s svojimi solzami ali
tudi s svojo krvjo oprati vse oskru-
njevanja, vse božje rope, s kterimi
se tvoje neskončno veličastvo za¬
ničuje! Kako dobro bi obrnil svoje
življenje, ko bi mi bilo pri puščeno,
ga zato darovati! Žal mi je. o moj
Bog! da sem te kdaj razžalil: od¬
pusti mi vso nezvestobo, vso ne¬
hvaležnost, vso necast, s ktero sem
se zadolžil pred tvojim previsokim

409

veličastvom. Spomni se britkosti
svojega srca in nikar ne pripuščaj,
da bi bilo tvoje trpljenje in tvoja
smrt brez sadii za me! Razderi moje
hudobno srce, daj mi pa srce po
svojem srcu, srce čisto, tebi vdano,
za te goreče. In vse svoje življenje
si bom prizadeval, da popravim in
v svojem srcu obžalujem tebi stor¬
jene krivice in božje rope, s tem, da
hom obiskaval tvoje cerkve, da bom
molil k tvojemu božjemu srcu, pre¬
jemal svete zakramente, in, kakor
bom mogel, množil počeščenje tvo¬
jega presvetega srca. Da ti bo pa
to moje počeščenje toliko bolj do¬
padljivo, ga zedinim s tistim po-
eeščenjem, kterega ti skazujejo tvoji
s 'eti angelji in tvoja deviška Mati
Marija. Usliši te moje želje, o Bog!
bi naj te v ljubezni do tvojega
srca častim in hvalim jaz, in naj te
častijo in hvalijo vsi ljudje na zemlji,
na vekomaj. Amen.

410

Litanije na čast presvetemu Jezu¬
sovemu Srcu.

Gospod, usmili se nas!
Kristus, usmili se nas !
Gospod, usmili se nas!
Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši, nas!

Oče nebeški, vsegamogočni
_ Bog,

Sin, vsega sveta režnji Bog,

Sveti Duh, resnični Bog,

Sveta Trojica, en sam Bog,
Presveto srce Jezusovo,

Srce Jezusa, Sina živega Boga,

Srce Jezusa, Sina prečiste
Device,

Srce Jezusovo, dopadenje nebe¬
škega Očeta,

SrceJezusovo, tempelj sv.Duha,

Srce Jezusovo, večna ljubezen
presvete Trojice,

Srce Jezusovo, raj Božjega
veselja,

usmili se nas'.

411

Srce Jezusovo, studenec nebe¬
ške sladkosti,

Srce Jezusovo, sedež večne
milosti,

Srce Jezusovo, morje usmiljenja,

Srce Jezusovo, zaklad vsega
bogastva Božjega,

Srce Jezusovo, vir svete lju¬
bezni in zveličavnega kesanja,

Srce Jezusovo, cilj in konec
vsega usmiljenja nebeškega
Očeta,

Srce Jezusovo, visokost Božje
modrosti in Božjega znanja,

Srce Jezusovo, potok, ki raz¬
veseljuje mesto Božje,

Srce Jezusa, našega nebeškega
kralja,

Srce Jezusa, našega dobrega
pastirja,

Srce Jezusa, našega usmi¬
ljenega brata,

Srce Jezusa, našega preljubega
učenika,

usmili se nas!

412

Srce Jezusa, najijubeznjivšega
ženina naših duš,

Srce Jezusovo, zgled krotkosti
in ponižnosti,

Srce Jezusovo, studenec miru
in svetega pokoja,

Srce Jezusovo, naj popolnejša
podoba našega življenja,
Srce Jezusovo, tolažba ža¬
lostnih,

Srce Jezusovo, pribežališče v
skušnjavah in nadlogah,
Srce Jezusovo, veselo pre¬
bivališče čistih duš,

Srce Jezusovo, veselje vseh
izvoljenih,

Srce Jezusovo, vir vseh svetih
misel j in želj,

Srce Jezusovo, luč popotnikom,
Srce Jezusovo, altar sprave,
Srce Jezusovo, ognjeni studenec
Božje ljubezni,

Srce Jezusovo, hrepenenje in

usmili se nas

413

najslajša ljubezen vseh svetih
duš,

Srce Jezusovo, zavoljo nas na
Oljski gori žalostno in otožno
do smrti,

Srce Jezusovo, oslabljeno od
krvavega pota,

Srce Jezusovo, žalostno zavoljo
naših grehov,

Srce Jezusovo, na križu s sulico
prebodeno,

Srce Jezusovo, upanie umira¬
jočih,

Srce Jezusovo, večno veselje
vseh svetnikov v nebesih,

Srce Jezusovo, krona vseh
stvari božjih,

Bodi nam milostljivo; prizanesi

nam, o srce Jezusovo!

Bodi nam milostljivo; usliši nas,

0  srce Jezusovo!

V sega greha, reši nas,o srceJezuso vo!

Zanemarjanja tvojih svetih navdihov,
reši nas, o srce Jezusovo!

usmili se nas!

414

Vse nepobožnosti in mlačnosti,

Vse mrzlote do tvoje Božje
ljubezni,

Vseh nečistih misel in želj,

Vse slepote in trdovratnosti
srca,

Po svoji čudoviti krotkosti in
ponižnosti,

Po svoji največi čistosti,

Po svojem usmiljenju in svoji
prizanesljivi milosti,

Po svojem skrivnem življenju,

Po svoji revščini in sveti po¬
korščini do smrti na križu,

Po svojem preljubeznjivem ob¬
našanju med ljudmi,

Po svojem notranjem miru,

Po svoji usmiljeni ljubezni do
nas grešnikov,

Po krvi in vodi, ki si jo v naše
posvečenje prelilo,

Mi grešniki, prosimo te, usliši nas!
Da svojo sveto in čisto ljubezen v naša
srca vliješ, prosimo te, usliši nas.

reši nas, o srce Jezusovo !

415

Da naša srca k posnemanju
svojih čednosti vlečeš,

Da nam pravo ponižnost, krot-
kost in notranji mir podeliš,

Da vse misli in želje našega
srca očistiš in posvetiš,

Da nas in vse ljudi razsvetiš,
in k spoznanju Božje ljubezni
pripelješ,

Da nas v brhkostih tega živ¬
ljenja milostljivo poživiš in
potrdiš,

Da svojo sveto ljubezen v nas
vedno pomnožiš,

Da ob naši smrtni uri naše duše
v svojo sveto rano skriješ,

Da nas v veličastvo svojih iz¬
voljenih sprejmeš,

O presladko srce Jezusovo,

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe
sveta; prizanesi nam, o srce Je-
zusovo!

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe
sveta; usliši nas, o srce Jezusovo!

prosimo te, usliši nas!

416

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe
sveta; usmili se nas, o srce Je¬
zusovo !

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!
Kristus, usmili se nas !
Gospod, usmili se nas!

Oče naš . . . Ceščena si Marija . . •

V. Hvaljeno in češčeno bodi božje
srce Jezusovo v najsvetejšem
Zakramentu.

O. Od zdaj in na vekomaj.

V. Vstvari mi, o Bog! čisto srce.

O. In ponovi v mojem srcu pravega
duha.

M o 1 i m o.

O Gospod! ki v tvojem pre¬
svetem srcu tvojo neskončno ljube¬
zen do nas spodobno častimo, ‘pro¬
simo te, da, ki si sam krotek in
ponižen, naša srca očistiš vse ne-

417

snage greha ter jih sebi prijetne
storiš.

Večni, usmiljeni Bog! prosimo
te, po srcu Jezusa, tvojega ljubega
Sina, nad kterim vse dopadenje
imaš, in po bolečinah, ki jih je to
presveto srce za nas trpelo, dodeli
nam zavoljo zadostenja ravno tega
božjega srca, resnično skesano srce
in odpuščanje grehov, da te pri¬
srčno ljubimo, dokler živimo, potem
pa zato večno plačilo dosežemo.

O Bog, ki si presveto srce Je¬
zusa Kristusa, tvojega Sina, našega
Gospoda, svojim vernim tako Ijube-
znjivo storil, dodeli nam milostljivo,
da ga tu na zemlji tako častimo in
ljubimo, da ž njim in v njem tebe in
njega, ljubimo tako, da bomo vredni
tudi tvoje in njegove ljubezni na
vekomaj, po ravno tem Gospodu
našem Jezusu Kristusu. Amen.

27

418

c) Češčenje Kristusovega trp¬
ljenja.

Počeščenje Jezusovih peterih ran.

(Sv. Alfonza.)

1. K sveti rani na desni nogi.
Moj Gospod, Jezus Kristus!

molim rano na tvoji desni nogi.
Zahvalim se ti, da si jo hotel za me
trpeti v tako silnih bolečinah in s
toliko ljubeznijo. Milujem tvojo bo¬
lečino, in bolečino tvoje žalostne
Matere. Zavoljo zaslužeuja te svete
rane te prosim, dodeli mi odpuščenje
mojih grehov, ktere iz vsega srca
bolj obžalujem, kakor vsako drugo
hudo, ker sem tebe, svojo neskončno
dobroto ž njimi razžalil. Žalostna
Mati Božja, prosi Jezusa za me!

Oče naš... Ceščena si Marija.. •
Čast bodi...

2. K sveti rani na levi nogi.

Moj Gospod, Jezus Kristus!

molim rano na tvoji levi nogi. Za-

419

hvalim se ti, da si jo hotel za me
trpeti v tako silnih bolečinah in s
toliko ljubeznijo. Milujem tvojo bo¬
lečino, in bolečino tvoje žalostne
Matere. Zavoljo zasluženja te svete
rane te prosim, dodeli mi moč, v
prihodnje nikoli več ne pasti v
smrtne grehe, temuč v milosti Božji
do smrti ostati. Žalostna Mati Božja,
prosi Jezusa za me!

„ Oče nas... Češčena si Marija...
Čast bodi...

3. K sveti rani na levi roki.

Moj Gospod, Jezus Kristus!
molim rano na tvoji levi roki. Za¬
hvalim se ti, da si jo hotel za me
trpeti v tako silnih bolečinah in s
toliko ljubeznijo. Milujem tvojo bo¬
lečino, in bolečino tvoje žalostne
Matere. Zavoljo zasluženja te svete
rane te prosim, reši me pekla, kte-
rega sem tolikokrat zaslužil, ker bi

27 *

420

te v njem več ne mogel ljubiti. Ža¬
lostna Mati Božja, prosi Jezusa
za me!

Oee naš ... Češčena si Marija...
Čast bodi...

4. K sveti rani na desni roki.

Moj Gospod, Jezus Kristus!
molim rano na tvoji desni roki. Za¬
hvalim se ti, da si jo hotel za me
trpeti v tako silnih bolečinah in s
toliko ljubeznijo. Mil ujem tvojo bo¬
lečino, in bolečino tvoje žalostne
Matere. Zavoljo zasluženja te svete
rane te prosim, dodeli mi nebeško
veličastvo, kjer te bom popolnoma
in iz vseh svojih moči molil. Žalostna
Mati Božja, prosi Jezusa za me!

Oče naš... Ceščena si Marija .. •
Čast bodi...

5. K sveti rani Jezusove strani.

Moj Gospod, Jezus Kristus!
molim rano tvoje svete strani. Za¬
hvalim se ti, da si še tudi celo po

421

svoji smrti to razžaljenje pretrpel,
ki si ga z največjo ljubeznijo do¬
pustil, akoravno ti nobene bolečine
napraviti ni moglo. Tudi milujem
tvojo žalostno Mater, kteri je bilo
takrat njeno srce prebodeno. Zavoljo
zasluženja te svete rane te prosim,
obdaruj me s svojo sveto ljubeznijo;
naj te tukaj na svetu vedno ljubim,
da te bom enkrat na unem svetu
vso večnost ljubiti mogel. Žalostna
Mati Marija, prosi Jezusa za me!

Oče naš ... Ceščena si Marija ...
Čast bodi...

Molitev k trpečemu Jezusu.

(Sv. Avguština.)

Tudi pred misijonskim križem.

O Bog! ki si za zveličanje sveta
hotel biti rojen, obrezan, od judov
zavržen, od Judeža s poljubom

422

izdan, z vervmi zvezan, kakor ne¬
dolžno jagnje v mesnico peljan, pred
Ana in Kajfa, pred Pilata in Heroda
zaničljivo postavljen, od krivih prič
tožen, bičan, zasramovan, zapljuvan,
s trnjem kronan, z vdarci in s
trstom vdarjan, zakrit, oblačil oro¬
pan, z žreblji na križ pribit, med
razbojnike postavljen, z žolčem in
jesihom napojen in s sulico prebo¬
den ; prosimo te, o Gospod! zavoljo
teli tvojih svetih bolečin, ktere jaz
nevredni zdaj premišljujem, in za¬
voljo tvojega svetega križa in tvoje
britke smrti, obvaruj me peklenskih
kazen, pa pelji me tam, kamor si
peljal seboj križanega razbojnika.
Ki živiš in kraljuješ z Bogom Oče¬
tom in sv. Duhom od vekomaj do
vekomaj. Amen.

423

Litanije v čast trpljenja Kristu¬
sovega

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogočni Bog,
usmili se nas!

Sin, vsega sveta rešnji Bog, usmili
se nas!

Sv. Duh, resnični Bog, usmili se nas!

Sv. Trojica, en sam Bog, usmili
se nas!

Jezus, ki si krotek v Jeru¬
zalem šel,

Jezus, ki si se nad Jeruzale¬
mom razjokal,

Jezus, ki si bil za trideset sre-
bernikov prodan,

O?

ci

C

<v

m

a

424

Jezus, ki si svojim učencem
noge umival,

Jezus, na svoji duši do smrti
žalosten,

Jezus, na Oljski gori od an-
gelja potrjen,

Jezus, ki si v smrtni britkosti
krvavi pot potil,

Jezus, od Juda Iškarjota izdan,
Jezus, z vrvmi in verigami
zvezan,

Jezus, od svojih učencev za¬
puščen,

Jezus, pred Ana in Kajfa po¬
stavljen,

Jezus, za uho udarjen,

Jezus, od krivih prič tožen,
Jezus, smrti vreden spoznan,
Jezus, v sveti obraz zaplju-
van,

Jezus, ki se ti je sveti obraz s
prtom zakril,

Jezus, s pestmi tolčen,

Jezus, od Petra trikrat zatajen,

usmili se nas'.

425

Jezus, kakor čudodelnik Pilatu
izdan,

Jezus, od Heroda zaničevan,

Jezus, v belem oblačilu za¬
sramovan,

Jezus, manj kakor razbojnik
Baraba obrajtan,

Jezus, neusmiljeno bičan in
raztepen,

Jezus, zaničljivo v škrlatast
plašč oblečen,

Jezus, s trnjem kronan,

Jezus, s trstom po glavi udar¬
jen,

Jezus, ki so ti Judje „križaj
ga“ upili,

Jezus, v najsramotnejšo smrt
obsojen,

Jezus, s težkim križem ob¬
ložen,

Jezus, kakor nedolžno jagnje
v smrt peljan,

usmili se nas!

426

Jezus, na gori Kalvariji do na¬
gega slečen,

Jezus, za noge in roke na križ
pribit,

Jezus, ki si na križu za so¬
vražnike molil,

Jezus, na križu preklinjali,

Jezus, ki si spokornemu raz¬
bojniku sveti raj obljubil,

Jezus, ki si na križu učenca
Janeza svoji materi izročil, j

Jezus, od svojega Očeta za¬
puščen,

Jezus, z jesihom in žolčem na¬
pajan,

Jezus, ki si svojo dušo v roke
svojega nebeškega Očeta
izročil,

Jezus, svojemu nebeškemu
Očetu do smrti pokoren,

Jezus, s sulico v srce pre¬
boden, i

usmili se nas!

427

Jezus, s križa snet, usmili se nas!
Jezus, v grob položen, usmili se
nas!

Bodi nam milostljiv, prizanesi nam,
o Gospod!

Bodi nam milostljiv, usliši nas, o
Gospod!

Vsega hudega,

Vsega greha,

Jeze, sovraštva in vse hude
volje,

Kuge, lakote in vojske,

Vseh dušnih in telesnih nevar¬
nosti,

Večne smrti,

Po svojem prečistera spočetju,

Po svojem prečudežnem roj¬
stvu,

Po svojem ponižnem obrezo-
vanju,

Po svojem krstu in svetem
postu,

Po svojem trudu in bedenju, |

^3

O

£4

GO

O

O

o

w

c«

c

G)

428

Po svojem krvavem bičanju in
kronanju.

Po svoji žeji, solzah in svoji
nagoti,

Po svoji režnji smrti na križu,
Po svojem častitljivem vsta¬
jenju in vnebohodu,

Po prihodu tolažnika sv. Duha,
Na dan sodbe,

Mi grešniki,

Da nam prizaneseš,

Da nam odpustiš,

Da nas k pravi pokori pripelješ,
Da milost sv. Duha v naša srca
vliješ,

Da svojo sv. cerkev varuješ in
razširjaš,

Da vse stanove v svojem sve¬
tem imenu zbrane ohraniš in
pomnožiš,

Da nam pravi mir, ponižnost in
ljubezen podeliš,

Da nas v svoji milosti in sv.
službi stanovitne ohraniš,

prosimo te, usliši nas’ reši nas, o Gospod !

429

Da nas v družbo svojih izvoljenih
sprejmeš, prosimo te, usliši nas!

Da nas uslišiš, prosimo te, usliši nas!

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe
sveta, -— prizanesi nam, o Gospod!

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe
sveta, — usliši nas, o Gospod!

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe
sveta, — usmili se nas, o Gospod!

Kristus, sliši nas ! — Kristus, usliši
nas!

Gospod, usmili se nas! — Kristus,
usmili se nas! — Gospod, usmili
se nas!

Oče naš. Češčena si Marija.

V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo.

0. Ker si s svojim sv. križem svet
odrešil.

Molimo!

