Xzliaja
vsak četrtek, ako je ta dan praznik, dan poprej.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu r,Miraa v Celovec, Pavličeva ulica 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predp. in od 3. do 4. ure pop.
Rokopisi se ne vračajo.
Za in serate se plačuje po 20 vin. od garmondvrste za vsakokrat.
V^elja:
zaceloleto4 krone (2 gld.)
Denar naj se pošilja pod napisom :
Upravništvo „Mlra“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Leto XXIII.	V Celovcu, 8. decembra 1904.	Štev. 49.
Izpolnite in vrnite pole političnega društva!
Državni proračun za leto 1905.
Novi finančni minister je predložil v prvi seji državnega zbora državni proračun za leto 1905, iz katerega posnemamo sledeče :
Vse potrebščine znašajo ogromno svoto 1.776,326.654 K. Posamezne točke izkazujejo sledeče potrebščine : cesarski dvor 11,300 000 K; kabinetna pisarna Nj. Veličanstva 176.844 K; državni zbor 3,075.515 K; državno sodišče 63.824 K; ministrski svet in upravno sodišče 3,563.493 K ; za skupne zadeve 272.874 285 K; ministrstvo notranjih zadev 75,321.155 K; ministrstvo deželne hrambe 64,771.339 K; uk in bogočastje 84,985.718 K; finančno ministrstvo 270,786.882 K; trgovinsko ministrstvo 142,661.638 K; železniško ministrstvo 253,544.250 K ; poljedelsko ministrstvo 48,864.188 K; pravosodno ministrstvo 75,402.089 K; najvišji računski dvor 535.800 K; pokojnine 83,059.980 K; podpore 19,051.450K; državni dolg 375,014.038 K; uprava državnega dolga 1,274.166 K. Tem potrebščinam odgovarja 1.777,901.387 K pokritka, kar znači 1,574.733 K prebitka.
Izmed teh svot naj naprej poudari^r, svolo, katera se izdaja za državni zbor, ki pa pravzaprav ne stori čisto nič. Za skupne zadeve mora tostranska državna polovica prispevati velikansko svoto. Tu omenimo tudi, da je pod to točko tudi zadržana svota okrog pet milijonov kron kot donesek za vzdrževanje vojaštva v Bosni. Pod točko »ministrstvo notranjih zadev“ so zadržani tudi stroški za politično upravo posameznih kronovin. Razun tega je določeno za Koroško 2.541 K za nov tlak v poslopju deželne vlade v Celovcu. Za uradno poslopje mejnega policijskega komisarijata v Pontablju 900 K. Potem za uravnavo raznih hudournikov in cest 133.800 K, med temi kot najvišji znesek svota
60.000	K kot šesti donesek za preložitev jezerske
državne ceste. Za uravnavo Drave 140.000 kron. Donesek za uravnavo hudournikov v zilski in leški dolini 18.900 K. Iz točke „ministrstvo dež. brambe“ naj povzamemo sledeče:	deželna hramba stane
43,645.093 K, orožništvo pa 18,633.440 K.
Iz postavke „za uk in bogočastje1': Koroška dobi iz verskega zaklada 5.431 K, za nakup posestev 4000 K. Za vseučilišča je treba 11,941.185 K, za tehnike 4,019.063 K. Za gimnazije se bo izdalo 23,502.266 K, za učiteljišča 4,537.790 K. Kot poseben donesek dobi Koroška 15.075 K za zgradbo telovadnice v celovškem učiteljišču.
Iz postavke »trgovinsko ministrstvo". Poštna in brzojavna uprava stane 119,737.398 K, uprava poštne hranilnice pa 6,175.050 K.
Iz postavke za železniško ministrstvo: uprava državnih železnic stane 209,915.400 K. Iz potrebščin za poljedelsko ministrstvo dobi Koroška 47.600 kron za uravnavo Žile (22. obrok); nadalje 40.000 kron za vzdržavanje geometričnega osobja, 1000 K za uravnavo hudourcika v Rajblju. Iz postavke za pravosodno ministrstvo dobi Koroška 30.000 K za zgradbo uradnega poslopja v Brežah (3. obrok). Iz postavke „podpore“ dobita le mesto Dunaj in spodnjeavstrijski deželni zaklad podpore. Parobrodno društvo Lloyd v Trstu dobi 9,260.000 K, zilska železnica
15.000	K, železnica Zeltweg-Volšberg in Spodnji Dravograd-Velenje 334.900 K.
Obresti skupnega državnega dolga znašajo 214,587.323 K. Ogrska plača le 60,320.771 K, torej naša polovica 154,266.552 K. Dolga se odplača le 22,623.031 K. Za dolg tostranske polovice se plača 172,295.628 K obresti, a dolga se odplača 23,490.227 K.
Izmed pokritkov naj v prvi vrsti poudarimo dohodke verskega zaklada, ki izkazuje 6,328.564 K, oa Koroškem 131.200 K. Gozdi in posestva tega
zaklada izkazujejo 2,682.793 K dohodkov, na Koroškem 4000 K, torej vsega skupaj 9,011.357 K. Direktni davki douašajo 300,276.800 K, med temi zemljišču! davek 53,600.000 K.
Carina donaša 109,170.000 K. Indirektni davki izkazujejo velikansko svoto 333,333.850 K, med temi davek na žganje 86,900.000 K, na vino in mošt 11,580 000 K, na pivo 77.680.000 K, na meso
16.570.000	K, na sladkor 110,600.000 K, petrolej
18.800.000	K. Sol donaša 46,942.000 K, tobak
225.509.000	K, koleki, takse in pristojbine donašajo 151,191.500 K, loterija 29.540.650 K. Pošta donaša 130,770.300 K.
Ako odbijemo stroške, katere ima država z upravo in pobiranjem indirektnih davkov, se prepričamo, da so ravno ti prostovoljni davki skoraj največja opora državni blagajni, kajti donašajo ji okroglih tri sto milijonov kron. Sol donaša 35 milijonov, tobak okrog 136 milijonov, koleki itd. pa 146 milijonov kron.
Velikanske so svote, katere plačujejo avstrijski davkoplačevalci, toda ako pogledamo, kam gre ves ta denar, mora pač vsakega zaboleti — v žepu, kajti največji del tega denarja požre vojaštvo in državni dolg, celih 650 milijonov, dočirn je določena najpotrebnejšemu: izobrazbi, kmetijstvu, obrtništvu, le majhna svota v orimeri z ono, ali tudi ta se pokrije večinoma iz dohodkov dotičnega oddelka uprave. Ali vse bi še bilo dobro, ako bi imeli tudi vsi davkoplačevalci enake pravice, ali žalibog ie pač vedno tako, da je povsod nekaj gospodov,
' a drugi su le hlapci, "da imajo prvi vse, drugi pa nič.
