908TRŽIČ TRžIšKI teks 1982 658(497.121(085.3) bombažna predilnica in l kr....... ,..tt LETO XXIII FEBRUAR 1982 ŠTEVILKA 2 — Neusklajenost med ponudbo in povpraševanjem. — Preko vsega leta smo bili pod močnim, vendar razumljivim pritiskom plačilno bilančnih omejitev. To je imelo silen pritisk na izvoz in manjši uvoz. Taka gibanja so poglabljala neusklajenost med ponudbo in povpraševanjem in zato tudi širila prostor za nemoten prenos stroškov na cene, kar je naravno podpihovalo inflacijo. Kaj je razlog za uspešno poslovanje? Dosti hitro in učinkovito prilagajanje nastalim spremembam v jugoslovanskem in ostalem gospodarskem prostoru. Sem sodijo predvsem spremembe v proizvodnem programu in ne nazadnje seveda tudi korektura cen, četudi uveljavljena šele 1. junija 1981. Ali smo planske obveznosti realizirali? Plani proizvodnje so bili v vseh TOZD izpolnjeni, razen v TOZD Konfekcija. Izpad v tej TOZD je razumljiv in utemeljen predvsem zavoljo pomanjkanja delovne sile in sprememb v proizvodnem programu. Ne smemo pa prezreti primerjalnih indeksov napram 1. 1980. Iz njih je moč razbrati manjši fizični obseg proizvodnje. To se lepo vidi iz podatkov, ki kažejo sicer uspeš- nost prodaje — plan izpolnjen s 107,01%, količinski obseg prodaje v m2 primerjalno z 1.1980 pa se je zmanjšal pri tkaninah za 7,2 % in pri konfekciji za 9,7%. Količinski obseg prodaje je dejansko še manjši, saj moramo upošte- vati, da so bile zaloge gotovih proizvodov v primerjavi z lanskim letom kar 3% nižje. Ostale planske obveznosti, še posebno najpomembnejše, so bile vse presežene, da je to res, pa pričljivo govori primerjalna tabela: Za nami so obravnave zaključnega računa za preteklo leto na katerih smo razpravljali in ocenili dosežene rezultate poslovanja v preteklem letu. V splošnem ugotavljamo, da so rezultati dobri, v. d. direktorja tov. Tomazin pa je na vprašanja o gospodarjenju v letu 1981 povedal naslednje: Kaj je karakteristično za poslovanje v preteklem letu? V oceni gospodarskih gibanj koncem lanskega leta je nesporna ugotovitev, da je stanje v večini držav zelo blizu recesije. Da je to res, priča o tem dokaj skromna gospodarska dejavnost, izredno naprezanje kako zmanjšati inflacijo in plačilno bilančni deficit. — Vsi kazalci o gospodarskih gibanjih v razvitih državah zadnjega četrtletja 1981 kažejo, da je rast konjunkture le 0.5%, nekoliko večja je le v ZDA in na Japonski, za SFRJ žal še ni podatka. — Karakterističen podatek za preteklo leto, nadaljuje pa se tudi v letošnjem, je padec cen surovin, medtem ko cene repromateriala v glavnem stagnirajo, cene opremi, še posebno moderni in tehnologiji pa nezadržno rastejo. — Splošna oživitev gospodarstva je na osnovi ugotovitev gibanja v svetovnem gospodarstvu — odložena za leto dni. — V Jugoslovanskem gospodarstvu je bilo preko vsega leta, nadaljuje se tudi letos, pomanjkanje likvidnih finančnih sredstev za kritje tekoče reprodukcije. To je v pogojih, ki jih diktira kreditna politika in visoka rast cen v glavnem posledica finančnih sredstev gospodarstva za tekoče investicije. 1979 1980 1981 Indeks 80 1. Dohodek na delavca 2. Dohodek primerjan s popr. upor. posl. sred. 3. Cisti dohodek na del. 4. Akumulacija: dohodek 5. Akum: čisti dohodek 6. Akum.: popr. upor. posl. sred. 7. OD in SSP na del. (letno) 8. Čisti OD na del. (mes.) 9. Cel. prihodek na del. 10. Prisp. iz OD na delavca (mes.) 11. Prisp. iz dohodka na delavca (letno) 12. Popr. upor. posl. sred. na delavca 13. Celotni prihodek porablj. sred. 14. Celotni prihodek upor. obrat. sred. 207.1 58% 128.1 5,14 8,31 9,1 % 117,53 5,989 401.9 237,8 78.9 357,1 206,27 1 164,7% 261,3 62,96 % 162,9 5,96 % 9,56 % 9,85 % 147,33 7,108 492,2 387,9 148,5 73.87 % 219.3 10,00 17,70 14,29 180.4 9,913 708,8 117.3 134.6 167,9 185,1 144.6 122.4 139.5 144,0 292,7 344,6 117,7 168,7 177,9 525,1 126.5 98,4 415,0 213,15% 220.90% 103,6 166,52 % 187,08% 112.34 S kakšnimi težavami smo se srečevali? Dovolj jih je bilo! Od oskrbe s surovinami, reprodukcijskim materialom, do plačilno bilančnih omejitev. Že podatek, da je lansko leto kar 11 % tekstilne industrije imelo zaradi pomanjkanja surovin daljše zastoje, je dovolj zgovoren. Zato ima zagotovitev normalnega procesa proizvodnje v naši delovni organi- zaciji v lanskem letu še posebno vrednost. Lahko komentirate nekatere najpomembnejše kazalce poslovanja? Eden najustreznejših kazalcev poslovne uspešnosti je prav gotovo rast in dosežena stopnja reprodukcijske sposobnosti, ko primerjamo seštevek akumulacije in amortizacije s poprečnimi uporabljenimi poslovnimi sredstvi. v milij. din 1977 1978 1979 1980 1981 akumul. + amortiz. uporablj. posl. sred. stopnja 26.2 317.7 8.25 28.1 318.0 8.85 38.4 430.6 9.12 48.6 492.2 9.85 87.3 611.3 14.29 Dosežena stopnja še vedno ni zadovoljiva, je pa zagotov- ljena rast, če jo bomo le znali izkoristiti. Nadaljevanje OB 8. MARCU DNEVU ŽENA ISKRENO ČESTITAMO VSEM SODELAVKAM ! SAMOUPRAVNI ORGANI IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE BPT KNJIŽNICO TRŽIČ POSLOVANJE V LETU 1981 (Nadaljevanje s 1. strani) Kakšna je bila realizacija izvoza in kakšni rezultati so bili doseženi? Imeli smo kar 30.78 Di proizvodnih kapacitet angažiranih za izvoz, zato izvozni rezultati niso nobeno presenečenje, ampak le plod izrednega prizadevanja delovnega kolektiva. Plan uvoza iz konvertibilnega področja je bil realiziran tako- le: a) uvoz — skupaj 82.31 'V reprodukcijski material 92.13 ^ oprema 12.92 9? b) izvoz — vse konvertibilno tržiš. 137,29 9r obveznost v deviz, prilivih 139.85 ri Udeležba izvoza v celotnem prihodku je 15.10 °/< primerjava izvoza z 1. 