O Bog, ki si človeški rod,

zavoljo greha zavržen, po trpljenju

ln  smrti svojega edinorojenega Sina

430

odrešil; dodeli nam, prosimo te, da,
ki spomin njegovega trpljenja na
zemlji obhajamo, se tudi njegovega
zasluženja v nebesih veselimo. Po
tistem Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

Molimo!

Prosimo te, o Gospod, ogledaj
se milostljivo na to svojo družino,
za ktero se je naš Gospod, Jezus
Kristus hotel v roke grešnikov dati
in na križu umreti. Kteri s teboj v
edinosti sv. Duha živi in kraljuje,
Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

d) teščenje Jezusovega Detinstv«-

V. O Bog, pazi na mojo pomoč!

O. Gospod, hiti mi pomagat!

Čast bodi... Oče naš ...
Presladko dete Jezus, ktero si
zavoljo našega odrešenja izišlo iz

431

naročja Očetovega, v deviškem te¬
lesu od svetega Duha spočeto bilo,
in kot včlovečena Beseda podobo
hlapca na-se vzelo, — usmili se
nas! Usmili se nas, Dete Jezus,
usmili se nas! Ceščena si Marija...

Presladko Dete Jezus, ktero si
v svoji deviški Materi obiskalo Eli¬
zabeto, in svojega predhodnika Ja¬
neza Krstnika še pred njegovim
rojstvom s svetim Duhom napolnilo
in posvetilo, — usmili se nas! Usmili
se nas, Dete Jezus, usmili se nas!
Ceščena si Marija...

Presladko Dete Jezus, ktero si
devet mescev prebivalo v maternem
telesu, ki sta te Devica Marija in
sveti Jožef z največim hrepenenjem
pričakovala in za odrešenje sveta
Bogu Očetu darovala, — usmili se
uas! Usmili se nas, Dete Jezus,
usmili se nas! Ceščena si Marija...

Presladko Dete Jezus, ki te je
•Marija Devica v Betlehemu rodila,

432

v plenice povila, v jaslice položila,
ki so te angelji oznanovali in pa¬
stirji obiskali, — usmili se nas!
Usmili se nas. Dete Jezus, usmili se
nas! Ceščena si Marija...

Naj, Jezus, slava ti doni,

Ki se rodil iz D'yice si,

Z Očetom, z Duhom blaženim,

Na večne čase slavljenim! Amen.

V. Kristus nam je blizo!

O. Pridite, molimo! — Oče naš...

Presladko Dete Jezus, ki si se
osmi dan pri obrezanju dalo raniti,
s prečastitljivim imenom „Jezus"
imenovati, ki si tedaj že s svojini
imenom in s svojo krvjo naznanilo,
da si Odrešenik sveta, — usmili se
nas! Usmili se nas, Dete Jezus,
usmili se nas! Ceščena si Marija...

Presladko Dete Jezus, ki te je
zvezda pokazala trem kraljem, kteri
so te v naročju tvoje Matere molil’
in ti prinesli skrivnostne darove:

433

zlata, kadila in mire, •— usmili se
nas! Usmili se nas, Dete Jezus,
usmili se nas! Cešcena si Marija...

Presladko Dete Jezus, ki te je
tvoja deviška Mati v tempeljnu da¬
rovala, Simeon v svoje naročje vzel,
in prerokinja Ana Izraelu oznano-
vala, — usmili se nas! Usmili se
nas, Dete Jezus, usmili se nas!
Peščena si Marija...

Presladko Dete Jezus! ki ti je
hudobni Herod po življenju stregel,
hi si se s svetim Jožefom in s svojo
Materjo vEgipt umaknilo, grozoviti
smrti ušlo, in po slavnem spriče-
vanju nedolžnih otročičev mučeni¬
kov poveličano bilo,— usmili se
nas! Usmili se nas, Dete Jezus,
usmili se nas! Češčena si Marija...

Naj, Jezus, slava Ti doni,
ki se rodil iz D’vice si.

^ Očetom, z Duhom blaženim,
h’a večne čase slavljenim! Amen.

28

434

V. Kristus nam je blizo!

O. Pridite, molimo! — Oče naš...

Presladko Dete Jezus, ktero si
s svojo presveto Materjo Marijo in
s svetim očakom Jožefom do Hero¬
dove smrti prebivalo v Egiptu, —
usmili se nas! Usmili se nas, Dete Je¬
zus, usmili se nas. Peščena si Marija..

Presladko Dete Jezus, ktero si
s svojimi stariši iz Egipta se vrnilo
v Izraelsko deželo, na potu veliko
prestalo, in v mesto Nazaret se po¬
dalo, — usmili se nas! Usmili se
nas, Dete Jezus, usmili se nas!
Ceščena si Marija ...

Presladko Dete Jezus, ktero si
v Nazaretu v sveti hiši podložno
bilo svojim starišem, presveto ondi
živelo, in od pomanjkanja in trp¬
ljenja stiskano rastlo v modrosti,
v starosti in v milosti — usmili se
nas! Usmili se nas,Dete Jezus,usmil*

se-nas! Ceščena si Marija...

435

Presladko Dete Jezus, ki so te
dvanajstletnega mladenča stariši v
Jeruzalem peljali, ondi z žalostjo
te iskali, in tretji dan z veseljem
med učeniki našli, — usmili se nas!
Usmili se nas, Dete Jezus, usmili
se nas! Ceščena si Marij a...

Naj. Jezus, slava Ti doni,

Ki se rodil iz D’vice si.

^ Očetom, z Duhom blaženim,

Na večne čase slavljenim! Aunen.

^ • Beseda je meso postala. (O božiču
in v osmini pristavi:  Alejllja.)

G- In med nami prebivala. (O božiču
in v osmini pristani:  Aleluja.)

V prazniku svetili treh kraljev in
v  osmini:

V- Kristus se nam je razodel.
Aleluja.

G- Pridite, molimo ! Aleluja.
Molimo!

Vsegamogočni, večni Bog, Go¬
spod nebes in zemlje, kteri se razo-

28 *

436

cievaš malini, prosimo, dodeli nam,
ki presvete skrivnosti Detinstva
tvojega Sina s spodobnim češčenjem
obhajamo in z vrednim prizadevan¬
jem posnemamo, da v nebeško kra¬
ljestvo, ktero je malim obljubljeno,
priti zamoremo; po ravno tistem
Gospodu našem Jezusu Kristusu,
Sinu tvojem, kteri s teboj živi in
kraljuje v edinosti svetega Duha,
Bog vekomaj. Amen.

(300 dni odpustka enkrat na dan; p o pol-
noma odpustek z navadnimi pogoji 25. dan vsa -
keqa meseca , če se ta dan obišče cerkev, v kteri
se pobožnost sv. Detinstva obhaja. Pij VII., 23. listo-
pada 1819.)

Molitev v čast Jezusovih jaslic.

Molim te, o včlovečena Beseda,
pravi Sin Božji od vekomaj, in pravi
Sin Device Marije v spolnjenem
času! Ko pa molim tvojo Božjo
osebo in tvojo ž njo sklenjeno člo¬
veško natoro, si ne morem kaj, da
bi ne častil tudi revnih jaslic, v

kterih si kot Dete počival, in ktere
so bile tedaj prvi sedež tvoje lju¬
bezni. Naj pokleknem pred te jaslice,
priprost, kakor pastirji, poln žive
vere kakor sveti Jožef, ljubezni go¬
reč kakor presveta Devica Marija.
Kleče naj častim ta predragi spo¬
minek našega odrešenja v tistem
duhu zatajevanja, vboštva in poniž¬
nosti, s kterim si ti, kralj nebes
in zemlje, jaslice si izvolil in v nje
položil svoje nežne ude. Blagovolil
si, o Gospod, kot Dete počivati v
jaslicah; o, blagovoli tudi v moje
srce vliti eno kapljico tistega neiz¬
rekljivega veselja, ki so ga občutili
oni, kteri so vidili tebe preljubez-
njivo Dete, in čudeže, ki so se zgo¬
dili pri tvojem rojstvu. Po teli ču¬
dežih prosim in zarotim te, dodeli
vsem ljudem dobro voljo in svoj
sveti mir, ter v imenu vsega člo¬
veštva skaži vso čast in slavo Bogu
Očetu in svetemu Duhu, kteri s

438

teboj živi in kraljuje en Bog veko¬
maj. Amen.

(100 dni odpustka enkrat na dan. Pij  /X
1. vin. 1861.)

-c<j£2#>o-

8. Pobožnost k Bogu sv. Duhu.

Sedem prošenj za sedmere darove
sv. Duha.

Pridi, o Duh modrosti! in pod¬
uči mi srce, da vedno svoj cilj i' 1
konec pred očmi imam, in da vse,
kar delam, jz čistega namena storim.
Daj mi, da pozemeljske reči le toliko
cenim in toliko iščem, kar in ko¬
likor so mi za dušo potrebne, in da
si ohranim to časno življenje. Ne¬
beške darove pa naj vedno bolj
spoznavam, vedno više cenim. Kaži
mi tudi pot, po kteri bom te ne¬
beške darove gotovo našel in do¬
segel. Amen. — Oče naš ...

439

Pridi, o Duli umnosti! razsveti
mojo dušo, da skrivnosti svete vere
prav spoznam, jih hvaležno in Ija-
beznjivo sprejmem, in tako v tvojem
razsvetljenju zagledam večno luč, in
pridem k popolnemu spoznanju Tebe,
Očeta in Sina. Amen. — Oče naš ...

Pridi, o Duh sveta! stoj mi na
strani v vsem djanju tega nestano¬
vitnega življenja. Nagni moje srce.
k vsemu dobremu, odvrni ga od ,
vsega hudega, vodi me v vseh dvom¬
ljivih primerljejih, da po pravem
potu tvojih zapoved dosežem zaže-
Ijeni namen — večno zveličanje.
Amen. — Oče naš...

Pridi, o Duh moči! daj moč mo¬
jemu srcu; zdrži trdnega v vseh
zmotnjavah in nasprotnostih. Daj
mi srčnost in moč zoper vse hu¬
dobne napade mojih sovražnikov, da
me nikdar ne zapeljejo, da bi za¬
pustil tebe, o najvikša dobrota.
Amen. — Oče naš ...

440

Pridi, o Duh učenosti! vodi mojo
radovednost, da nikoli ne želim ne
vediti ne znati, kar bi mi bilo škod¬
ljivo ali nekoristno. Daj mi živo
spoznati vso nečimernost tega sveta.
Daj mi vnemo, da dolžnosti svoje vere
in svojega stana vedno bolj spozna¬
vam in natanko spolnujem ; uči me
pa tudi, kako naj jih tebi dopadljivo
spolnujem. Amen. — Oče naš...

Pridi, o Duh pobožnosti! vnemi
moje sree k pravi pobožnosti in k
sveti ljubezni do tebe mojega Boga
in Gospoda, da v vseh svojih djanjih
le njega iščem in ga v pravi ljubezni
tudi najdem. Amen. — Oče naš..-

Pridi, o Duh straha Božjega!
presuni mi sree s svojim zveličan-
skim strahom, da vedno tebe svo¬
jega Boga in Gospoda pred očmi
imam, in da se vsega skrbno ogib¬
ljem, kar bi ne dopadlo prečistim
očem tvojega Božjega veličastva.
Amen. — Oče naš ...

411

Litanije v čast svetega Duha.

Gospod, usmili se nas!
Kristus, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!

Sveti Duh, ki iz Očeta in Sina
izhajaš,

Duh resnice in modrosti,

Duh umnosti in sveta,

Duh moči in učenosti,

Duh pobožnosti,
lduh straha Božjega,

Duh vere, upanja in ljubezni,

Duh veselja in mini,

Duh pohlevnosti in krotkosti,

Duh čistosti in ponižnosti,

Duh življenja in zveličanja,

Duh vseh čednost,

Duh, posvcčevavec duš,

Duh Božjih otrok,

Duh milosti in usmiljenja,

Duh, delivec nebeških darov,
Duh, učenik in vladar katolške
cerkve,

usmili se nas!

442

Duh, preiskovavec ledja in
osrčja,

Duh, tolažnik žalostnih in sti¬
skanih,

Duh, krona vseh popolnih,
Duh, veselje angeljev,

Duh, razsvetljevavec očakov,
Duh, navdihovavec prerokov,
Duh, besednik in modrost apo-
steljnov,

Duh, zmaga spričevavcev,

Duh, učenik spoznovavcev,
Duh, čistost vseh svetnikov,

Bodi nam milostljiv, prizanesi
nam, o sv. Duh !

Bodi nam milostljiv, usliši nas,
o sv. Duh!

Duha zmotnjave,

Duha nečistosti,

Duha preklinjevanja,
Trdovratnosti in obupnosti,
Predrznega zaupanja v mi¬
lost Božjo,

443

Nevošljivosti zavoljo bližnjemu
podeljene milosti Božje,
Ustavljanja spoznani resnici,
Nespokornosti do konca,
Hudobnega duha,

Večnega pogubljenja,

S svojim večnim izhajanjem iz
Očeta in Sina,

S svojim nevidnim maziljenjem.
S polnostjo milosti, s ktero si
Devico Marijo obsenčil,

S svojo sveto prikaznijo pri
Kristusovem krstu,

S svojim milostipolnim priho¬
dom čez aposteljne,

S svojo neskončno dobroto, s
ktero cerkev Božjo vladaš,
Sodnji dan,

Mi grešniki,

Da nam prizanašaš,

Da v duhu hodimo in po¬
želenja mesa ne doprina-
šamo,

Da te nikoli ne žalimo,

prosimo te,---

usliši nas! reši nas, sveti Duh!

444

Da vse cerkvene stanove po¬
svečuješ in v sveti veri ohra¬
niš,

Da vsemu krščanskemu ljud¬
stvu mir iu edinost daš,

Da nas vse k pravi pokori pri¬
pel j aš,

Da nam novega duha in čisto |
srce ustvariš,

Da nas uslišiš,

Sveti Duh Božji,

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe
sveta! vlij v nas sv. Duha!

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe
sveta! pošlji nam obljubljenega
Očetovega Duha !

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe
sveta! daj nam dobrega Duha!

Gospod, usmili se nas!
Kristus, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!

Oče naš ...

prosimo te, usmili se nas!

445

V. Cisto srce mi stvari, o Bog!

0. In ponovi v moji duši pravega
Duha!

V. Ne zavrzi me spred svojega
obličja,

0. In svojega Duha mi ne odvzami!
V. Daj mi spet veselje svojega
zveličanja,

O- In okrepčaj me s kraljevim
Duhom!

V- Gospod, usliši mojo molitev!

O- In moje vpitje naj k tebi pride!

Molimo.

O sveti Duh, Duh Gospodov \
prosimo te, pridi ljubeznjivo s svo¬
jim razsvetljenjem in tolažilom v
»as: razsveti naš um, in naše tebi
posvečene srca posveti v svoj tem-
pelj! O sveti Duh! pridi in prinesi
•mm blagoslov Božji in mir Jezu¬
sov ! Tolaži nas in vse stiskane,

446

osrčuj in okrepčuj slabe, uči in
podpiraj omahajoče, pretresi greš¬
nike, ogrej njih mrzle srca k po¬
kori, ter jim obudi ljubezen in
otročje zaupanje v tvojo milost, da
te vsi ljudje v veselju in v ljubezni
hvaležno častijo in molijo, Tebe in
Očeta in Sina, Gospoda našega, ko
trojedinega Boga, od vekomaj do
vekomaj.

O Bog, ki srca vernih z raz¬
svetljenjem sv. Duha učiš; dodeli,
da v tistem Duhu spoznamo to, kar
je prav, in se njegovega tolažila
vedno veselimo. Po našem Gospodu
Jezusu Kristusu, ki s teboj živi in
kraljuje v edinosti ravno tistega sv.
Duha, Bog od vekomaj do vekomaj.
Amen.

EI5ESB5H5H5HSZ510

nasasasasasasasii

9. Češčenje Marije Device.

a) teščenje presvetega Mariji¬
nega Srca.

Molitev k presvetemu Marijinemu
Srcu.

O srce Marije, Božje Matere in
naše Matere! O najljubeznjivše
srce, dapadanje presvete Trojice,
vredno, da te angel ji in ljudje čez
vse častijo! O sveto srce, Jezuso¬
vemu srcu najbolj podobno! O lju¬
bezni polno, nam revam tako milo

448

srce ! otajaj vender tudi naša ledena
srca, in stori jih podobne Jezuso¬
vemu Božjemu srcu ; dodeli jim lju¬
bezen do čednost in do tiste lju¬
bezni, s ktero si bilo ti vedno vneto.
Varuj sveto cerkev, brani jo, bodi
ji pribežališče zoper napade njenih
sovražnikov. Pelji nas k Jezusu;
dodeli nam milosti k zveličanju po¬
trebne! Bodi nam tolažilo v britko-
stih, podpora v skušnjavah, pribe¬
žališče v preganjanju, varstvo v ne¬
varnostih, zlasti pa ob naši smertni
uri, v tistem zadnjem boju, ko bo
satan vse svoje moči zoper nas
napenjal, da bi pogubil našo dušo.
V tistem strašnem trenutku, ko bo
šlo za vso dolgo večnost, takrat, o
premila Devica! skaži nam vso
ljubezen in moč svojega maternega
srca: takrat nam pokaži, koliko
premoreš pri Jezusu, in odpri nam
po svoji nezapopadljivi milosti svoje
presveto srce, da bomo Jezusa v

449

hiši izvoljenih častili in hvalili na
vekomaj. Amen.

Bodi Božje srce Jezusovo, in
neomadeževano srce Marijino vedno
bolj spoznano hvaljeno in eešceno,
ljubljeno in poveličano zdaj in vselej
in povsod na vesoljnem svetu. Amen.

(Pj VII. so l. 181(> podelili 60 dni od¬
pustka za to pobožno molitev.)

Molitev k neomadeževanemu Ma¬
rijinemu Srcu.

(,S\ V ln-lina.)

