Odkup Okre{lja So v ozadju bili res naravovarstveni motivi?  Tomaž Poličnik L eta 1931 je Savinjska podružnica Slovenskega planinskega društva (v nadaljevanju SPD) od- kupila območje Okrešlja v Logarski dolini. Ozemlje naj bi bilo odkupljeno za namen varstva narave, saj se pozneje kažejo prizadevanja za ustanovitev na- rodnega parka Logarska dolina-Okrešelj (Peterlin, 1994). Vendar pa dokumentacija kaže, da so bili prvotni motivi za odkup Okrešlja drugačni. Logarska dolina je ena izmed treh ledeniških dolin (Robanov kot, Logarska dolina, Matkov kot), ki ležijo v severovzhodnem predelu Kamniško- Savinjskih Alp. Obkrožajo jo mogočni vrhovi, ki se dvigujejo nad 2000 m. Na koncu doline, nekaj več kot pol ure hoda naprej od slapa Rinke, se nahaja Okrešelj. Okrešelj je ledeniška amfiteatralna krnica pod strmimi stenami T urske gore, Rink, Križa in Mrzle gore. Zaradi lepote in neokrnjenosti narave so že kmalu po 1. svetovni vojni začeli razmišljati o zavarovanju območja Kamniško-Savinjskih Alp. Leta 1987 je občina Mozirje zaradi naravnih lepot zavarovala Logarsko dolino kot krajinski park, ki obsega 24 k m 2 . Istega leta je bil poleg Logarske doline kot krajinski park zavarovan tudi Robanov kot. Za boljše razumevanje se je na začetku po- trebno ozreti še nekoliko nazaj, na konec 19. stole- tja. V tistem času se je na Slovenskem čutil močan pritisk nemških krogov tako na socialnem kot tudi na kulturnem področju. Planinstvo pri tem ni bilo izjema. Table in kažipoti so bili v nemščini, planin- ske koče so bile v lasti Nemcev oz. Nemškega in av- strijskega alpskega združenja (DŐA V – Deutscher und Ősterreichischer Alpen Verein). Območje Kamniško-Savinjskih Alp je dajalo občutek nemške zemlje. Vendar so Slovenci v gorah videli simbol narodnostne identitete, ki jo je potreb- no braniti. V takšnem ozračju je bilo 27. februarja Frischaufov dom na Okrešlju 17 1893 v Ljubljani ustanovljeno Slovensko planinsko društvo (v nadaljevanju SPD). Pol leta kasneje, 28. avgusta 1893, mu je sledila ustanovitev Savinjske podružnice SPD v Mozirju, katere glavni ustanovi- telj je bil Franc Kocbek. Ena izmed ključnih nalog društva in podružnice je bila poleg markiranja ter urejanja planinskih poti tudi obramba simbola slo- venstva – slovenske gore. TEŽNJE SAVINJSKE PODRUŽNICE SPD Okrešelj je imel zato za Savinjsko podružnico velik pomen. Člani podružnice so že od same ustanovitve želeli zgraditi kočo na Okrešlju, kjer pa je že od leta 1876 stala nemška koča. V tistem obdobju je bilo zemljišče Okrešlja v lasti nad- škofijskega veleposestva v Gornjem Gradu. Leta 1894 je Savinjska podružnica na naslov nadško- fijskega veleposestva v Gornjem Gradu poslala prošnjo za izgradnjo koče. Prošnjo je takra- tni oskrbnik Hofbauer zavrnil. Janko Orožen je v knjigi Zgodovina planinskega društva Celje zapisal, da »kupiti sveta sicer ni bilo mogoče, ker je bilo škofijstvo mnenja, da ga ne sme prodaja- ti. Podružnica se je torej morala odločiti, da si vzame potreben svet samo v kratkoročni pona- vljajoči se najem.