1980 znaša v din kar 169.56 ri, v $ po dnevnem tečaju pa tudi 124 %. Ali lahko rečete še kaj o gibanju OD? Plan rasti osebnih dohodkov je bil v začetku leta nastavljen skrajno optimistično. S posebnim zadovoljstvom ugotavljam, da je bil plan rasti OD celo presežen. Tisto, kar je izgledalo v začetku leta nedosegljivo, to je preseči za nas kar magično mejo, povprečje 10.000 din je bilo uresničeno, še več, koncem leta imamo povprečne netto osebne dohodke 10.184,70 din. Primerjalni indeks na preteklo leto je 139.07. Poudariti velja še to, da smo se kljub taki rasti OD gibali v okviru dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka. Formiranje skladov je odvisno od doseženih rezultatov poslovanja; kako in v kakšni višini bodo posamezni skladi formirani in kakšni bodo v primerjavi z letom 1981? Iz čistega dohodka se izdvoji najprej osebne dohodke, ostanek pa se namenja za sklade. V rezervni sklad je treba po zakonu vlagati 2.5 ^ doseženega dohodka. Obveznost formiranja tega sklada bi prenehala, ko bi dosegli tolikšni znesek sklada, ki bi bil enak poprečno doseženemu dohodku zadnjih treh let. Sklad skupne porabe je namenjen za kritje osebnih prejemkov in nekaterih drugih izdatkov. Med osebne prejemke spadajo regresi za dopust, nagrade ob upokojitvi, jubilejne nagrade ipd. običajno (če je ostanek dohodka to dopuščal) se v sklad skupne porabe izloča več sredstev, kot jih moremo v navedene svrhe porabiti. Izplačila odnosno poraba sklada je omejena z družbenim dogovorom, t. j. rast osebnih izdatkov je dovoljena le 20 % letno in temu dogovoru se moramo prilagajati. Le za finansiranje družbenega standarda omejitev ni. Tretji sklad, ki se oblikuje iz čistega dohodka pa je poslovni sklad. Osnovni namen teh sredstev je povečavanje materialne osnove dela — naložbe v osnovna in obratna sredstva. V letošnjem zaključnem računu je bilo predlagano zborom delavcev, da dosežek v celoti namenijo za obratna sredstva. Vrednosti v obračunu zaradi inflacijskih premikov zelo hitro naraščajo, bančnih kreditov pa je vse manj. Sklad skupne porabe v zaključnem računu za leto 1981 bo občutno nižji kot preteklo leto. Od 20 milj. v letu 1980 je znišan na 14.6 milj. Vzrok temu je to, da se po novem zakonu topli obrok za proizvodne delavce finansira v breme materialnih stroškov, prej pa je bremenil sklad skupne porabe. Izloča se pa v sklad za 25 ? več sredstev od lanskoletnih izplačil. Rezervni sklad je višji za \2%. V poslovni sklad pa izločamo za 195 9r več kot lani. Preračunano na delavca znese to 32 tisoč dinarjev, lani pa nekaj pod 11 tisoč dinarjev. v tisoč din 1980 1981 oblikovanje skladov Rezervni sklad 6.289 9.223 Sklad skupne porabe 20.125 14.615 Poslovni sklad 12.191 35.964 Sklepna misel! Preteklo poslovno leto je bilo kar uspešno. Zasluge za dobre poslovne rezultate ima ves delovni kolektiv, še posebno tista velika večina, ki je verno sledila vsem pobudam za spremembe tako v proizvodnem programu, kakor tistim za dodatne napore, ki so bili potrebni za pravočasno izvedbo nalog in ukrepov, vezanih na en sam cilj — doseči dober poslovni rezultat, doseči uspeh! Ta pa nas ne sme zavesti, kajti resnici na ljubo je le treba povedati, da doseženi rezultati še vedno niso taki, ki bi nudili razlog za samozadovoljstvo, ali kar bi bilo še slabše, nas zavedli v odstop od začrtane poti, ki vodi v postopno preusmeritev. Analiza poslovanja preteklega in prejšnjih let ni spremenila znanih ugotovitev in ena najpomembnejših je, da proizvodni program, ki ga sedaj imamo, pa naj nam bo to prav ali ne, ne zagotavlja delovnemu kolektivu tiste prihodnosti, ki jo le-ta po svoji tradiciji in že kar prislovični pridnosti zasluži. Prav zavoljo tega spoznanja, ki danes ni prav nič drugačno, kot je bilo pred nekaj leti, odnosno je še močnejše, bolj dokazljivo, je sledilo naporno, potrpežljivo iskanje programa, ki naj bi naši delovni organizaciji zagotovil napredek in s tem tudi višji dohodek. Trenutno res vlada na notranjem tržišču neskladje med ponudbo in povpraševanjem in dopušča večji prenos stroškov v cene, to sem že rekel, kakor tudi to, kakšne posledice sledijo takemu ravnanju. Pretirano pričakovanje od igre cen je zelo zmotno, varljivo, kajti tudi ta igra ima svoja pravila in kakšna so letos, vemo. Nikdar ne smemo pozabiti leto 1976, ko smo imeli skoraj popolnoma enak proizvodni program, nizke cene, pa kljub temu polna skladišča neprodanih proizvodov. Bili smo popolnoma na robu! Izbira poti v postopno preusmeritev, v proizvodnjo blaga, ki je razvojno, tehnološko intenzivno, hkrati pa osnova za modernizacijo in tehnološki razvoj vsega našega združenega dela, zaradi takih ugotovitev ne bi smela biti odložena. Zato z veseljem koristim priliko in tem potom delovni kolektiv seznanjam, da je Tekstilni institut končal raziskovalne naloge, in sicer: I. del — Študij preorienta-cije dela. tekstilne industrije na domače surovine — z ekonomskim delom II. del — Raziskava optimalnih tehnoloških rešitev Kot pribito drži, da čas neusmiljeno teče. V tem mesecu se namreč izteka že drugi delegatski mandat. Z Ustavo v letu 1974 smo začeli razvijati naš delegatski sistem in čez nekaj dni se bo zaključil že drugi štiriletni delegatski mandat. Leta 1978 (kje je že to!) smo izvolili naše delegacije za zbor združenega dela skupščine občine Tržič (ter Ribnica, dodajajo iz šivalnice Hrib) ter za samoupravne interesne skupnosti. Zdaj nas čakata dve pomembni zadolžitvi: da se delegatom, ki so štiri leta dobro uresničevali zaupano