Koliko teh milijonov odpade na naš slovenski nàrod, ali kako malo pač dobi naš ndrod za ta svoj denar, dà, niti te pravice nima, da bi se izobraževal v svojem lastnem jeziku. Plačevati pač sme, ali drugo mu je vse zabranjeno. Kedaj bo neki v našem ndrodu oživelo prepričanje, da ni več suženj vlade in njenih ljubljencev Nemcev, temveč da sme za svoje krvavo zaslužene denarje, ki jih znosi v državne blagajne, tudi zahtevati iste pravice, kakor si jih sedaj lasti le njegov vsemogočni sosed ! Da bi to prepričanje vendarle enkrat prišlo med naš nàrod, potem bi bil kmalu konec vsestranskemu zatiranju! Zavedati se mora človek svojih pravic, in nihče več mu jih ne bo branil. Torej nàrodna zavest!
Družba sv. Cirila Metoda v Ljubljani
vsem svojim podružnicam.
V koledarju za leto 1905, ki ga je izdalo vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda, nahaja se tudi »Vestnik" družbe za leto 1903. Ako pregledujemo ta vestnik nekoliko natančneje, prepričamo se lahko, da nam je neprijetno ogledalo onih podružnic, ki so spale tudi v letu 1903.
A nekaj teh se je začelo zadnji čas že gibati in oživljati. Smelo trdimo, da bi se lahko oživile vse naše podružnice, da bi lahko vse procvitale in se koncem leta ponašale z dostojnimi doneski.
Častiti domoljubi ! Glavna opora naši družbi so vselej bile in morajo tudi v naprej ostati naše podružnice. To nam bode načelo našega nadalj-nega postopanja. Z vsemi močmi bodemo odslej delovali na to, da se vzdramijo vse in da ne zaspi niti jedna — vsaj po naši krivdi ne sme zaspati.
Ker se leto 1904 približuje svojemu koncu, in ker bi se radi ponašali, ko izdamo v prihodnjem letu koledar za 1906, z dejstvom, da ni ostal naš klic glas vpijočega v puščavi, marveč da je našel odmeva v vseh naših podružničnih odborih in v vseh srcih čč. rodoljubkinj in rodoljubov, obračamo se do vseh teh z nastopnim nasvetom ter svojo vljudno prošnjo.
Tam, kjer naše podružnice spijo in niti svojih odborov večinoma ne naznanjajo v Ljubljano, tam se žrtvuj posamezna rodoljubkinj a, posamezen rodoljub ter naberi kako svOto kot prispevek za našo
družbo ter jo upošlji naravnost naslovom: »Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani". Ako dobimo take zneske s pripomnjo, da se upošiljajo kot prispevek te ali one podružnice — vsaj do konca letošnjega leta — izkazali jih bodemo kot prispevke dotičnih podružnic v prihodnjem koledarju za leto 1906. Tem načinom bo ob enem oživela dotična podružnica.
če dosežemo na ta način, da se zmanjša število spečih podružnic, častno bode to ne le za našo družbo sploh, nego tudi za dotično podružnico ; posebej pa še za te tako delujoče rodoljubkinje in rodoljube.
Z delavnostjo in neumornim trudom, čč. do-morodkinje in domorodci, naprej ter naprej — in družbi se bode s časoma godilo tako dobrio, kakor jej to želite Vi in mi.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Koroške novice.
„MiklaYŽev večer.44 Da vsaj nekoliko zadostimo obilnim vprašanjem gledé »Miklavževega večera", priobčimo danes kolikor nam je mogoče natančnejši spored. Pri tej veselici sodeluje celovški mešani zbor, moški zbor slovenskega delavskega društva, »Podjunski kvartet", tamburaško društvo »Bisernica" in moški zbor hodiškega pevskega društva »Zvezda". Ker se nas je zagotavljalo, da nameravate sodelovati tudi pevski društvi »Drava" iz Glinj in „Go-rotan" iz Šmihela pri Pliberku, se je veselični odbor tudi obrnil na nji z vprašanjem, ali nameravate sodelovati, ali ker ni bilo pravočasno odgovora, se njihov nastop ni mogel dati na spored. Spored obsega enajst točk: Nagovor, 4 mfšani, 8 moških zborov, 3 glasbene točke in veseloigra v enem dejanju. Veselica se vrši v prostorih društva rokodelskih pomočnikov v Neue Welt ulici. Blagajna se odpre ob ‘/sL uri zvečer, začetek pa je ob V28. uri. Vstopnina znaša za osebo 50 vin., pri čemer pa ni vštet nàrodni kolek. Vstopnice se bodo torej prodajale po 52 vinarjev. Ker je čisti dobiček namenjen družbi sv. Cirila in Metoda, se bodo preplačila hvaležno prejemala. Nadejamo se torej, da bo ta večer združil v Celovcu lepo število koroških Slovencev. V ta namen kličemo vsem najprisrč-nejše: Na svidenje v nedeljo zvečer.
Izkupili so jo, in pa še kako! Mislili so, da so edini gospodarji na Koroškem, da ni nikogar več, ki bi jim smel reči le besedico, temveč bili so prepričani, da bo že vse, kar leze in gre na Koroškem, v največji ponižnosti in spoštljivosti po kolenih plazilo okrog njih. Toda opekli so se prav pošteno. Prošlo soboto so sklicali v Št. Vidu, v nemškem Št. Vidu,javen shod naši veliki nemški gospodje, kjer so hoteli kar na cente prodajati svojo velikonemško modrost. Ali ves drugačen je bil konec njihove slave, nego so si predstavljali v svojem velenemškem napuhu. Mislili so, da imajo pred seboj verne nemške ovčice, ali spoznati so morali, da je bila večina socijalnih demokratov, ki si niso pustili dopasti litanij, ki jim jih je natvezal vsemogočni dr. Artur Lemisch. Mesto „hajla“ je bilo slišati le »fej te bodi" in »nemški" shod in njegovi sklicatelji so žalostno pogoreli. Nastal je tak hrup in vrišč, da je vladni zastopnik zaključil zborovanje. Tako so socijalni demokratje, nekdanji Lemischevi prijatelji, razbili nemško zborovanje in gospodom celovškim velenemcem je mesto slave ostal — dolg nos.
