KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 209! GLADOVNA STAVKA V MOŠKI KAZNILNICI V MARIBORU V AVGUSTU IN SEPTEMBRU 1936 FRANCE FILIPIČ V moški kaznilnici v Mariboru je bilo v tri- desetih letih nekaj gladovnih stavk političnih obsojencev, prva že med 15. in 25. septembrom 1930, ko so bile življenjske prilike v tej kaznilni- ci še izredno težke in je veljal še stari, avstrijski hišni red.' Kljub odporu kaznilniške uprave, ki ni bila pripravljena pristati na kakršnokoli po- puščanje, je tedaj skupina desetih političnih ob- sojencev, komunistov, ob trdovratnem vztraja- nju obeh iniciatorjev stavke. Rodoljuba Colako- vida in Radeta Vujoviča, kd sta vzdržala v stavki 10 dni, dosegla premestitev v celice na južni stra- ni zgradbe, dovoljenje za sprejemanje večjega števila knjig in električno razsvetljavo v celicali do osme ure zvečer.^ Sicer je že zakon o izvrševanju kazni z odvze- mom svobode, ki je stopil v veljavo 1. januarja 1930,' nekoliko omilil pogoje, v katerih so ži- veli obsojenci v kaznilnicah stare Jugoslavije, vendar je pomembnejše spremembe v kazndlni- ško življenje v Jugoslaviji prinesel šele novi hiš- ni red, ki je bil objavljen v Službenih novinah 4. januarja 1932; zlasti pomembna so bila njegova določila o Jtomuniciranju zapornikov z zunanjim svetom, o možnostih sprejemanja pošte in pake- tov. Politični obsojenci so bili prej in po uveljavitvi tega novega hišnega reda v enakem položaju kot kriminalci ter niso bili deležni po zakonskih predpisih nikakršnih olajšav. Šele tako imeno- vana »Miškulinova uredba«, ki jo je pravosodno ministrstvo izdalo 9. septembra 1935, * je politič- nim obsojencem, komunistom, priznala pomemb- ne olajšave (pakete do 20 kilogramov mesečno, do 5 ur sprehoda na dan itd.). Toda nekaj manj kot leto dni po tej uredbi je novi minister za pravosodje, dr. Dragiša Cvetkovic izdal 10. av- gusta 1936 odredbo,* s katero je režim za poli- tične obsojence, komuniste, v kaznilnicah vnovič zaostrU. V kaznilnici v Sremski Mitrovici je nova odredba povzročila najhujši odpor (čeprav se je že tudi prej kršilo »Miškulinovo uredbo«).' Ko politični obsojenci, komunisti v avgustu 1936 s svojim odporom proti odredbi ministra za pravo- sodje od 10. avgusta 1936 niso dosegli nobenega uspeha, je 24. oktobra 1936 stopilo v Sremski Mitrovici 135 političnh obsojencev v gladovno stavko,' ki je trajala nato 4 dni, do 28. oktobra 1936, ko je ministrstvo za pravosodje preklicala svojo odredbo od 10. avgusta 1936 in potrdilo »Miškulinovo odredbo« od 9. septembra 1935.' Istočasno kot v Sremski Mitrovici, to je 24. ok- tobra 1936 so pričeli z gladovno stavko tudi po- litični obsojenci, komunisti, v Moški kaznilnici, v Mariboru; to je bila druga stavka v tej kaznil- nici, trajala je do novembra 1936.' Politični obso- jenci, komunisti, udeleženci v tej stavki, so bili vsi, razen enega, pripeljani 11. avgusta 1936 iz kaznilnice v Sremski Mitrovici," samo Ivo Ma- rinkovič, obsojen 9. avgusta 1935 pred okrožnim,. sodiščem v Bjelovaru na 7 mesecev strogega za- pora, na kazen, katero mu je 30. decembra 1935 povišal Stol sedmorice na 3 leta robije," je bil priveden v Maribor v kaznilnico 11. julija 1936 iz kaznilnice v Lepoglavi.'^ Konec 1936. leta je bilo v kaznilnici v Mariboru vsega 491 obsojen- cev,'' od tega 25 političnih. Tako neznatno šte- vilo političnih obsojencev se je ob velikem šte- vilu kriminalcev zelo težko uveljavljalo s svoji- mi zahtevami, kar je posebno prišlo do izraza v okoliščinah, v katerih je potekala gladovna stavka. Mnoga pričevanja političnih obsojencev, ki so se v stani Jugoslaviji znašli za kaznilnišldmi zi- dovi v Mariboru, govore o trdem in brezdušnem režimu v tej kaznilnici," zlasti o pedantnem in birokratskem ravnanju njenega ravnatelja Nika Vrabla, ki je to službo nastopil novembra 1924. leta. Tako je bilo tem večje tveganje peščice zapornikov, političnih obsojencev v mariborski kaznilnici, ko se je odločila za gladovno stavko.'' V mariborski kaznilnici je bilo med gladovno stavko 27 obsojencev, komunistov, ki so, po izja- vah nekaterih članov te skupine," vsi sodelovali v stavki, po podatkih kaznilniške uprave v Ma- riboru pa niso sodelovali trije obsojenci, ki so bili bolni." V kakšnih okoliščinah je potekala ta gladovna stavka in kdo so bili njeni akterji? Vsekakor je za boljše razumevanje te stavke potrebno poseči v njeno predzgodovinO. Znano je, da je 1935. leto bilo prelomno v raz- voju KPJ, k čemur je zlasti pripomoglo dvoje, prvič, končana je bila obnova partije, ki je bila pod prvimi udarci diktature zdesetkana, in uve- ljavila se je njena programska preusmeritev, tako z izhodišč IV. državne konference, Id je po- tekala 24. in 25. decembra 1934 v Ljubljani, Split- skega plenuma, 9. in 10. junija 1935 v Splitu in VII. kongresa Komunistične internacionale, od 25. julija do 20. avgusta 1935 v Moskvi. Poudar- jena ljudskofrontna usmerjenost KPJ je pripo- mogla k njenemu prvemu širšemu prodoru v tridesetih letih med množice, močno pa se je v tem času tudi povečalo število njenih članov. Zlasti se je KPJ organizacijsko okrepila, ko je po junijskem plenumu CK KPJ ustanovil tako imenovani državni biro partije »operativni organ biroja centralnega komiteja za neposredno vo- denje vsega dela partijskih organizacij v državi« s sedežem v Zagrebu, kratko imenovan ZEM- BILJ, s sekretarjem Djordjem Mitrovičem na če- lu." ZEMBILJ je deloval v Zagrebu, kjer je ime- la svoj sedež tudi centralna partijska tehnika, skoraj 5 mesecev, bil je preko kurirskih zvez v stiku z vsemi pokrajinskimi komiteji KPJ, sprejemal je in obravnaval njihova poročila, do- ločal stališča in dajal direktive za njihovo delo- vanje. Mitrovič se je ob sodelovanju ostalih čla- nov ZEMBILJ (Drago Marušie, Srdja Priča) pred- , 210 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 stavil kot vztrajen organizator," tako da je središ- če KPJ v Zagrebu preko svojih zvez pomembno vplivalo na delovanje KPJ in SKOJ v posamez- nih pokrajinah v državi, tja do oktobra 1935, ko je policija pričela z aretacijami komunistov V Sisku, v naslednjih mesecih pa tudi v Zagrebu in Beogradu. 14. novembra 1935 sta istočasno padla v Zagrebu policiji v roke Djordje Mitrovid in Franjo Kralj, član PK KPJ za Hrvatsko in Slavonijo. Na osnovi poročil o delovanju KPJ v državi, ki jih je policija našla pri Mitroviču in na osnovi delnih priznanj obeh aretiranih, kd sta bila med zasliševanjem na policiji izpostav- ljena najhujšim mukam, so se aretacije komu- nistov razširile skoraj na vso državo; policija je prijela večino članov pokrajinskih komitejev, razen v Vojvodini, člane aparata CK SKOJ, ne- kaj članov centralne tehnike ter okrožnih in mestnih vodstev KPJ in SKOJ. Do srede 1936 je bilo prijetih preko 2000 komunistov, postav- ljenih pred sodišče pa okoli 500.^« V Proleterju je v februarju 1936, v članku »Naj dejstva govo- re«2i bilo zapisano: »Od sredine novembra 1935 do danes je prijetih okrog 500 ljudi. Ti ljudje so v policijskih zaporih podvrženi takšnim mukam, ki presegajo vse to, kar je videla Jugoslavija v teh sedmih črnih letih. Starim srednjeveškim metodam prejšnjih šestojanuarskih vlad so se pridružile nove »specialitete« duhovnika Koroš- ca ... Delavska funkcionarja Djordje Mitrovič, kovinar in Dragutin Kralja sta že tri mesece podvržena takšnim mukam, da sta ta dva mlada, krepka človeka še samo senca samega sebe.« V nadaljevanju članek opisuje torturo na poli- ciji, navedeno je, kako Ivanu Brijačku," češko- slovaškemu državljanu, fci ima za seboj že 5 let robi j e v Požarevcu, žgejo hrbet z razgretim li- kalndkom, kako je Ivan Sabolek,^* potem, ko so mu teptali rebra, ga obešali z glavo navzdol in ga tolkli po modih, poskušal napraviti samomor, kako so na podoben način mučili Pavleta Dur- sanoviča^^ itd. Med aprilom in julijem 1936 so se pred držav- nim sodiščem za zaščito države v Beogradu zvr- stili procesi, na katerih so bili med velikim šte- vilom obtožencev postavljeni pred sodni senat tudi poznejši udeleženci gladovne stavke v Ma- riboru, vsi, razen Iva Marankoviča, za katerega smo že navedli, da je bil obsojen 9. avgusta 1935 pred okrožnim sodiščem v Bjelovarju,^« in Alek- sandra Radica, ki ga je obsodilo 30. aprila 1936 okrožno sodišče v Sremski Mitrovici na leto dni strogega zapora.