O sveta Marija, Mati mojega
Boga ! k tebi pribežim ter te prosim,
da mene in vseh ubogih grešnikov
ne zavržeš, zavoljo dobrote svojega
neomadeževanega srca, ker te ve¬
soljna cerkev imenuje in slavi Mater
milosti Božje! Ti si tista, ktero
mili Bog vsebj usliši, ker si mu
toliko draga zavoljo svojega nedolž¬
nega srca. Sej svojega usmiljenja
se nikomur nisi odrekla. Pa tudi

2(1

450

Božja neskončna milost ni zavrgla
še nobenega spokornika, ko bi še
tolike grehe imel, ki se je k tebi
zatekel, se tebi priporočal. Te mar
vsa sveta cerkev po krivici imenuje
priprošnjico in pribežališče ubogim?
Bi bilo mogoče, da bi ti moji grehi
branili, skazovati in opravljati delo
svojega usmiljenja, po kterem si
priprošnjica, srednica mira in edino
upanje in pribežališče vseh v greh
nesrečno zakopanih ? Bi bilo mo¬
goče, da bi Mati Božja, ki je rodila
Studenec vsega usmiljenja, svojo
milost odrekla ubogemu grešniku,
ki se k njej zateče? Sej je, o Marija !
tvoje delo, da delaš mir med Bogom
in ljudmi. Naj te torej nagne tvoje
veliko usmiljenje, ki je večje kakor
vsi moji grehi, naj te nagne, da v
dobroti svojega neomadeževanega
srca pri Bogu prosiš za me in za
vse grešnike, da meni in vsem greš-
nik tm svojo milost skaže! O blagor

451

nam, ako bomo mi in vsi grešniki
spreobrnjeni v spokornike in opra¬
vičeni Bogu služili, tebe pa, o sveta
Marija! hvalili za to nam od Je¬
zusa sproženo milost! Amen.

„Spomni se“

(sv. Bernarda.)

Spomni se, o preusmiljena De¬
vica Marija! da še ni nikdar slišano
bilo, da bi bil kdo zapuščen, ki je
pod tvojo brambo pribežal, tvojo
pomoč iskal in se tvoji priprošnji
izročil. Poln tega zaupanja jaz k
tebi hitim, o Devica vseh devic! in
k tebi, o Mati! pribežim, pred teboj
jaz zdihajoči grešnik stojim (klečim).
O Mati večne Besede! ne zavrzi
nioje prošnje, temuč milostljivo me
sliši in me usliši. Amen.

Ceščena si Marija . . .

O Marija, pribežališče grešni¬
kov, prosi za nas!

(300 dni opustim vsakokrat; popolnoma
°dpustek enkrat v mescu, ako se vsaki dan moli,
Pod navadnimi pogoji.)

29 *

Mati milosti Božje, prosi za nas!
Pozdravljen)e Marije Device.

(Posebno pred podobo Marijino.)

Kolikor je kapljic v morju, zvezd
na nebu, zveličanih duhov v nebesih;

452

453

kolikor je listja na drevju, trave na
tleli, drobcev v zraku, pičic na ob¬
nebju, kolikor je iskric v ognju,
peska na zemlji, vseh stvari pose¬
bej, kolikorkrat je le mogoče, toliko¬
krat te iz globočine srca pozdravim,
o najimenitnejša! o najčastitljivša!
o najslajša! o najlepša! o najvred¬
nejša! o najslavnejša božja Mati in
nebes kraljica, moja gospa, Devica
Marija! Pozdravljam te pa zedinjen
z ljubeznijo in skoz srce najljubez-
njivšega Sina tvojega Jezusa, in
vseh ki te ljubijo, se ti priporočim,
ter se ti kot tvojega otroka, in —
ah da bi vreden bil — kot tvojo
lastnino izročim. Prosim te, sprejmi
me v tvoje varstvo, in sprosi mi
pri Bogu, da sem za Bogom ves
tvoj, in ti vsa moja Gospa, moje ve¬
selje, moja Pomočnica, moja sladka
Mati, moja najsrečnejša krona in
čast. Amen.

454

Litanije v čast preš v. Marijinega
Srca.

Gospod, usmili se nas!
Kristus, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas !
Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogočni Bog, —
usmili se nas!

Sin, vsega sveta rešnji Bog, —

usmili se nas!

Sveti Duh, resnični Bog, — usmili

se nas!

Sveta Trojica, en sam Bog, •—

usmili se nas!
Sveto Marijino Srce,

Srce Marijino, brez madeža

spočeto,

Srce Marijino, milosti polno,

Srce Marijino, blaženo med .

vsimi srci,

Srce Marijino, za Srcem Jezu¬
sovim najčistejše,

prosi za nas!

455

Srce Marijino, tempelj presvete
Trojice,

Srce Marijino, sedež modrosti,
Srce Marijino, podoba pravice,
Srce Marijino, stol usmiljenja,
Srce Marijino, zapopadek vse
svetosti,

Srce Marijino, skrinja miru in
sprave,

Srce Marijino, vrata nebeška,
Srce Marijino častitljivo,

Srce Marijino mogočno,

Srce Marijino usmiljeno,

Srce Marijino verno,

Srce Marijino hvale vredno,
Srce Marijino ljubeznjivo,

Srce Marijino krotko,

Srce Marijino ponižno,

Srce Marijino potrpežljivo,

Srce Marijino za nas z boleči¬
nami prebodeno,

Srce Marijino, luč zmotenih,
Srce Marijino pribežališče greš¬
nikov,

prosi za nas!

456

Srce Marijino, moč pravičnih,

Srce Marijino, tolažba žalost¬
nih,

Srce Marijino, moč v skuš¬
njavi,

Srce Marijino, upanje umira¬
jočih,

Srce Marijino, pomoč v vseh
naših nadlogah,

Srce Marijino, zastava obljub
Kristusovih,

SrceMarij ino, popolnoma žgavni
dar Božje ljubezni,

Srce Marijino, veselje vsih src,

Srce Marijino, s častjo v nebe¬
sih kronano,

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe
sveta, — prizanesi nam, o Jezus!

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe
sveta, — usliši nas, o Jezus!

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe
sveta, — usmili se nas, o Jezus.

*02

S

£

S3

• r —I

co

o

P*

457

Kristus sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Oče naš. Ceščena si Marija.

V. Prosi za nas, sveto Marijino Srce!
0. Da bomo vredni te srčno ljubiti.

Molimo.

O Bog 1 , kteri si Srce prečiste
Device Marije z najgorečnejšo lju¬
beznijo užgal, z vso milostjo napol¬
nil in z najlepšimi čednostmi ozalj¬
šal, da je tvoj edinorojeni Sin, naš
Oospod Jezus Kristus, z največim
dopadenjem v njem prebival, dodeli
meni in vsim, kteri to prelepo in
prečisto Srce častijo, da se tudi naša
srca od te ljubezni do tebe užgejo,
ter nekoliko tistih obilnih milost in
lepih čednost zadobijo, s kterimi si
Srce naše preljubeznjive Matere
Marije obdaril, da brez čednost in
dobrih del pred tvoje obličje ne pri¬
demo, temuč da bomo ko tvoji zve-

458

sti otroci v tvoje kraljestvo sprejeti,
kjer te bomo z Marijo, tvojo pre¬
sveto Materjo, in z vsimi svetniki
častili in hvalili vekomaj. Amen.

Zdihljeji k Marijinemu Srcu.

Tvoje srce, o Marija: odpri se!
Tvoja moč, varuj me!

Tvoja ponižnost ponižuj me!
Tvoje uboštvo obogati me!

Tvoja potrpežljivost prenašaj me!
Tvoja pokorščina podvrzi me!
Tvoja nedolžnost spremeni me !
Tvoja ljubezen vnemaj me!

Tvoja milost obdajaj me!

Tvoja ljubeznjivost zamakni me!
Tvoja lepota navduši me !

Tvoje nagnjenje gospodari me !
Tvoje solze omečite me!

Tvoje trpljenje presuni me!

Tvoje bolečine ranite me!

Tvoja veselja osrečujte me!

O Devica Marija, usliši me!

459

V svoje sladko srce zapri me!

V življenju in v smrti varuj me!

Da zmiraj bolj ljubim te!

Tukaj zdaj in tam na vekomaj!

Amen.

b) Sv, Rožni venec.

Nauk.

Sveti rožni venec, kakor je zdaj v navadi ,
ima začetnika sv. Dominika, kteremu je sama
Devica Marija rekla: „ Vpelji rožni venec; kajti
pomocek bo zoper mnogotere zlegeIn  papež
Gregorij XVI. pravi: ,,Rožni venec je najbolj

čudoviti pomocek za pokončanje greha , za pri-
dobljenje zgubljene milosti in za počesČenje Božje. (<
— Moli ga rad tudi ti, zlasti ob sabotah in Ma¬
rijinih godovih. Če mogoče, preskrbi si rožni
venec, Jci je blagoslovljen z odpustki sv. Brigite
ali sv. Dominika. Ako na tak rožni venec moliš ,
zadobis pri vsaki jagodi 100 dni odpustka. Ce
jih več skupaj moli, je zadosti, da ima eden iz¬
med njih tak blagoslovljen rožni venec. (Leon X.
1515. Klemen VI. 1714. in Benedikt XIV. 15. ja¬
nuarja 1743).

Rožni venec ima tri dele: veselega, žalost¬
nega in Častitljivega! moli se navadno: veseli del
°d adventa do svečnice; potem žalostni del do
velike noči; in od tam do adventa Častitljivi del.
Najpogosteje vender kristjani molijo žalostni del,
zlasti ob petkih , pri daritvi sv. mate in preje¬
manju sv. zakramentov.

460

Veseli del:

Vera, Oče nas, tri Cešcena si
Marija, kjer pri besedi Jezus do¬
stavljaj :

1. Ivteri naj pomnoži našo vero.

2. Kteri naj potrdi naše upanje.

3. Kteri naj uzge našo ljubezen.

Skrivnosti.

1. Kterega si Devica od sv. Duha

*  spočela.

2. Kterega si Devica v obiskovanju

Elizabete nosila.

3. Kterega si Devica rodila.

4. Kterega si Devica v tempeljnu

darovala.

5. Kterega si Devica v tempeljnu

najšla.

II. Žalostni del.

1. Kteri naj potrdi naš spomin.

2. Kteri naj razsveti našo pamet.

3. Kteri naj omehča našo voljo.

461

Skrivnosti.

1. Kteri je za nas krvavi pot potil.

2. Kteri je za nas krvavo bičan

(gajžlan) bil.

3. Kteri je za nas s trnjem kronan bil.

4. Kteri ja za nas težki križ nesel.
5- Kteri je za nas križan bil.

III. Častitljivi del.*

1. Kteri naj vodi naše misli.

2. Kteri naj vodi naše besede.

3. Kteri naj vodi naše djanje.

Skrivnosti.

1- Kteri je častito od mrtvih vstal.

2. Kteri je častito v nebesa Šel.

3. Kteri nam je svetega Duha poslal.

4. Kteri je tebe, Devica, v nebesa

vzel.

5. Kteri je tebe, Devica, v nebesih

kronal.

Navadno se vsakemu delu še
dostavlja desetka s prošnjo :  Usmili
se vernih duš v vicah.

462

Rožni venček

v čast Marije čistega spočetja.

t Ta venček ima 3 Ocenah, 3 Čast

bodi in 12 CeŠČenasimarij.

Moli se tako:

Prva vrstica: Ceščeno bodi

sveto in neomadeževano spočetje
blažene Device Marije.

1 Oče naš ... 4 Češčena si Ma¬
rija ... 1 Čast bodi . . .

Druga in tretja vrstica: Ravno
tako, kakor prva.

&llO»ltbn .• 300 dni odpustka za vsako-
krat. Popolnoma odpustek pa za celi mesec , ce se
vredno spoveš, sv. obhajilo prejmeš in v namen
sv. Očeta moliš.  — 100 dni odpustka zadobis,
kolikokrat svetinco čistega spočetja Marije Device
pobožno poljubiš in zraven rečeš : 99  02 ]fMari JO 9
bre& madeža spoeeta 9  prani *<*
ti as, hi h tebi pribežimo !“ (Pj  ^
22. rožnika 1855.)

Mali rožni venec

naše ljube Gospe presv. Srca.

Žalostne dogodbe so obudile mnogim za Ma¬
rijino čast gorečim osebam lepo in modro misel ,
in mi jo veseli razširjamo, ker sad bo rodila. Ta

'

463

misel se prav lehko spolni in je v tem , da naši
ljubi Grospej presvetega Srca pogosto darujemo
venec zdihljejev, to je mali rožni venec, s Merim
zamoremo dobiti v malih trenutkih 3700 dni, to
je več kot 10 let odpustkov. Ta mali rožni venec
obstoji iz 33 jagod s tremi oddelki, kteri se ločijo
s  tremi debelejimi jagodami; spominjaj se z glo-
f bokim spoštovanjem 33 let, v kterih je Marija
posebno tukaj na zemlji kraljevala Črez presveto
srce svojega Božjega Sina, kteri ji je bil pokoren.

Moli se tako-le:

Pri svetinji naše ljube Gospe pre¬
svetega Srca se reče:

„Povsod bodi ljubljeno, pre¬
sveto Jezusovo Sree!“

Pri treh debelih jagodah se zdihne:

„ Presveto Srce Jezusovo, usmili
se nas!

Pri drugih jagodah se reče:

„Naša ljuba Gospa presvetega.
Srca, prosi za nas!“

i

(Za vsak zdihljej je podeljenih 100 dni od¬
pustkov.)

c ) i'ešoenje žalostne Matere Božje.

Popolnoma odpustek en dan v letu,
kterega si vsak sam izvoli, dobi tisti,

464

kte.ri dotični dan skoz eno uro pre¬
mišljuje žalost Matere Božje in sv. za¬
kramente. vredno prejme. Siletaiett t'll>
-M. sveč. tS.16.

Mesec Icimovec ali september je
posvečen česčenju žalostne Matere Božje.
Kdor v tem mescu vsak dan s pobož¬
nimi vajami, primernimi molitvami itd.
časti prežalostno Devico, ima vsak dan
mesca  3 00  dni odpustka ; — enkrat pa
popolni odpustek, podnavadnimi pogoji-
[LeonXIII. 27.januar. 1S88.)  — Knjiga,
Jctere se v ta namen hoče posluževati,
mora biti od cerkvene oblasti potrjena.
S a ij  IT. S. tatu/. tmraaiJut  iS5f *'**
26. listopatits  iSf6.

Prošnje do prežalostnega 3Iariji-
nega Srca.

V. 0 Bog, pazi na mojo pomoč!

O. Gospod, hiti mi pomagat!

O prežalostna Mati Marija! 2
najprisrčnejšim sočutjem spominjam
se tiste žalosti, ki jo je občutilo tvoje
nežno srce pri prerokovanju svetega
starčka Simeona. O preljuba Mati!

465

po tem tvojem prežalostnem srcu
prosim te, zadobi mi čednost svete
ponižnosti in dar svetega straha
božjega. Ceščena si Marija . ..

O prežalostna Mati Marija! Z
najprisrčnišim sočutjem spominjam
se tistega straha, ki ga je občutilo
tvoje rahlo čuteče srce takrat, ko si
v Egipt bežala in ondi prebivala. O
preljuba Mati! po tem tvojem pre¬
strašenem srcu prosim te, zadobi mi
čednost svete radodarnosti zlasti do
ubogih, in dar pobožnosti. Ceščena
si Marija . . .

O prežalostna Mati Marija! Z
najprisrčnišim sočutjem spominjam
se tistih skrbi, ki jih je občutilo tvoje
tako skrbno srce takrat, ko si zgu¬
bila svojega ljubega Jezusa. O pre¬
ljuba Mati! po tem tvojem skrbnem
srcu prosim te, zadobi mi čednost
svete čistosti in dar učenosti. Ceščena
si Marija . ..

30

66

O prežalostna Mati Marija! Z
najprisrčnišim sočutjem spominjam
se tiste britkosti, ki jo je občutilo
tvoje materno srce takrat, ko si sre¬
čala Jezusa s težkim križem oblo¬
ženega. O preljuba Mati! po tem
tvojem ljubezni polnem, ocl bolečin
razmesarjenem srcu prosim te, za-
dobi mi čednost svete potrpežljivosti
in dar moči. Ceščena si Marija . ..

O prežalostna Mati Marija! Z
najprisrčnišim sočutjem spominjam
se mučeništva, ki ga je pretrpelo
tvoje pogumno srce takrat, ko si pri¬
čujoča bila pri smrtnem boju Jezu¬
sovem. O preljuba Mati! po tem tvo¬
jem mučenem srcu prosim te, zadobi
mi čednost svete zmernosti in dar
sveta. Ceščena si Marija . . .

O prežalostna Mati Marija! Z
najprisrčnišim sočutjem spominjam
se tiste rane, ktera se je naredila
tudi tvojemu usmiljenemu srcu ta¬
krat, ko so s sulico prebodli Jezu-

4G7

sovo stran in njegovo ljubezni polno
Srce. O preljuba Mati! po tem tvo¬
jem prebodenem srcu prosim te, za-
dobi mi čednost v  bratovske ljubezni
in dar umnosti. Ceščena si Marija...

O prežalostna Mati Marija! Z
najprisrčnišim sočutjem spominjam
se bolečine, ktero je pretrpelo tvoje
ljubeče srce takrat, ko so Jezusa
v  grob položili. O preljuba Mati!
po tem tvojem svetem z največo tugo
napolnjenem srcu prosim te, zadobi
mi čednost, svete gorečnosti in dar
modrosti. Ceščena si Marija...

V. Prosi za nas Devica prežalostna!
0. Da bomo vredni obljub Kristu¬
sovih.

Molimo.

Prosimo te, Gospod Jezus Kri¬
stus! naj zdaj in v naši smrtni uri
pri tvojem usmiljenju prosi za nas
tvoja Mati, preblažena Devica Ma¬
rija, ktere presveto dušo je o tvojem

468

trpljenju meč bolečin presunil. Po
tebi Jezusu Kristusu, Odrešeniku
sveta, kteri z Očetom in svetim Du¬
hom živiš in kraljuješ vekomaj.
Amen.