pravico in dolžnost, zahvalimo za njihov trud ter jim izrečemo zasluženo priznanje — hkrati pa smo dolžni oblikovati in izvoliti delegacije za naslednji štiriletni mandat do leta 1986. Aktivnost v pripravah na volitve traja praktično že več kot pol leta zelo intenzivno. Priprave na volitve vodijo osnovne organizacije zveze sindikatov v TOZD Predilnica, Tkalnica, Oplemenitilnica, Konfekcija, Loški potok, VEO in Strokovne službe, v povezavi z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi in poslovodnimi proizvodnje tekstilij iz steklenih vlaken ' III. del — Raziskava škodljivosti potrebnih preparacij in kemijskih sredstev ter uvedba tehnologije za zaščito okolja. V okviru teh raziskovalnih nalog je dokončno izdelan tudi projekt obrata za izdelavo steklenih tkanin v BPT. Projekt izdelave steklenih tkanin je bil že obravnavan na različnih nivojih in pristojnih strokovnih komisijah, ki so ga prav zaradi razvojno tehnološke intenzivnosti ocenile zelo ugodno. Realizacija projekta bo zahtevna, tudi dosti težavna in to kljub temu, da projekt ustreza zahtevam sedanje investicijske politike. Lastnih investicijskih sredstev je premalo, zato bo potrebno združevanje. Na koncu prispevka v naše glasilo se ob odhodu iz delovne organizacije zahvaljujem delovnemu kolektivu za sodelovanje, prav tako samoupravnim organom ter družbeno političnim organizacijam, še posebej sem dolžan zahvale tistim sodelavcem, ki ste neutrudno in nesebično, dostikrat tudi pogumno razdajali svojo voljo, pridnost in znanje z enim samim ciljem — kar največ koristiti delovni organizaciji in širši družbeni skupnosti! — Vsem iskrena hvala! Delovnemu kolektivu želim dobro' vodstvo, napredek in trdne' uspehe! organi. Tik pred volitvami lahko priprave v celoti zelo dobro ocenimo, kajti imele so najširši odmev med vsemi zaposlenimi v DO ter dejansko odražajo demokratično delo. Kaj bomo volili? Volitve bodo v naši delovni organizaciji, kot v vseh ostalih, v četrtek, 11. marca 1982. V nedeljo, 14. marca, bomo volili tudi v krajevnih skupnostih — tudi KS so sestavni del združenega dela in našo pravico do samoupravljanja uresničujemo tudi na terenu, kjer živimo. V našem glasilu želimo podrobneje predstaviti volitve v naši DO. V TOZD Predilnica, Tkalnica, Oplemenitilnica in Konfekcija bomo volili delegacije za družbenopolitično skupnost ter samoupravne interesne skupnosti, poleg tega pa še delavski svet TOZD oziroma delegate v DS TOZD. V delovni skupnosti skupnih služb bomo delavci volili le delegacije, medtem ko bodo volitve v samoupravne organe izvedene v decembru, ko se izteče mandat delegatom v sedanjem DS DSSS. V vseh štirih TOZD ter v DSSS, posebej pa še delavci v Tomazin Tine 11. MARCA BOMO VOLILI Loškem potoku, bomo volili 5 do 7 člansko temeljno delegacijo za zbor združenega dela skupščine občine Tržič oz. Ribnica. V skupščini občine Tržič oziroma v zboru združenega dela SO ima vsaka TOZD in DSSS po eno delegatsko mesto, obrat v Loškem potoku pa eno mesto v delegatskem sestavu ZZD SO Ribnica. Tako ima DO BPT v zboru združenega dela skupščine občine Tržič skupaj 5 delegatskih mest. Toliko o volitvah delegacij za družbenopolitično skupnost. V četrtek, 11. marca, bomo volili tudi delegacije za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Celotna delovna organizacija ima v večini skupščin SIS po dve delegatski mesti v zboru uporabnikov — na ta način smo vsi delavci BPT Tržič vključeni v proces samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja z izvajalci v SIS. Volili pa bomo sledeče delegacije: v TOZD Predilnica, Tkalnica, Konfekcija ter v DSSS: 1. združeno posebno delegacijo za skupščino Skupnosti otroškega varstva Tržič, Skupnost socialnega skrbstva Tržič ter Skupnost socialnega varstva Tržič, 2. združeno posebno delegacijo za skupščini Občinske kulturne skupnosti Tržič ter Telesno kulturne skupnosti Tržič, 3. združeno posebno delegacijo za skupščini Občinske izobraževalne skupnosti Tržič ter Občinske raziskovalne skupnosti Tržič, 4. združeno posebno delegacijo za skupščine: Občinske zdravstvene skupnosti Tržič, Občinske skupnosti za zaposlovanje Tržič, enote Skupnosti invalidsko pokojninskega zavarovanja v Tržiču ter Samoupravne stanovanjske skupnosti Tržič. v TOZD Oplemenitilnica bodo volitve razpisane za: A) splošno delegacijo za vse samoupravne interesne skupnosti v skupščinskem sistemu, B) združeno posebno delegacijo za SIS za zdravstvo, zaposlovanje, invalidsko pokojninsko zavarovanje in za stanovanjsko skupnost, v šivalnici Hrib Loški potok pa bodo volili splošno delegacijo za vse samoupravne interesne skupnosti v občini Ribnica. Vsekakor je volilnih elementov kar precej in za olajšanje dela volilcem so delavski sveti sprejeli sklep, da za volitve predložimo zaprte kandidatne liste. Poudarjamo pa, da bomo delegate v delavske svete TOZD volili po običajnem načinu: v odprtih kandidatnih listah je iz vsakega oddelka vpisan po en kandidat več, kot se izvoli. V delavske svete TOZD bodo potem izvoljeni tisti kandidati, ki bodo na volitvah zbrali največ volilnih glasov. Kje bomo volili? Na to vprašanje je znatno lažje in bolj enostavno odgovoriti. Volišča bodo na običajnih mestih: v pisarni vodje proizvodnje za TOZD Predilnica, v pisarni vodje TOZD za TOZD Tkalnica, v pisarni vodje izmene v adjustirnici za TOZD Oplemenitilnico ter v obratni pisarni za TOZD Konfekcijo. V Loškem potoku bodo volitve v pisarni vodje šivalnice, v DSSS pa v sejni sobi upravnega poslopja. Ob tem velja poudariti, da so bile priprave na volitve javne ter