^' 4. aprila 1936 je bila na sodnem procesu, ki je zajel skupino 12 ljudi iz državnega vodstva SKOJ, izrečena sodba tudi trem članom CK SKOJ, ki so biM pozneje prestavljeni v Maribor, orga- nizacijskemu sekretarju CK SKOJ, Ivanu Sabo- leku, tri leta robije, Pavletu Dursanoviču, članu CK SKOJ in partijskemu inštruktorju, ki se je šolal na KUNMZ v Moskvi, 3 leta robije, ter Mirku Tomičiču, članu CK SKOJ, 2 leti strogega zapora.^' 4. junija 1936 je bila izrečena sodba 25 članom skupine organizatorjev partijske mreže, ki je bi- la neposredno vezana na ZEMBILJ dn osrednjo partijsko tehniko v Zagrebu; nosilec procesa je bil Djordje Miitrovdč, sekretar ZEMBILJ,«« ki je bil obsojen na 5 let robije, vseh oseb, ki so bile obsojene na tem procesu in so morale pozneje v kaznilnico v Mariboru, je bilo — z Djordjem Mitrovičem — kar devet: Ivan Brijaček, 2 leti robije, Vladimir Brkič,* leto in šest mesecev strogega zapora, Zvonimir Brkič," leto strogega zapora, Milan Hofman,'' leto in 6 mesecev ro- bije, Viktor Ivičič,^ leto in 6 mesecev stro- gega zapora, Franjo Kralj, 3 leta robije, Sig- mund Kraus,'» 2 leti strogega zapora in Anton Suknaič,** leto strogega zapora. 13. junija 1936 je državno sodišče za zaščito države v Beogradu obsodilo šest članov KPJ, ki so v Zagrebu snovali partijske obrambne čete.'* Nosilec procesa je bil Zvonimir Svjetličič,'« glav- ni organizator obrambnih čet KPJ, prestavljen pozneje v Maribor. V tem procesu je bil obsojen na smrt Djuro Halabarec,'' ki je januarja 1936 med demonstracijami brezposelnih v Zagrebu ustrelil stražnika. Na istem procesu so bili, še) obsojeni Miloš Zidanšek,'« 2 leti robije Mirko Vaniič,'« 3 leta robije in Teodor Krivak,"« 3 leta robije; vsi trije so bili odpeljani v kaznilnico v Maribor. 9. julija 1936 je državno sodišče za zaščito dr- žave izreklo sodbe najštevilnejši skupini obto- žencev v procesih, vezanih na delovanje ZEM- BILJ; v procesu, katerega nosilec je bil Trajko Stamenkovlč, ^' sekretar pokrajinskega komiteja KPJ za Srbijo, je bilo obsojenih vsega 37 ob- tožencev, med njimi 9, ki so pozneje bili prestav- ljeni v Maribor," poleg Trajka Stamenkoviča, ki je bil obsojen na 6 let robije: še ing. Lovro Sperac,*' leto dni robije, Mihajlo Bumbulovič,** inštruktor CKKPJ, ki se je šolal na KUMNZ v Moskvi, 6 let robije, Josip Bosak,*' 5 let robije, Jovan Jerkovič,*" 4 leta robije, Naftali Demaj- jo,*' pet in pol let robije, David Demajo,** 3 leta robije, Djevad Maglajldc," tri leta robije, Vla- dimir Stefanie, ™ 3 leta robije. Obsojenci z navedenih procesov so bili dan, najpozneje dva dni po izreku sodbe iz zaporov sodišča za zaščito države prepeljani v kaznilnica v Sremski Mitrovici in tukaj razporejeni po sa- motnih celicah, v katerih naj bi prebili tri me- sece, prvo stopnjo svoje kazni, tako da bi bili po treh mesecih premeščeni v skupne sobe. Med- tem je bU prestavljen iz Lepoglave za novega upravnika kaznilnice v Sremski Mitrovici Dušan Petrovič, znan po svojem brezobzirnem in ne- človeškem ravnanju s političnimi obsojenci, po- vzročitelj masakra 20. avgusta 1935 v Lepogla- vi."' Petrovič je takoj po svojem prihodu pričel zoževati političnim obsojencem njihove že pri- znane pravice, kar je izzvala nemire in proteste med političnimi obsojenci. Kot smo že navedld je nato uredba ministra za pravosodje dr. Dra- giše Cvetkoviča, s katero je bila preklicana »Miš- kulinova odredba«, '« 10. avgusta 1936 celo izzva- la v mitroviški kaznilnici najhujše proteste. Ko so se novodošH obsojenci iz prej navedenih sod- nih procesov takoj po svojem prihodu pridružili KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 211 i nemirom in protestom v liaznilniici/' je miinistr- stvo za pravosodje naglo ulirepalo, odbralo je med novodošlimi 26 obsojencev, za katere je menilo, da so najbolj nevarni za red in mir v kaznilnici ter jih prestavilo v mariborsko kaznilnico; strogi režimj v tej kaznilnici naj bi jih ukrotil. K izlo- čitvi 26 obsojencev iz množice novodošlih, Iti so bili razporejeni po samotnih celicah v stari zgrad- bi mitroviške kaznilnice je pripomoglo dejstvo, da so neicaj dni pred to izločitvijo stopili v gla- dovno stavko, da bi izsilili prestavitev v mladin- sko zgradbo." Upravnik kaznilnice v Sremski Mitrovici Du- šan Petrovič je z dopisom 10. avgusta 1936"* ka- zenskemu zavodu v Mariboru sporočil, da je pravosodno ministrstvo s svojim sklepom od 10. avgusta 1936, št. 80540 prestavilo v kazenski za- vod v Mariboru obsojence Ivan Sabolek, Trajka Stamenkovič, Pavle Dursanovič, Mirko Tomi- čič, Djordje Mitrovič, Franjo Kralj, Sigmund Kraus, Ivan Brijaček, Anton Suknaič, Viktor Ivičič, Zvonimir Svetličič, Mirko Vanič, Mihajlo Bumbulovič, Lovro Šperac, Josip Bosak, Dževad Maglajic, Aleksandar Radič, Jovan Jerkovič, Naf- tali Demajo, Vladimir Stefanovdč, Vladimir Br- kič, Zvonimir Brkič, Miloš Zidanšek, Teodor Kri- vak in Muan Hofman. K navedenemu spisku je Dušan Petrovič dodal navodilo: »Ker je ministrstvo za pravosodje predpisalo za navedene obsojence poseben režim, se pripo- roča upravi, da, od sprejetja tega sklepa v vsem uporablja najstrožji predpis, ki velja za vse osta- le obsojence kriminalce. Istočasno se priporoča upravi, da onemogoči zgoraj navedenim premeščenim obsojencem sle- herni stik z ostalimi obsojenci.« Ministrstvo za pravosodje je tudi^ samo pose- bej poslalo z datumom 10. avgust 1936^ dopis upravi mariborske kaznunice s seznamom ob- sojencev, ki jih je prestavljalo tja iz Sremske Mitrovice, temu dopisu pa je v celoti dodalo svojo uredbo od 10. avgusta 1936 o strožjem re- žimu za politične obsojence v kaznilnicah. Skupina političnih obsojencev je potovala iz Sremske Mitrovice v Maribor dva dni,, od 10. na 11. avgust 1936, obsojenci so bili vklenjeni in še pripeti h klopem v vagonu. Potovali so v veliki vročini, sicer pa so bUi orožniki, ki so jih sprem- ljali korektni in SvetMčiču se je celo posrečilo na eni od postaj med Celjem in Mariborom od- vreči skozi okno dopisnico, namenjeno doma- čim. " Proti večeru 11. avgusta 1936 so prispeli v Maribor; tu se je vlak ustavil preden je za- peljal na železniišloi most, vagon z obsojenci so železničarji odklopili od kompozicije in potisni- li pred bližnjo kaznilnico. Obsojence so orožniki odgnali v kaznilnico, kjer jih je pričakal na dvo- rišču ravnatelj Niko Vrabl. V krajšem nagovoru je novodošle opozoril, da v tej kaznilnici vlada strog red in da jih čakajo hude kazni, če se bodo pregrešili proti njemu.*" Nato so morali novo- došH v klet, kjer so jih ostrigli, skopali in preo- blekli, po prebiti noči v kleti pa so jih razdelili po samotnih celicah, sleherni med njimi pa je. moral še posamično k ravnatelju Niku Vrablu v njegovo pisarno. V samotnih celicah so bili zaporniki strogo lo- čeni drug od drugega, kljub temu pa so pričeli vzpostavljati stike med seboj s trkanjem ob ste- no, sporazumevajoč se med seboj po sistemu za- porniške abecede.''" Kogar so pazniki zalotili pri tem trkanju, je prejel disciplinsko kazen in je moral v klet v temnico. Kletne celice so bile, po izjavi vseh obsojencev, vlažne, naoknice so paz- niki zaprli, da so bili zaporniki v popolni temi, če je obsojenec bil kaznovan s trdim ležiščem, je moral ležati na pogradu na golih deskah — po nekaterih izjavah tudi kar na tleh—. Podat- ki govore o tem, da so enim disciplinsko kazno- vanim zapornikom pri odhodu v »klet« vzeli ve- zalke iz čevljev, drugim naj bi bili sploh od- vzeli obuvalo. Hrana je bila pičla, droben košček) mesa enkrat na teden, sicer pa repa, zelje, krom- pir, fižol, vse zelo borno zabel j eno in vodeno, kaznjence je reševala pred lakoto možnost, da so si, če niso bili disciplinsko kaznovani, pod do- ločenimi pogoji lahko kupovali priboljške, smeU pa so tudi sprejemati pakete — po Miškolinovi uredbi v večjem obsegu (do 20 kilogramov me- sečno), v obdobju, ko je bua ta uredba zožena pa do 10 kilogramov mesečno, in to samo od družinskih članov.