300 dni odpustka vsakikrat. Pij VII. 14.
pros. 1815.

Venec v čast sedem žalost Matere
Božje.

(S premišljevanjem.)

Da se dobijo odpustki tega venca , treba je
imeti nalašč za to narejen in blagoslovljen molek.
Blagosloviti ga sinejo mašniki iz reda Servitov ,
pa tudi drugi mašniki, kteri imajo to posebno
pravico od papeža ali od viših imenovanega reda.

O moj edini in ljubeznjivi Go¬
spod! Poglej me vsega osramotenega
pred tvojim svetim obličjem v pre¬
mišljevanju mnogih in velikih krivic,
ktere sem ti storil. Prosim te, od¬
pusti mi vse te razžaljenja, ker jih
iz srca, iz čiste ljubezni do tebe
obžalujem in zavoljo tvoje ne¬
skončne popolnosti čez vse zani¬
čujem in zavržem. Kakor želim, da
bi bil rajši tisočkrat umrl, kakor

469

da sem tebe razžalil; tako tudi
trdno sklenem, rajši tisočkrat živ¬
ljenje zgubiti, kakor tebe še kteri-
krat razžaliti. O moj križani Jezus!
resnično voljo imam, kakor hitro bo
mogoče svojo dušo s tvojo drago
krvjo očistiti v zakramentu svete
pokore. — Med tem pa prosim tebe,
preusmiljena Devica, mati milosti
bi pribežališče grešnikov! zadobi
mi po moči svojih prebritkih bo¬
lečin odpuščenje greliov, po kterem
tolikanj hrepenim. Ob enem molim
na papežev namen, da bi deležen
pastal svetih odpustkov, kteri so
podeljeni na tvoj rožni venec, in
upam, da bom tako dosegel odpu-
sčenje (časnih) kazen, ki sem jih za¬
služil s svojimi grehi.

S tem zaupanjem v srcu premiš¬
ljujem prvo bolečino, ktero je ob¬
čutila preblažena Devica in Mati
Božja takrat, ko je v tempelnu svo¬
jega edinorojenega Sina Jezusa pre-

470

srečnemu starčku Simeonu v naročje
položila in iz njegovih ust slišala
besede: „Ta (otrok) ti bode meč
bolečin, kteri bo presunil tvojo du¬
šo," s kterimi besedami je bilo na¬
znanjeno trpljenje in smrt njenega
Sina Jezusa. Oče naš... (enkrat j;
Ceščena si Marija... (sedemkrat).

Drugo bolečino je občutila pre-
blažena Deviea takrat, ko je ona
morala bežati v Egipt, da bi se
umaknila preganjanju brezbožnega
Heroda, kteri je njenega ljubega
Sina hotel umoriti. Oče naš... (en¬
krat);  Ceščena si Marija... (sedem¬
krat).

Tretjo bolečino je občutila pre-
blažena Devica takrat, ko je o veliko¬
nočnih praznikih s svojim ženinom,
svetim Jožefom, in s svojim ljubim
Sinom Jezusom šla v Jeruzalem,
vračevaje se v svojo domačijo pa
svojega edinega ljubljenca pogrešala
in tri dni to zgubo objokovala. Oče

471

naš...  (enkrat)]  Češčena si Ma¬
rija . . . (sedemkrat).

Četrto bolečino je občutila pre-
blažena Devica takrat, ko je srečala
svojega preljubeznjivega Sina Je¬
zusa, ko je, s težkim križem na svo¬
jih nežnih ramah, šel na goro Kal¬
varijo, da bi bil tam križan za naše
zveličanje. Oče naš...  (enkrat);
Ceščena si Marija . . . (sedemkrat).

Peto bolečino je občutila pre-
blažena Device takrat, ko je vidila,
kako je bil njen Sin Jezus povikšan
na trdem lesu svetega križa, kako
je na vseli straneh kri tekla iz nje¬
govega presvetega telesa, in kako
je čez tri ure po hudi smrtni brh¬
kosti umrl. Oče naš...  (enkrat);
Ceščena si Marija . . . (sedemkrat).

Šesto bolečino je občutila pre-
hlažena Devica takrat, ko so nje¬
nemu ljubljenemu Sinu s sulico
stran prebodli, ga s križa sneli in
v  njeno najčistejše naročje položili.

472

Oče naš . . . (enkrat);  Češčena si
Marija. .. (sedemkrat).

Sedmo in zadnjo bolečino je ob¬
čutila preblažena Devica Marija,
naša gospa, posebna besednica svo¬
jih služabnikov in vseh ubogih greš¬
nikov, takrat, ko je vidila presveto
telo njenega Sina Jezusa v grob
položiti. Oče naš... (enkrat);  Ce-
ščena si Marija .. . (sedemkrat).

Zdaj se moli še ,,trikrat Češčena
si Marija"... na čast svetim solzam,
ktere je Marija prelivala v svojih bole¬
činah, da bi Bog dodelil milost resnič¬
nega kesanja in svetih odpustkov. Potem:

V. Prosi za nas, o prežalostna De¬
vica !

O. Da bomo vredni obljub Kristu¬
sovih.

Molimo.

Prosimo te, Gospod Jezus Kri¬
stus ! naj zdaj iu v uri naše smrti
pri tvojem usmiljenju prosi za nas
tvoja Mati, preblažena Devica Ma-

473  '

rija, ktere presveto dušo je o tvo¬
jem trpljenju meč bolečin presunil.
Po tebi Jezusu Kristusu, Odreše¬
niku sveta, kteri z Očetom in svetim
Duhom živiš in kraljuješ vekomaj.
Amen.

10 let odpustka kolikorlcrat se po vredno
prejetih sv. zakramentih Jezusu, Mariji ali ka¬
kemu svetniku na čast kako dobro delo opravlja ,
ako se m,olek pri sebi nosi in pogostoma ta rožni
venec moli. 200 let odpustka, oko se po vredni
s povedi ta rožni venec in nekoliko na papežev
namen moli. Popolnoma odpustek : 1) enkrat v
mesecu z navadnimi pogoji brez obiskanja cerkve ,
°ko se moli .vel mesec vsak dan; 2) enkrat-v letu ,
kadar se po vredno prejetih sv. zakramentih ta
rožni venec moli , če je kdo imel navado štirikrat
vsak teden v letu ga opravljati. Klemen XII. 12.
ffrudna 1734.

Samo sv. rožni venec 7 žalosti Ma¬
rije Device

moli tako:

P Kterega si, Devica žalostna, pri
prerokovanju Simeona premišlje¬
vala.

2. S kterim si, Devica žalostna, v
Egipt bežala.

474

3. Kterega si, Devica žalostna, v
tempeljnu zgubila.

4. Kterega si, Devica žalostna, s
težkim križem obloženega sre¬
čala.

5.  Kterega si, Devica žalostna, na
križu umreti vidila.

6. Kterega si, Devica žalostna, s
križa vzetega v svoje naročje
sprejela.

7. Kterega si, Devica žalostna, do
pokopališča spremila.

(Upnntfm t Vsaka skrivnost ima 1 Ooe-

naš in 7 Oešcenasimarij. K koncu se molijo se

3 česčenntnnrije in *e pri •••it’-

*H*“ pristavi:

Kterega si, Devica žalostna, z

grenkimi solzami objokovala.

d) Zalivala Mariji Ileviri.

(Od sv, Bonaventura.)

Tebe Marija hvalimo mater
božjo, tebe priznavamo devico.

Tebe časti vesolni svet hčer

475

večnega Očeta in nevesto svetega
Duha.

Tebi služijo v ponižnosti vsi
angelji, nadangelji in poglavarstva.

Tebe vbogajo vse oblasti in
moči nebeške in vsa gospodstva.

Tebe se radujejo vsi troni,
Kerubini in Serafini.

Tebi pojejo neizrekljivo milo
v si zveličani duhovi:

Sveta, sveta, sveta si o Marija,
božja mati in devica!

Nebesa in zemlja so polne veli¬
častva tvojega rojenca.

Častiti zbor aposteljnov te hvali
enoglasno mater stvarnikovo.

Izvoljena truma mučencev te
slavi mater Kristusovo.

Krasna vojska spozuovavcev
te imenuje tempelj presvete Trojice.

Ljubeznjivo društvo devic vzvi-
snje te izgled svojega devištva.

476

Ves nebeški dvor časti tebe
kraljico nebeško.

Tebe časti in kliče po celem
svetil sveta cerkev:

Mater božjega veličastva,

Pravo vse časti vredno porod¬
nico kralja nebeškega,

Sveto, milo, in sladko mater.

Ti si gospa angeljev.

Ti si vrata v svetli raj.

Ti si lestvica do nebes.

Ti si Staniča veličastnega kralja.

Ti si vir smilečnosti.

Ti si pribežališče grešnikov.

Ti si mati Zveličarjeva.

Ti si v odrešenje človeškega
roda v svojem telesu spočela sina
božjega.

Po tebi je zmagan stari sovraž¬
nik in vernim odprto nebeško kra¬
ljestvo.

Ti sediš s svojim Sinom na des¬
nici Očetovi.

477

O Devica Marija! prosi ga za
nas, ki pride nas sodit.

Prosimo te, da prideš na pomoč
nam tvojim služabnikom rešenim po
predragi krvi tvojega sina.

Poskrbi nam, o preblaga devica!
da dobimo s tvojimi služabniki pla¬
čilo v večnem zveličanju.

Zveličaj nas, o Gospa, da se
vdeležimo tvoje delšine.

Vodi nas, in peljaj nas v zveli¬
čano večnost.

O dobrotljiva Devica, vse svoje
žive dni se ti vklanjamo.

In želimo, da bi te v srcu in be¬
sedi pobožno hvalili na vekomaj.

Blagovoli, o Marija, nas o var¬
ati greha zdaj in vsikdar.

Vsmili se nas, mati smilečna,
usmili se nas.

Pomagaj nam po svoji veliki
smilečnosti, ker se popolnoma na te
zanašamo, o presladka Devica!

478

V tebe upamo premila Devica,
varuj nas vekomaj.

Tebi gre hvala, oblast, moč in
čast na vse veke. Amen.

V. Stori me vrednega te častiti, pre¬
sveta Devica!

O. Daj mi moč zoper tvoje sovraž¬
nike !

Molimo.

Dodeli nam svojim služabnikom,
prosimo, o Gospod Bog! da vedno
zdravje na duši in telesu vživamo,
in da bomo, po častitih prošnjah
svete Marije vselej Device, sedanje
žalosti rešeni, in večnega veselja
deležni. Po Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

V. Božja pomoč ostani vselej pri
nas.

O. Amen.

v

Oče naš... Cešcena si Marija.. ■
Čast bodi...

—c<&2$o-

10. Češčenje sv. Jožefa.

Devet dnevnica k sv. Jožefu.

Devetdnevna pobožnost
k prazniku sv. Jožefa ali v kaki posebni stiski
in nadlogi k sv. Jožefu.

Ako si ljubi moj kristjan, v kaki posebni
veliki stiski in nadlogi, ali te kaka posebna ne¬
sreča zadene, obrni se k svetemu Jožefu in moli
sledečo molitvico in litanije sv. Jožefa. To po¬
božnost opravi skozi devet dni vsaki dan. Pri-
tr 9«j si kak grižljej, kako jed, ali kako veselje
v čast sv. Jožefu; davaj ubogajme in sprejmi prav
goreče med časom te pobožnosti sv. zakramente.

Molitev.

O preljubi sv. Jožef! moje ve¬
liko zaupanje, ki ga imam do tebe,

480

me naganja, da se v tej svoji veliki
potrebi in nadlogi zaupno k tebi
obrnem in te pomoči prosim. Vsaj
za Marijo, prečisto Devico, ne po¬
znam nobenega večjega in boljšega
prijatelja ne v nebesih ne na zemlji,
ki bi mogel pomagati, razim tebe-
O sv. Jožef! ti in Marija mi od
ljubega Jezusa lehko sprosita in
dosežeta vse, kar koli potrebujem.
Jezus sam ti je bil pokoren in te
ljubi bolj, kakor vse druge svetnike.
Sprejmi tedaj mojo ponižno prošnjo,
o sv. Jožef, in položi jo pred prestol
božjega Veličastva. Mnogim in mno¬
gim si že pomagal iz največili za¬
dreg, zatorej te prosim, pomagaj
tudi meni, kakor si drugim po¬
magal. To te prosim po sladkem
Srcu Jezusa in Marije. O dobrotljivi
sv. Jožef! usliši moj glas in ne do¬
pusti, da bi se povrnil brez tolažbe
od tebe. Pri vsem tem pa se naj ven-
der zgodi sveta Božja volja. Amen.

481

Litanije sv. Jožefa.

Gospod, usmili se nas!
Kristus, usmili se nas !
Gospod, usmili se nas!
Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogočni Bog, —
usmili se nas!

Sin, vsega sveta rešnji Bog, —
usmili se nas!

Sveti Duh, resnični Bog, — usmili

se nas!

Sveta Trojica, en sam Bog, —
usmili se nas!

Sveta Marija,

Sveti Jožef, sin Davidov,

Sveti Jožef, deviški ženin De¬
vice Marije,

Sveti Jožef, gospodar svete
družine,

Sveti Jožef, rednik Jezusov,

Sveti Jožef, vodnik Jezusu in
Mariji na ptujcm,

31

prosi za nas!

482

Sveti Jožef, ponižni tesar,

Sveti Jožef, dobri in zvesti
hlapec,

Sveti Jožef, pravični mož,

Sveti Jožef, posnemavec Jezusa
in Marije,

Sveti Jožef, od Boga poskušeni
mož,

S veti Jožef, ogledalo ponižnosti,
Sveti Jožef, lilija neomadeže-
vane čistosti,

Sveti Jožef, patron notranjega
življenja,

Sveti Jožef, varil svete cerkve,
Sveti Jožef, delivec milosti,

Sveti Jožef, naš pomočnik,

Sveti Jožef, ki si v rokah Je¬
zusa in Marije umrl,

Sveti Jožef, priprošnjik umira¬
jočim,

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe
sveta; prizanesi nam, o Gospod.
Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe
sveta; usliši nas, o Gospod!

prosi za nas!

483

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe
sveta; usmili se nas, o Gospod!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Oče naš . . . Ceščena si Marija . . .

Molimo.

Vsegamogočni, večni Bog, naš
Gospod in Zveličar Jezus Kristus,
kteri si sv. Jožefa svoji ljubeznjivi
Materi, Devici Mariji, za ženina
odločil in za svojega zvestega varlia
izvolil; ponižno te prosimo, dodeli
nam, da bomo po njegovi prošnji in
zasluženju tukaj v pravem miru
živeli, in po tem življenju k več¬
nemu gledanju tvojega Božjega
obličja pripeljani. Ki živiš in kra-
ijuješ z Bogom Očetom v edinosti
sv. Duha, Bog na vekomaj. Amen.

b) Molitev na čast sedmeri žalosti
*•» sedmeremu veselju sv. Jožefa.

Prečisti ženin presvete Device
Marije, častiti sveti Jožef! Kakor

31 *

484

velika je bila skrb in britkost tvo¬
jemu srcu, ko nisi vedel, bi li svojo
neomadeževano nevesto k sebi vzel
ali jo zapustil; tako nepopisljivo je
bilo tvoje veselje, ko ti je angelj
Gospodov razodel visoko skrivnost
včlovečenja Sina Božjega. — Po tej
tvoji žalosti in po tem tvojem ve¬
selju te prosimo, tolaži naše duše
zdaj in v smrtnih britkostili s to¬
lažbo pravičnega življenja in svete
smrti, ktera naj bo tvoji smrti po¬
dobna, ki si umrl vpričo Jezusa in
Marije.

Oče naš... Ceščena si Marija.. •
Čast bodi...

Presrečni očak, častiti sv. Jožef,
izvoljeni rednik včlovečene Besede!
Žalost, ki si jo občutil takrat, ko je
bilo Dete Jezus v toliki revščini
rojeno, se je kar v nebeško radost
spremenila, ko si zaslišal hvalno
petje angeljev in vidil slavo razsvet¬
ljene svete noči. — Po tej tvoji

485

žalosti in po tem tvojem veselju te
prosimo, zadobi nam milost, da bomo
po dokončanem potovanju tega živ¬
ljenja vredni, slišati hvalno petje
angeljev in vživati svetlobo nebeš¬
kega veličastva v

v  Oče naš ... Ceščena si Marija ...
Past bodi. . .

Pokorni spolnovavec Božje po¬
stave, častiti sveti Jožef! Predraga
kri, ktero je pri obrezovanju prelilo
Pete Božje, naš Zveličar, je v žalost
vtopilo tvoje srce; ime „Jezus" pa,
Detetu dano, ga je kmalo zopet na¬
polnilo s tolažbo in veseljem. — Po
tej tvoji žalosti in po tem tvojem
veselju te prosimo, zadobi nam mi¬
lost, da se ves čas svojega življenja
vsega greha obvarujemo, in s pre¬
svetim imenom „Jezus“ v srcu in
na jeziku veseli iz tega življenja se
ločimo.

v  Oče naš... Češeena si Marija...
Čast bodi. ..

486

Prezvesti svetnik, častiti sveti
Jožef, ki si se vdeležil skrivnosti
našega odrešenja! Simeonovo pre¬
rokovanje o Jezusovem in Marij nem
trpljenju ti je napravilo smrtne bo¬
lečine ; pa s svetim veseljem se je
napolnilo tvoje srce, ko si spoznal
zveličanje in častitljivo vstajenje ne-
številnih duš, ktero ima po ravno
tistem prerokovanju biti nasledek
tega trpljenja. — Po tej tvoji ža¬
losti in po tem tvojem veselju te
prosimo, zadobi nam milost, da bomo
prišteti njim, ki bodo po zaslugah
Jezusovih in na priprošnjo Marijino
enkrat častitljivo od smrti vstali.