Kdo plačuje davke? Res hvaležni moramo biti dr. Arturju Lemischu, da se je udeležil shoda v Št. Vidu, kajti iz njegovega govora mora pač vsak koroški Slovenec izprevideti, da je v očeh tega velenemškega prvaka in njegove stranke slovenstvo na Koroškem vzlic temu. da iznaša tretjino vsega prebivalstva, le prazna ničla. Tako pač še ni govoril noben Nemec o koroških Slovencih! Dr. Lemisch je dejal: »Kdo plačuje deželne doklade? — Okraji Celovec, Št. Vid, Volšberg in deloma nemški prebivalci velikovškega okraja, med tem ko drugi zrejo to, kar plačujejo prej omenjeni!" Torej ti,
koroški Slovenec, ti ne plačuješ nič, kajti z Lemi-schevimi besedami je pač to rečeno, da vsi tvoji ogromni davki, vsi tisoči in tisoči, ki gredo danza-anevom iz tvojega žepa v državne in deželne blagajne, vse to ni nič; tebe živijo le tvoji nemški sodeželani, ti nimaš nič in si nič! Najboljši med vsemi okraji je velikovški, a ta okraj je po ogromni večini slovenski, a davek plačuje le onih par odstotkov Nemcev, Slovenci ne plačajo nič! In tako povsod, kjer stanujejo Slovenci. Glej torej, slovenski kmet, ki te bodo skoraj zadušili vedno naraščajoči davki in doklade, niti to se ti ne prizna več, kar znosiš v davkarijo, kar se ti uradno potrdi, da si plačal. In ti ljudje se ti potem dobrikajo, posebno ob času volitev, lazijo okrog tebe, da bi dobili tvoj glas, in ti jim verjameš, kar ti takrat lažejo. Zapomni si besede dr. Lemischeve, in takrat, ko bodo zopet prišli in te prosili, kajti takrat znajo celo prositi, takrat jim pokaži vrata in reci, da naj gredo tja, kjer se plačuje davek, naj gredo med Nemce, ki plačujejo, ne pa med Slovence, ki nimajo nič in so nič!
Socijalni demokrati, ona stranka, ki nosi vedno v svojih ustih mednarodnost, ki vedno vpije, da ne pozna razlike med Slovenci in Nemci, ki vedno poudarja, da hoče biti enako pravična proti vsern nàrodnostim, ta stranka je pokazala na shodu v Št. Vidu, da je vsa ta njena mednàrodnost, vsa ta njena pravičnost le hinavstvo, navadna laž. Saj ste jih že dostikrat slišali reči: „0, mi smo tudi Slovenci, mi smo rojeni Slovenci in se ne sramujemo svojega nàroda,u ali da ste culi v Št. Vidu vodjo te stranke, potem bi se bili pač prepričali, da smo imeli prav, ko smo rekli, da sta hinavstvo in laž edino bojno orožje te stranke. „Lahko mi je umljivo, da nemškondrodna deželnozborska večina najostrejše nastopa proti hujskaču dr. Brejcu. To pa je storila tudi na ravno isti način socialnodemokratska stranka, ki pobija nàrodno nestrpnost pri Nemcih in Slovencih in vedno brani pravice vseh nàrodnosti, na Koroškem torej pravice nemške nàrodnosti!“ To je govoril vodja soc. demokratske stranke Riese. Tu vidite vso laž in hinavstvo stranke, ki poudarja, da je pravična vsakomur, obenem pa naravnost zanika, da imajo Slovenci na Koroškem kako pravico. Soc. demo-kratje niti nočejo vedeti, da je kaj Slovencev na Koroškem, kajti braniti hočejo le nemške pravice. O, saj jih poznamo predobro te ljudi, ki na slovenskih shodih vpijejo, da so Slovenci, ko so pa zunaj, pa kriče ,,hajl“. Tako se je zgodilo do sedaj se vselej in kaj drugega tudi ni pričakovati od njih. Slovensko delavstvo pač lahko izprevidi, da med takimi ljudmi ni prostora zanj. Danes sicer malo zabavijajo, ko niso dobili podpore za svojo blagajno, a ko bo prišel čas, jih bomo videli zopet na strani nemških „hajlovcev“, da jim bodo pomagali braniti nemške pravice! To pač zahteva njihova lažnjiva mednàrodnost in hinavska pravičnost!
Celovška bogoslovnica. Na novo je bilo sprejetih letos v bogoslovje štirinajst gospodov, izmed teh šest Slovencev, namreč: gg. Lasser Albin, Morti Valentin. Rožman Gregor in Rudi Josip iz Koroške, Štritof Anton iz Kranjske in Žel Janko iz Štajarske. Izmed vseh 50 bogoslovcev je sedaj 20 Slovencev. — Slovenska akademija diha krepko življenje. Vršilo se je v njej letos od oktobra naprej že 10 predavanj : dve poročili, en življenjepis, dve nàrodno - zgodovinski, dve bogoslovsko-modro-slovni in tri nàrodno-gospodarska. — Tudi tambu-raški in pevski zbor obetata mnogo. Izmed slovenskih časnikov prihajajo v bogoslovje „Slovenec“ (2 izt.), „Mir“ (6 izt.), (Sùdsteirische Presse^ (L izt.), „Domovina“ (2 izt.), „Slov. Gospodar" (3 izt.), „Glas Nàroda" (hrv.), „Tamburica“ razun mnogih znanstveno-leposlovnih časopisov. — Pač bi bilo želeti, da bi se slovenščini v bogoslovnici odmerilo razun akademije še nekaj uric; tako n. pr. bi bila živa potreba v katehezi in homiletiki. Kako naj pridiguje ali poučuje duhovnik krščanski nauk v jeziku, katerega terminov in primernih izrazov se ni nikdar temeljiteje vadil! Vse bi se tudi ne smelo prepuščati samo zasebni marljivosti slovenskih bogoslovcev.
Blagoslovljenje mestne župne cerkve y Celovcu se je vršilo dné 20. nov. Na novo popravljeno cerkev, ki je sedaj kras celega mesta, je blagoslovil ob obilni udeležbi občinstva škof sam, ki je imel tudi primeren nagovor in opravil slovesno sveto mašo. Cerkvenemu obredu je prisostoval tudi celovški župan in oba ključarja. Da je bilo mogoče cerkev tako okusno popraviti, so pripomogli dobrotniki s svojimi doneski. Toda vkljub temu je treba še precej pokriti.