^ Posebna odredba pravosod- nega ministrstva od 10. avgusta 1936«i je za obiske, ki so jih lahko sprejemali politični obso- jenci, vsebovala izredno določilo: »Obsojeni ko- munisti lahko sprejmejo obiske enkrat mesečno in to samo najožje družinske člane.« Obisk ne sme trajati več kot 20 minut. Ob sestanku obso- jenca z družino mora biti upravnik zavoda oseb- no navzoč. Razgovarjati se sme samo o strogo družinskih prilikah Ln o premoženjskih zadevah. Vse ostalo je strogo prepovedano, zlasti pogovor o političnem položaju v domovini ali na tujem. To odrejam zato, ker je dosedanji liberalni po- stopek bü namerno zlorabljen z namenom, da se obsojenci komunisti povežejo s svojo ilegalno organizacijo v zunanjem svetu.«'^ Disciplinske kazni so bUe pogoste, tako za kr- šenje strogega reda na skupnem sprehodu, ko so morali obsojenci z rokami na hrbtu, molče in v določeni oddaljenosti drug od drugega koraka- ti v krogu na dvorišču med dvema kriloma ka- znilnice, za ne dovolj disciplinirano vedenje ob- sojencev napram pazniku in zlasti za vzpostav- ljanje zvez med zaporniki s trkanjem ob ste- no. Kazni je izrekal upravnik kaznilnice Niko Vrabl, v njegovi odsotnosti pa njegov namest- nik, učitelj Miško Cizelj na raportu, na katerega so pazniki pripeljali kaznjenca, ki je zagrešil kakšen prestopek. Tako je hil manj kot teden dni po prihodu v mariborsko kaznilnico že kaznovan Anton Suk- naič, ki je prejel 17. avgusta 1936 dva tedna za- pora v samotni celici v kleti s postom vsak drugi dan in 8 dni trdega ležišča, ker se je poskusil sporazumeti z obsojencem Viktorjem Ivičičem v sosednji celici s trkanjem ob steno."^ 19. avgusta 1936 so bili kaznovani Djordje Mitrovič, Teodor 212 J KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 Krivak in Zvonimir Brkič s tremi dnevi zapora v celici s trdim ležiščem in dvema postoma (kazen so prebili v kleti), ker so se s trkanjem sporazu- mevali z zapornikom v sosednji celici.'^ 19. okto- bra 1936 je ing. Lovro Sperac prejel en dan za- pora v celici s trdim ležiščem in postom, češ da je bil predrzen napram pazniku." Navedli smo samo nekaj podatkov iz osebnih spisov, ki so od posameznih obsojencev ohranjeni v fondu moške kaznilnice v Mariboru v jugoslovanskih arhivih. Dejansko ni bilo obsojenca v tem času, da ne bi bil kaznovan. Kazen v kleti je bila zelo huda. Soglasna so pričevanja o vlažnih celicah," celo v poročilu Radomirja Pašiea, odposlanca ministrstva za pra- vosodje od 5. novembra 1936'» je povedano, da so celice v kleti »prilično vlažne«. Kot drugod po celicah se tudi tu pozimi ni kurilo. Kot smo že omenili je bilo vseh 26 obsojencev, ki so prispeli 11. avgusta 1936 v mariborsko ka- znilnico, razporejenih po samotnih celicah. S tem v zvezi je poročala kaznilniška uprava 13. avgusta 1936 ministrstvu za pravosodje v Beogra- du," da je 23 obsojencev, ki prestajajo 1. stopnjo kazni, razporejenih po celicah v samotnem zapo- ru, v skladu s § 20, 1. odstavek zakona o izvrše- vanju kazni odvzema svobode,'" ter da so trije obsojenci, ki prestajajo II. stopnjo kazni prav ta- ko razporejeni po samotnih celicah v skladu s § 20, odstavek 3, zakona o izdrževanju kazni od- vzema svobode. O položaju, v katerem so se znašli obsojenci v mariborski kaznilnici, ki so prišli 11. avgusta 1936 iz Sremske Mitrovice, značilno priča pismo, ki ga je 5. septembra 1936, dan po preteku treh mesecev prvostopenjske kazni napisal domačim Anton Suknaič (obsojen 4. junija 1936): »Kot ve- ste, smo prestavljeni iz Mitrovice v Maribor. Tri mesece sem že v samotni celici. Pisati smem en- krat v štirih tednih. Pošto smem sprejemati sa- mo od matere, bratov in sester. Pisati mi smete samo o družinskih zadevah. Zanima me, kako so ... (nečitljivo) v šoli, kako Katica, kako zdravje, kako s strankami (zadnje prečrtano). Pošljite mi knjige za politični izpit, zanje sem vas že ne- kajkrat prosil. O svojem življenju vam bom pri- povedoval, ko se vrnem domov. Mi smo kaznjen- ci. Prosiim Vas; da mi pošljete nekaj denarja, da si lahko preskrbim najpotrebnejše drobnarije. Tobaka mi ne pošiljajte. Potreboval bom zimsko perilo (perilo prečrtano), par debelih volnenih, liških nogavic (prečrtano). Se vedno smo v sa- motnih celicah. Vsekakor pišite čim več in čim pogosteje.«'! Pri prestajanju kazni »v kleti« so težje zboleli Anton Suknaič, Zvonko in Vladimir Brkič ter Trajko Stamenkovič (vnetje rebrne mrene, začet- ki tuberkuloze), tako da je posvetovalni odbor mariborske kaznilnice 30. septembra 1936 na svo- ji seji sklenU, da predlaga za Antona Suknaiča in Zvonimirja Brkiča zaradi bolezni pogojni od- pust, za Vladimirja Brkiča in Trajka Stamenko- viča pa pomilostitev, ki naj bi jima znižala ka- zen." Predlog posvetovalnega odbora maribor- ske kaznilnice pravosodno ministrstvo gotovo ni upoštevalo, saj so vsi štirje predlaganci odslužili svojo kazen do konca. Kljub hudi osamljenosti so politični obsojenci v mariborski kaznilnici v tem času v glavnem preko (trkanja na stene vzpostavljali zveze med seboj, od časa do časa pa se je tudi posrečilo, tako v nedeljo pri obisku cerkve — znotraj ka- znilnice — predati drug drugemu kakšno pi- smeno sporočilo. Ze od vsega začetka je tako teklo dogovarjanje, da bi s skupnim nastopom takoj ko bi bilo mimo trimesečno obdobje izdr- žavanja prvostopenjske kazni, dosegli premesti- tev v skupne prostore." Ali so politični obsojenci v mariborski kaznil- nici v tem času imeli kakšno zvezo z zunanjjm svetom, morda s partijsko organizacijo v Mari- boru? Podatkov za obdobje do začetka gladovne stavke o tem sicer ni; morale pa so obstojati, saj je komaj verjetno, da bi se povsem slučajno za- čeli gladovni stavki 24. aktobra 1936 v Sremski Mitrovici in v Mariboru istočasno. 17. septembra 1936 je kaznilniška uprava v Mariboru odposlala upravi mesta Beograda, nje- nemu policijskemu oddelku šifriran listek, ki je bil zasežen pri Ivanu Vukeliču, obsojenem na 7 let robije zaradi razbojništva;, po mnenju kaznilniš- ke uprave je bil šifrirani list morda namenjen ob- sojencem komunistom. V Beogradu šifer niso mogM razrešiti.'* Medtem ko so politični obsojenci v mariborski kaznilnici, porazdeljeni po samotnih celicah, pri- čeli snovati akcijo, s katero naj bi izsilili sku- pen zapor, pa je vodstvo KPJ razpravljalo o nji- hovem obnašanju v preiskavi pred policijo in potem na sojenju pred sodiščem za zaščito drža- ve. V zvezi z glavnim »zembiljskim« procesom, katerega nosilev je bil Djordje Mitrovič, je sicer Zvonko Brkič po vojni izjavil: »Na sojenju so se vsi dobro držali, nihče se ni obnašal kapitulantsko (...). Imel sem vtis, da naše priznavanje ali ne- priznavanje pred samim sodiščem ni igralo nobe- ne vloge pri oceni krivde, temveč so na koncu bile izrečene kazni v sorazmerju z vlogo posa- meznika v partiji.«" Ze 2. julija 1936 je CK KPJ poslal kolektivu političnih obsojencev, komunistov, v kaznilnici v Sremski Mitrovici sporočilo s smernicami za politično delovanje znotraj kolektiva, dotikala pa se je tudi problema novincev, ki so prihajali v tem času v kaznilnico, potem ko so bili obso- jeni na »zembiljskih« procesih." CK KPJ je spo- ročal: »Verjetno bodo kmalu pričeli prihajati k vam ljudje iz policijskih vdorov (provai) v no- vembru lani. Nujno je pohiteti s preiskavo o nji- hovem vedenju in nam čim prej poslati poročilo. Kakor sklepamo iz obtožnice in vrste informacij so se zelo slabo držali in zaslužijo brezpogojna izključitev: Mitrovič, Zovko," Kralj, Kraus, iz skupine Mitrovič ter Dursanovdč, Sabolek, Tomi- čič iz skupine mladincev.