Oče naš... Ceščena si Marija. • •
Čast bodi . . .

Najskrbniši varh in prisrčni pri-
jatelj včlovečenega Sina Božjega,
častiti sveti Jožef! Koliko si se tru¬
dil, da si Sina Najvišjega hranil in
redil, zlasti takrat, ko si moral ž njim
bežati v Egipt, pa kolika je bila

487

tudi tvoja tolažba, ko si svojega
Boga vedno pri sebi imel in vidil,
kako so pred njim na tla padali
egiptovski maliki. — Po tej tvoji
žalosti in po tem tvojem veselju
te prosimo, zadobi nam milost, da
s skrbnim ogibanjem nevarnih
priložnost od sebe odvračujemo pe¬
klenskega sovražnika, da se v naših
srcih zrušijo vsi maliki posvetnega
navezovanja, da se popolnoma Je¬
zusu in Mariji vdamo, in le za njih
živimo in ž njima srečno umrjemo.
v  Oce naš... Ceščena si Marija...
Čast bodi...

Pozemeljski angelj, častiti sveti
Jožef! Stermeče si gledal, kako je
kralj nebeški tvojim migljejem bil
pokoren. Ko si se vrnil iz Egipta,
je bilo tvoje veselje skaljeno zavoljo
strahu pred Arhel a jem ; angelj pa
te je potolažil in vesel si z Jezusom
in Marijo prebival v Nazaretu. —
Po tej tvoji žalosti in po tem tvo-

488

jem veselja te prosimo, zadobi nam
milost, da bodo naša srca proste
vsega škodljivega straha, in da
vedno mir dobre vesti vživamo, da
z Jezusom in Marijo sklenjeni varno
živimo in ž njima združeni iz tega
življenja se ločimo.

Oče naš ... Češčena si Marija...
Čast bodi. ..

Podoba vse svetosti, častiti sveti
Jožef! Ko si bil brez svojega zadol-
ženja Dete Jezusa zgubil, si g a z
veliko žalostjo tri dni iskal; pa z
veseljem in radostjo si v tempeljnu
med učeniki našel zopet Njega, kije
življenje tvoje. Po tej tvoji žalosti
in po tem tvojem veselju te pro¬
simo, s srcem in z ustmi, govori za
nas, da nikdar z velikim grehom
Jezusa ne zgubimo. Ako bi se pa v
našo preveliko nesrečo vender to
zgodilo, sprosi nam milost, da ga z
nepretrgano bolečino tako dolgo
iščemo, da ga zopet najdemo in nje-

489

gove milosti se veselimo, zlasti v
smrtni uri, da v nebesa pridemo, g a
vso večnost tam vživamo in s teboj
vred slavo njegovega usmiljenja pre¬
pevamo.

v  Oče naš... Ceščena si Marija...
Čast bodi. . .

Jezus je nastopil takrat svoje
trideseto leto, in menili so, da je sin
Jožefov.

V. Prosi za nas, sveti Jožef!

O. Da vredni postanemo obljub Kri¬
stusovih.

Molimo.

O Bog, kteri si v svoji neizrek¬
ljivi previdnosti blagovolil svetega
Jožefa svoji presveti porodnici že¬
nina izvoliti, prosimo Te, dodeli, da
bomo vredni njega imeti priprošnika
v nebesih, kterega kot svojega varlia
častimo na zemlji; kteri živiš in
kraljuješ od vekomaj do vekomaj.
Amen.

490

100 dni odpustka enkrat na dan; 300 dni
odpustka: a) ob sredah , b) vsak dan devetdnev-
nice, k prazniku sv. Jožefa in k prazniku varstva
sv. Jožefa , c) prvih sest nedelj med sedemnedeljsko
pobožnostjo v čast sv. Jožefa s popolnim odpustkom
zadnjo nedeljo po vredno prejetih sv. zakramentih.
Popolnoma odpustek: a) na imenovana dva praz¬
nika po vredno prejetih sv. zakramentih, ako seje
devetdnevnica pred njima opravljala , b) vsako
nedeljo med sedemnedeljsko pobožnostjo z navad¬
nimi pogoji, c) enkrat v mesecu z navadnimi po¬
goji brez obiskanja cerkve , ako se cel mesec moli
vsak dan. Pij IX. 1. sveč. 1847.

Molitev po dokončani devetdnevni
pobožnosti.

Glej, o sv. Jožef! opravil sem
svojo devetdnevno pobožnost tebi v
čast. Prosim te tedaj pri vsem, kar
ti je v nebesih in na zemlji ljubo in
drago, prosim te po zasluženju svete
Terezije, da sprejmeš mojo ponižno
prošnjo in da uslišiš mene ubogega
grešnika. Jezus, naš Gospod in
Zveličar, ti je bil na zemlji pokoren,
gotovo te bo uslišal tudi v nebesih,
česar ga bodeš prosil. — O daruj
mu vsa svoja dela in opravila v ta
namen, da se Jezus mene ubogega

491

grešnika usmili. A ko bi pa moja
prošnja bila morebiti zoper Božjo
čast, ali pa moji duši v škodo, sprosi
mi potem kako drugo milost, ki je
v zveličanje moje duše in v blagor
mojega telesa neobhodno potrebna.
Oziraj se dobrotljivo iz nebes na-me
svojega rejenca in sprosi mi od
ljubega Boga vse, kar mi je po¬
trebno za sveto življenje ; spodba-
daj me, da bom resnično posnemal
tvoj izgled, Boga ljubil čez vse po¬
svetne dobrote, bližnjega pa z be¬
sedo in v djanju kakor sebe. Tvo¬
jemu srcu, o sv. Jožef, priporočim
sebe in vse uboge duše v vicah. Amen.

Za čistost.

O sv. Jožef! jaz ponižno tvoje
dete, ti priporočim čistost svoje duše
in svojega telesa ter te prosim po
neskončni tvoji ljubezni, ki si jo
imel do Jezusa in Marije, da me
priporočiš Jezusu Kristusu, čistemu

492

Jagnjetu, in njegovi presveti Materi
Mariji, ki je Kraljica vseh devic.
Ne dopusti, o sv. Jožef, da bi oskru¬
nil svojo dušo ali pa telo z gerdim
in nečistim življenjem. Kakor hitro
me vidiš v kaki nevarnosti zoper
čistost, berž mi teci pomagat, da se
bojujem zoper vse nečiste skušnjave,
posebno zoper nečiste misli, želje,
govore in djanja, in da v vseh ne¬
varnostih zoper sveto čistost brez
odloga klicem tebe, Jezusa in Ma¬
rijo na pomoč.

Sprosi mi milost, da sovražim
vse nečiste misli in govore. Vdihni
mi tak stud in tako sovraštvo do
nečistosti, kakor si ga ti do nje
občutil vse svoje žive dni. Spomni
me na peklenski ogenj, na križa¬
nega Jezusa; podeli mi strah Božji
in užgi v meni ogenj svete ljubezni
do Boga.

Dodeli mi moč, da prav in po-
gostoma molim, svoje telo in meseno

493

poželenje krotim, da čertim vso ne¬
snago in se hudobnih tovaršij mar¬
ljivo ogibljem ter sveto nedolžno
življenje ohranim. Amen.

Oče naš... Ceščena si Marija...

Po tvojem brezmadežnem spo¬
četju in čistem življenju prosim te, o
Marija, iz ljubezni do sv. Jožefa
obvaruj me duha nečistosti v imenu
Boga j* Očeta, in Sina j* in svetega
t Duha. Amen.

9 -

Molitev k sv. Jožefu za sv. Cerkev.

Premogočni očak, sveti Jožef,
varh vesoljne Cerkve, ktera je zmi-
rom k tebi klicala v svojih potrebah
in nadlogah; ozri se milostno z vi¬
sokega sedeža svoje slave na kato¬
liški svet! Pogled na bolečine skriv¬
nostne neveste Kristusove (svete
Cerkve) in njenega poglavarja, ki
ju preganjajo mogočni sovražniki,
naj gine tvoje očetovsko srce. Po
tistih grozovitih bolečinah, ki si jih

494

pretrpel na zemlji, obriši solze ča¬
stitemu papežu ; brani in reši ga, in
sprosi pri (Bogu) darovavcu mira in
ljubezni, da po razdjanihzopernostih
in vseli zmotali sveta Cerkev varno
in brez zapreke Bogu služi.

(100 dni odpustka enkrat na dan. Leon
XIII. 4. susca 1882.)

Pesem na čast sv. Jožefu.
Kdor srečno tukaj če živeti,
Zveličano kedaj umreti,

Naj išče prav pogostoma
Pomoči s vet’ga Jožefa.

Marije ženin zaročeni,

Rednik je Jezusov češčeni;
Pravičen, zvest, nedolžen je,
Kar prosi on, doseže vse.

Kdor srečno tukaj če živeti,
Zveličano kedaj umreti,

Naj išče prav pogostoma
Pomoči svet ga Jožefa.

Ko Detice leži na slami,

On moli ga v ljubezni sami,

495

O begu varuje zvesto,

O zgubi išče prebritko.

Kdor srečno tukaj če živeti,
Zveličano kedaj umreti,

Naj išče prav pogostoma
Pomoči svetga Jožefa.

Gospodu, ki je Stvarnik večni
Je varuh sedaj Jožef srečni;
Mu strežnik je za vsaki čin
Očeta večnega zdaj Sin.

Kdor srečno tukaj če živeti,
Zveličano kedaj umreti,

Naj išče prav pogostoma
Pomoči svetga Jožefa.

Se bliža smrt, pa ni se bati,
Ker Jezus in Marija Mati
Sta hladna Jožefa pomoč,

Je hladna njemu smrtna noč.

Kdor srečno tukaj če živeti,
Zveličano kedaj umreti,

Naj išče prav pogostoma
Pomoči svet ga Jožefa.

496

v

Čast bodi Očetu in Sinu in sve¬
temu Duhu.

Kdor srečno tukaj če živeti,
Zveličano kedaj umreti,

Naj išče prav pogostoma
Pomoči svetga Jožefa.

Glejte, zvesti in modri hlapec,
kterega je Gospod postavil čez svojo
družino!

V. Prosi za nas sveti Jožef!

O. Da vredni postanemo obljub Kri¬
stusovih.

Molimo.

O Bog, kteri si v svoji neizrek¬
ljivi previdnosti blagovolil svetega
Jožefa svoji presveti porodnici že¬
nina izvoliti; prosimo te, dodeli, da
bomo vredni, njega imeti pripros-
nika v nebesih, kterega kot svojega
varlia častimo na zemlji; kteri živiš
in kraljuješ od vekomaj do vekomaj.
Amen.

(365 dni odpustka vsakikrdt. Pij VH-
6. kim, 1804.)

497

Zdililjeja k sv. Jožefu.

Sveti Jožef, prijatelj Božjega
Srca, prosi za nas !

(100 dni odpustka enkrat na dan. Pij IX.
3. voznika 1874J

O sveti Jožef, daj, da bomo ne¬
dolžni v teku svojega življenja in
vsikdar zvesti si tvojega varstva!

(300 dni odpustka enkrat na dan. Leon
XIII. 18. sušca 1882.)

---

11. Češčenje sv. Alojzija.

Devetdnevna pobožnost k svetemu
Alojziju.

Moli skoz devet dni vsak dan sledečo mo-
titev in litanije, da ti sprosi sv. Alojzij dar Čisto¬
či moc zoper skušnjave, stanovitnost v dobrem,
pravo spolcornost in pobožnost do križanega
dezusa.

Vsakdanja molitev k sv. Alojziju.

O sv. Alojzij, angeljski mlade-
neč, izgled popolne nedolžnosti in
deviške čistosti! sprejmi milostno
od nevrednega svojega služabnika

32

498

srčno počeščenje, ktero zaslužiš za-
volj prečudežnih čednost in visoke
svetosti. Tudi danes te zvolim svo¬
jega varlia in te ponižno prosim,
pomagaj mi ohraniti dušno in te¬
lesno čistost: uči me goreče moliti
in spokorno živeti. Vedno te želim
častiti in ljubiti; zatorej me sprejmi,
o milostni moj zavetnik ! za vselej
med svoje služabnike; podpiraj me
v vsili opravilih, napeljuj me k po¬
božnemu življenju in varuj me vseh
nevarnost. Tebi se izročim, ne za¬
pusti me, o sv. Alojzij, v življenju in
v s m er ti.

O Gospod! užgi naša srca z
ognjem sv. Duha, da bomo vneti od
žarkov Božje ljubezni po zgledu sv.
Alojzija premagali vse skušnjave
zoper čistost in tebi služili s čistim
srcem.

O vsegavedni Bog! ti znaš in
veš, kako nezmožen je človek brez
tvoje pomoči; dodeli nam po pros-

499

njah sv. Alojzija brambo in mogočno
varstvo, da bomo tudi mi kakor on
zavarvani nečistih skušnjav in po-
željivosti mesa, ter očiščeni vseh
nespodobnih misel in želj.

Vsegamogočni, večni Bog! ki
vlivaš v naša srca z milostjo sv.
Duha darove svojih dobrot; dodeli
nam po zasluženju in prošnji sv.
Alojzija stanovitnost v dobrem, da
nikoli ne zgubimo z nepokorščino
do tebe zveličavne tvoje ljubezni,
temuč vedno skrbno hranimo in go¬
reče spolnujemo vse svete želje, ki
nam jih v naših srcih oživlja in

obuja neskončna tvoja milost.

O najsvetejši in pravičniši Bog!
z  grozo in strahom spoznamo, da
nas obsodi izgled nedolžnega spo¬
kornika sv. Alojzija zavolj naše ne¬
pokornosti pred obličjem tvoje pra¬
vičnosti v večno pogubljenje. On,
v es čist, ki greha poznal ni, se je
ojstro pokoril vse življenje in je

500

resnično križal in terl deviško svoje
meso; mi grešniki, pa ki imamo to¬
liko hudobij na vesti in tako po¬
željivo, duhu uporno meso, mi no¬
čemo celo nie slišati od pokore!

Omehči tedaj, o Bog! trda naša
srca; odvzemi nam lahkomišljenost
in vdihui nam duha spokornosti in
zatajevanja; primrzi in pristudi nam
posvetne sladkosti, in daj nam edino
veselje, edino polajšanje samo v gor¬
kih solzah nad storjenimi grehi in v

vernem spolno vanju tvoje volje,da bo -

mo po potu pokore svoj večni namen
dosegli, ker smo nedolžnost zgubili.

O sv. Alojzij ! ki si točil srčne
solze milovanja ob spominu in po¬
gledu križanega Jezusa: užgi moje
mrzlo, neobčutljivo srce z ognjem
svoje ljubezni, in sprosi mi solze
milovanja do križane ljubezni, da
me pretrese ob vsakem spominu ali
oziru na sv. križ strašna, pa zveli¬
čavna misel: „Toliko je moral sam

501

Bog zavoljo mojih grehov trpeti, in
jaz grozovitnež še vedno ponavljam
vse strašne muke z vsakim smrtnim
grehom.“ Ta misel me ho varovala
vsili grehov, ter mi vnemala lju¬
bezen do trpečega Zveličarja. Za¬
torej jo budi in živi, o sv. Alojzij!
vedno v meni, in užigaj in množi mi
ljubezen in milovanje do križanega
Jezusa, da se spremeni moja žalost
v večno radost v nebesih. Amen.

Litanije sv. Alojzija.

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas !

Gospod, usmili se nas!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogočni Bog,
usmili se nas!

Sin, vsega sveta rešnji Bog, usmili
se nas!

Sv. Duh, resnični Bog, usmili se nas!
Sv. Trojica, en sam Bog, usmili se nas!

502

Sv. Marija,

Sv. Alojzij,

Sv. Alojzij, služabnik Marije,
Sv. Alojzij, angeljski mladeneč,
Sv. Alojzij, zgled mladosti,

Sv. Alojzij, zgled čistosti in ne¬
dolžnosti,

Sv. Alojzij, zgled pobožnosti,
Sv. Alojzij, zgled spokornosti
in zatajevanja,

Sv. Alojzij, zgled vseh čednost,
Sv. Alojzij, kioč jezuitovskega
reda,

Sv. Alojzij, dar ljubezni do bliž¬
njega,

Sv. Alojzij, ljubitelj vboštva,
Sv. Alojzij, zanieevavec zemelj¬
skih dobrot,

Sv. Alojzij, popolni gospodar
svojih počutkov,
Sv.Alojzij,oj8tri spokornik brez
greha,

Sv. Alojzij,premagavec svojega
mesa,

503

Sv. Alojzij, goreči seraf do pre¬
svetega Telesa,

Sv. Alojzij, žareča ljubezen do
križanega Jezusa,

Sv. Alojzij, najpokorniši vik-
šim,

Sv. Alojzij, najponižniši v časti
in slavi,

Sv. Alojzij, najpotrpežljivši v
težavah,

Sv. Alojzij, najpriljudniši in naj-
krotkejši do bližnjega,

Sv. Alojzij, zvesti pomočnik
svojim služabnikom,

Sv. Alojzij, dobrotnik ubogih,
Sv. Alojzij, strežnik bolnikov.
Sv. Alojzij, varh čistosti in ne¬
dolžnosti,

Sv. Alojzij, pomočnik greš¬
nikom,

Sv. Alojzij, svetovavec ob vo-
litvi stanu,

Sv. Alojzij, pribežališče v vseh
potrebah,

prosi za nas!

504

Da tvoj izgled posnemamo,

Da nam Bog oživi vero, upanje
in ljubezen,

Da nam Bog podeli sv. strah
pred grehom,

Da nam Bog podari čistost in
potrebne čednosti,

Da nam Bog podari pravo mo¬
litev in premišljevanje,

Da povzdignemo svoje misli k
nebeškim željam,

Da goreče ljubimo Jezusa v
presvetem rešnem Telesu,
Da vredno prejemamo Jezusa
pri sv. Obhajilu,

Da nas sprejme Marija v po¬
sebno svoje varstvo,

Da djansko ljubimo Boga in
bližnjega,

Da nas pripelje Bog k pravi
pokori,

Da ostanemo stanovitni do
konca,

prosi za nas!