demokratične. Osnovne organizacije zveze sindikatov so najprej evidentirale možne kandidate, zatem izvedle kandidacijske postopke, jih potrdile na temeljnih kandidacijskih konferencah, liste kandidatov za delegacije pa so bile izobešene na oglasne deske. Vsi, ki so bili kandidirani kot možni člani delegacij, so dali tudi svoj pismeni pristanek. Skratka, kdor je vsaj s kotičkom očesa spremljal priprave na volitve, mu pričujoči članek ne prinaša nikakršnih novih informacij. V zakonitem roku so bili izobešeni tudi volilni imeniki. In še najvažnejše: Vsekakor je v pripravah na volitve najbolj pomembno to, da se vsi zaposleni v BPT zavedamo, da imamo po ustavi zajamčeno aktivno in pasivno volilno pravico — to pomeni, da lahko volimo in smo izvoljeni. Preko našega tovarniškega glasila apeliramo na vse delavke in delavce v BPT, da se v četrtek, 11. marca udeležijo volitev v TOZD oziroma DSSS ter izpolnijo svojo pravico in dolžnost. Volili bomo, kot rečeno, naše delegacije za zbor združenega dela skupščine občine ter za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Poleg tega bomo delavci v TOZD volili tudi naše delgate v delavske svete TOZD, ki bodo to dolžnost opravljali naslednji dvoletni mandat. Za delegacije pa seveda velja štiriletni mandat. In šle na nekaj ne pozabimo: v nedeljo, 14. marca bomo volili tudi v krajevnih skupnostih. Tudi za udeležbo na teh volitvah velja enak poziv. -mv Dopisujte v svoje glasilo OOS TOZD Konfekcija je organizirala za svoje članice tečaj ročnih del. S tečajem so pričele že v mesecu decembru. Udeležuje se ga 25 delavk, ki si vsak četrtek od 17. do 19. ure pridno nabirajo znanje in ročne spretnosti. Tečaj vodi tov. Veninger Marija iz Bistrice. Izdelujejo tapiserije, moderni makrame in pletejo. Ob zaključku tečaja bodo svoje izdelke tudi predstavile širšemu krogu. IZ TISKOVNE KONFERENCE UNZ KRANJ Uprava za notranje zadeve iz Kranja, je 17. februarja sklicala tiskovno konferenco na kateri je bila podana ocena varnostnih razmer na Gorenjskem za leto 1981, predvsem s področja kriminalitete, mejnih zadev, prometne varnosti, javnega reda in miru ter preventivne dejavnosti. S tako obliko informiranja želi uprava za notranje zadeve prispevati k samozaščitnemu osveščanju čim širšega kroga delovnih ljudi in občanov. In kakšna je bila varnostna situacija na Gorenjskem v preteklem letu? O oceni načelnika Uprave za notranje zadeve tov. Ludvika Slamnika je bila dobra, vendar ne najboljša. O tem zgovorno pričajo zbrani podatki iz katerih je razvidno, da je bilo v preteklem letu 2.716 prekrškov zoper javni red in mir, kar je za 1 % več kot leto poprej. Zaradi prekrškov je bilo obravnavanih 2.331 oseb, od teh kar 580 povratnikov. Pri tem ne gre prezreti dejstva, da je bilo med kršitelji kar 1.581 vinjenih. Največ (1329) je bilo nočnih kršitev javnega reda in miru, pretepov je bilo 365, vendar ni šlo za hujše ali skupinske pretepe. Na področju kriminalitete je bilo v letu 1981 obravnavanih 2.637 kaznivih dejanj, kar je v primerjavi z letom 1980 za 730 ali 38 % več. Od celotnega števila kaznivih dejanj odpade na gospodarsko kriminaliteto 254 primerov ali 9,6 % na splošno kriminaliteto pa vse ostalo (90,4%). Materialna škoda povzročena pri kaznivih dejanjih je znašala v letu 81 36.247.950,00 din kar je 4,5 % manj kot leto poprej. Med kaznivmi dejanji na področju gospodarske kriminalitete so bila v porastu predvsem naslednja: kupčevanje z zlatim denarjem in tujo valuto (22), izdaja nekritega čeka (39) zloraba položaja in pravice odgovorne osebe (29), grabež (8), nedovoljena trgovina (24), gozdna tatvina ( 14) ter 10 kaznivih dejanj po carinskem zakonu. Pri splošni kriminaliteti je zabeležen porast kaznivih dejanj na področju družbenega in zasebnega premoženja. Tako je bilo tatvin 1060 (43% več), velikih tatvin 548 (57% več), goljufij 118 (87% več), poškodovanja tujih stvari 115 (36 % več) ter 20 nezakonitih vselitev (25% več). Kazniva dejanja zoper pravni promet so porasla za 29%, zoper spolno nedotakjivost za 39 %, zoper pravosodje za 100% ter zoper zakonsko zvezo za 20 % . V precejšnjem porastu je tudi narkomanija (v letu 80 2 primera, v letu 81 8 primerov). Iz podatkov je razvidno, da je med storilci kaznivih dejanj čedalje več mladoletnikov in otrok (kar 338), čemur velja posvetiti vso pozornost. Na področju prometne varnosti je stanje sledeče: zgodilo se je 511 prometnih nesreč (13 več kot v letu 1980) pri katerih je 59 oseb izgubilo življenje, 241 je bilo težje, 383 pa lažje ranjenih. Žal je med 59 mrtvimi (6 več kot v letu 1980) kar 6 otrok, medtem ko je bil leto poprej med žrtvami le en otrok. Največ nezgod je bilo v naseljih (299). Od 59 mrtvih je bilo: 25 sopotnikov v motornih vozilih, 15 pešcev, 12 voznikov motornih vozil, 4 kolesarji, 2 traktorista (samo na cesti) in en voznik delovnega stroja. Med vzroki je zopet na prvem mestu neprimerna hitrost, na drugem mestu je vpliv alkohola na udeležence (97), sledijo pa še izsiljevanje prednosti (50), nenadno in nepravilno prečkanje cestišča (47), nepravilno prehitevanje (34) in vožnja po sredini ceste ali po levi strani (28). Zaskrbljujoče je dejstvo, da je na drugem mestu zopet vpliv alkohola na udeležence v prometu, čeprav delavci Uprave za notranje zadeve s preventivnimi akcijami marsikomu preprečijo nadaljnjo vožnjo zaradi vinjenosti. Uprava je posredovala 209 predlogov za uvedbo postopka za prekršek zoper varnost cestnega prometa proti 213 kršiteljem. Med njimi je bilo 13 mladoletnih. Zoper udeležence v prometu, ki so bili pod vplivom alkohola je