Takšni so „Štajerdevci“. Ker štajarskim nemčurjem ni dovolj, da vsiljujejo svojo „gifcno kroto", kakor pravijo Slovenci v Ptuju izhajajočemu nemčurskemu listu „Štajercu“, slovenskemu ljudstvu na Štajarskem, temveč hočejo ta svoj strupeni list zanesti tudi med koroške Slovence, da bi jih izneverili slovenskemu rodu in jeziku, se nam pač zdi
primerno izpregovoriti nekaj besedi o tem listu in njegovih sotrudnikih. „Štajerc“ je list ptujskih po-silinemških meščanov, kateri mislijo s tem listom zastrupiti slovensko ljudstvo tako daleč, da bi začelo sovražiti svoj jezik, da bi se izdajalo za Nemce, da bi vedno in vselej zahajalo le k Nemcem ter jim tako polnilo žepe s svojim denarjem, samo pa prej ko mogoče izgubilo vse, kar je njegovega. S svojim listom pa širijo ti Judeži med nàrod še drugo kugo. Na Štajarskem namreč pravijo tem „gospodom“ tudi „šnopsarji“, kajti večina med njimi jih ima v Ptuju šnopsarije, v katere vabijo slovenske kmete, da jih opijejo in tako pridobe zase. Da torej niti tisti, ki list izdajajo, niti tisti, ki ga sprejemajo, niso dosti vredni, lahko izprevidi vsak človek. Pripomnimo naj tudi, da si ,Štajerčevi“ izdajatelji, ki so pravzaprav slovenske krvi, nič bolj ne želijo, nego da bi bili čim prej onstran avstrijske meje, da bi čim prej Avstrija postala pokrajina nemškega cesarstva, ker bi potem lahko stresali brez skrbi svoje veleizdajsko nemštvo in luteranstvo. Ali še drugačni ljudje so pri „Štajercu“. Pred enim tednom se je vršila v Mariboru pred porotniki obravnava, ki pač jasno kaže, kam zapelje človeka „Štajerčevo“ nemštvo in luteranstvo. Neki Šegula, prav trden pristaš .Štajerca", se je vedno prepiral s svojo ženo. Da bi bilo tega prepira enkrat konec, vpraša svojega prijatelja Muršeca, ki je bil dopisnik „Štajerčev“ in je za ta list skladal pesmi, v katerih je blatil slovenske može, kaj naj stori. Ta mu svetuje, naj ženo ubije. In res sta storila tako. Po noči, ko je žena spala, sta prišla, zadrgnila ji z verigo vrat ter jo potegnila iz postelje. Naslonila sta jo na škaf vode in potem jo udari Šegula trikrat s sekiro po glavi. Ker je pa mislil, da še ni dovolj, jo udari Muršec tudi enkrat, ko je bila glava že vsa razmesarjena. Potem sta ji zvezala roke in noge skupaj, kakor pri zaklanem prašiču, vtaknila skozi kol, ga dela na ramo ter razmesarjeno ženo zanesla na železnični tir, da jo je potem še vlak povozil. Tako sta mislila, da jima ne bo nihče prišel na sled. Ali zmotila sta se. Prijeli so jih in sedaj sta oba obsojena na vešala. Šegula je takoj vse priznal, ali Muršec, ki mu je dal tak svet, pa je tajil do zadnjega. Bil je še celo tako nesramen, da je v ječi skoval pesem, v kateri svetuje Šeguli, da naj se spokori, sam o sebi pa pravi, da je nedolžen. Po obsodbi je pa le prizna! vse. — Glej, slovenski kmet, takšni so ljudje, katere „Štajerc“ dobi v svoje strupene zanke. Takšni so ljudje, ki pišejo v .Štajerca", in ti naj ù potem bral, kar pišejo taki lumpje, taki grozoviti morilci! Ali moreš še vzeti v roko .Štajerca", pa da ne bi si potem orni! rok, ker si si jih ognjusil s to grdobo! Ali hočeš, da še tebe zapelje do takih grozodejstev? Ne, gotovo ne! Proč torej s ptujsko giftno kroto“, da še tebe ne zastrupi ! Varuj se je kakor strupene kače, ako hočeš, da ne boš prišel tako daleč, kakor sta prišla Šegula in Muršec!
Za narodno šolo v Št. Jakobu v Rožu so
darovali sledeči gospodje : Kolarič Pr., predmestni župnik v Celovcu, 100 K. Vidovič Jan., kn. šk. kan-celar v Celovcu, 100 K : dr. Lambert Ehrlich, stolni kaplan v Celovcu, 10 K; Milonik Jan., p. d. Koren v Zilski Bistrici, 100 K; L. Ševar, c. kr. poštar v Rakeku. 3 K; L. Serajnik, nadučitelj na Prihovi, 5 K; J. Sovič v Slov. Gradcu 20 K; Župnija Dragoše 2 K 50 vin ; Mikula Jak., p. d. Radišnjak v Podrožčici, 20 K; Mikula Štefan, p. d. Arih v Svetnah, 10 K; G. Lepušic Šimen, p. d. Mežnar v Št, Janžu, 100 K; Martinjak Anton. p. d. Martinjak v Srejah. 50 K ; Boštjančič Franc, p. d. Boštjančič, v Št. Petru, 20 K; Greg. Serajnik, p. d. Amruš v Srejah, 20 K ; Nagele M., p. d. Močnik na Tešinji, 20 K; Nagele Jan., p. d. Kovač v Št. Jakobu, 10 K; Amruš Joža, p. d. Klanjek v Svetnah, 20 K; Sitar Anton, sedlar v Št. Jakobu, 20 K. Skupaj 620 K 50 vin. Najprisrčneje zahvaljujoč
Matej Ilažun, župnik v Št. Jabobu v Rožu.
Narodni greh. Potovavši skozi tukajšnje kraje prišel sem tudi v Galicijo. Čuditi sem se moral, ko vstopim v hišo, kjer ima slovenska posojilnica svoj sedež, da vidim tam prodajati, oziroma streči gostom z vžJgalicami nemškega „šul-ferajna". Ali ne velja tukaj beseda „Svoji k svojim?! Upam da to zadostuje k odpravi takih nà-rodnih — grehov ! Slovenski rodoljubi na noge !