505

Da nam olajša Bog smrtne bole¬
čine, prosi za nas!

Da nam bo Jezus milostni sod¬
nik, prosi za nas!

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe
sveta; prizanesi nam, o Gospod!
Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe
sveta; usliši nas, o Gospod!
Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe
sveta; usmili se nas, o Gospod!
Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš... Češčena si Marija...
Prosi za nas, sv. Alojzij !

Da vredni postanemo obljub Kri¬
stusovih.

Molimo!

Vsegamogočni, milostljivi Bog!
ki si tako obilno razlil zaklade
svojih milost v srce svojega služab¬
nika sv. Alojzija, da se ja obdan od

506

vseli dobrot in mičnost tega sveta
vender čistega ohranil od nečimer-
nosti in zemeljskih želj, ter je hre¬
penel samo po nebeških dobrotah;
prosimo te ponižno, in zaupno zdihu¬
jemo k tvoji milosti, dodeli nam po
prošnjah in zasluženju sv. Alojzija,
da bomo tudi mi tukaj na zemlji
nepremagani od slabih izgledov tebi
zvesto služili, tam v nebesih pa te
večno uživali. Amen.

Molitev v praznik sv. Alojzija.

O sv. Alojzij, ti angeljski mla-
deneč, izgled popolne nedolžnosti in
čistosti! priporočim ti jaz najne-
vredniši služabnik danes čistost
svoje duše in svojega telesa. Ponižno
te prosim, priporoči me zavolj tvoje
angeljske čistosti nebeškemu Jag¬
njetu, Jezusu Kristusu in njegovi
presveti Materi, Gospej njegovega
presvetega Srca. Oh, nikar ne do¬
pusti, da bi se jaz kdaj oskrunil s

507

kakim madežem nečistosti: temuč,
kadar me vidiš v skušnjavi ali v
nevarnosti greha, odženi tedaj iz
mojega srca vse nečiste misli in
želje, obudi takrat v meni spomin
na večnost in na križanega Jezusa,
vtisni mi globoko v srce čutila sv.
Božjega straha in vnemi me z Božjo
ljubeznijo, da bom tebe na svetu
posnemal, in vreden enkrat s teboj
Boga v nebesih z obličja v obličje
gledati in uživati. Amen.

-- -c4£ 2£>o- ----

v

12. Ceščenje svetega Frančiška
Serafinskega.

Litanije v čast svetega Frančiška.

Gospod, usmili se nas!
Kristus, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

508

Oče nebeški, vsegamogočni Bog,
usmili se nas!

Sin, vsega sveta rešuji Bog, usmili

se nas

Sveti Duh,  resnični Bog, usmili

se nas!

Sveta Trojica, en sam Bog, usmili

se nas

SvetaMarija, kraljieaAngeljev!

Sveta Marija, pribežališče greš¬
nikov,

Sveti Frančišek, serafinski oče,

Sveti Frančišek, oče ubogih v
duhu,

Sveti Frančišek, zavoljo tvo¬
jega svetega življenja hvale
vredni svetnik,

Sveti Frančišek, z ranami Je-

Z/l

CS

ei

CS3

Z/l

o

zusa Kristusa zaznamovani
svetnik,

Sveti Frančišek, častivec pre¬
svete Trojice,

Sveti Frančišek, besednik ver¬
nih kristjanov,

Sveti Frančišek, svetim oča¬
kom enaki,

Sveti Frančišek, z duhom pre¬
rokov napolnjeni,

Sveti Frančišek, vreden apo-
steljnom prištet biti,

Sveti Frančišek, mučenec svete
ljubezni,

Sveti Frančišek, v zasluženju
svetim škofom enaki,

Sveti Frančišek, deviško čisti
na duši in telesu.

Sveti Frančišek, velik prema-
govavec sveta,

Sveti Frančišek, močni gospo-
dovavec samega sebe,

Sveti Frančišek, dragi kamen
v kroni svetnikov,

Sveti Frančišek, pomočnik v
potrebah in stiskah,

Sveti Frančišek, razveselje¬
vanje umirajočih,

Sveti Frančišek, varh svojih
častivcev,

510

Sveti Frančišek, stanovitni pre-
magovavec mesa,

Sveti Frančišek, srečni prema-
govavec hudiča,

Sveti Frančišek, zmagovavec
vse hudobije,

Sveti Frančišek, učenik pokor¬
ščine,

Sveti Frančišek, zgled čistosti, ■

Sveti Frančišek, učenik prave
ponižnosti,

Sveti Frančišek, pomoč bolni- •
kov,

Sveti Frančišek, razveselenje
žalostnih,

Sveti Frančišek, spreobrače-
vavec nevernikov,

Sveti Frančišek, strah peklen¬
skim duhovom,

Sveti Frančišek, obuditelj mrt¬
vih,

Sveti Frančišek, angelj v člo¬
veški podobi

prosi za nas!

511

Bocli nam milostljiv; prizanesi nam,
o Gospod!

Bodi nam milostljiv; usliši nas, o
Gospod!

Na prošnjo svetega Frančiška,
posvetne ljubezni,

Na prošnjo svetega Frančiška,
poželenja mesa,

Na prošnjo svetega Frančiška,
napuha,

Na prošnjo svetega Frančiška, I
nepokorščine,

Na prošnjo svetega Frančiška,
prevelike žalosti in brh¬
kosti,

Na prošnjo svetega Frančiška,
krivovere,

Na prošnjo svetega Frančiška,
nevere,

Na prošnjo svetega Frančiška,

__ skušnjav hudega duha,

Na prošnjo svetega Frančiška,
hudih bolezen,

Mi grešniki, prosimo te, usliši nas!

reši nas, o Gospod!

512

Da bi po zgledu svetega Fran¬
čiška ponižni bili,

Da bi po zgledu svetega Fran- i
čiška pokorni bili,

Da bi po zgledu svetega Fran¬
čiška ubogi v duhu bili,

Da bi po zgledu svetega Fran¬
čiška čisti bili na duši in
telesu,

Da bi po zgledu svetega Fran¬
čiška živo vero imeli,

Da bi po zgledu svetega Fran¬
čiška trdno upanje imeli,

Da bi po zgledu svetega Fran¬
čiška gorečo ljubezen imeli,
Da bi po zgledu svetega Fran¬
čiška potrpežljivi bili,

Da bi po zgledu svetega Fran¬
čiška se skušnjavam zoper¬
stavljali,

Da bi na prošnjo svetega Fran¬
čiška luidega duha ž njego¬
vimi skušnjavami odganjati
zamogli,

prosimo te, usliši nas!

513

Da bi se z zaupanjem svetemu Fran¬
čišku priporočevali, prosimo te,
usliši nas!

Jagnje Božje, ki odjemlješ grebe
sveta, — prizanesi nam, o Gospod!
Jagnje Božje,' ki odjemlješ grehe
sveta, — usliši nas, o Gospod!
Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe
sveta, — usmili se nas, o Gospod!
Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš ... Ceščena si Marija ...
V. Prosi za nas sveti Frančišek!

O. Da vredni postanemo obljub Kri¬
stusovih !

Moli  m o,

O Bog! ki svojo Cerkev po za-
služenju svetega Frančiška s sadom
novih otrok poveličuješ ; daj nam po

33

514

njegovem zgledu pozemeljsko zani¬
čevati, in se deležuosti nebeških
darov vselej veseliti. Po Gospodu
našem Jezusu Kristusu, Tvojem
Sinu, ki s Teboj živi in kraljuje, v
edinosti svetega Duha, Bog od ve¬
komaj do vekomaj. Amen.

Molitev k sv. Frančišku Serafin-
skemu.

O sveti oče, Frančišek Seratin-
ski! ki si goreč od ognja božje lju¬
bezni in ozaljšan z ranami križa¬
nega Jezusa, kterega trpljenje si
noč in dan premišljeval, veliko duš
za nebesa pridobil; rani moje mrzlo
srce z žarki svoje slave, da po tvo¬
jem zgledu tudi jaz posvetno neči-
mernost zaničujem, svoje pregrešno
poželenje zatiram in s ponižnim in
krotkim duhom po poti hodim, ki
pelja k Jezusu, mojemu Bogu in
moji ljubezni. Amen.

515

Molitev tretjerednika k sv. Fran¬
čišku Seraflnskemu.

O sveti Frančišek, moj prelju-
beznjivi oče! skoz tvoje svete petere
rane te prosim: pomagaj mi mojih
petero počutkov ravnati po volji
božji in po njegovem dopadenju.
Sprosi mi pri Bogu pravo grevengo
čez moje grehe, duha pobožnosti,
vero, upanje, ljubezen, potrpežljivost,
čistost duše in telesa, sveto premiš-
ljivost v besedah in v djanjih in v
vseh teh čednostih resnično stano¬
vitnost, da tako zaslužim, po do¬
končanem teku tega življenja k tebi
priti, ki se zdaj zavoljo prejetega
plačila za tvoj trud in delo večno
veseliš tam, kjer ni bolečine, niti
žalosti, temuč kjer kraljuje le večno
veselje, ki naj mi ga podeli Jezus
Kristus, Sin Marije Device, skoz
tvojo priprošnjo, o sveti Oče! Amen.

33 *

516

Pozdrav sv. Frančiška.

Pozdravljen, pozdravljen, po¬
zdravljen prisrčno rečem, pozdrav¬
ljen preljubeznjivi Oče, vboštva in
ljubezni polni, Giospod na gori Al-
verniji s teboj : blažene tvoje svete
rane in blažena serafinska ljubezen
tvojega srca, Sin živega Boga, bla¬
žen Jezus Kristus.

O ponižni sv. Frančišek! Oče
ubogih, prosimo te, bodi nam — če
ravno nevrednim otrokom tvojim —■
vedno 'pomočnik, posebno pa našo
smrtno uro. Amen.

Molitev za potrebne čednosti.

(Sv. Frančiška S.)

O Gospod, Jezus Kristus ! raz-
sveti mi moje srce in daj mi pravo
vero, trdno zaupanje, resnično lju¬
bezen in spoznati Tebe, da vedno
spolnujem Tvojo nasjvetejšo voljo.
Amen.


517

V

13. Ceščenje sv. Antonija Pa&o-
vanskega.

Litanije v čast sv. Antonija Pado-
vanskega.

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas !

Gospod, usmili se nas!

Kristus, sliši nas !

Kristus, usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogočni Bog,
usmili se nas!

Sin, vsega sveta rešnji Bog, usmili
se nas!

Sveta Trojica, en sam Bog, usmili
se nas!

Sveta Marija,

Sveta Mati Božja,

Sveta devic Devica,

Sveti Antonij Padovanski,

Sveti Antonij, čast serafin-
skega Reda,

518

Sveti Antonij, lilija devištva,
Sveti Antonij, biser vboštva,
Sveti Antonij, zgled pokorščine,
Sveti Antonij, ogledalo zataje¬
vanja,

Sveti Antonij, goreča posoda
čistosti,

Sveti Antonij, svitla zvezda
svetosti,

Sveti Antonij, lepota nravnosti,
Sveti Antonij, kinč paradiža,
Sveti Antonij, skrinja zaveze,
Sveti Antonij, škrinja svetega
pisma,

Sveti Antonij, učenik resnice,
Sveti Antonij, oznanovavec mi¬
losti,

Sveti Antonij, pokončevavec
hudobij,

Sveti Antonij, sejavec čednosti,
Sveti Antonij, kladvo krivo¬
vercev,

Sveti Antonij,strah nevernikom,

prosi za nas!

519

Sveti Antonij, tolažnik žalost¬
nih,

Sveti Antonij,spoznovavec vesti,

Sveti Antonij, v želji mučenik,

Sveti Antonij, groza hudih
duhov,

Sveti Antonij, strahota pekla,

Sveti Antonij, vedni čudodelnik,

Sveti Antonij, prinašavec zgub¬
ljenih reči,

Bodi nam milostljiv, prizanesi na
o Gospod!

Bodi nam milostljiv, usliši nas,
Gospod!

Vsega hudega,

Vsega greha,

Skušnjav hudičevih,

Kuge lakote, in vojske,

Večne smrti,

Skoz zasluženje svetega Anto-
t  nija,

Skoz gorečo ljubezen svetega
Antonija,

reši nas, o Gospod! 0  B  prosi za nas!

520

Skoz goreče pridigovanje sve¬
tega Antonija,

Skoz želje po mučeništvu sve¬
tega Antonija,

Skoz natančno spolnovanje po¬
korščine, vboštva in čistosti
svetega Antonija,

Na dan sodbe,

Mi grešniki,

Da nas k pravi pokori pripelješ,

Da ogenj božje ljubezni v nas
užgeš,

Da, nas varstva svetega Anto¬
nija vdeležiti se, podeliš,

Da nam, skoz zasluženje sv.
Antonija pravo grevengo, po¬
nižnost, solze in premišlje¬
vanje podeliš,

Da nam, skoz priprošnjo sve¬
tega Antonija svet, hudega
duha in meso popolnoma za¬
pustiti podeliš,

prosimo te, usliši nas ! reši nas, o Gospod!

521

o ~
S

Da vsem, ki se ti skoz pri¬
prošnjo svetega Antonija pri-
poročujejo, v vseh potrebah
pomagaš,

Da nas uslišiš,

Sin božji,

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta, — prizanesi nam, o Go¬
spod!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta, — usliši nas, o Gospod!
Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta, — usmili se nas, o Gospod !
Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš... Ceščena si Marija...

Molimo.

Neskončno usmiljeni Bog, ki
svetega Antonija, tvojega spozno-

522

vavca, neprenehoma s čudeži poveli¬
čuješ : dodeli nam, da tisto, česar
zavolj njegovega zasluženja z zau¬
panjem prosimo, skoz njegovo pri¬
prošnjo resnično dobimo. Ki živiš
in kraljuješ na vse večne čase.
Amen.

K svetemu Antonij u.

O sveti Antonij, ti bela in lepo
dišeča lilija devištva, dragoceni biser
vboštva, ogledalo zatajevanja, po¬
doba čistosti, svetosti najsvitlejša
zvezda, rajska lepota, podpora sv.
Cerkve, oznanovavec milosti, po-
končevavec hudobij, učenik čednosti,
tolažnik žalostnih, plamen najbolj
v goreče ljubezni božje, svitla zvezda
Španije, nova luč Italije, krasna
bliščoba Padove, posnemovavec tvo¬
jega Očeta Frančiška, prijatelj mira
in edinosti, zaničevavec posvetne
nečimernosti, luč svete katolške
Cerkve, slavni mučenik po želji,

523

zmagovavec krivovercev, imenitni
čudodelnik,gotovo pribežališče tistih,
ki k tebi pribežijo, ti, o sveti Antonij!
si zaslužil s tvojimi rokami objeti
Sina Božjega: ti si skoz tvoje
goreče pridige v srcili grešnikov
plamen božje ljubezni užgal. Zato te
jaz vbogi(a) grešnik(ca) ponižno
prosim: vzemi me v tvoje varstvo
in sprosi mi pravo grevengo čez
moje grehe, ponižno spoznanje sebe,
dar zgrivanih solz, dar pobožne in
zbrane molitve, moč zdržati se greha
in dar svetega premišljevanja. Ker
si ti goreči plamen božje ljubezni,
tudi moje mrzlo in mlačno srce z
ognjem Božje ljubezni tako vnami,
da jaz svet, meso in hudega duha
vedno zaničujem. Amen.

K sv. Antoniju v vsaki sili.

Spomni se, o sveti Antonij! ko¬
liko čast ti je Bog skazal, ko je
mnogoterim, ki so k tebi pribežali,

524

na tvojo priprošnjo pomagal. Spom¬
ni se, koliko mrtvili je življenje,
zmotenih dober svet, žalostnih to¬
lažbo, obsedenih oproščenje, gobavih
očiščenje, bolanih zdravje, mornar¬
jev srečni prihod, vjetih rešenje,
hromih zdrave ude, okradenih svoje
reči in sploh potrebnih in ubogih
skoz tebe tolažbo in pomoč dobilo.

Tudi jaz k tebi zdihujem, sveti
Antonij ! in iščem pri tebi pomoči in
sveta V tej sili... [tukaj imenuj, kar
hočeš sprositi).  O oče stiskanih, us¬
mili se mene in pomagaj mi, ker
roka Gospodova me je zadela, in me
je zavolj mojih grehov, ali da me
poskuša, to stisko (— ali nadlogo, —
ali revo,  — ali nevoljo,  — ali žalost,  —
ali britkost,)  poslala. Glej moje revno
stanje, premisli britkost, v kteri se
znajdem. Ali me zamoreš gledati
trpeti, brez da bi mi pomoč in to¬
lažbo sprosil?

Sicer vem, da tvoje priprošnje ni¬
sem vreden, in tvoje tolažbe in pomoči
ne zaslužim, pa spomni se na veliko
ljubezen, s ktero si že veliko drugim,
tvoje pomoči tudi nevrednim, po¬
magal. Spomni se, kako usmiljen in
milosrčen do ubogih in stiskanih si
bil že tukaj na zemlji; koliko večje
je tvoje usmiljenje in ljubezen zdaj,
ko v nebesih vso srečo vživaš, in ti,
da stiskanim pomagaš, ni drugega
treba, kakor prositi Boga, ki tvoje
prošnje tako rad usliši.

Oh, pomagaj mi v tej moji sili
in daj mi spoznati dobroto tvojega
srca. Sliši zdihovanje moje žalostne
duše, zadobi ji tolažbo; sprosi ji pa
moč in vdanost v sveto voljo božjo,
da jaz v potrpežljivosti pričakujem
''slišanja, in da se ne bi skoz nevoljo
nevrednega storil uslišanja in za-
služenja, ki bi si ga skoz potrpljenje
lahko pridobil. Jaz zaupam na tvojo

526

ljubezen, ktera mi priprošnje od¬
reci ne more; vender ne moja, te-
muč sveta volja božja naj se nad
menoj zgodi zdaj in na večno.
Amen.