bilo posredovano kar 30 % več predlogov za uvedbo postopka kot v letu 1980. Na območju Gorenjske je bilo v letu 1981 na osnovi zakona o temeljih varnosti cestnega prometa odvzetih 900 vozniških dovoljenj ali za 100 več kot prejšnje leto. Kranjska uprava za notranje zadeve je obravnavala tudi 82 pobegov pri prometnih nesrečah. Raziskanih je bilo 72 primerov, 4 primere s telesnimi poškodbami, en primer z večjo materialno škodo ter 5 primerov z manjšo materialno škodo pa še raziskujejo. Med pobeglimi vozniki so izsledili oba primera s smrtnimi nezgodami, 16 primerov s telesnimi poškodbami, 4 primere z večjo materialno škodo in 50 primerov z manjšo materialno škodo. V splošnem pa velja ugotovitev, da je število pobegov izredno naraslo, vendar podatki nazorno kažejo, da so storilce hitro izsledili. Se nekaj drugih podatkov. Požari 1981 štev. 1980 štev. na škodo družbenega premoženja 32 27 na škodo zasebnega premoženja 56 43 poškodbe strojev in naprav 36 48 Uprava je opravila tudi kontrolne požarnovarnostne preglede v 154 organizacijah združenega dela in pri tem pri 88 OZD opozorila na protipožarne pomanjkljivosti. Kljub opozorilom pa je bilo potrebno pri 35 OZD ponovno urgirati na odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Med temi velja omeniti neusposobljenost čuvajev iz področja požarne varnosti, neustrezna hramba ključev, založenost poti, neoznačenost mest kjer so nameščeni ročni gasilni aparati itd. Nesreče pri delu 1981 štev. 1980 štev. število nesreč 54 35 število poškodovanih 57 38 — mrtvih 6 7 — hudo tel. poškodovanih 30 22 — lažje tel. poškodovanih 21 9 Gorske nesreče število nesreč 16 16 število ponesrečencev 19 18 — mrtvih 10 5 — hudo tel. poškodov. 8 7 — lažje tel. poškodov. 1 6 štev. nesreč brez poškodb 9 5 Organiziranih je bilo 24 reševalnih akcij, od teh so v 19 sodelovali delavci milice, v 15 pa tudi helikopter. Kar 10 akcij je bilo meseca avgusta in julija. Ostale nesreče 1981 štev. 1980 štev. število nesreč 46 26 število ponesrečencev 53 26 — mrtvih 23 13 — hudo tel. poškodovanih 17 10 — lažje tel. poškodovanih 13 3 Vrste nesreč: na smučiščih 2, pri delu s traktorjem 4, pri podiranju drevja 3, utopitve 9, padec s strehe, balkona, stopnišča 3, padec čez previs 4, pri vožnji z dvigalom 2, povoženje na cestno-želez. prehodu 2, streljanju 2, zastrupitev s plini 2, ostalo 13. Samomori:__________________ število samomorov 68 58 poskusi samomorov 12 16 Med samomorilci je bilo 49 moških in 19 žensk. Promet na mejnih prehodih V letu 1981 je bil promet na mejnih prehodih v povprečju za 9% večji kot leto poprej, s tem da je največji porast prometa zabeležen na Ljubelju (27%), na Korenskem sedlu 7%, na Brniku 1 %, na ostalih mejnih prehodih pa je promet upadel in je na Jesenicah manjši za 2 %, v Ratečah za 5 % in na Jezerskem za 15 %. Doslej navedeno velja za področje celotne Gorenjske; kakšno pa je stanje v naši občini? Obravnavanih je bilo 133 prekrškov zoper javni red in mir, kar je manj kot v letu 1980. V občini je bilo obravnavanih 200 kršiteljev za 208 kršitev od tega je bilo nekaj povratnikov in 7 mladoletnikov. Od vseh kršitev jih je bilo kar 30 % izvršenih v zasebnih stanovanjih. Intervencij delavcev postaje milice je bilo 50 manj kot v letu 1980 in sicer 62, pridržanih je bilo 50 oseb od tega 41 zaradi vinjenosti, 2 zaradi ugotavljanja identitete, 2 zaradi oviranja prometa, 2 zaradi klatežtva in trije zaradi drugih razlogov. Na področju kriminalitete sta bili zabeleženi dve težji in dve lažji kaznivi dejanji iz področja splošne kriminalitete (2 hudi, 2 lahki telesni poškodbi). Obravnavna je bila še ena večja tatvina, dve veliki tatvini in trije primeri poškodovanja tujih stvari. Tudi v naši občini je v porastu narkomanija, povečalo pa se je tudi hazarderstvo v zasebnih prostorih pri katerem so najpogosteje udeleženci brezposelni občani. Opazna je tudi rast mladoletniške delikvence saj je bilo med storilci kriminalnih dejanj kar 23 mladoletnih od tega celo 10 otrok. Število prometnih nezgod je za 7 manjše kot v letu 1980. Pri 28 nezgodah so bili trije mrtvi, 8 huje ranjenih, 9 lažje ranjenih. Med mrtvimi je bil tudi en otrok, sicer pa je med tremi mrtvimi tudi en sopotnik in en pešec. Tudi na območju Tržiča je kot vzrok nezgodam na prvem mestu neprimerna hitrost, sledi izsiljevanje prednosti, na tretjem mestu pa je vpliv alkohola na udeležence prometa. V štirih primerih pa je šlo za upravljanje motornega vozila brez vozniškega dovoljenja. Pobegov s kraja prometne nezgode v naši občini ni bilo. Večjih požarov z občutnejšo materialno škodo ni bilo, bilo pa je nekaj manjših požarov. Postaja milice je evidentirala le težje nezgode pri delu, teh je bilo 7 (v letu 1980 2). Pri nesrečah je šlo za telesne poškodbe. Bile so tudi 3 gorske nesreče. Samomorov je bilo 7, poleg tega pa še dva poskusa samomora. Pri samomorih sta bila tudi dva mladoletnika. J. F. OBČNI ZBOR NAŠIH GASILCEV Jančič Janko, vodja elek-trodelavnice šibki tok, je nazorno demonstriral novo javljalno napravo, ki bo omogočila večjo požarno varnost Poročilo nadzornega odbora je podal tov. Težak Franc predsednik društva je podal skupno poročilo o delovanju IGD v letu 1981. V svojem izvajanju je govoril o izvedenih akcijah 54 članskega društva, o doseženih rezultatih na tekmovanjih, o usposabljanju članstva, o sodelovanju s civilno zaščito in drugimi društvi v okviru občine in O uspešnemu delu društva je spregovoril Dobrin Riko dosedanji dolgoletni predsednik društva V soboto, 31. januarja so imeli člani IGD BPT svoj redni letni občni