Razne novice. Iz odborove seje vdovskega nčiteljskega društva dne 3. novembra 1.1. Predsednik g. proSt Jarc nazn.inja, da je g. Ivan Lapajne, ravnatelj meščanske šole v Krškem, vložil prošnjo, naj ga odbov sprejme za člana. Ker je prositelj svoji prošnji priložil vsled društvenih pravil določena pisma, zdravniško spričalo, krstni list, tcr tako zadostil pogojem za sprejem, zato predlaga g. predsednik, naj odbor sklene, da se g. Lapajne uvrsti med člane, kar odborniki soglasno potrde. Po sklepu občnega zbora se društvena pravila v dotičnih paragrafih spremene in določi, da se imajo tako popravljena in pregledana pravila izročiti tiskarju z opombo, da jili tiska na jedni strani v slovenskem in na drugi nemškim jeziku skupaj. Predno pa se delo dotiska, ima ga odbor predložiti v 5 kolekovanili iztisih slavni c. k. vladi v potrjenje. Daljo sklene odbor, poslati nekemu članu nultimatumu, ker je se svojimi doneski uže dlje časa zaostal in tudi svojih prostovoljnih obljub ne izpolni. Istega dne je zborovalo tudi slov. učiteljsko društvo. — Do stalnega sklepovanja ni prišlo, tedaj se ima razgovor nadaljevati 1. decembra t. 1., — in s tem vabimo odbornike k seji ob navadni uri. C. k. kmctijska družba Kranjska ima občni zbor 23. dno novembra 1881 v dvorani mestne hiše in se začne ob 9. uri dopoldne. — Program obravnavam: 1. Predsednik odpre zborovanje. 2. Porofiilo o delovanji glavnega odbora. 3. Predlog družbenega računa za leto 1880 in proračuna za leto 1882; račun v nadrobnih razdelkih, ki je v pisarnici družbe kmetijske jna oglcd razpoložen. 4. Poročila in predlogi podružnic in predlogi posameznili družbenikov po propisu §. 19. družbenih pravil. 5. Poročilo o pogozdovanji Krasa. 6. Volitev predsednika, tajnika in enega odboraika na mesto po družbinih pravilih izstopivših. 7. Volitev častnih in dopisovalnih udov. Pedagogičen kongres je bil to jesen na Laškem v Milanu. Med drugimi vprašanji je bilo tudi na dnevnem redu: ali se pri odgoji mladine more shajati brez positivne vere? Le jedna učiteljica je bila toliko pogumna, ali bolje, toliko verna, da je dokazovala, kako je vera potrebna pri odgoji mladine, da brez vere ni mogoče izrediti poštenili ljudi in dobrih deržavljanov. Vse je sterrnelo in gledalo na naučnega ministra Bacelis, kaj ta poreče. Ta pa se vzdigne ter reče, da je pri odgoji le treba pamet razvijati; izurjena in skušena painet bode človeka spremljevala po njegovih potih v življenji. — Tako je terdil tudi pagan Sokrat, ki ni poznal razodenja Božjega, a kristjanu gre se deržati razodete vere, ta je zanesljivejši kažipot, kakor pamet, katero rade strasti prevpijejo.