Responzorij k sv. Antoniju, po¬
sebno za najdenje zgubljenih reci:

1. Ako iščeš čuda znamnje;
Smrt, zmotnjava, vsako zlo,
Hudi, gobe berž zbežijo,

Bolni zdravi vstanejo.

2. Vpadajo vezi in morje;

Ude, zgubljene reči
Prosijo, dobijo zopet
Mladi in pa stari vsi.

3. Se nevarnosti gubijo,

In potrebe minejo:

Naj povejo ti, ki zvejo;

Govori naj Padua to:

4. Vpadajo vezi in morje;

Ude, zgubljene reči

527

Prosijo, dobijo zopet
Mladi in pa stari vsi.

5. Čast bodi Očetu in Sinu
In svetemu Duhu! *)

6. Vpadajo vezi in morje;

Ude, zgubljene reci
Prosijo, dobijo zopet
Mladi in pa stari vsi.

Prosi za nas, sveti Antonij!

Ič Da vredni postanemo obljub Kri¬
stusovih.

M o 1 im o.

Tvojo cerkev, o Bog! naj sve¬
tega Antonija, Tvojega spoznovavca,
pobožni spomin razveseljuje, da bo
z duhovnimi pomočki vedno zavaro-

*) Ako poješ ta responzorij, poj na tem
mestu tako-le:

Večnemu Bogu, Očetu

Čast in slava naj doni,

Sinu Božjemu in Duhu

Svetemu naj se glasi.

528

vana, in zaslužila enkrat večno ve¬
selje vživati. Po Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

Vsi, ki z zgrivanim srcem ta responzorij
molijo, dobijo vsakokrat 100 dni odpustka. Ako
to celi mesec molijo in svete zakramente vredno
prejmejo , ter v cerkvi nekoliko po namenu sv.
Očeta molijo, zadobijo popolnoma odpustek, ki se
zamore tudi dušam v vicah v prid obrniti. (Pij
IX. 25. prosinca 1866.J

--

14. Razne molitve.

Molitev mladenča k Materi Božji.

O prečista Devica Marija! naj¬
manjši greh ni omadeževal tvojega
Srca, tvoje prečisto telo ni nobenega
grešnega nagnjenja občutilo, tvoje
oči so bile vedno ponižne in sramo-
žljive, tvoja usta so le od neskončne
ljubezni Božje in njegove milosti
govorile, le od Boga in nebeških
reči so hotle slišati tvoja ušesa. O

529

da bi tudi jaz imel cisto srce, živo
hrepenenje po svetem Bogu, in ve¬
selje nad nebeškimi rečmi, kakor si
ga ti imela! Ali moje srce se hoče
užgati od nečistega ognja; misli in
želje mi hoče peklenski duh na
pregrešno veselje obrniti! spačeni
ljudje me hočejo zapeljati; moje
pregrešno nagnjenje je čedalje bolj
močno. Pri tebi je v toliki nevar¬
nosti pomoč, o prečista Devica! K
tebi se tedaj zatečem, o pomoč krist¬
janov ! k tebi povzdignem svoje oči,
zgodnja danica! Pokaži mi pravi
pot, kteri me pelja iz te stiske; od-
ženi od mene sovražnike lepega živ¬
ljenja; premagaj v meni vse pre¬
grešno nagnjenje, nakloni celo moje
srce k Jezusu, da na svetu le njega
črez vse ljubim, in rajši umrjem,
kakor da bi njega, neskončno do¬
broto, zopet razžalil, in tebi, o pre-
Ijubeznjiva Mati! žalost delal, ki te
za Jezusom črez vse ljubim in ki v

34

530

tebe vse zaupanje stavim v življenju
in smerti. Amen.

Molitev deklice (device) k Materi
božji.

O devic Devica, neomadeže-
vana nevesta svetega Duha! ču¬
tim in spoznam, kako sem slaba
in revna; zato k tebi pribežim, o
pomagaj mi vselej, kadar pride
moja čistost v nevarnost. Od vseli
strani strežejo skušnjave po mojem
srcu. Zbuja se v meni pregrešno
nagnjenje do sveta in njegovega
minljivega veselja, približuje se
mi sovražnik nedolžnosti, zapeljuje
me hudobni svet; pa s tvojo po¬
močjo, o sveta Mati! nikdar nočem
kaj hudega storiti in zoper svojega
Boga grešiti. Njemu samemu želim
služiti s čistim, sramožljivim sr¬
cem, njega hočem z neomadeževanim
srcem nad vse ljubiti. Pridi tedaj,

531

preljubeznjiva Devica! in liiti mi na
pomoč, skrij me v svoje varstvo,
vzemi me v svoje presveto Srce, in
ne pripusti, da bi se pogreznila v
posvetni hrup. Ne pripusti, da bi
deviški venec omadeževala, strgala
ali še celo zgubila. Ne pripusti, da
bi se mi belo oblačilo nedolžnosti
vzelo, temuč prosi za-me in po¬
magaj, da ž njim ozaljšana pridem
pred obličje tvojega Božjega Sina,
da od njega ne bom zavržena, da
bom smela ž njim na nebeško svatov-
ščino iti in mu s teboj in vsimi svet¬
niki hvalno pesem peti vekomaj.
Amen.

Molitev k prečisti Devici Mariji
zoper vse liude misli.

O Marija, prečista Devica in
moja preljubeznjiva Mati! glej
revno siroto, ki pod tvojo brambo
in varstvo zoper vse grehe in skuš¬
njave pribeži. Darujem ti svoje oči

34 *

532

in ušesa, svoj jezik, svoje roke in
srce, da jih vsega greha obvaruješ.
Pomagaj mi, o Mati! da nikdar Je¬
zusa, tvojega Sina, in svojega Boga,
ne razžalim. V skušnjavi hočem
vselej k tebi zdihovati in klicati:
Prečista Devica! v skušnjavi sem,
pomagaj mi; ves sem Jezusov in
Marijin, kterima sem se na vekomaj
daroval.

Mi li potem trikrat Češčena si Marija . . •

Po svojem svetem devištvu mi
očisti, o prečista Devica Marija!
srce, telo in dušo; v imenu Boga
Očeta in Sina in svetega Duha.
Amen.

K Mariji v vsaki potrebi in ža¬
losti.

O Marija! tolažba žalostnih,
naše upanje, naša edina Mati! ozri
se danes na me, sliši moje zdiho-
vanje, in usliši prošnjo mojega srca.
Moje srce je žalostno in se ne ve

533

kam obrniti, kakor k tebi, o Marija,
o moja Mati! Pridi mi tedaj na po¬
moč v moji žalosti, ne odvrni svojih
milostljivih oči od mene zapuščenega,
ker sem v tolikih nevarnostih, in
usliši prošnjo žalostne duše, ktera
bi rada neprenehama klicala: „0
Marija! brez greha spočeta, prosi
za nas, kteri se k tebi zatečemo. “

Molitev v čast svete Terezije.

O sveta Terezija, češčena ne¬
vesta nebeškega ženina! ki si zveli¬
čanje vseh grešnikov toliko goreče
želela, ozri se milostljivo na mojo
prošnjo in užgi moje srce z iskro
svoje goreče ljubezni, da tvojega
preljubeznjivega nebeškega ženina
iz vse moči svoje duše ljubim;
sprosi mi milost, se na svet ne nave¬
zovati, pri molitvi in premišljevanju
nebeških reči zbranemu, v svete
skrivnosti Jezusovega Srca vpelja¬
nemu, in z vsemi svojimi mislami

534

v večnost obrnjenemu biti, kjer Je-
zusa s teboj hvaliti in častiti trdno
upam. Amen.

Molitev za spovednika.

Vsegamogočni, večni Bog! ozri
se na svojega otroka, kteri s poniž¬
nim srcem pred teboj kleči. Srčno
se ti zahvalim, da si moji duši go¬
rečega pastirja dal, kteri mi v tvo¬
jem imenu pomaga, kadar me grehi
od tebe ločijo; kteri me vodi po
poti zveličanja, in me tolaži, kadar
me moji grehi težijo. O moj Bog!
nikdar mu ne morem povrniti potr¬
pljenja in prizadevanja, ki ga z me¬
noj ima. Povrni mu ti ves trud, in
bodi mu milostljiv, ko v molitvi
svoje srce k tebi povzdiguje, ko naj¬
svetejšo daritev daruje, ko tvoj zveli¬
čavni nauk oznanuje, ko bolane in
umirajoče tolaži, posebno pa, ko nas
grešnike v tvojem imenu sodi, zdravi,
uči in nam grehe odpušča. Razsveti

535

ga, da bo vselej moj grešni stan
prav spoznal, mi potrebne nauke
dajal, modro svetoval, zveličavno
pokoro nalagal in me kakor moj
angelj varh po pravi poti pokore in
poboljšanja v večno življenje peljal.
Meni pa daj do njega spoštljivemu,
ponižnemu in zaupljivemu biti, da
po potu hodim, kterega mi ljubez-
njivo kaže. Usliši, o Jezus! to mojo
pohlevno prošnjo, da se bo tvoj
služabnik, naš oče, v sredi svojih
ovčic v nebesih pri tebi vekomaj
veselil. Amen.

Molitev otrok za strariše.

Nebeški Oče! kteri hočeš, da
naj svoje stariše spoštujem, daj mi
milost to storiti, kar mi svetujejo
ali zapovedujejo, in opustiti, kar mi
prepovedujejo, jih srčno ljubiti, po¬
sebno v potrebi in starosti podpirati,
tolažiti, in jim pomagati, tebi in
njim za toliko dobrot zahvaliti se

536

in za njih zveličanje pogostoma go¬
reče prošnje k tebi pošiljati. Povrni
jim tedaj na duši in telesu vse, kar
so mi dobrega storili in mi še storijo.
Ohrani njih zdravje, obvaruj jih vse
nesreče in daj jim enkrat večno
zveličanje v nebesih. Po Jezusu
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Molitev pri volitvi stana.

Moj Bog, moj Oče! s srčnim
zaupanjem se k tebi obrnem. Zve¬
ličan želim biti. To je moja prva
skrb in najgorečniša želja. Za zveli¬
čanje svoje duše sem tudi priprav¬
ljen vse storiti in opustiti. Gospod!
kaj hočeš, da storim ? Razsveti me
in daj mi, tvojo sveto voljo spoznati.
Vem, da mi gre vselej in povsod
tvoje zapovedi spolnovati, da se
zveličam; zato te pohlevno prosim,
pokaži mi stan, kterega naj si iz¬
volim, da srečno svoj namen do¬
sežem. Govori tedaj, o Gospod ! sli-

537

Šim te, in pripravljen sem, tudi naj¬
ljubšemu nagnjenju svojega srca se
odpovedati, ako je tvoja sveta volja.
Usliši me v tej veliki reči, na kteri
je zastavljena moja časna in večna
sreča, prosim te po Jezusu Kristusu.
Amen.

Molitev zakonskih in starišev.

O Bog! kteri sam si sveti zakon,
v kterega si naji poklical, iz svetih
namenov v raju postavil, dodeli da
v njem vedno po tvojih svetili za¬
povedih kakor tvoja dobra otroka —
čisto, ponižno, mirno, pridno, po¬
božno živima, s svojimi slabostmi
potrpima, otroke, ki so nama izro¬
čeni, po tvoji sveti volji v tvojem
strahu zredima, jih po moči vseli
nevarnih priložnost in vsega greha
varujema, njim in svoji družini
sama z lepim zgledom vedno in po¬
vsod svetima in vse svoje dolžnosti
tako zvesto in voljno spolnujema,

538

da tebi, nebeškemu Očetu, dopadema,
že tukaj tvojo milost zaslužima in
se enkrat združena pri tebi v nebe¬
sih veselima. Po Jezusu Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

Za srečno smrt.

(K Mariji D.)

O ljubeznjiva, milostljiva in od
vekomaj izvoljena devica, Mati Je¬
zusova, Marija! prosim te po tisti
tvoji in tvojega ljubljenega Sina,
Jezusa Kristusa, britkosti in gren-
kosti, ktero sta imela, ti pod križem,
on pa na svetem križu, največ pa
ob tisti uri, ko se je njegova duša
njegovega telesa ločila, da mi na
pomoč prideš, ko se bode moja uboga
duša mojega telesa začela ločiti, in
tisto v svoje milostljive roke sprej¬
meš, in mojemu Zveličarju, tvojemu
ljubeznjivemu Sinu, Jezusu Kristusu,
izročiš. Zdaj jaz tebi svojo dušo za

539

tisto uro priporočim; ne zapusti me,
o Marija! Amen.

K sv. Barbari za srečno smrt.

O sveta Barbara! vem da vsi,
ki te resnično častijo in tvoje muke
premišljujejo, brez svetih Zakra¬
mentov umrli ne bojo. Zato te tudi
jaz pozdravljam in častim, in te po
tvojem britkem trpljenju in preliti
krvi prosim, vdeleži tudi mene te
dobrote. O sveta Barbara! ki si za¬
voljo Kristusa grozne muke pre¬
stala, zavolj tvojega velikega zaslu-
ženja mi sprosi: da pred smrtjo vse
svoje grehe resnično zgrevam, se jih
odkritosrčno spovem in vredno prej¬
mem sveto obhajilo, Jezusovo Režnje
Telo, za popotnico v brezkončno
večnost. Amen. v

Oče naš... Ceščena si Marija...
Čast bodi. . .

— o4H#o—

540

15. Posvečevanje tretjega Reda
sv. o. Frančiška

Božjemu Srcu Jezusovemu.

O Božje Srce mojega Zveli¬
čarja ! glej jaz pridem pred Tebe, ki
si v najsvetejšem Zakramentu res¬
nično pričujoč. Združim se s Keru¬
bini in Serafini, ki Te tukaj molijo,
in brez nehanja kličejo: Svet, svet,
svet! •— Častim Te in molim svojega
Odrešenika, ženina moje duše, ki si
jo s ceno svoje predrage krvi od¬
kupil. — O neskončno dobrotljivi
Bog! kako močno si nas ljudi od
vekomaj ljubil! Iz ljubezni in usmi¬
ljenja do nas si prišel sem doli na
zemljo, si se sam ponižal in človeško
slabost na se vzel. Iz ljubezni do
nas si toliko sramote in zasmeho¬
vanja pretrpel, tako veliko bolečin
in muk prestal. Pa vse to še ni bilo
zadosti Tvoji ljubezni. Tvoje Srce,

541

goreče od ljubezni, Te je primoralo,
da si pred smrtjo nam zastavo svoje
ljubezni zapustil za vselej. Skril si
se toraj v podobah kruha in vina,
da bi tako postal naša hrana s Svo¬
jim mesom in krvjo, z Božjo in člo¬
veško natoro, in da bi pri nas ostal
do konca sveta.

Presveto Srce Jezusovo! Tvojo
neizmerno ljubezen sem jaz do zdaj
plačeval le z mlačnostjo in nehva¬
ležnostjo. Celo ginjen od grevenge
in bolečine, zavoljo hudobije mojega
srca, Te ponižno prosim odpuščenja.
Trdno sklenem, od zdaj moje srce
z vsemi željami čisto Tebi darovati.
Pred vsem pa kličem k Tebi s kra¬
ljevim pi'erokom: „ Stvari v meni, o
Bog, čisto srce ; srce, ki bo ponižno,
ljubeznjivo, zgrevano in zvesto v
spolnovanju Božjih zapoved in dolž¬
nosti mojega stana. In to moje srce,
združeno z srci vseh bratov in sester
tretjega sv. Reda, jaz darujem in po-

542

svetim Tvojemu najsvetejšemu Srcu
cisto in za vselej.

O ljubi Zveličar! poglej milost¬
ljivo doli na trojni Red svetega očeta
Frančiška; ohrani, obdrži, in obva¬
ruj ga vseh vidnih in nevidnih so¬
vražnikov. Prosim Te tudi, v imenu
in skoz zasluženje Tvojega seraf-
skega služabnika, mojega sv. očeta
Frančiška, vseh svetnikov, zveli¬
čanih in izvoljenih trojnega Reda;
blagoslovi Tvojo ljubo nevesto, sveto
rimsko-katoliško cerkev, in njenega
poglavarja,Tvojega vidnega namest¬
nika na zemlji. — Pošlji kmalo
zmago in poveličanje Tvoje cerkve
in njenega poglavarja, da Tvoje ime
spoznamo, se ga bojimo, ga ljubimo
in poveličujemo. Tako je — tako
naj se zgodi. Amen.

•• V Mariboru je obletnica tega
‘posvečevanja na praznik rojstva blažene Device
Marije; pri sveti Trojici v slovenskih goricah pa
v nedeljo po osmini vnebovzetja , to je : na praznik
sladkega Srca preciste Device Marije.


543

16. Zdihljeji in izreki svetega
očeta Frančiška.

1. „ Molimo Te najsvetejši Go¬
spod Jezus Kristus! tukaj in po vseli
cerkvah, ktere so na celem svetu,
in Te hvalimo, ker si s svojim sv.
križem svet odrešil.“

2. „Moj Bog in moje vse!“

3. „Lepa obleka, priložnost, pi¬
jača, jed, lenoba, spanje, pamet zmo¬
tijo in poželjivost pasejo.

4. „ Grešni pogledi, nagovori,
poprijemanje, poljubljeji, čisto dušo
vmorijo.“

v

5. „Ko rečem: Ceščena si Ma¬
rija, se nebesa smejejo, angelji ve¬
selijo, svet se raduje, pekel trese,
hudiči pa bežijo."

6. „Ne more biti prijatelj božji,
ki ni prijatelj svete molitve."