« 1 Pet let kasneje, leta 1899, je podružnici s pomočjo krovne organizacije SPD v Ljubljani uspelo doseči najem zemljišča, kjer so še isto leto postavili delavsko kočo. Leta 1907 je tako sloven- sko delavsko kočo kot nemško kočo porušil snežni plaz, kar so člani Savinjske podružnice znali izko- ristiti. Leto kasneje so na najetem zemljišču zgradili 1 Zgodovina planinskega društva Celje, J. Orožen, 1963: 30 Kupna pogodba iz leta 1921 18 APRIL 2009 in odprli planinsko postojanko, ki so jo poimeno- vali Frischaufov dom na Okrešlju. Težnje Savinjske podružnice, da bi pridobi- la ozemlja, kjer so stale nemške koče, v slovenske roke, se kažejo v odkupih, ki jih je podružnica izva- jala na področju Logarske doline že pred 1. svetov- no vojno. Orožen zapiše: »Zavedajoč se svoje velike dolžnosti v Logarski dolini je leta 1894 Savinjska podružnica kupila od Janeza Piskernika 2 orala ze- mljišča, na katerem je bilo tudi nemško zavetišče.« 2 Savinjska podružnica je na poti z Ojstrice preko Klemenškove planine v Logarsko dolino »vmes želela zgraditi majhno vmesno kočo, nato pa večjo planinsko postojanko, ki naj bi nosila Frischaufovo ime.« 3 V ta namen je podružnica pod Ojstrico leta 1903 kupila 600 m 2 planine. Zaradi pomanjkanja sredstev do uresničitve ideje o izgradnji postojanke takrat ni prišlo, zaradi začetka 1. svetovne vojne pa so se prizadevanja podružnice glede Okrešlja neko- liko umaknila v ozadje. 2 Zgodovina planinskega društva Celje, J. Orožen, 1963: 32 3 Zgodovina planinskega društva Celje, J. Orožen, 1963: 27 KUPNA POGODBA LETA 1921 V Nadškofijskem arhivu v Ljubljani sem odkril kupno pogodbo za odkup Okrešlja, ki je bila da- tirana z letom 1921. Po koncu 1. svetovne vojne je Savinjska podružnica s pomočjo krovne organiza- cije, SPD v Ljubljani, podpisala pogodbo za odkup območja Okrešlja. 29. julija 1921 so pogodbo pod- pisali načelnik Fran Tominšek in tajnik Pavel Kunaver za SPD ter škof dr. Anton Bonaventura Jeglič za Ljubljansko škofijo. V 1. točki kupne pogodbe je določeno, da kne- zoškofijska graščina v Gornjem Gradu proda Slovenskemu planinskemu društvu v Ljubljani »svoje k zemljišču vlož. št. 1544 štajerske deželne deske predpisane, v davčni občini Sv. Duh (okraj Gornjigrad) ležeče parcele št. 717 (planina Okrešelj – neproduktivna) s svetom vred, ki spada k stari pla- ninski koči in Frischaufovemu domu na Okrešlju, tj. stavbne parcele št. 149 in 157 davčna občina Sv. Duh, in kupec kupi in prevzame v last od prodajal- ke imenovane parcele.« 4 Pogoj za sklenitev kupne 4 Kupna pogodba, 29. julij 1921 Kupna pogodba iz leta 1931 19 pogodbe je bil tudi, da SPD še naprej daje v najem pašo posestnikom, ki so že prej pasli na tej planini. Vendar vse ni šlo tako tekoče. Kupno pogodbo je Stolni kapitelj zavrnil z razlogom, da se še ne ve, kako bo potekalo izvajanje agrarne reforme oz. kako bo agrarna reforma vplivala na cerkvene velepose- sti. Agrarna zakonodaja po 1. svetovni vojni namreč ni omenjala veleposesti, ki jo je imela v lasti Cerkev. Namen agrarne reforme je bil odpraviti oblike ze- mljiškoposestnih odnosov, ki so nastali po letu 1848 iz zemljiške odveze. Površina zemljišča, ki je bila nad zemljiškim maksimumom, je bila razlaščena, vendar se ni razdelila v zasebno last, ampak v zakup. Pomanjkanje zainteresiranosti za izvajanje agrarne reforme kaže dejstvo, da je nova oblast po 1. svetov- ni vojni z obljubami o agrarni reformi želela pomiriti nezadovoljno kmečko ljudstvo. Obljube so bile zgolj sredstvo za pomiritev razmer in pridobivanje volilnih glasov. Leto zatem, 2. avgusta 1922, je SPD ponovno zaprosila Stolni kapitelj za odobritev kupne pogodbe za nakup Okrešlja z zagotovilom, da so pri glavnem referentu ministrstva za agrarno reformo dobili in- formacijo, da kupna pogodba ne bo imela nobene- ga škodljivega vpliva pri izvršitvi agrarne