zbor. Na njem so pregledali in ocenili dosedanje delo ter sprejeli program dela za naslednje obdobje. Izvoljeni so bili tudi novi organi društva. Po uvodnem pozdravu predsednika in izvolitvi delovnega predsedstva ter drugih organov občnega zbora so sledila poročila. Tov. Dobrin Riko, izven nje. Iz poročila je razvidno, da so imeli 32 vaj, od tega 17 suhih in 15 mokrih, udeležba na vajah pa je bila boljša kot leto poprej. Na tekmovanjih so desetine dosegle v občinskem merilu 1. in 2. mesto med IGD (moški), ženska desetina pa je bila med vsemi društvi četrta. Med pomembnejšimi akcijami velja omeniti: gašenje trave na Pirmancah, čiščenje v hidrocentralah in DO, dve predavanji iz področja protipožarne zaščite, udeležba na pohodu ob' žici okupirane Ljubljane, krvodajalska akcija, preventivni pregledi v DO itd. Skratka, delo v preteklem obdobju je bilo uspešno, zastavljeni program dela pa realiziran. Poročilu predsednika je sledilo še poročilo o za- Andrej Resman predsednik IGD Elan: »Naše dosedanje sodelovanje želimo še po- ? [lobi ti, zato je občni zbor GD Elan sprejel sklep o pobratenju med društvoma četnih požarih, poročilo dežurnih gasilcev ter blajniško poročilo. Še pred razpravo je vodja elektrodelavnice šibki tok tov. Jančič Janko demonstriral javljalnik začetnih požarov, ki ga je sam skonstruiral. Ob tem je razložil način delovanja javljalnika, ki je občutljiv na dim in plin. Sledila je I Predsednik IGD »Predilnica Litija« tov. Mali je pozdravil občni zbor ter zaželel še tesnejšega sodelovanja med gasilci obeh delovnih organizacij živahna razprava v kateri je bilo izraženo priznanje tov. Jančiču. Po razpravi, v kateri so sodelovali tudi gostje, je bila izglasovana razrešnica dosedanjemu vodstvu in izvedene volitve. Izvoljeni so bili naslednji: Upravni odbor: 1. Balantič Bojan — predsednik 2. Šmid ing. Janez — podpredsednik 3. Jurjevčič Tone — tajnik 4. Dobrin Riko — blagajnik 5. Urbančnik Jelko — poveljnik 6. Lausegar Jože — podpoveljnik 7. Srečnik Silvo — gospodar 8. Težak Franc — strojnik 9. Jančev Ljubčo 10. Šprem Slavica 11. Oman Stane — referent za šport 12. Valjavec Franc 13. Žonta Anton (Nadaljevanje na 6. strani) V imenu gasilskih veteranov je spregovoril Kersnik Franc OBČNI ZBOR NAŠIH GASILCEV (Nadaljevanje s 5. strani) Nadzorni odbor: 1. Ing. Bečan Karel — prednik 2. Blažič Lojze — član 3. Mohorko Marija — članica Častno razsodišče: 1. Balantič Bojan — predsednik 2. ing. Šmid Janez 3. Urbančnik Jelko Odbor za SLO in DS: 1. Balantič Bojan 2. Jurjevčič Tone 3. Lausegar Jože 4. ing. Šmid Janez 5. Urbančnik Jelko 6. Oman Stane Program dela za naslednje obdobje je podal novoizvoljeni poveljnik društva tov. Urbančnik Jelko. Občni zbor ga je brez sprememb soglasno potrdil. Ob tej priložnosti je predsednik IGD Elan tov. Resman Andrej izročil štirim članom društva znak »Bloškega smu- čanja« kot priznanje za dolgoletno uspešno sodelovanje. To sodelovanje traja že dolga leta, zato je bil na občnem zboru sprejet sklep o pobratenju med društvoma. Ob koncu se je novoizvoljeni predsednik društva tov. Balantič v svojem imenu in v imenu novoizvoljenega vodstva zahvalil za zaupanje z željo po sodelovanju in uspešnem delu. Še nekaj besed o udeležbi. S strani članov društva je bila dobra, isto velja tudi za vabljene iz drugih društev, Občinske gasilske zveze in Požarne skupnosti Tržič, žal pa je bila udeležba s strani vabljenih iz delovne organizacije tudi tokrat slaba. Od 20 vabljenih predstavnikov samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij ter vodilnih delavcev je bilo prisotnih le sedem, dva sta bila zaradi bolezni upravičeno odsotna, ostali pa so, kot vse kaže, vzeli občni zbor gasilcev kot nekaj manj pomembnega saj se jim ni zdelo potrebno, da bi svojo odsotnost vsaj opravičili. J. F. Novi predsednik društva Balantič Bojan: »Želja novoizvoljenega vodstva je, da bi tudi v bodoče dobro in uspešno delali.« Urbančnik Jelko, novoizvoljeni poveljnik IGD je podal predlog programa dela za naslednje obdobje ( : \ IZ INTERNIH INFORMACIJ RS ZSS v __________J Vloga in naloge sindikatov pri uveljavljanju delavcev kot nosilcev socialne politike in zagotavljanja socialne varnosti delavcev Uspešne priprave Priprave na 3. konferenco so se v ozdih, občinskih svetih zveze sindikatov ter republiških odborih sindikatov dejavnosti začele že lani takoj po počitnicah. Že pred objavo predloga gradiv za konferenco so bila po celi Sloveniji številna tematska posvetovanja, kjer so poleg sindikalnih organizacij aktivno sodelovale tudi samoupravne interesne skupnosti ter druge strokovne in politične organizacije. Zaključki s teh posvetovanj so služili kot podlaga za oblikovanje delovnega osnutka stališč in usmeritev konference. Občinski sveti zveze sindikatov so za pripravo razprav in gradiv uporabili najrazličnejše načine in metode, republiški odbori sindikatov dejavnosti pa so v razpravah največ pozornosti namenili humanizaciji dela oziroma delovnim in življenjskim pogojem delavcev v svojih dejavnostih. V razpravah o predlogu stališč in usmeritev 3. konference so dali številne predloge in pripombe. Razprava pa je tudi spodbudila organe in organizacije sindikata, da so izdelali ocene stanja na posameznih področjih. Pa ne samo to, občinski sveti so se vključili v reševanje problemov s področja socialne politike in socialne varnosti v ozdih in občinah. Brez ustalitve gospodarstva tudi učinkovitejše socialne politike in socialne varnosti ne more biti Podpredsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Martin Mlinar je uvodoma