Velikovec. — Nova telovadnica „Nà-rodne šole. — Hvala Bogu! zopet se je nam posrečilo doseči novo kulturno sredstvo v izomiki našega nàroda. Veselim srcem naznanjamo milemu našemu nàrodu, da je stavba telovadnice na vrtu naše .Nàrodne šole" že dokončana. S tem je ustreženo živi potrebi, da naša šola dobi telovadnico, katere zdaj ni imela, tako da telovadbe po zimi sploh ni bilo, v poletju se je pa morala vršiti na prostem, obenem se je pa tudi pridobila prostorna dvorana za prirejanje božičnih in drugih slavnosti in shodov. Gradba telovadnice, za katero je gosp. profesor Kovač iz Dunaja izdelal jako primerne načrte, se je pričela dné 4. julija t. I, torej na pred-
večer godu sv. Cirila in Metoda. Zdaj je vse delo dokončano, le slikanje smo, ker je čas že pozen, odložili do prihodnje spomladi. Cela stavba, ki meri 27 metrov v dolgosti in 10'/a metrov v ši-rokosti, je sicer pritlična, ali zgoraj ima nazidano višje podstrešje (atiko) z majhnimi okenci, katero bo služilo za razobeševanje perila, tako da je njeno zunanje lice prav veličastno. Napravila se je cela stavba tako močna, da se more na isto ob svojem času nazidati celo dvoje nadstropij in s tem pridobiti velike prostore za razširjanje našega, za versko in narodno vzgojo slovenske ženske mladine prepotrebnega šolskega internata. Radi tega se je pridejal stavbi tudi stopniški trakt. Glavni prostor nove stavbe je velikanska telovadna dvorana, ki je 1872 metrom dolga, 9 metrov široka in 47* metrov visoka in more sprejeti tisoč ljudi. Strop nad telovadno dvorano je napravljen iz jako močnih železnih traverz, katerih ena sama tehta 700 kilogramov. Da bo gledališki oder stal trdno, postavil se bo na osmero železnih traverz. V stavbi nahaja se poleg velike dvorane še majhna soba, ki bo ob času predstav služila za garderobo, sicer se bo pa porabila kot gladiina soba. Naša nova telovadnica je torej ob enem tudi prvo slovensko gledališče na Koroškem. Zidarsko delo je izvršil zidarski mojster Rossi, vsa druga dela pa so napravili velikovški obrtniki Volavčnik, Miiller, Eich-berger, Vider in Vavpotič. Z zlatimi črkami se lesketa na novi stavbi napis „Telovadnica“ in ozna-nuje mimogredočim, da tukaj Slovenci še živč in bodo s pomočjo prave omike še dalje živeli. Na kvaterno sredo dné 14. decembra t. 1. se bo nova naša telovadnica slovesno otvorila in se bo v isti prvokrat obhajala običajna naša božična slavnost. Najvljudneje tedaj vabimo vse zavedne koroške Slovence, sosebno one iz naše lepe podjunske doline, na našo pomenljivo slavnost. Priprave za slavnost so v polnem tiru. Pridite torej in poglejte !
Št. Rupert pri Velikovcu. V novo naše pokopališče bil je dné 24. listopada t. 1. kot prvi mrlič pokopan 15 tednov stari otrok Ana Kralj. Isti dan smo tudi na starem pokopališču izkopali telesne ostanke bivšega našega župnika Krofiča in mladeniča Egartnerja, ker sta njuna grobova prišla pod novo pokopališko pot, in deklico Matto Robar, edinega otroka tukajšnjega g. okrajnega tajnika Robarja, in jih prenesli v novo pokopališče.
Št. Rupert r.r*	tw 7. in 8.
septembra t se je klatil po našem kraju pes, ki
jer]>ii boj-	skeL- Ta-pfeo -je--ogrissi:-nekega žrev-
Ijarskega vajenca in več psov Kaj ne nekoliko čudno je pač, da se lahko klati stekel pes po dni po našem ljubem „nemškem“ Velikovcu in okolici, ne da bi se kaj storilo za varstvo prebivalstva. Par dni pozneje so istega steklega psa vjeli v Celovcu in ga ugonobili. In kaj se je potem pri nas storilo? Ali mislite, da se je one pse, ki so prišli v dotiko s steklim, ugonobili? Kaj še! Proglasil se je kontumac in stvar je bila gotova. To je seveda mogoče le pri nas, kjer se vedno vidi skoraj več psov brez znamk in torbic nego pa z njimi. Morda je temu krivo tudi dejstvo, ker naše „stramm" nemško prvaštvo tako krepko stoji na svojem trdnem stališču, da ga najtrdnejše zastopa — pri vrčku piva, kjer se obravnavajo ,.najvažnejše" stvari enako kakor pri pericah ob vodi. Vsled odloka deželne vlade mora imeti vsak pes svojo znamko, da se v slučaju steklosti vé, odkod je; zatorej bi se pač moralo poskrbeti zato. da bi se ta odlok deželne vlade tudi izpolnjeval. Naj bi se torej poklicani činitelji nekoliko bolj zanimali za stvari, ki so obče koristi.
Št.Peter pri Velikovcu. Poštna zveza z Velikovcem, katera bi se imela že z dnem 1. ki-movca pričeti, se je, ker so se napravile od gotove strani ovire, šele dné 15. novembra t. 1. otvorila. Vsak torek, četrtek in soboto odide naš poštni sel Janez Rabič ob 10. uri dopoldne s pošto v Velikovec in se vrne ob 2. uri popoldne zopet nazaj. Naši nemškutarji pretakajo debele solze, ker se nahaja pri nas pošta v slovenskih rokah. Bodo se pač morali temu kakor še tudi marsikateri stvari privaditi.
Šmihel nad Pliberkom. „Bratje, vemo, da je že čas, da od spanja vstanemo." Te besede nam pač ne veljajo samo v verskem, temveč tudi v društvenem oziru. Naše tamburaško društvo „Gorotan“ namreč jako pridno spava, — kakor krali Matjaž — že nad eno leto. Ali ni to žalostno za Šmihel in sploh okolico? Dà, prav sramotno in nazadnjaško je to. Tako ne sme iti več dalje. Ne spati, ampak vstati mora društvo k novemu in vztrajnemu življenju. Mnogo bi se dalo še napisati o tem, toda za danes naj zadostujejo te vrstice. Upamo, da te besede ne bodo ostale „glas vpijočega v puščavi", ter da bodo dosegle svoj namen. Mladeniči, na noge ter vnovič na delo, in uspeh ne bo izostal. Pogum velja in sreča junaška !
Šmihel pid Pliberku. „Antou Kotzman: Kleidermaeher". Ta napis se blišči na novo že nekaj dni, in sicer na hiši glavnega dvorišča farne
cerkve v Šmihelu! Ali bo treba zopet štrihanja, kakor nekdanjega napisa „Gasthausa“ ?
Spodnji Dravograd. Gollovo tovarno z a kolomaz, katera je 23. septembra t. 1. pogorela, so zopet zgradili ter jo bodo v kratkem spravili zopet v prejšnje delovanje. Čeprav je bil lastnik tovarne dobro zavarovan, vendar trpi na tem škodo, da že dalj časa ne more delati.
Iskrena prošnja.