« Ali so udeleženci »zembiljskih« procesov in drugih procesov pred državnim sodiščem za za- ščito države v prvi polovici 1937. leta bili zasli- šani od partijskih komisij v kaznilnici v Sremski KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 2131 Mitrovci? Odgovor je treba iskati v gradivu o kaznilnici v Sremski Mitrovici v arhivu CK ZKJ. Vsekakor je centralni komite pratije ukrepal. Proleter, glasilo KPJ je v svoji številki sep- tember 1936, številka 6, letnik 12, prinesel obve- stilo: »Izključeni iz partije«. »S sklepom Central- nega komiteja KPJ so iz vrst KPJ izključene sledeče osebe: Djordje Mitrovič, Franjo Kralj, Milan Hofman, Pavle Dursanovič, Josip Sabolek. S tem ko je kapitulirala pred policijo je ta sku- pina bivših funkcionarjev izdala svoje tovariše, izdala je našo partijo in s tem je tudi izdala stvar osvoboditve delavskega razreda.« Obsodba je bila huda, komaj verjetno pa je, da je vest o njej tedaj dosegla politične obsojence v mariborski kaznilnici. Ti so medtem nadalje- vali z dogovarjanjem o skupnem nastopu. »Mi smo med seboj zelo hitro vzpostavili kontakte,« je opisal Zvonko Brkič tedanji njihov položaj,'^ »med sprehodom, s trkanjem ob steno, končno tudi v cerkvi. Med mašo smo se lahko pogovar- jali in dogovorili smo se, da po treh mesecih v samotnih celicah stopimo v gladovno stavko in za- htevamo skupni zapor. Medtem je prišla zima, mi smo bili še vedno v letnih oblekah, v i celicah je bilo mrzlo, hrana je bila slaba. Zahtevali so, da naj pukamo perje in lepimo vrečke, čemur smo se uprli; nekateri so kar metali perje skozi okna. Nikakor nas niso hoteli pustiti v skupne so- be, ne dovoliti svobodnega sprejemanja paketov.« 13. oktobra 1936 je naposled kaznilniška upra- va vendar premestila 8 obsojencev s krajšimi kaznimi iz samotnih celic v skupno sobo, v ma- njšo skupno sobo pa še posebej tri obsojence, ki so bili že drugič na robiji." Istega dne je prišla na obisk k svojemu bratu Antonu Suknaiču sestra Katica. Obisk je bil zelo kratek. Kot je bilo že na- vedeno, je Suknaič pred tem bil 14 dni kazensko v kletni celici, kjer je zbolel. Ko ga je sestra na začetku obiska vprašala, kako to, da tako slabo izgleda in je začel govoriti o tem, da je bil 14 dni v vlažni podzemni celici, kjer je zbolel, so pazniki takoj prekinili pogovor in ga poskušali v naglici odpeljati iz Vrablove pisarne, kjer je obisk potekal. Suknaiču se je vendar še posreči- lo, da je sestro prosil, da naj kaj podvzame. Suk- naičeva sestra je nato po svoji vrnitvi v Zagreb odšla k dr. Rudolfu Bičaniču, znanemu ekono- mistu, prvaku SDS (Samostojne demokratske stranke), ki je bil vidna osebnost v KDK (Kme- čko-demokratski koaliciji) in Suknaičev zna- nec.^" Dr. Bičanič je nato seznanil s podatki, ki mu jih je posredovala Suknaičeva sestra o svo- jem bratu in sploh o položaju političnih obsojen- cev v mariborski kaznilnici, dr. Vladiroirja Ma- čka, voditelja Združene opozicije. Dr. Maček je bil medtem obveščen, da bodo 24. oktobra 1936 v protest proti nečloveškemu ravnanju Dušana Pe- troviča, ravnatelja kaznilnice v Sremski Mitro- vici, politični obsojenci v tej kaznilnici stopUi V stavko. Sestavil je letak z naslovom »Dr. Vladko Maček o nečloveškem ravnanju s političnimi obsojenci. Pismo poslano pravosodnemu mini- stru.« V tem letaku, z datumom 23. oktober 1936, je dr. Maček opisal položaj političnih obsojencev v kaznilnici v Sremski Mitrovici, posebej pa je navedel tudi slučaj obsojenca Antona Suknaiča v maniborski kaznilnici, ki da je moral »kljub vi- soki stopnji tuberkuloze in z 38 stopinjami vro- čine, ležati 14 dni na deskah v kleti polnii vo- de«.si 20. oktobra 1936 je bil pripeljan v mariborsko kaznilnico iz kaznilnice v Stani Gradiški Miško Sigečan, ki ga je okrožno sodišče v Osijeku 8. ju- lija 1936 obsodilo na 3 leta robije, ker je propa- giral samostojno hrvaško državo z dr. Mačkom na čelu.** 22. oktobra 1936 so bili politični obsojenci v mariborski kaznilnici, ki so bili prestavljeni v dve skupni sobi, obveščeni, da bodo morali od- slej delati; naslednjega dne, 23. oktobra 1936 sta jim dva obsojenca — kriminalca prinesla na no- silih papir za izdelovanje vrečic, vendar so delo zavrnili. Zaradi tega so morali 24. oktobra 1936 zjutraj na raport, na katerem jih je nadučitelj Miško Cizelj — ravnatelj Niko Vrabel je bil na dopustu — kaznoval s sedem dni zapora v disci- plinskih celicah, to je v kleti.** Še istega dne, ko so nastopili kazen, to je 24. oktobra 1936, so od- bili hrano in pričeli z gladovno stavko.** Ko so ostali politični obsojenci, komunisti na dopoldanskem sprehodu 24. oktobra 1936 ugoto- vili, kaj se je zgodilo z njihovimi tovariši iz sku- pnega zapora, so prav tako stopili v gladovno stav- ko. Potek dogodkov s tem v zvezi je zelo nazorno opisal paznik Jože Murgelj, poveljnik samotnega oddelka na zaslišanju 31. oktobra 1936 v upravi mariborske kaznilnice:«*' »Obsojenci komunisti iz skupnega zapora so bili dne 24. oktobra disciplinirani radi tega, ker so odklonili delo. Obsojenci iz skupnega zapora so se od časa, ko so bili dodeljeni v skupni od- delek, sprehajali ločeno od ostalih obsojencev iz celic v drugem delu dvorišča. Ko so dne 24. oktobra predpoldne bili obso- jenci iz celic zopet na sprehodu so gotovo opazili, da ni ostalih obsojencev komunistov iz skupnega zapora na njihovem krogu na sprehodu. To je po mojem mnenju bil razlog, da je takrat, ka so šli iz sprehoda v naš trakt, stopil obsojenec Radič Aleksander iz vrste, vstran in je zaklical: »Dru- govi, naši drugovi su u podrumu, mi nastupamo štrajk, i tražimo šta je u Sremskoj Mitrovici« ! Vsi ostali so mu nato zaklicali »Hočemo, živio«!. Vse to se ni dalo preprečiti, ker se je zgodilo v veliki naglici. Iz tega soglašanja vseh za poče- tek štrajka bi se dalo sklepati, da so bili že na to poprej pripravljeni. Po mojem mnenju so se mogli obsojenci v ce- licah, ki drugače med seboj niso prihajali v doti- ko, dogovoriti med seboj na ta način, da so tr- kali na zid v celici. Radi tega jih je bilo precej izmed njih na raportu, nekateri po dvakrat, in so bili tudi disciplinirani. Gladovni štrajk so obsojenci izvedli na ta na- čin, da so odklanjali vsako hrano in da so tisto hrano, ki so jo dobili v paketih od doma oziroma pri nakupu priboljškov, deloma vrgli skozi okno na dvorišče, deloma pa pometali v nočne posode in tako uničili.« 214 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 Tako se je v mariborski kaznilnici pričela gla- dovna stavka, kateri se je takoj pridružil tudi Ivo Marinkovič. čez dva dni pa se je stavkajočim političnim obsojencem pridružilo še šest krimi- nalnih obsojencev. Upravnik mariborske kaznil- nice, Niko Vrabl, je poročal 31. oktobra 1936 mini- strstvu za pravosodje:«« »Čast mi je poročati, da so dne 24. oktobra 1936 začeli z gladovnim štrajkom tukajšnji obso- jenci-komunisti: Marinkovič Ivan, M je bil z razpisom Ministr- stva pravde z dne 8. VII. 1936, št. 68175 dne 1. VII. 1936 premeščen v mariborsko kaznilnico iz Lepoglave, dn obsojenci Sabolek Ivan, Stamen- kovič Traiko. Dursanovič Pavle, Tomičič Mirko, Mitrovič Djordje, Kralj Franjo, Kraus Sigmund, Brijaček Anton, Ivičič Viktor. Svetličič Zvoni- mir, Vanič Mirko. Bumbulovdč Mihajlo. Snerac Lovro, Bosak Josdp, Maglajlič Djevad, Radid Aleks- ander, Jerkovič Ivan, Demaio Naftali, Demajo David. Stefanovič Vladimir, Brk:"é Zvonimir, Zi- danšek Mihajlo, Krivak Teodor in Hofman Mi- lan, ki so bili z razpisom Ministrstva pravde z dne 10. VIII. 1936, št, 80540 premeščeni v mari- borsko kaznilnico iz Sremske Mitrovice. Skupaj je torej stopilo v gladovni štrajk 25 ko- munistov. Kot razlog navajajo, da so se jim odvzele razne beneficile, ki so jih imeli in kakoršne še baje sedai imajo v drugih zavodih obsojenci-komu- nisti kot ,politični' obsojenci, zlasti kakršne so imeli v posebnem oddelku za politične obsojence v Sremski Mitrovici. Vsi navedeni zahtevajo, da se jim te »benefi- cije«, ki so jim bile odvzete z razpisom Gospoda ministra pravde št. 80540 z dne 10. avgusta 1936, vrnejo in da se vsi premestijo nazaj v Srem. Mi- trovico oziroma v tisti zavod, v katerem obsojen- ci-komunisti take beneficije uživajo. Dne 26. oktobra je začelo z gladovno stavko še nadaljnjih 