prikazal družbeno-eko-nomske okoliščine, v katerih se ostreje izražajo tudi problemi v socialni politiki in socialni varnosti. V času, ko si prizadevamo za ustalitev gospodarskih in političnih odnosov, je nujno, da tudi v socialni politiki izostrimo in uskladimo programe, kar vse naj prispeva k boljšim delovnim rezultatom in pravičnejši uporabi sredstev, združenih po načelu vzajemnosti in solidarnosti. Ko je govoril o naši razvojni politiki v tem srednjeročnem obdobju, je poudaril tako vlogo sindikatov, ki bo omogočala, da se bo delavec uveljavil kot gospodar svojega dela in njegovih rezultatov, torej tudi socialne politike in socialne varnosti. Metode in sredstva političnega dela v sindikatih, ki bodo to zagotavljala, pa so: demokratični dialog, usmerjanje, obveščanje, spodbujanje pa tudi odločne zahteve, kadar gre za uveljavljanje samoupravnih pravic in obveznosti delavcev. Kot vodilo sindikata pri uresničevanju socialne politike in socialne varnosti je Martin Mlinar navedel misel tovariša Kardelja, ki vloge sindikata na tem področju ni razumel zgolj kot zaščito delavcev v delovnih odnosih in v boju za vsakodnevne zahteve delavcev, ampak v celotnem sistemu družbene reprodukcije. To pa pomeni, da se mora sindikat vključiti v odpravljanje protislovij in konfliktov, ki se pojavljajo med različnimi interesi, posamičnimi in skupinskimi in interesi delavskega razreda in delovnih ljudi kot celote. Če bodo sindikati pri tem dovolj vztrajni in odločni, si bodo med delavci pridobili ugled in tudi prispevali h krepitvi socialne varnosti na temelju dela in rezultatov dela ter solidarnosti in vzajemnosti. Ko je govoril o vsebini socialne politike v naši družbi, je podpredsednik republiškega sveta ZSS poudaril, da sta ekonomska in socialna politika dve neločljivi sestavini razvojne politike. Šele njuna samoupravna povezanost v proizvodnem odnosu zagotavlja soodvisnost, povezanost in njuno uravnoteženost. Le tako lahko postane socialna politika tudi razvojna in s tem politika preprečevanja vzrokov za nastajanje socialnih problemov, sicer pa bo ostala le pri zdravljenju problemov in posledic nizkih osebnih dohodkov. Martin Mlinar je navedel, da smo v preteklem desetletju sicer materialno in socialno zelo napredovali, čeprav včasih tudi na račun zadolževanja in bodočega dohodka. Ni pa nam uspelo, da bi socialna politika kot celota postala tudi spodbujevalec za dobro delo in gospodarjenje ter celotni družbeni razvoj. Vzrok za tako vlogo socialne politike je mogoče najti tudi v preveliki vlogi izvršilnih organov in administracije v družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnostih pri njenem izvajanju. Ko je opozoril na nekatere dosežke na področju socialne politike in varnosti, je Martin Mlinar ugotovil, da sedanja družbenoekonomska dogajanja z vso ostrino razkrivajo protislovja in slabosti našega razvoja v pretekih letih. Ob takih težavah in slabostih dobi- va družbenopolitična aktivnost sindikata še poseben pomen. Odločneje se lahko politično spopadejo z vsemi tistimi, ki samovoljno odločajo o sredstvih, le osveščeni in organizirani delavci in drugi delovni ljudje. To pa je naloga sindikata in vseh komunistov v njem. Če bomo zagotovili gospodarsko ustalitev, se bo lahko okrepila tudi socialna varnost delavcev in drugih občanov, je pomembna ugotovitev Martina Mlinarja. Ko je razčlenjeval delitev po delu kot pomembno sestavino socialne politike in socialne varnosti, je opozoril, da je ta tesno povezana s pogoji pridobivanja dohodka. Te pa v veliki meri kroji politika cen. Zato bomo v sindikatih od svojih delegatov zahtevali, da v samoupravnih interesnih skupnostih za cene dajejo ■soglasja le k tistim cenam, ki temelje na zakonu o cenah in dogovorjeni politiki cen. Kaj želijo sindikati doseči s konferenco o socialni politiki in socialni varnosti, so se spraševali v razpravah pred konferenco. Podpredsednik slovenskih sindikatov je navedel več vzrokov. Najpomembnejša pa je bila potreba, da v sindikatih ocenimo svoje dosedanje delo na tem področju in da se akcijsko poenotimo ter ob tem povemo, da je treba pri vsebini in uporabi mehanizmov socialne politike izpopolniti. Podlaga za to pa naj bodo stališča in usmeritve, ki jih je sprejela konferenca. Za kakšno socialno politiko in socialno varnost si prizadevajo sindikati V razpravi na 3. konferenci so se delegati iz organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in družbenih organizacij dotaknili vseh področij socialne politike in socialne varnosti. Veliko razmišljanj, mnenj in pripomb ter konkretnih izkušenj smo slišali. Tokrat navajamo nekatera, ki zadevajo vlogo sindikata v socialni politiki in socialni varnosti ter odnos med socialno politiko in družbenoekonomskim razvojem. Mnenja o premalo razumljivem jeziku in stilu gradiv za konferenco smo slišali že v javni razpravi. Eden od delegatov je na konferenci to vprašanje pa tudi problem učinkovitosti takih in podobnih srečanj zelo jasno izpostavil. V sedanjem družbenoekonomskem položaju so lahko le učinkoviti ukrepi merilo za delo. Zato bo moral sindikat od pristojnih organizacij in skupnosti odločneje zahtevati uresničevanje stališč in usmeritev konference in pri tem tudi sam — od republiškega sveta do osnovnih organizacij — več napraviti. Osveščanje delavcev je sicer pomembna naloga sindikatov, tudi ko gre za socialno politiko, vendar zgolj osveščanje ne zadošča. Sindikati se morajo boriti za tak položaj delavcev, da bodo ti sami resnično upravljali s svojim delom in njegovimi rezultati, torej tudi s svojo