544

7. „Služabnik Gospodov voljno
trpi, malo govori, in veliko za Kri¬
stusa dela. “

8. „Kdor v samoto gre, se nima
vojskovati ne z očmi, ne z ušesi, ne
z jezikom.“

9. „Preljubeznjivi! v tej ža¬
lostni dolini solz naj nam ne bo no¬
bena reč tako draga in ljuba, da bi
vse svoje srce na njo navezovali."

10. „Beži pred svetom, ako ho¬
češ biti sveti. — Ako si sveti, te
svet ne bo veselil."

11. „ Ako se ti izgovarjaš, te
Bog toži; če se pa ti sam tožiš, te
Bog izgovarja."

12. „Ni popolnoma dober, ki
med hudobnimi dober biti ne more."

13. „ Skušnjava, v ktero ne pri¬
voliš, ni greh; ona ti je le v lepo
priložnost, da se v čednosti potrdiš."

545

14. „Ljubezen vse težko po-
lajša, in vse grenko posladi. “

15. „Ljubezen Božja ni nikdar
lena. “

16. „Gorje tebi, ako dobro,
ktero z besedo zidaš, s slabim zgle¬
dom podiraš."

17. „Kdor nima svojega pred¬
nika, namesto Boga, tega tudi Bog
nima za svojega sina, (za svojo
hčer)."

18. „Velike reči smo obljubili;
še večje so nam obljubljene."

--o<3S2£o-

17. „Slovo sv. Frančiška."

Zdaj pa z Bogom, vsi moji si¬
novi, in v Gospodovem strahu vedno
živite; bližajo se nadloge, in posku-
šnje velike bojo prišle črez vas. Jaz

95

546

pa grem k Gospodu in svojemu
Bogu, kteremu sem ponižno v duhu
služil.

„Vsem pa, ki bojo to vodilo
spolnovali, mir in usmiljenje od
Boga.“ (Gal. 6, 16.)

= KONEC III. DELA.

Dostavek.

Pri navadnih, mesečnih shodili (pri¬
digali).

I. Pred zborom (pridigo.)

Pridi, sveti Duh, napolni srca svojih
vernih in užgi v njih ogenj svoje ljubezni.

Pod tvojo pomoč pribežimo, o sveta
božja porodnica; ne zavrzi naših prošenj
v naših potrebah, temuč reši nas vselej
vseh nevarnosti, o častitljiva in blažena
devica.

Ozri se, sveti oče Frančišek, iz
vzvišenega nebeškega prebivališča in
prosi za svoje ljudstvo, ki si ga izvolil,
da bo služilo pred teboj vsaki čas v
službi Gospodovi.

Gospod usmili se nas. Kristus usmili
se nas, Gospod usmili se nas.

Oče naš ...

j.  In ne vpeljaj nas v skušnjavo.

R\ Temuč reši nas od hudega.

• 85 *

548

W.  Spomni se svoje skupščine.

IJ. Ktero si posedel od začetka.

¥.  Gospod usliši mojo molitev.

f$. In moje vpitje naj k tebi pride.

Hf.  Gospod z vami.

$. In s tvojim duhom.

Moli  m o.

Bazsveti, prosimo o Gospod, našo
pamet z lučjo svoje svitlobe, da spo¬
znamo, kaj moramo storiti, in storiti za-
moremo, kar je pravo. Po Kristusu
Gospodu našem. $. Amen.

Ob slovesnem zboru ali ob obiskovanju
se poje na mestu „Pridi, sv. Duh“:

1. O pridi stvarnik, sveti Duh,

Obišči duše vernikom,

Napolni z višjo milostjo,

Katera vstvaril srca si.

2.  Ime je tolažnik tvoje,

Najvišjega o dar Boga,

Ljubezen ogenj, živ izvir,

Duhovno pomaziljenje.

3.  Dani sedmerovrstnega,

Desnice prst Očetove,

Očetova obljuba ti,

Bogatiš gerla z govorom.

549

4. Užgi počutkom luč svitlo,

Ulij ljubezen v srca nam,

Slabost telesa našega

Z močjo krepčaj nenehavno.

5. Poženi proč sovražnika,

Podeli stanoviten mir,

Da tvojim pod voditeljstvom
Se škodi vsaki ognemo.

6. Po tebi da spoznamo daj
Očeta in Sina božjega;

Daj v  tebe tudi obeh Duha
Da verujemo vsaki čas.

7. Bogu Očetu bodi čast
In njega Sinu edinemu,

In Duhu tolažitelju

Sedaj in v vekov veke vse. Amen.

O velikonočnem času :

Bogu Očetu bodi čast,

In Sinu, ki je od mrtvih vstal,

In Duhu tolažitelju
Sedaj in v vekov veke vse. Amen.
V. Pošlji Duha svojega, in vstvarjeni
bodo. (Alleluja.)

R. In prenovil boš obličje zemeljsko.
(Alleluja.)

(„AUeluja u  se 'pristavlja le od velike noči
do binkusti.)

550

Molimo.

O Bog, ki si srca vernikov po raz¬
svetljenju svetega Duha učil; daj, da
ravno v tem Duhu, kar je prav, spo¬
znamo, in se njegove tolažbe vedno
veselimo. Po Kristusu Gospodu našem.

B- Amen.

II. Po zboru.

Gospod usmili se nas. Kristus usmili
se nas. Gospod usmili se nas. Oče naš...

W.  In ne vpeljaj nas v skušnjavo.

B. Temuč reši nas od hudega.

J.  Potrdi, o Bog, kar si delal v nas.

B- Od svetega tempeljna svojega, ki
je v Jeruzalemu.

Hf.  Gospod usliši mojo molitev.

B. In moje vpitje naj k tebi pride.

Ur.  Gospod z vami.

B- In s tvojim duhom.

Molimo.

Dodeli nam, prosimo o Gospod, po¬
moč svoje milosti, da, kar smo po tebi
spoznali da je storiti, s tvojo pripomočjo
dopolniti zamoremo.

551

Zahvalimo se ti, vsegamogočni Bog,
za vse dobrote tvoje, ki živiš in kra¬
ljuješ na vekomaj.

B>. Amen.

j.  Molimo za svoje dobrotnike.

B-. Povrni milostljivo, o Gospod, za¬
voljo svojega imena večno življenje
vsem, ki nam dobro delajo. Amen.

Psalm 129: Iz globočine vpijem k
tebi, o Gospod ! * Gospod, vsliši moj glas.

Naj poslušajo tvoja ušesa * glas
moje prošnje!

Ako se boš oziral na hudobije,
Gospod! * o Gospod! kdo bo obstal?

Toda pri tebi je sprava; * in zavoljo
tvoje postave čakam na te, o Gospod !

Moja duša čaka njegove besede : *
moja duša upa v Gospoda.

Od jutranje straže do noči * naj
Izrael v Gospoda zaupa;

Ker pri Gospodu je usmiljenje *
in pri njem obilno odrešenje.

In on bo rešil Izrael: * vseh nje¬
govih hudobij.

V. Večni mir * jim daj, o Gospod !

B. In večna luč * naj jim sveti.

t.  Vrat peklenskih.

B- Besi, o Gospod! njih duše.

552

V. Naj počivajo v miru.

B. Amen.

V. Gospod, usliši mojo molitev.

B. In moje vpitje naj k tebi pride.

V. Gospod z vami.

B- In s tvojim duhom.

Molimo.

O Bog, ki odpuščenje deliš in zve¬
ličanje človeštva ljubiš, prosimo tvojo
milost; da naše družbe bratom, žlaht¬
ni k o m in dobrotnikom, ki so se s tega
sveta ločili, po priprošnji blažene Marije,
vselej Device, in vseh svojih svetnikov,
v družbo večnega zveličanja priti dovoliš.

O Bog, Stvarnik in Odrešenik vseh
vernih, dodeli dušam tvojih služabnikov
in služabnic odpuščenje vseh grehov,
da pomiloščenje, ki so ga vselej želele,
po bogaboječih prošnjah dosežejo. Kteri
živiš in kraljuješ na vekomaj.

B. Amen.

j.  Večni mir jim daj, o Gospod!

B. In večna luč naj jim sveti.

Hf.  Naj počivajo v miru.

B. Amen.

Kazalo

Stran

V vod. 3

I. DEL.

Življenje sv. Frančiška.

1. Frančišek v mladosti. 7

2. Frančišek se poboljša.13

3. Frančišek romar in berač . . . 17

4. Frančišek popravi tri cerkve, se zaroči

s sv. vboštvom in vstanovi prvi Red 25

5. Frančišek vstanovi drugi Red, (sv. Klara) 39

6. Frančišek pridigar.58

7. Odpustek Porcijunkule ....  60

8. Frančišek vstanovi tretji Red pokore:

aj  Začetek tretjega Reda ....  77

b)  Namen tretjega Reda ....  85

cj  Duhovne dobrote tretjega Reda . 91

9. Razširjanje tretjega Reda . . . 101

10. Frančišek dobi rane Kristusove. . 113

11. Frančišek zboli in umrje ....  116

12. Frančišek svetnikom prištet . . . 123

II. DEL.

Pismo Leona XIII. o vstanovi III. Reda 127
Vodilo udov tretjega Reda (z razlaganjem).

I. Poglavje.

O sprejemi, poskušnji in obleki redovni 134
Redovna obljuba, kaj je in kako se

glasi.141 in 142

II

II. Poglavje.

O zadržanju in življenju in domači obleki
O plesih in teatrih ali glediščnih igrah

O jedi in pijači.

O postu.

O mesečni spovedi.

O redovni molitvi (koliko in kako se

moli).

Cas, kdaj naj se redovni Očenaši molijo

Testament ali oporoka.

O grešnih, nesramnih pogovorih .

O vsakdanji sveti maši in mesečnih pri¬
digah .

III. Poglavje.

O službah, o nadzorovanju in o vodilu
samem.

Odpustki.

Nauk o odpustkih.

I. Poglavje.

O popolnih odpustkih.

Papežev blagoslov in občna odveza, kaj

sta ?.

Stacijonski Odpustki, kaj so?

II. Poglavje.

O nepopolnih odpustkih.

III. Poglavje.

O pravicah.

Odpustki za vso .kristjane ....

Pregled vodila tretjega Reda.

1. Pregled dolžnosti tretjerednikov .

Stran

143

145

149

151

152

155

161

163

169

171

180

186

190

193

195

198

201

202

206

III

2. Pregled odpustkov tretjega Reda: Stran

a)  Odpustki, ki niso na določeni dan

navezani.210

h)  Odpustki, ki so na določene dni
navezani skoz celo leto po vrsti . 213

Sklep drugega dela te knjižice . . 225

Tri pisma sv. Frančiška.

Prvo pismo: vsem duhovnim ....  227

Drugo pismo: vladavcem ljudstva , . 229

Tretje pismo: vsem vernim kristjanom . 231

III. DEL.

Molitve.

I. Vsakdanje molitve.

Zjutraj, ko se zbudiš.  241

Juterna molitev..243

Po dnevu.246

Zvečer. — Ko spat greš. — Premišjevanje

vesti.261

Večerna molitev.253

2. Mašne molitve.

Prva sv. maša.255

Molitev po sv. maši.272

Molitev pred pridigo.273

Molitev po pridigi. ......  *74

Druga sv. maša.275

3. Spovedne in obhajilne molitve.

Molitev pred izpraševanjem vesti . . 281

Kratko ogledalo vesti.282

Po izpraševanju vesti.283

Grevenga.285

Pri spovedi.286

Po spovedi.287

Pred sv. obhajilom .......  289

Tri božje čednosti.291

IV

Stran

Pri sv. obhajilu.294

Po sv. obhajilu.295

Duša Kristusova, posveti me . . . . 298
Molitev pred sv. razpelom . . . .301
Druge molitve za sv. obhajilo, za bo-

goljubne duše. 302 do 315

4. Pri popoldanski službi božji.

Litanije v čast vseh svetnikov . . . 316

Molitve po litanijah.323

Lavretanske litanije z molitvami . . . 334

Litanije v čast presv. Imena Jezusa . 342

5. Sv. križev pot.

Nauk o sv. križevem potu ....  347

Darovanje in premišljevanje sv. križevega

pota. 348 do 369

6. Ceščenje presvete Trojice.

Molitev in zahvala.370

Ljubezen.372

Vdanost.373

Litanije v čast presveti Trojici . . . 374

Prošnja.378

Molitev k Bogu Očetu.379

Zahvala presveti Trojici.381

7. Pobožnost k Bogu Sinu.

a) Ceščenje sv. Rešnjega Telesa.
Obiskovanje sv. Rešnjega Telesa . . 385

Litanije v čast sv. Rešnjega Telesa . 393

Počeščenje sv. Rešnjega Telesa . . . 401

bj Ceščenje Jezusovega Srca.
Hrepenenje po Jezusovem Srcu . . . 404

Srčni zdihljeji k Jezusovemu Srcu . . 405

Stran

Darovanje Jezusovemu Srcu ....  40G

Pobožno pozdravljenje presv. Jezusovega

Srca.406

Prošnja za odpuščenje krivic storjenih

presvetemu Jezusovemu Srcu . . 408

Litanije na čast presv. Jezusovemu Srcu 410

c) Ceščenje Kristusovega trpljenja.

Počeščenje Jezusovih peterih ran . . 418

Molitev k trpečemu Jezusu . . . .421

Litanije v čast trpljenja Kristusovega . 423

d) Ceščenje Jezusovega Detinstva.

K Jezusovemu Detinstvu.430

Molitev v čast Jezusovih jaslic . . . 436

8. Pobožnost k Bogu sv. Duhu.

Sedem prošenj za sedmere darove sv. Duha 438
Litanije v čast sv. Duha.441

9. Češčenje Marije Device.

a) Češčenje presvetega Marijinega Srca.

Molitev k presv. Marijinemu Srcu . . 447

Molitev k neomadeževanemu Marijinemu

Srcu.449

Spomni se.451

Pozdravljenje Marije Device ....  452

Litanije v čast presv. Marijinega Srca . 454

Zdihljeji k Marijinemu Srcu ....  458

b) Sv. rožni venec.

Nauk o sv. rožnem vencu ....  459

Molitev sv. rožnega venca ....  460

Kožni venček v čast Marije čistega spo¬
četja .462

Mali rožni venec naše ljube Gospe presv.

Srca.463

VI

v  Stran

e) Češčenje žalostne Matere Božje,

Prošnje do prežalostnega Marijinega Srca 463
Venec v čast sedem žalost Matere Božje

(s premišljevanjem).468

Samo sv. rožni venec sedem žalost Marije

Device.473

dj Zahvala Mariji Devici.

Tebe Marija hvalimo.474

10. Češčenje sv. Jožefa.
a) Devetdnevnica k sv. Jožefu.
Devetdnevna pobožnost k sv. Jožefu . 479

Litanije sv. Jožefa.. 481

b) Na čast sedmeri žalosti in sedmeremu
veselju sv. Jožefa.

Molitev na čast 7 žalosti in 7 veselj sv.

Jožefa.. 483

Molitev po dokončani devetdnevni po¬
božnosti .490

Za čistost.  491

Molitev k sv. Jožefu za sv. Cerkev . . 493

P.esem na čast sv. Jožefu.494

Zdihljeja k sv. Jožefu ..497

II. Češčenje sv. Alojzija.

Devetdnevna pobožnost k sv. Alojziju.

Vsakdanja moiitev k sv. Alojziju . . 497

Litanije sv. Alojzija ....  . 591

Molitev v praznik sv. Alojzija . . . 506

12. Češčenje sv. Frančiška Serafinskega.

Litanije v čast sv. Fančiška Serafinskega 507

Molitev k sv. Frančišku Serafinskemu . .514

VII

Sira n

Molitev tretjerednika k sv. Frančišku

Serafinskemu.515

Pozdrav sv. Frančiška Serafinskega. . 516

Molitev za potrebne čednosti (sv. Frančiška) 516

13 Cešcenje sv. Antonija Padovanskega.

Litanije v čast sv. Antonija Padovanskega 517

K svetemu Antoniju.522

K svetemu Antoniju v vsaki sili . . 523

Responzorij k sv. Antoniju, posebno za

najdenje zgubljenih reči . . . . 526

14. Razne molitve.

Molitev mladenča k Materi Božji
Molitev deklice (device) k Materi Božji
Molitev k prečisti Devici Mariji zoper
vse Jbude misli . . . . . .

K Mariji v vsaki potrebi in žalosti .
Molitev v čast sv. Terezije . .

Molitev za spovednika. . . .

Molitev otrok za stariše.

Molitev pri volitvi stana.

Molitev zakonskih in starišev
Za srečno smrt (k Mariji D.) ....
K sv. Barbari za srečno smrt

15. Posvečevanje

Tretjega Reda sv. o. Franšiška božjemu
Srcu Jezusovemu.

528

530

531

532

533

534

535

536

537

538

539

540

16. Zdihljeji in izreki

sv. očeta Frančiška . . . .

17. Slovo

sv. očgta Frančiška . . . .

543

545

Vlil

DOSTAVEK:

Molitve 'pri mesečnih shodih (pridigah).

Stran

Pred zborom (pridigo).547

Na strani 48, v 8. vrsti od zdoli, beri: življenju, mesto:

žiljenju.

Nastrani 49, v 10. vrsti od zdoli, beri: nogo, mesto:

noge.

Na strani 106, v 7. vrsti od zdoli, beri: Vineis, mesto:

Veneis.

Na strani 217, v'11. vrsti od zdoli, beri: odpustek,

mesto : odpustak.

Na strani 313, v 4, vrsti od zgoraj, beri: vboštvo,

mesto: vbošto.

Na strani 346, v 10. vrsti od zdoli, beri: resnjemu,

mesto: režnjem.

Na strani 349, v 11. vrsti od zdoli, beri: Jezusa, mesto:

Jozusa.

Na strani 469, v lt). vrsti od zdoli, beri: postal, mesto:

pastal.

Na strani 471, v 13. vrsti od zdoli beri: Devica, mesto:

Device.

Po zboru (pridigi)

550

Popravki.