Komu bi se ne smilil otrok, ki mora v zimskem času, ko mraz hudo pritiska, v eno uro ali še bolj oddaljeno šolo zahajati in to v celo lahki obleki! Večina naših 212, našo „Nàrodno šolou obiskujočih otrok so pa otroci ubogih staršev in nujno potrebujejo zdaj, ko se zima s hitrimi koraki približuje, tople obleke in obuvala. Tudi letos nameravamo in sicer že v kvaterno sredo dné 14. decembra t. 1. v naši šoli napraviti običajno slavnost. Kadi tega se obračamo zopet do preblagih src slovenskih rodoljubov in rodoljubkinj z iskreno prošnjo, naj blagovolijo tudi letos poslati blagohotnih darov v blagu, sosebno pa v denarju. Ker pa imajo čč. šolske sestre že z vajami za božičnico veliko opravkov, tedaj, da se jim naporno delo, koje imajo vrhutega še z nakupovanjem in razvrstitvijo daril za toliko otrok, nekoliko olajša, usojamo si še ponižno prošnjo pridejati, da uaj se nam blagovolijo blagohotni darovi čim preje do-poslati. Vsem blagim dobrotnikom že prej kličemo iskreni „Bog plati !“
V Št. Rupertu pri Velikovcu, dné 13. listopada 1904.
Vodstvo „Ndrodne šole“.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani vsem rodoljubom.
„Mal položi dar — Domu na altaru je bilo vedno vodilno geslo naše družbe, kedar se je šlo zato, obremeniti slovensko javnost s kakim novim davkom v prid prepotrebne družbine blagajne. — „Mal položi dar — Domu na altar“ je bila vedno vodilna misel družbinemu vodstvu, kedar je hotelo odpreti družbini blagajni vir novih dohodkov. Prav to geslo je pa tudi vodilo družbino vodstvo v njega 155. seji z dné 12. oktobra ppDd
Povodom sklepa v tej seji sc ^Družba sv. Ci-n!a--in Metoda v Ljab!ja:!i“ oglaša danes pri slavnih uitdništvih in društvih, pri vseh redoljubnih
...	ljubših Slovencih: a danes ne
zahteva nikakih novih denarnih prispevkov, ali novih nàrodnih davkov. Prosi le, da ji vsakdo izmed njenih dobrotnikov prepusti, to, kar premnogi izmed njih kakor nerabljivo vržejo od sebe.
Neštete so v posesti slovenskega nàroda se nahajajoče rabljene poštne znamke. Le malokdo se ukvarja s tem, da jih zbira in ureja — večina jih zametuje. Ako bi pa ves slovenski nàrod vse te v njega posesti se nahajajoče rabljene poštne znamke podaril naši družbi, bila bi to nova in znatna podpora družbini blagajni.
Vsaka pošiljatev takih znamk nam dobro dojde, za vsako pošiljatev bodemo hvaležni, naj bodo že urejene ali tudi neurejene zbirke inozemskih ali domačih rabljenih poštnih znamk.
Nikdo Vas, Slovenke in Slovenci, naj torej odslej ne odstranjuje rabljenih poštnih znamk. Če jih pridno nabira, shranjuje in nam daruje, zagotovi si hvaležnost podpisanega vodstva in podpirane slovenske dece.
Vsa slavna časniška uredništva pa naprošamo, da sprejemajo po posameznikih darovane poštne znamke ter jih ob priliki upošiljajo podpisanemu družbinemu vodstvu, za kar jim bodi že zanaprej izrečena najiskreneja zahvala.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Politični pregled.
Državni zbor že zboruje od 17. novembra. Prve seje so izpolnile razprave o dogodkih v Ino-rnostu. Nemci so seveda zagnali velik vrišč, ali vzlic temu niso dosegli, kar so mislili, da se jim bo vlada brezpogojno vdala. Predavanja na italijanskem pravoslovnem oddelku v Inomostu so sicer ustavljena, ali dokler se državni zbor ne izreče za ustanovitev italijanskega vseučilišča v Koveredu ali kje drugje, do tedaj ostane v Inomostu vse pri starem. — Razprava o izjavi ministrskega predsednika Korberja se še vedno nadaljuje. Veliko državni zbor ne bo rešil, kajti v drugi polovici tega meseca se zopet zaključi.
Trgovinska pogodba z Nemčijo. Nemčija je poslala enega svojih ministrov na Dunaj, da bi se tu posvetoval z avstrijskimi državniki gledé trgovinske pogodbe. Ali kakor vedno, hoče tudi v tej zadevi Nemčija kolikor mogoče izkoristiti Av-
strijo in ker zastopniki naše države vendar niso mogli sprejeti pogojev, ki bi bili naravnost pogubni za gospodarski napredek naše države, so se pogajanja razbila.
Rusko-japonska vojska.
V času, v katerem nismo poročali o vojni na daljnem vztoku, se je na bojišču le malokaj iz-premenilo. Kakor pred štirinajstimi dnevi, si stojite še danes ruska in japonska vojska v najbližji bližini nasproti, ali vzlic temu se razun manjših spopadov ni izvršilo nič posebnega. Kakor se poroča iz Londona, šteje japonska vojska ob reki Šaho 250.000 mož. Ako je to resnično, potem mora imeti Kuropatkin najmanj 50.000 mož več, kajti še ni davno, kar se je poročalo, da stoji Rusov ob reki Šaho nad 300.000. Sploh so poročila o obojestranski moči tako različna in izpremenljiva, da se ne more sklepati prav čisto nič gotovega. Omenimo naj tudi poročilo, katero do sedaj še ni ovrženo, namreč da je zapovednik desnega japonskega krila, general Kuroki, mrtev. Vest sicer z japonske strani ni potrjena, ali preklicali je pa tudi niso. — Boji se vrše le med predstražami.
Fort Artur je pretrpel v preteklem tednu hud napad, bi pa so ga hrabri ruski branilci odbili z največjim uspehom. Kakor javljajo poročila, je padlo najmanj 4000 Japoncev; med njimi sta bila tudi dva generala težko ranjena.
Zadnja poročila javljajo, da so Japonci zavzeli neki grič, katerega pa ni najti na nobenem, tudi najnatančnejšem zemljevidu. Obenem poročajo, da je ob tej priliki padlo veliko število Rusov, kateri so izgubili tudi nekaj topov. Ta poročila prihajajo seveda preko Tokija in Londona. Koliko je na njih resnice, je pač težko določiti. Morda so res zavzeli Japonci kako majhno utrdbico, ali da bi bil s tem gričem že Fort Artur „skoraj“ v njihovih rokah, je pač stara japonska laž. Ravno taka laž je tudi, da misli general Stesel zapustiti mesto Fort Artur ter braniti samo dve utrdbi.
General Stesel je pred kratkim sporočil iz Fort Arturja, da ima še nad 30.000 vojakov in da bo branil trdnjavo do zadnjega moža. Brezžični brzojav med Fort Arturjem in Čifu je zopet v redu.
V Vladivostok so odposlali iz Petrograda štiri podvodne torpedovke, štiri so pa že v Vladivostoku.