6 obsojencev, in sicer Pospišdl Adolf, Dasovič Ivan, Vukelič Ivan, Ostriš Dju- ro in Smojver Franjo, ki so bili na podlagi raz- pisa Ministrstva pravde št. 11544 z dne 19. fe- bruarja 1936 premeščeni v Maribor iz Srem. Mi- trovice ter Vujoševič Paun, ki je bil na podlagi razpisa Ministrstva pravde z dne 11. VII. 1935, št. 71630 premeščen in Niša v mariborsko kaznilni- co. Po odredbi kaznliniškega zdravnika so bili dne 28. oktobra in 30. oktobra vsi navedeni umetno hranjeni z izjemo obsojencev Krivaka Teodorja in Radica Aleksandra, ki sta dne 29. oktobra prostovoljno začela sprejemati hrano z uteme- ljitvijo, da sta bila od drugih h gladovni stavki zapeljana. Cast mi je prositi za morebitne nadaljnje od- redbe. V Mariboru, dne 31. oktobra 1936. Upravnik: Vrabl« O tem, kakšne so bile zveze obsojencev komu- nistov s kriminalnimi obsojenci, ni podatkov; iz razpoložljivih podatkov tudi ni razvidno, koliko časa so obsojenci kriminalci vztrajali v gladov- ni stavki. Ko je gladovna stavka pričela, je bil' ravnatelj mariborske kaznilnice Niko Vrabl na dopustu v Ljutomeru, zastopal pa ga je, kot je bilo že nave- deno, nadučdtelj Miško Oizelj. Ta je po izbruhu stavke tudi drugo skupino stavkajočih kaznoval s 7 dni zapora v disciplinski celici." Ndko Vrabl se je vrnil z dopusta 27. oKtobra 1936, naslednjega dne pa so bili stavkajoči obsojenci po odredbi ih v prisotnosti kaznilničnega zdravnika dr. Jurečka prvič umetno hranjeni.^« Umetno hranjenje je potekalo pod najhujša prisiilo in celo s cevčico, potisnjeno skozi nos, ko obsojenci niso hoteli odpreti ust; soglasni so po- datki o tem, da so obsojenci pri prisilnem hra- njenju pretrpeli hude muke.«' Kot je razvidno dz Vrablovega poročila od 31. oktobra 1936, sta Teodor Krivak in Aleksander Radie 29. oktobra 1936 prekinila gladovno stav- ko in začela sprejemati hrano; po podatkih za- pisnika, ki je bil sestavljen o stavki 4. novem- bra 1936 z Ndkom Vrablom v prisotnosti odpo- slanca ministrstva za pravosodje, Radomirja Pa- Siea,"" pa je podatek, da niso stopili v gladovno stavko Anton Suknaič ter brata Vladimir in Zvo- nimir Brkič, češ da niso stopili v gladovno stav- ko, ker so bili tuberkulozni — kar pa sta tako Anton Sukna'é kot Zvonko Brkdč v povojni izja- vi zanikala." Sicer pa je upravnik mariborske kaznilnice, Niko Vrabl 1. novembra 1936 v dopi- su pravosodnemu ministrstvu vso trojico navedel med tistimi obsojenci, ki so tudi po smrti Djordja Mitroviča nadaljevali s stavko, "a Kot je bilo že omenjeno, so 24. oktobra 1936 pri- čeli z gladovno stavko tudi politični obsojenci v kaznilnici v Sremski Mitrovici. Ti pa so končali z gladovno stavko že 28. oktobra 1936, ko jim je bila razglašena odredba pravosodnega ministr- stva, s katero je bila ukinjena odredba od 10. avgusta 1936 in ponovno uveljavljena odredba od 9. septembra 1935 (Miškulinova odredba).'« Ravnatelj mariborske kaznilnice, Niko Vrabl je šele 31. oktobra 1936 obvestil ministrstvo za pravosodje o gladovni stavki v kaznilnici. O tem je izjavil v zapisniku od 4. novembra:" »Ker je zdravnik odredil vse potrebno za hranjenje stav- kajočih, nisem smatral za potrebno, zlasti ker so podobne stavke povsem navadni občasni pojavi v kaznilnicah, da o tem obvestim ministrstvo. Na- meraval sem obvestiti ministrstvo po končani stavki, kd običajne« traja okoU tri dni ali vsaj ne mnogo več, kot sem to storil ob sldčnih dogodkih že V minulih letih.« Niko Vrabl je bil očitno prepričan, da bo zlahka opravil s stavkajočimi, dogodki v zvezi s stavko pa so se obrnili v nepričakovano smer. Stavkajo- či so bili trdovratnejši kot je pričakoval dn mini- strstvo za pravosodje je s svojo odredbo od 28. X. 1936 s svojim popuščanjem ugodilo zahtevam stavkajočih političnih obsojencev v Sremski Mi- trovici, kar je posredno tudi vplivalo na položaj stavkajočih v mariborski kaznilnici. Niko Vrabl je v zgoraj navedenem zapisniku od 4. novembra KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 2151 1936 izjavil, da je odredbo mnistrstva za pravo- sodje prejel šele 31. oktobra 1936 dopoldne, da je stavkajoče takoj obvestil o tej odredbi, ti pa da so izjavili, da bodo nadaljevali s stavko, de- loma zato, ker želijo biti premeščeni nazaj v Sremsko Mitrovico ali v kakšno drugo kaznilni- co, deloma pa tudi zaradi tega, ker v odredbi od 28. oktobra 1936 ni povedano, da jim ni potrebno delati, da lahko kadijo po svoji volji in da se jih ne sme siliti v cerkev. K temu je Vrabl v zapi- sniku navedel, da je sporočil stavkajočim, da tem njihovim zahtevam ne more ugoditi, dokler ne prejme drugačne odredbe od ministrstva za pra- vosodje in da vztraja pri predpisih ZJik" in dolo- čilih hišnega reda. Ob 17.55 je 31. avgusta 1936 na bol- niškem oddelku mariborske kaznilnice umrl Djordje Mitrovič, ki se je od prvega dne udele- žil gladovne stavke. Iz zapisnika o njegovi smrti, ki je bil sestavljen v mariborski kaznilnici 2. no- vembra 1936, povzemamo podatlte o poteku do- godkov v zvezi z njegovo usodo." Paznik Matevž Plevnik, ki je v noči od 30. na 31. oktober 1936 imel službo nočnega stražnega poveljnika, je izjavil, da je četrt ure pred pol- nočjo zvonil iz centrale paznik Ivan Lešnik, ki je imel to noč od 21. do 24. ure nočno stražo v sa- motnem odelku in pni disciplinskih celicah. Leš- nik mu je povedal, da je Djordje Mitrovič začel kričati v svoji celici, da mu je zelo slabo. Matevž Plevnik je tekel po bolniškega paznika desetarja Ceha, ki je imel nočno službo v kaznilniški bol- nici ter mu naroftil, da takoj odide k obsojencu Mitroviču v njegovo celico. Paznik Josip Murgelj, ki je bil poveljnik sa- motnega oddelka A, v katerem je bila celica Djordja Mitroviča, je izjavil, da je 30. oktobra 1936 zvečer postavil Mitroviču večerjo v celico, da je bil Mitrowc naslonjen na posteljo. Murgelj naj bi mu bil svetoval, da naj se javi k zdravni- ku, če se počuti slabega, Mitrovič pa da mu je samo odgovoril: »Od vas ne trebam nista.« V soboto 31. oktobra zjutraj je Murgelj, ki po- noči ni bil v službi, videl, da je prišel zjutraj k Mitroviču v celico kaznilniški zdravnik dr. Ju- rečko, ki je odredil, da se Mitroviča takoj pre- mesti v kaznilniško bolnico, kar se je tudi zgodi- lo. Po Murgljevi izjavi je bil Djordje Mitrovič pri prihodu v mariborsko kaznilnico izmed vseh komunistov najbolj slab in mršav ter se je dr- žal sključeno. Zaslišan je bil tudi Franjo Ceh, bolniški paz- nik, ki je izpovedal podrobnosti o Mitrovičevi smrti: »V noči od 30. na 31. oktober sem kot bol- niški paznik imel nočno službo. Ravno opolnoči me je poklical desetar Plevnik Matevž ter mi povedal, da je obsojencu Mitroviču v celici slabo. Sel sem takoj k obsojencu v njegovo celico ter ga vprašal, kaj mu je. Rekel mi je, da ga zebe in da ga žeja. Zmeril sem mu temperaturo, ki je znašala 37,5». Sel sem takoj v bolnico ter mu skuhal čaj (lipov) in ga nesel v celico. Mitrovič pa je čaj samo poskusil ter ga nato odklonil, re- koč, naj čaj jaz pijem sam in je zahteval vodo. Zahteval je kozarec vode in ga je tudi dobil. Ko je odklonil čaj, mi je rekel, naj mu prinesem strihnina, ker noče več živeti. Na moje vprašanje, ali naj pokličem zdrav- nika ali želi morda kaka zdravila, mi je odgovo- ril: »Ja nišam tražio ne vas, ne lekara i toliko manje lekove. Lekove hočemo dati našim mini- strima zato, što nas drže u zatvoru.« Ker je, kakor je videti, Mitrovič vse nadaljnje odklonil, sem ga pustil in zjutraj takoj ta slučaj javil kaznilniškemu zdravniku. Zdravnik je takoj obiskal Mitroviča v celici ter je odredil prenos v kaznilniško bolnico. Na zdrav- nikovo vprašanje, ali ga kaj boli, je rekel, da de- sna rama. Mitrovič je tudi v bolnici odklanjal vsako hra- no in zdravila, umetno hrano pa je izbruhal s silo. Samo popoldne je na veliko prigovarjanje vzel salico čaja s konjakom in po zdravnikovi ordinaciji 15 kapljic tincture digitalis. Umrl je ob 17 h 55'. Ko smo dne 31. oktobra prenesli obsojenca Mi- troviča v bolnico, mi je na moje vprašanje po- vedal, da ni bil na prostosti nikoli resno bolan, nač pa je začel bolehati, odkar je bil aretiran. Rekel je, da od tistega časa čuti bolečine v pliučih, pri srcu in v križu. Rekel je tudi, da je čutil bolečine od takrat, odkar je bil pretepen pri policiji.