reforme. Predlagali so, da se dopiše klavzula, s katero bi zago- tovili, da se pri izvršitvi agrarne reforme ta parcela ne sme vračunavati v maksimum graščine. Vendar pa se Stolni kapitelj na to prošnjo ni odzval. KUPNA POGODBA LETA 1931 Po skoraj desetih letih, ko so bile nejasnosti glede izvajanja agrarne reforme odpravljene, so 12. g ore nad Okrešljem FOTO: STANE ŠKrj ANEC 20 APRIL 2009 aprila 1931 ponovno sestavili kupno pogodbo za odkup območja Okrešlja. Ljubljanska nadškofi- ja jo je podpisala 29. aprila 1931. Pogodbo sta pod- pisala Fran Tiller, tedanji načelnik Savinjske po- družnice, in škof dr. Gregorij Rožman. Overovil jo je Mate Hafner, notar v Ljubljani. S sklenitvijo pogodbe in overovitvijo notarja pa nakup še ni bil zaključen. Pogodbo je 7. septembra 1931 odobri- lo kmetijsko ministrstvo v Beogradu, 22. decem- bra 1931 jo je potrdil Stolni kapitelj v Ljubljani, 29. februarja 1932 Davčna uprava v Gornjem Gradu, 30. maja 1932 Pravosodno ministrstvo Kraljevine Jugoslavije in šele več kot leto po podpisu, 10. junija 1932, Kraljevska banska uprava Dravske banovine. Tako je Savinjska podružnica dobila v last ozemlje, ki ga je pozneje namenila varstvu narave. Do leta 1938 zakonodaje na področju zava- rovanj širših območij ni bilo. Šele takrat je izšla uredba o narodnih parkih, ki je spodbudila zamisel o ustanovitvi narodnega parka Logarska dolina- Okrešelj. Savinjska podružnica je leto po spreje- tju uredbe o narodnih parkih, 30. novembra 1940, na naslov Kraljevske banske uprave Dravske bano- vine poslala predlog o razglasitvi Narodnega parka Logarska dolina-Okrešelj. Šumarski odsek je s pre- dlogom seznanil tudi odsek za varstvo prirode pri Prirodoslovnem društvu v Ljubljani in sporočil, da se bo predlog obravnaval na seji banovskega odbora za zaščito prirode skupaj s predlogom imenovanja območja Doline Triglavskih jezer za narodni park na naslednji seji, ki se naj bi sklicala v prihodnjem mesecu ali dveh. Vse je že kazalo, da bo prišlo do imenovanja območja na Okrešlju v Narodni park Logarska dolina-Okrešelj v zelo kratkem času, zato je Savinjska podružnica SPD že dala narediti emaj- lirane modre table z belim napisom »Narodni park Logarska dolina-Okrešelj. Ščitite rastlinstvo in ži- valstvo!« (Peterlin, 1994). Komaj nekaj mesecev po oddanem predlogu o zavarovanju in prejetem odgo- voru banskega odbora, da bodo predlog obravnava- li na prihodnji seji, se je začela 2. svetovna vojna. Seje banskega odbora za zaščito prirode ni bilo in tako do zavarovanja območja na Okrešlju z nazivom narodni park Logarska dolina-Okrešelj nikoli ni prišlo. SLOVENSKA ZEMLJA, SLOVENSKE GORE! Do sedaj je bilo znano, da je v letu 1931 Savinjska podružnica SPD izvedla odkup območja Okrešlja. Prizadevanja za ureditev naravnega parka in kasneje predlog za njegovo imenovanje so kazali, da je bil že sam odkup izveden s tem namenom. Vendar pa je novejša raziskava pokazala, da prvotni motiv odkupa ni bil naravovarstven, ampak naro- dnosten. To se kaže tudi v odkupih zemljišč, ki jih je Savinjska podružnica izvajala v Logarski dolini pred 1. svetovno vojno. S tem je želela ohraniti la- stništvo slovenske zemlje v slovenskih rokah. SLOVSTVO: Orožen J. 1963. Zgodovina Planinskega društva Celje. Tipkopis: 110 str. Peterlin S. 1994. Narodni park Logarska do- lina-Okrešelj: nekaj dokumentiranih drobcev iz let 1931–1932. V: Mohorjev koledar. 1994. Celje, Mohorjeva družba: 43–45. m 21