Baltiško brodovje je dospelo skoraj že na polovico svojega pota. En oddelek je bil te dni ob jugozahodnem afriškem obrežju, drugi pa, ki plove .skozi sueški prekop, je. dospel v Rdeče morje, Fri otoku Madagaskar e oba oddelka snideta. Kakor se poroča, je odšel oddelek japonskih tor-pedovk in križark že ruskemu brodovju nasproti.
Vabilo
k
slavnostni božičnici
in
otvoritvi nove šolske telovadnice
ki se priredite
v „Narodni šoli“
družbe sv. Cirila in Metoda
v Št. Rupertu pri Velikovcu
na kvaterno sredo, dné 14. decembra 1904. I., ob 2. uri popoldne.
Spored :
1.	Slavnostna govora: a) govori č. g. Vinko Poljanec, pro-
vizor v Št. Juriju na Vinogradih; b) Mihev Janez.
2.	Petje: »Božična/ (Cerkveni zbor.)
3.	Drugi govor. (Bruner Micika.)
4.	„Vojaki“, predstavlja 14 dečkov iz I. in II. razreda.
5.	Deklamacije: a) »Na semenj/ (Kramer Miklavž);
b) »Prsti/ (Kramer Panica); c) »Senica in mačka/ (Štangl M., Oraž M., Vehovec M.); č) »Samoglasniki/ Pojó deklice I. razreda.
6.	Petje: »Lipa/ (Foersterjeya.) Pojó učenciIV. razreda.
7.	Igra: »Dve materi”, vprizorijo deklice iz III. in IV.
razreda. Vmes se pojó Marijine in božične pesmi.
8.	Petje: »Venec Vodnikovih pesmi/ (Foerster.)
9.	Deklamacije : a) »Slovenka/ (Parti Žalika); b)
»Mamka peč/ (Kasl Lizika); c) »Zima v gozdu/ (LasnikK.); č) »Huda izkušnjava/ (Urbane F.); d) »Oba junaka”, pojeta: Cikulnik Marko in Wutti Ožbe; e) Razgovor: »K vojakom”. (RakM., Taupe M., Ravter F., Schweiger J.); f) „Na sv. večer/ (Kovač Mici); g) »Božična/ (Ellersdorfer Barbi); h) »Novoletna/ (Grafenauer Jerica.)
10.	Petje: »Naša zvezda/ (Laharnar-jeva.)
11.	Igra: »Kralj Herod/ Šaloigra, predstavlja 8 dečkov.
Vmes se poje: »Domovina.11 (Laharnar.)
12.	Petje: »Koroška nàrodn a” in »Po jezeru”.
13.	»Zahvala za božična darila/ (Pušl Micka.)
14.	Razdelitev božičnih daril.
K obilni udeležbi vabi častite rodoljube in prijatelje slovenske šolske mladine vodstvo »Narodne šole«.
Tržno poročilo.
Ker so prostori našega lista jako ozki, nam za sedaj skoraj ni mogoče redno prinašati pod tem naslovom vesti, katere, vemo, da zelo zanimajo naše bralce. Upamo pa, da nam bo od novega leta mogoče tudi v tem oziru ustreči v najpopolnejši meri našim čast. naročnikom. Za sedaj torej le bolj kratko.
Prošli tržni četrtek so bile v Celovcu sledeče cene:
Pšenica, 100 kg 22 K najboljša; srednja cena za vrečo 80 1 13 K 64 vin., hektoliter 17 K 15 v. Rž 100 kg K 18‘— do 18‘64; srednja cena K 10.92 vreča; K 13-65 hi. Oves 100 kg. K 14-— do 15'50; srednja cena K 5'38 vreča ; K 6-72 hi. Ajda 100 kg K 1480 do 15-25; srednja cena K 7-40 vreča; K 9"25 hi. Turšiča 100 kg K 13'56 do 14"38; srednja cena K 8-10 vreča ; K 1017jhl. Prosena kaša 100 kg K 25-40 najboljša, srednja cena K 16-— vreča; K 20^— hi. Krompir 100 kg K 6-— Seno sladko voz K 5'— do 6’—, kislo K 3’80 do 5"—; slama K 3 20 do 4"40. — Na živinski sejem se je prignalo 82 glav goveje živine in 95 prašičev. Prodalo se je 7 krav po 140 do 400 K. Prašiči po K 52 do 53 za 100 kg mesne teže.
Pšenica: Železna Kapla K 8.78. Beljak K 8'60. Rž; Celovec K 6-70, St. Vid K 6'65, Žel. Kapla K 7 07, Beljak K 7'—. Ječmen: Žel. Kapla K 6 34 Beljak K 6-—. Ajda: Celovec K 4-50, Žel. Kapla K 5T2, Beljak K 6'20. Oves: Celovec K 3-22, St. Vid K 3-20, Žel. Kapla K 3-17, Beljak K 4-60. Prosena kaša: Celovec K 10—, Žel. KaplaK9'31, Beljak K 10 60. Turšiča: St, Vid K 5--, Žel. Kapla K 5"37, Beljak K 5 60 za 50 litrov.
Loterijske številke od 2. decembra 1904. Gradec	25	53	52	45	88
Dunaj	6	72	64	25	24
NAZNANILA.
Naturni brinjevec,
enoliterske steklenice po 2 kroni 50 vinarjev razpošilja France Pustotnik, žganje-kuhar in posestnik v Blagovici, pošta Lukovica na Kranjskem.
Kdor hoče po ceni kupiti dobre kmetijske stroje, kakor rezalniee za krmo, mlatilnice, gepeljne s postavljanjem in z jamstvom, kakor tudi kolesa in šivalne stroje,
naj se obrne do
Tomaža Svetina
zaloga strojev
Celovec, velikovška cesta štev. 22.
Vsak tržni-četrtek razpostavim na Novem trgu nekaj strojev za razprodajo. (Nimam agentov in morem zato stroje oddati precej ceneje.)
Slovenska gospodinja!
JPlP’ Zavedaj se svojega rodu ter zahtevaj vselej in povsod cikorijo Cirilovo7 torej slovensko, katera je najbolja inv prid družbe sv. Cirila in Metoda.
Naznanjam vljudno, da je ravnokar izšel moj
novi veliki cenik,
ki obsega čez 600 podob, in katerega razpošiljam zastonj in poštnine prosto.
Ker razpošiljam svoje blago po celem svetu, je to dokaz, da je isto res fino, da so cene nizke in postrežba poštena. Naj se zatorej vsak zanesljivo obrne do moje tvrdke.
Z velespoštovanjem
H. Suttner
urar in zalagatelj c. kr. avstrijskih uradnikov v Kranju.
Praktično božično darilo za vsako družino!
Java kava
direktno od pridelovalca.
Pošilja se 5 kg' vrečica colnine prosta, brez vseh stroškov na vsako poštno postajo.
Marka .lavaMor. najfinejša, „surova” .	.	. gld. 6'65
,,	„	fina, zelena „	.	.	.	„	6'20
Javabra.Mil, mešanica,	„	. . .	„	5-75
Kapucinska mešanica »pečena” ...	„	7-—
Tudi druge vrste kave po zelo ugodni ceni.
Čaj
1 kg: gld. 2‘80, — gld. P—-, — gld. 5-50.
Turk & Comp.
posestnik plantaž na otoku Java. Pošiljatve iz skladišča v luki.
Trst, Acquedotto <*2.
Istrska vinarska zadruga
v Pulju
prodaja v svoji
podružnici v Beljaku,
Freihausgasse št. 3.
sledeča popolnoma naravna istrska viua za
sledeče cene na debelo, od železnice v Beljaku, brez sodov, v množinah od 56 1. naprej, in sicer : rdeča vina : Teran II. 36 K, Teran L 44 K, Statela 36 K. Refoškat60K. Opoio (krvno vino) 56 K.
Bela vina: Namizno vino 40 K. Muškat II, 60 K. Muškat I, 104 K. D u g a v a 80 K.
Za točno postrežbo se jamči, sodi se dajejo
na posodo.
Spoštovanjem
J. Kofler,
4
poslovodja.
Na NaiviSje povelje Nj. c.itr. apost. Veličanstva.
XXXVI. c. kr. državna loterija
za zasebne dobrodelne namene tostranske državne polovice.
Le-ta denarna loterija — edina v Avstriji postavno dovoljena — ima 18.435 dobitkov V gotovini v skupnem znesku 512.980 kron.
Glavni dobitek je:
300.000 kron.
Za izplačanje dobitkov jamčijo c. kr, loterijski dohodki.
Žrebanje je nepreklicno dne 15. decembra 1904.1.
Ena srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo v oddelku za državne loterije na Dunaju III., Mordere Zollamtsgasse 7, v loterijskih nabiralnicah, tobakarnah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Načrti za žrebanje za kupovalce srečk zastonj.
Srečke se dopošiljajo poštnine prosto.
C. kr. ravnateljstvo za loterijske dohodke.
Oddelek za državne loterije.
Lovske puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
Peter Wernig
c. kr. dvorni izdelovatelj orožja v Borovljah, Koroško. Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Ysled selitve se proda
novo zidana, vili podobna hiša,
10 let davka prosta, 1 oral zemlje, lep vrt, sadno drevje, vodnjak, drvarnica, hlev, blizu mesta in železnice na prijetnem kraju z lepim razgledom, posebno primerno za vpokojence ali rokodelce na Spodnjem Štajerskem. Več pove uredništvo „Mira“ v Celovcu.
Proti pomanjkljaju klaje!
Stroji za prirejanje krme.
Rezalnica za rezanico in krmo, s patentovanimi podlogami za mažo; tečejo jako lahko in prihrani se moči do okrog 40°/o; rezalnica za repo in krompir (repico); mlini za robkanje in mečkanje; parnice za živinsko krmo, premakljive kotlaste štedilne peči z emajliranimi in neemajliranimi vložnimi kotli, stoječe ali premakljive, za kuhanje in parenje živinske krme, repice, za mnoge gospodarske namene itd.; nadalje: robkalnice za koruzo, čistilnice za žito, čistilne stroje trijerje, stiskalnice za seno in slamo, mlatilnice, gepeljne, železne pluge, valjarje, brane. — Najboljši sejalni stroji „ACrRI-KOI.A“ brez preminjalnih koles za vsako seme, za hribe in ravnino. Samo-delujoče, patentovane škropilnice za uničenje grenkuljice, škodljivcev na sadnem drevju in peronospere izdeluje in pošilja v najnovejši, priznano izvrstni sostavi
Ph. Mayfarth & Comp.
Tovarna za kmetijske stroje, livarne in fužine na par,
na Dunaju, II./l., Taborstrasse 71.
llustrovani ceniki zastonj. — Zastopniki in prekupci se sprejmejo.
Dopisuje se tudi v slo-eensslcem. jeziku.
©'Cc)
.Hotel Balkan“ — Trst
•nT'*
„------------------------------------ -------------------- ^
Piazza della Caserma (Narodni dom)
3 minute od južnega kolodvora in poleg pošte s 60 moderno opremljenimi sobami.
Restavracija — Dunajska kuhinja — Kavarna *3
za goste hotela posebna restavracija v I. nadstropju.
Električna razsvetljava.
Dvigalo.	Shajališče tujcev.	Kopališče.
«
Zdravje Je naj večje bogastvo!
Kaoliice sv. Marka
■ ^
__________ii__________
Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni.
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, Sij bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti m preb la j enjUi Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele radi tega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobivajo se samo : Mestna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom:
Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg štev. 73, poleg cerkve sv. Marka.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajsterica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
1 ducat (12 steklenic) 4 K, 2 ducata (24 steklenic) 8 K, 3 ducate (30 steklenic) UK, 4 ducate (48 steklenic) 14‘60 K, 5 ducatov (60 steklenic) 17 K.
Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim vspehom ijabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baratinčič, učitelj ; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stepan Borpič, župnik; Ilija Mamič, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.
Ustanovljena 1. 1360.
Mestna lekarna, Zagreb,
Markov trg št. 73, poleg cerkve sv. Marka.
fjC*" Zdravje je naj večje bogastvo!
Zahtevajte pri nakupu
^chicht-ovo štedilno milo
K Kiuaml
Varstvena znamka.
Ono je Kdor hoče
zajamčeno čisto
dobiti zares zajamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi
dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT“ in varstveno znamko „JELEN“.
znamko ,,je!en“.
in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno.
Dobiva se povsod!
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Ahvijski kapital K 1,000.000.	*KolodvOl’Ska CCStil Št. J7.
Zamenjava in eskomptuje
Kupuje in prodaja	izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone,
vrste rent.	pis.tn, prij.r«.., kom.ntj- Kaje predaja,« ,,a vred,,»«,,« ,tapirje - Zavaruje sre«,	XE",
nih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.	proti kurzni izgubi.	^ VZ(jj„a
Vinkuluje in devinkuluje vojaške zenitninske kavcije.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.	py Eskompt in inkaso menic. — Borzna naročila.	Promet s čeki in nakaznicami.
Centrala v Ljubljani. — Podružnica v Spljetu.
Denarne vloge sprejema
tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugod-
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Anton Ekar. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.