« Zvonko Brkič je bil med gladovno stavko v celici poleg Mitrovičeve. V iziavi 1972. leta" je povedal, da je videval Diordia Mitroviča vsak dan na sprehodu in da je Mitrovič zelo slabo iz- gledal. Po Brkičevem mnenju je bil on voditelj stavke, pri njem so se zbirale vesti, on je posa- meznike obveščal naprej in on je tudi njega ob- vestil o začetku stavke; sicer pa naj bi bila še v vodstvu stavke Mihajlo Bumbulovič in Trajko Stamenkovič. »Djordje Mitrovič je umrl osmi dan stavke,« je navedel Zvonko Brkič, »bil je v ce- lici zraven mene, vso noč pred smrtjo je vzdi- hoval, šele zjutraj, ko so normalno odpirali ce- lice, so ga odpeljali v bolnico, kjer je umrl še istega dne.« Dan po Mitrovičevi smrti je Vrabl sklical na hodniku vse stavkajoče, jim sporočil, da je Mi- trovič mrtev in da bo še kdo umrl med stavko, če ne bodo prenehali." 1. novembra 1936 je ravnatelj kaznilnice v Ma- riboru Niko Vrabl z dopisom obvestil ministr- stvo za pravosodje,'^ da 24 političnih obsojencev nadaljuje s stavko in da obstaja nevarnost, da bo še kdo od njih umrl. Predlagal je, da naj bi obso- jence komuniste iz mariborske kaznilnice pre- mestili v kakšen drug zavod, med razlogi za nji- hovo premestitev pa je naštel vrsto dejstev; ta- ko je opozoril, da zaradi tega, ker je mariborska kaznilnica zidana tako, da se vsi trakti stekajo, ni mogoče obsojencev komunistov popolnoma od- dvajati od drugih obsojencev, da obstaja nevar- nost, da bodo obsojenci kriminalci tudi pričeli stavkati, ko bodo videli, kaj so dosegli s svojim nastopom obsojenci komunisti, da sama lega ka- znilnice ob bližnji železniški progi in v soseščini banovinske bolnice omogoča možnost sporazu- mevanja političnih obsojencev z zunanjim sve- 216 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 tom in da je Maribor obmejno mesto in obstaja nevarnost komunistične akcije iz inozemstva. 1. novembra 1936 je uprava mariborske kaznil- nice brzojavno obvestila Mitrovičevo družino v Tuzli, da bo Mitrovič pokopan v torek 3. no- vembra 1936 ob 8. uri."» Na prošnjo kaznilniške uprave je Mestno po- glavarstvo v Mariboru odredilo za 2. november 1936 obdukcijo Mitrovičevega trupla. Obdukcijo sta opravila dr. Alfonz WankmüUer kot zastop- nik mestnega poglavarstva in honorarni kaznil- niški zdravnik dr. Ivan Jurečko.™ 2. novembra 1936 je prišla v Maribor na kaznil- niško upravo iz Tuzle brzojavka Mitrovičevih so- rodnikov, da pridejo na pogreb. 2. novembra 1936 je bil z brzojavko obveščen o pogrebu tudi odvetnik Bora Prodanovič v Beogradu.'*' 3. novembra 1936 je ob 11.25. prispela iz Zagreba v kaznilnico brzojavka »Počakajte s po- kopom, prideva danes, mati in brat.«"« Medtem je bil pogreb v torek 3. novembra 1936 že ob osmih zjutraj, pogrebni obred je opra- vil pravoslavni vojni kurat prota Ivoševič.'«« Djordja Mitrovida so pokopali na pokopališču na Pobrežju v Mariboru na bolniškem oddelku, po- lje IV, številka 400.'«» V torek 3. novembra 1936 popoldne je prišla v kaznilnico v spremstvu dr. Vekoslava Kukovca kot pravnega zastopnika mati Djordja Mitroviča Jovanka Mitrovič, ki se je, kot je poročal uprav- nik kaznilnice Niko Vrabl 16. decembra 1936 v okrožnem sodišču v Mariboru,'"' pozanimala pri Djuru Sudžukovidu, poveljniku paznikov, o smrti svojega sina ter prevzela sinovo zapuščino. Z gladovno stavko so politični obsojenci v ma- riborski kaznilnici prenehali 2. novembra 1936 razen Jovana Jerkoviča, ki je prekinil gladovno stavko šele 3. novembra 1936; s stavko je končal na prigovarjanje Radomirja Pašiča, odposlanca ministra za pravosodje, kd je 3. novembra 1936 prispel dz Beograda v zavod.'" Radomir Pašid se je 3. novembra 1936 popoldne in naslednjega dne dopoldne mudil v mariborski kaznilnici, kjer je raziskal položaj v zvezi z gla- dovno stavko političnih obsojencev; o svojih ugotovitvah je 5. novembra 1936 predložil v Beo- gradu ministru za pravosodje obširno poročilo.'"' Njegova osnovna ugotovitev o tem, zakaj so poli- tični obsojenci stopili v gladovno stavko, se je glasila: »Vse do 22. oktobra tega leta so bili obsojenci v glavnem mirni in poslušni, toda tega dne so bili obveščeni, da bodo v svojih sobah, kjer so tudi spali, morali delati. Ker so bili mnenja, da jim kot političnim obsojencem nd potrebno de- lati, saj jih tudi v Sremski Mitrovici nihče nd si- lil k delu, so 23. oktobra delo zavrnili in 24. okto- bra bili zato odpeljani na kazenski raport, na katerem so prejeli po sedem dni celičnega za- pora. To je povzročilo, da so takoj stopili v stav- ko, o kateri pa so sicer že prej razmišljali, saj se je z njimi prestrogo ravnalo, ko so za neposluš- nost morali v ta celični zapor, ki so ga izdrževali v hladnih kletnih prostorih, katere sem pregle- dal in se prepričal, da so dokaj vlažni.« V nadaljevanju poročila je Pašič izrekel ugo- dno oceno o ravnanju kaznilnične uprave z za- porniki med njihovo stavko, pohvalil je red, fci vlada v zavodu. Podprl je predlog, da bi preme- stili politične obsojence iz mariborske kaznilnice v nek drug zavod in navedel, da je treba uprav- nika opozoriti, kar je že tudi sam storil, da mora, dokler ta prestavitev ne bo uresničena, upošteva- ti določila iz avgusta 1935,'*« ter obsojencev ne siliti k delu. Na koncu svojega poročila je Pašič še navedel, da se je študent prava, Aleksander Radič, v nje- govi prisotnosti odrekel komunizmu in bi bilo na mestu, da se ga takoj pogojno odpusti dz kaznil- nice.'«" Takoj po končani stavki je kaznilniška uprava 3. novembra 1936 politične obsojence prestavila v. dve sobi skupnega zapora. Po podatkih Zvon- ka Brkdča so bili razporejeni v eno sobo Anton Suknaič (prišel iz bolnice šele 11. 11. 1936), Zvon- ko Brkič, Viktor Ivičič, Vlado Brkič, Mirko To- mičič, Sigmund Kraus. V drugi sobi so bili Ivan Sabolek, Trajko Stamenkovič, Pavle Dursanovid, Franjo Kralj, Ivan Brijaček, Zvonimir Svjetličič, Mirko Vanid, Mihajlo Bumbulovič, Lovro Sperac, Josip Bosak, Dževad Maglajlič, Aleksander Ra- dič (odpuščen 7. novembra 1936), Jovan Jerkovid, Naftali Demajo, David Demajo, Vladimir Stefa- novič, Miloš Zidanšek, Milan Hofman. Zvonko Brkič je tudi navedel, da so v skupnih sobah ta- koj organizirali študij."" Anton Suknadc je v po- vojni izjavi opisal življenje v skupni sobi kot najlepši čas, kar ga je kdaj doživel, zlasti zaradi tovarištva, ki je vladalo med zaporniki.'" 4. novembra 1936 so bili v prisotnosti Rado- mirja Pašiča, odposlanca ministrstva za pravo- sodje, zaslišani o vzrokih stavke Mihajlo Bumbu- lovič, Trajko Stamenkovič in Franjo Kralj. Vsi , trije so kot glavni vzrok za izbruh gladovne stavke navedli prestrog režim, zahtevo po skup- nem zaporu in protest proti temu, da se jih je si- lilo k delu."« 4. novembra dopoldne se je pred glavnimi vho- dnimi vrati V kaznilnico zbrala skupina ženski iz Zagreba, svojcev komunističnih obsojencev, ki so prišle na obisk k posameznim zapornikom. Ko se jim je sporočilo, da so obiski prepovedani vse do 20. novembra in da lahko hrano ali denar, vsa kar so prinesle s seboj, predajo v pisarni povelj- nika paznikov, kar je mati obsojenca Mirka To- mičiča tudi storila, so ostale žene pričele pred kaznilniškim vhodom glasno protestirati in so se razšle šele, ko so se pojavili mestni stražniki, ka- tere je poklicala kaznilniška uprava.'" Nato je skupina svojcev obsojencev komunistov v mari- borski kciznilnici 5. novembra 1936 sestavila pro- testno pismo, naslovljeno na ministrstvo za pra- vosodje, to pismo pa so podpisale Hela Hofman, Nada Kraus, Anka Tomičič, Leonora Svjetličič, Elizabeta Turkovid in Nada Hofman. Pritožile so se nad surovostjo, s katero so bile odpravljene, ko so hotele videti svojce, zlasti so obtoževale poveljnika paznikov Djura Sudžukoviča. Zahte- vale so, da naj privatni zdravnik, ki bi ga izbral KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 2171 njihov pravni zastopnili v Mariboru, dr. VelioslaV Kukovec, pregleda bolne obsojence."'' Gladovni stavki političnih obsojencev v Srem- ski Mitrovici od 24. do 28. oktobra 1936 in v ma- riborski kaznilnici od 24. oktobra do 3. novembra 1936 sta potekali v času, ko so sd v jugoslovan- ski javnosti napredne in demokratične sile vse bolj odločno zavzemale za politične obsojence po kaznilnicah in zaporih. V brošuri »Apel pošteni in demokratski javnosti«, katero je podpisal kot odgovorni izdajatelj književnik Stevan Galoga- ža iz Zagreba, so bile v obširnem članku, z da- tumom konec oktobra 1936 in s podpisom »druži- ne in sorodniki političnih obsojencev«, opisane razmere, ki so v tem času vladale v kaznilnicah v Sremski Mitrovici in v Mariboru. Članek je med drugim ugotavljal: »Zakon o izdrževanju kazni odreja, da mora biti kazen humana in da ne sme onesposobiti kaznjenca za življenje po njegovem prihodu iz kaznilnice. Medtem ima ravnanje, ki sta ga uvedla Petrovič in Vrabl v mitroviški in mariborski kaznilnici, namen poli- tične obsojence polagoma ubijati, ter jih telesno in duševno pohabiti. Pod takšnimi pogoji kazen ni več kazen, temveč — zločin.« Ilegalno glasilo političnih obsojencev, komuni- stov v kaznilnici v Sremski Mitrovici, ZB je v številki 7, novembra 1936 II. letnik v članku »Najnovejše žrtve fašistične reakcije« prineslo poročilo o življenjski poti in o smrti Djordja Mi- troviča. V članku je dana celovita ocena njego- vega delovanja, med drugim je zapisano: »Mlad v gibanju, še premalo izkušen in prekaljen, po- stavljen na odgovorno mesto, kateremu ni bil dorastel — je Mitrovič na žalost omagal pod strahovito policijsko torturo. Toda razen v tem trenutku slabosti, je tovariš Mitrovič prej in pozneje dal vse, kar more proletarec dati za stvar svojega razreda in delovnega ljudstva nasploh, saj je končno v boju žrtvoval svoje mlado,živ- ljenje.«"« Iz v bistvu skopih podatkov, ki samo fragmen- tarno osvetljujejo predzgodovino in potek gla- dovne stavke političnih obsojencev v mariborski kaznilnici 1936. leta, si je seveda težko ustvariti sliko o človeških razsežnostih tega pogumnega in nepopustljivega boja zaprtih komunistov za kaz- nilniškimi zidovi v Mariboru, o ponižanju, ki so ga morali pretrpeti, o razčlovečenju, ki so mu bi- li podvrženi. Čeprav z nobenimi bistveno novimi podatki, toda z ogorčenostjo in neposrednostjo, s katero je napisana, nam lahko pripomore k razumeva- nju takratnih razmer in okoliščin, v katerih je potekala gladovna stavka v Mariboru, prijava, ki so vložili junija 1937 pri Državnem tožilstvu okrožnega sodišča v Mariboru politični obsojenci, udeleženci gladovne stavke, pozneje prestavljeni v kaznilnico v Sremskii Mitrovici. Prijavo so poslali Ivo Marinkovič, David De- majo, Viktor Ivičič, Sigmund Kraus, Mirko Vanič, Naftali Demajo, Ivan Sabolek, Vladimir Stefanič, Miloš Zidanšek, Mirko Tomičič, Pavle Dursano- vič, Zvonimir Svetljičič, Vladimir Brkič in Dže- vad Maglajlič. "• Naj za konec navedemo značilen odstaveki iz prijave narodnega heroja Iva Marinkoviča, v ka- terem opisuje svoj prihod v mariborsko kaznil- nico: »Ob sprejemu me je v mariborski kaznilnici pričakal poveljnik paznikov Sudžukovič z naj- hujšimi psovkami in grožnjami, češ da bom pre- jel toliko udarcev, da se bom zgrbil, da ne bom prišel živ iz kaznilnice, temveč bom pustil svoja kosti v Mariboru, da bom moral ozdraveti od ko- munizma ali pa bom umrl v kaznilnici. Takoj so me brez opravičljivega razloga vrgli v vlažno klet, bosega in v raztrganem oblačilu, v kleti pa so me držali tri dni, ne da bi me odpeljali na raport, ali da bi mi razložili, zakaj sem kazno- van. Ves ta čas nisem bil izveden na sprehod, to- da že na začetku so mi vzeli vso moje privatno perilo, zobno ščetko in druge higienske potreb- ščine. V tej kleti se mi je načelo zdravje, pa sem zaradi tega in poznejšega hudega ravnanja z me- noj dobil tuberkulozo, od katere še zdaj bolu- jem.« Gladovna stavka političnih obsojencev v mari- borski kaznilnici poleti 1936 je bila upor proti takšnemu ravnanju z obsojenci, uspešen konec stavke, čeprav za ceno človeškega življenja pa je pripomogel k vsaj začasnemu zboljšanju po- ložaja političnih obsojencev nasploh v kaznilni- cah stare Jugoslavije. OPOMBE 1. Glej France Filipič: Poglavja iz revolucio- narnega boja jugoslovanskih komunistov 1919— 1939, Ljubljana, 1981 (odslej Poglavja), stran 29. — 2. Enako. — 3. Objavljen v Službenih novinah 26. februarja 1929, št. 47 (XXI). — 4. Ministrstvo za pravosodje, št. 90954, 9. september 1935, Sep- tembrska uredba, podpisal minister za pravosodje dr. M. Miškulin, Arhiv Jugoslavije (odslej AJ) (izločeno gradivo), — 5. Ministrstvo za pravoso- dje, št. 80540, odredba od 10. avgusta 1936. AJ, — 6. Kazenska prijava Ivana Marinkoviča proti Jurečku, N. Sudžukoviču, Murglu, Pihlerju in Lisenku državnemu tožilcu v Mariboru, brez da- tuma; 2. julij 1937, poročilo uprave kazenskega zavoda v Sremski Mitrovici, pov. 81, poslano mi- nistrstvu za pravosodje. AJ, izločeno. — 7. Po- ročilo kaznilniške uprave v Sremski Mitrovici v zvezi z odredbo ministrstva za pravosodje od 10. avgusta 1936, nepopolno. Arhiv Centralnega ko- miteja ZKJ (A CK ZKJ), fond Sremska Mitro- viča. — 8. dopis ministrstva za pravosodje, pov. br. 1489 od 17. novembra 1936 upravi kazenskega zavoda v Požarevcu, ki navaja odredbo ministr- stva za pravosodje od 28. oktobra 1936, pov. št 1489. AJ, fond ministrstva za pravosodje, izloče- no. — 9. Poročilo Radomirja Pašiča, odposlanca ministrstva za pravosodje o gladovni stavki V Moški kaznilnici v Mariboru, 5. novembra 1936, pov. št. 1554 naslovljeno na ministra za pravo- sodje. AJ, fond ministrstva za pravosodje, izlo- čeno gradivo. — 10. Dopis uprave Moške kaznil- nice v Mariboru, 11. avgusta 1936, št. 5251/36 218 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 upravi kazensicega zavoda v Sremski Mitrovici. Arhiv CK ZKS (A CK ZKS), fond Moška kaz- nilnica v Mariboru. — 11. Duro Zatezalo, Tomi- slav Majetič: Ivo Marinkovič, monografija o re- volucionarju. Karlovac, 1975, stran 46 in 47. — 12. Dopis uprave Moške kaznilnice v Mariboru, št. 4532/36, 13. julija 1936 ministrstvu za pravo- sodje. A J, fond ministrstva za pravosodje, izloče- no gradivo. — 13. Seznam osebja Moške kaznil- nice v Mariboru po stanju dne 1. januarja 1937. Arhiv Muzeja narodne osvoboditve v Mariboru (A MNOM), fond Moška kaznilnica, Maribor. — 14. Glej France Filipič: Poglavja, sestavek Poli- tični obsojenci v mariborski kaznilnici do 1941. leta. — 15. Enako kot točka 13. — 16. Izjave Milana Hofmana, Zvonka Brkiča in Antona Suk- naiča, pri avtorju. — 17. »Zapisnik, sestavljen v upravi kazenskega zavoda v Mariboru v navzoč- nosti odposlanca, ministrstva za pravosodje go- spoda Radomirja Pašiča dne 4. novembra 1936«. A J, fond ministrstva za pravosodje, izločeno gra- divo. — 18. Pregled zgodovine ZKJ, Ljubljana 1963, stran 176 in 177. — 19. Osnutek zgodovine KPJ — ZKJ, rokopis, stran 157. — 20. Enako, stran 163 in 164. — 21. Proleter, februar 1936, št. 1, stran 5, leto 12, članek »Neka činjenice govo- re«. — 22. Pravilno Franjo Kralj. Rojen 1901, Babinci, 1941 ga ubili ustaši. — 23. Rojen 1907 v Zbijegu pri Slavonskem Brodu, 1937. leta pa- del v Španiji. — 24. Rojen 1912 v Cakovcu, živi v Zagrebu. — 25. Rojen 1910 v Martincih, padel 1945 na Sremski fronti. — 26. Narodni heroj, ro- jen 1905 v Sutivanu na Braču, ubit 1943 od us- tašev. — 27. Rojen 1913 v Adaševoih, padel v NOB. — 28. Rojen 1911, Pakrac, 1944 padel v NOB. D. S. 51/35, A CK ZKJ. — 29. D. S. 3/36, A CK ZKJ. Djordje Mitrovič se je rodil 23. apri- la 1905 v Tuzli, kjer se je izučil knjigoveške obr- ti. Do leta 1928 je delal v grafični industriji v Somboru, nato v Subotici do 15. avgusta 1931; v Subotici je bil sekretar okrožnega komiteja KPJ. V avgustu 1931 se je umaknil pred policij- skim zasledovanjem najprej na Dunaj, odtod je šel v SZ na šolanje na KUNMZ v Moskvi. De- cembra 1934 se je vrnil v domovino, deloval naj- prej kot član PK KPJ v Beogradu, nato kot se- kretar ZEMBILJ v Zagrebu. — 30. Rojen 1915 v Gornji Vrbi, padel 4. aprila 1938 pri Barceloni na terruelski fronti v Španiji. — 31. Rojen 1912 v Gornji Vrbi, umrl 1975 (?) v Zagrebu. — 32. Rojen 1901 v Zagrebu, živi v Zagrebu. — 33. Rojen 1909 v Sarajevu, ustreljen od ustašev 1941. leta v Zagrebu, skupaj z Božidarjem Adžijo, Ognjenom Pričo in drugimi. — 34. Rojen 1909 v Brinju, živi v Zagrebu. — 35. D. S. 9/36, A CK ZKJ. — 36. Rojen 1901 v Juršičih, ustreljen 1941. leta od ustašev v Lepoglavi. — 37. Rojen v Ivan- cu pri Koprivnici, usmrčen 1936. leta. — 38. Ro- jen 1909 v Dramljah, padel februarja 1942 na Hribarjevem na Notranjskem. — 39. Rojen 1908 v Sisku, umrl 1975 (?) v Zagrebu. — 40. Rojen 1900 v Budimpešti, živi v Zagrebu. — 41. Rojen 1909 v Leskovcu, padel kot partizanski koman- dant 1941 v Srbiji. — 42. D. S. 6/36, A CK ZKJ. — 43. Rojen 1906 v Omišu, padel v NOB v Dalma- ciji. — 44. Rojen 1902 v Brčkem, padel v NOB 1941. leta. — 45. Rojen 1906 v Slavonskem Brodu, živi v Slavonskem Brodu. — 46. Rojen 1903 v Baji, padel 1941 v partizanih v Srbiji — 47. Ro- jen 1906 v Beogradu, padel v NOB. — 48. Rojen 1908 v Beogradu, padel v NOB. — 49. Rojen 1911 v Bela Luki, padel v NOB. — 50. Rojen 1912 v Slavonskem Brodu, usoda neznana. — 51. Glej Savo Kržavac: Robija, Beograd 1979, 330 do 338. — 52. Glej opombo št. 5. — 53. Izjave Zvonka Brkiča, Mirka Vaniča in Teodorja Krivaka, pri avtorju. — 54. Enako. — 55. Dopis uprave ka- zenskega zavoda v Sremski Mitrovici št. 9619 od 10. avgusta 1936 upravi kazenskega zavoda v Mariboru. A MNOM, fond mariborska kaznilni- ca. — 56. Dopis ministrstva za pravosodje št. 80540 od 10. avgusta 1936 upravi kazenskega za- voda Maribor. AJ, fond ministrstva za pravosod- je, izločeno gradivo. — 57. Izjave Teodor Krivak, Milan Hofman, Zvonko Brkič, Mirko Vanič, pri avtorju. — 58. Enako. — 59. Enako. — 60. Ena- ko. Glej tudi pismene prijave Iva Maninkoviča, Miloša Zidanška itd. AJ, ministrstvo za pravo- sodje, izločeno gradivo. — 61. Enako kot opom- ba št. 57. Dopis ministrstva za pravosodje št. 80540 od 10. avgusta 1936 upravi kazenskega za- voda v Mariboru. AJ, fond ministrstva za pravo- sodje, izločeno gradivo. — 62. Dopis ministrstva za pravosodje, kot zgoraj. — 63. Enako. — 64. Osebni spis Anton Sukanič. ZA CK ZKS. — 65. Podatki iz osebnih spisov Djordja Mitroviča, Zvonimira Brkiča in Teodorja Krivaka, ZA CK ZKS. — 66. Osebni spis Lovra Speraka. ZA CK ZKS. — 67. Glej opombo št. 57. — 68. Ministr- stvo za pravosodje, pov. br. 1554, 5. november 1936. AJ, ministrstvo za pravosodje, izločeno gradivo. — 69. Dopis št. 5269. AJ, ministrstvo za pravosodje, izločeno gradivo. — 70. Kazen I. stopnje, prve tri mesece po nastopu kazni v kaznilnici je moral vsak kaznjenec prebiti v sa- motni celici, šele potem je bil lahko premeščen (po tako imenovanem irskem sistemu prestaja- nja kazni) v skupni zapor. — 71. Preslikava pis- ma, pri avtorju. — 72. 35. seja posvetovalnega odbora, 30. septembra 1936, zapisnik št. 6322/36 AJ, ministrstvo za pravosodje, izločeno gradivo. — 73. Enako kot opomba št. 57. — 74. Dopis upra- ve Moške kaznilnice v Mariboru št. 6041/36 in odgovor uprave mesta Beograda od 20. septem- bra 1936, št. 16849. ZA CK ZKS, fond maribor- ska kaznilnica. V Politiki, 28. marca 1964 je ob- java profesorja psihologije iz Titovega Užica Caslava Gavriloviča, ki je besedilo dešifriral; med drugim naj bi sporočilo na listku vsebovalo vest, da se je v Španiji začela državljanska vojna, da je bil na kralja izvršen poskus atentata in zato ne bo amnestije itd. — 75. Izjava 11. marca 1972, pri avtorju. — 76. »Pismo robijašem«. Kraljev- ska bančna uprava je pismo, ki je prišlo policiji v roke, razposlala 23. novembra 1936 raznim upravnim in policijskim ustanovam v banovini. Pov. II/2, No 4786/2 »Komunistična akcija v zapo- rih«. AMNOM, fond mariborski kaznilnica. — 77. Marko Zovko, rojen 1894 v Širokem Brijegu, po osvoboditvi živel v Zagrebu, obsojen na 2 leti ro- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 219 i bije (ni bil prestavljen v Maribor). — 78. Izjava, pri avtorju. — 79. Zapisniic sestavljen v Icaznil- nici v Mariboru 4. novembra 1936. AJ, fond mi- nistrstva za pravosodje, izločeno gradivo. — 80. Dr. Bičanič je v tem času izdal knjigo »Ekonom- ska osnova lirvaškega vprašanja«, ki je tudi v levičarskiii krogih bila ugodno ocenjena. — 81. Original letaka hrani Anton Suknaič, preslikava pri avtorju. — 82. Okrožno sodišče v Osijeku, Kzp 755/36, priloženo kaznilniškemu osebnemu spisu v AMNOM. — 83. Glej opombo št. 79. — 84. Enako. — 85. Številka 6985. AJ, fond mini- strstva za pravosodje, izločeno gradivo. — 86. Dopis št. 6899, AJ, ministrstvo za pravosodje, iz- ločeno gradivo. — 87. Glej opombo št. 79. — 88. Enako. — 89. Izjave Zvonka Brkdča, Milana Hofmana, Teodorja Krivaka, Antona Sukna- iča, Mirka Vaniča, ustni vir in izjave pri avtor- ju. — 90. Glej opombo št. 79. — 91. Izjavi pri avtorju. Anton Suknaič je bil med gladovno stavko v kaznilniški bolnišnici. — 91 a. Pov. št. 30/36, AJ., Fond ministrstva za pravosodje, izlo- čeno gradvo. — 92. Dopis upravnika kaznilnice v Sremski Mitrovici, Dušana Petroviča 24. no- vembra 1936 ministrstvu za pravosodje, pov. št. 232. AJ, fond ministrstva za pravosodje, izločeno gradivo. — 93. Glej opomba št. 79. — 94. Zäk — Zakon o izvrševanju kazni z odvzemom svobo- de. — 95. St. 6984/36, AJ, ministrstvo za pravo- sodje, izločeno gradivo. — 96. Pri avtorju. — 97. Izjava Zvonko Brkič, pri avtorju. — 98. Glej opombo št. 91 a. — 99. Poročilo uprave Moške kaznilnice v Mariboru, okrožnemu sodišču v Ma- riboru, oddelek XI, številka 7828/36, 16. decem- bra 1936. ZA CK ZKS, fond mariborska kaznil- nica. — 100. Enako. Vrabl je poročal, da se je komisijska ugotovilo, da je Djordje Mitrovič bo- lehal na kronični pljučni tuberkulozi, na razšir- jenju in degeneraoiji srčnih mišic, na vnetju srč- nih zaklopnic ter na degenerativnih spremembah notranjih organov. Vzrok smrti naj bi bilo sploš- no oslabljenje in vnetje desnega pljučnega vr- šička, neposredni vzrok smrti oslabljenje že od prej degeneriranega srca. — 101. AJ. ministrstva za pravosodje, izločeno gradivo. Brzojavka je bi- la odgovor na Prodanovičevo brzojavko, ki je prispela istega dne z vprašanjem, kdaj bo po- greb. — 102. Enako. — 103. Glej opombo št. 99. 104. Grobna knjiga M/I 1934—1940, 3529. — 105. Stev. 7828/36, glej opombo št. 99. — 106. Poročilo odposlanca ministrstva za pravosodje, Radomirja Pašiča, predloženo ministru za pravosodje, z da- tumom 5. november 1936, pov. št. 1554. AJ, fond ministrstva za pravosodje, izločeno gradivo. — 107. Kot zgoraj. — 108. Mišljena je septembrska »Miškolinova uredba«. — 109. Radič je bil že 7. novembra 1936 pogojno odpuščen iz mariborske kaznilnice. Podatek iz osebnega spisa v ZA CK ZKS. — 110. Izjava, pri avtorju. — 111. Izjava 24. 11. 1973, pri avtorju. — 112. AJ. fond ministr- stva za pravosodje, izločeno gradivo. — 113. Po- ročilo uprave Moške kaznilnice v Mariboru št 7227/36, 16. novembra 1936 IX. odseku ministrstva za pravosodje v Beogradu. A J, ministrstvo za pravosodje, izločeno gradivo. — 114. A J, fond mi- nistrstva za pravosodje, izločeno gradivo. De- jansko je zdravnik dr. Vilko Marin iz Maribora 4. decembra 1936 v navzočnosti inšpektorja mini- strstva za pravosodje, Todoroviča, pregledal Traj- ka Stamenkoviča, Zvonimirja Brfciča, Vladimirja Brkiča, Iva Marinkoviča, Mihajla Bumbuloviča, Naftalija Demaja in Viktorja Ivičiča. Poročilo uprave Mc«ke kaznilnice v Mariboru št. 7734/36 IX. odseku ministrstva za pravosodje v Beogra- du, 9. decembra 1936. AJ, fond ministrstva za pravosodje, izločeno gradivo. — 115. A CK ZKJ, fond Sremska Mitroviča. — 116. Poročilo uprave kazenskega zavoda Sremska Mitroviča, Pov. Br. 81 od 2. julija 1937 ministrstvu za pravosodje. 14 prilog. AJ. fond ministrstva za pravosodje, izlo- čeno gradivo.