socialno varnostjo. Gotovo je pri tem povečanje produktivnosti dela tista materialna podlaga, ki dolgoročno najbolj zagotavlja socialno varnost. Vendar pa ne samo individualna produktivnost, o kateri zadnje čase slišimo pravo poplavo besed; gre predvsem za povečanje produktivnosti v tozdih in v celotni družbi, je menila delegatka mladine. Rade Galeb, predsednik sveta zveze sindikatov Jugoslavije, je ugotovil, da delavci in drugi občani premalo vedo, kolikšen del dohodka je namenjen za socialno politiko in nasploh za skupno porabo. Zavzel se je za učinkovitejšo uporabo načela solidarnosti. Če se to humano načelo neustrezno uporablja, se pretvarja v lastno nasprotje in negativno vpliva na delitev po rezultatih dela. Predsednik je opozoril, da v sindikatih ne morejo biti odgovorni za reševanje problemov, ki so nastali kot posledica slabe učinkovitosti politike kakega organa ali organizacije, zato pa se morajo aktivneje vključevati v reševanje problematike že pred sprejemanjem odločitev. Ob ugotovitvi, da imamo o socialni politiki pri nas že dovolj jasno izoblikovane opredelitve, se je predstavnik socialistične zveze zavzel, da naj bodo stališča in usmeritve akcijsko napotilo na večjo angažiranost in odgovornost sindikatov na tem področju. Poudaril je, da uresničevanje socialne politike v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela zahteva tudi ustrezno usposobljenost strokovnih služb in pripravljenost ljudi. Da bi svoje delo na tem področju vsi dobro opravili, bi potrebovali celovite podatke o socialnoekonomskem položaju družin in posameznikov, ki družbeno pomoč resnično potrebujejo. Te podatke naj bi zbirali v centrih za socialno delo ali pri strokovnih službah samoupravnih interesnih skupnostih v občinah. Tudi nekateri drugi delegati so podprli zamisel o nekakšni enotni »socialni evidenci«, kar so v nekaj organizacijah in občinah že izpeljali. Del delegatov se je v svojih razpravah osredotočil na smotre socialne politike pri nas. Večina je podprla takšno socialno politiko, ki bo spodbujala večjo produktivnost dela in omogočala takšno delitev dohodka, ki bo krepila materialno podlago dela in s tem tudi ekonomsko in socialno varnost delavcev. Nekaj delegatov pa je opozorilo, da je del praktične socialne politike danes tako oblikovan, da zavira produktivnost. Zato so predlagali, da to problematiko rešujemo usklajeno z nagrajevanjem po delu in rezultatih dela ter s pravilnim ovrednotenjem proizvodnega dela. INFORMACIJA 0 ZAKONU 0 DELOVNIH RAZMERJIH Zbor združenega dela in družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije bosta predvidoma 10. marca letos obravnavala predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih z osnutkom zakona in analizo uresničevanja zakona 0 delovnih razmerjih. (Gradiva so v celotnem besedilu in v povzetku objavljena v Prilogi 1 Poročevalca Skupščine SR Slovenije in Skupščine SFR Jugoslavije za delegacije in delegate od 2. februarja letos.) Oba zbora republiške skupščine sta že aprila lani obravnavala predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih. Po obširni razpravi in na predlog družbenopolitičnega zbora je zbor združenega dela sprejel sklep, s katerim je odložil sklepanje o predlogu za izdajo tega zakona ter hkrati zadolžil izvršni svet, da pripravi celovito analizo o uresničevanju zakona o delovnih razmerjih, ki bo pokazal, ali je zakon treba spreminjati in katere naj bi bile te spremembe in dopolnitve. Zbor je tudi poudaril, da je pri pripravljanju sprememb in dopolnitev zakona treba zagotoviti, da bodo delavci v skladu z njiho- vimi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi čim več vprašanj s področja delovnih razmerij urejali s samoupravnimi splošnimi akti. Pred sprejemom predloga za izdajo zakona je zato treba o urejanju delovnih razmerij zagotoviti široko javno razpravo v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Na podlagi sklepa skupščinskega zbora je bila široka javna razprava v okviru družbenopolitičnih organizacij, Gospodrske zbornice in v združenem delu. Ugotovitve iz javne razprave povezane z mnenji, stališči in predlogi institucij, ki se strokovno in znanstveno ukvarjajo s problematiko delovnih razmerij, so bile podlaga za izdelavo te celovite analize ter predlaganih rešitev za spremembo in dopolnitev nekaterih določb zakona o delovnih razmerjih, predvsem pa v zvezi: — z urejanjem delovnega časa, — s prerazporejanjem delavcev, — z izobraževanjem in pripravništvom, — z disciplinsko in odškodninsko odgovornostjo, — z varstvom matere in otrok. — s prenehanjem delovnega razmerja, — s pogodbami o delu. Analiza in v njej vsebovani predlogi za nadaljnje razreševanje posameznih vprašanj je služila kot podlaga za pripravo predloga za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih ter za pripravo osnutka zakona. Poudariti velja, da se s predlaganimi spremembami in dopolnitvami ne spreminjajo temeljna načela, na katerih temelji veljavni zakon o delovnih razmerjih. Po programu dela zborov Skupščine SR Slovenije naj bi bil predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih v končni fazi sprejet v drugem tromesečju letos. IZ DOLENJSKEGA LISTA Povzemamo članek o našem obratu v Loškem potoku, ki je bil objavljen v Dolenjskem listu. TUDI ZA ŠIVILJE TOPLA MALICA V ribniški občini se nadaljujejo občni zbori osnovnih organizacij sindikata. Trajali bodo predvidoma do konca meseca, le v izjemnih primerih pa bodo še v marcu. V »Šivalnici« v Loškem potoku, ki je obrat Bombažne tkalnice in predilnice Tržič, so ugotovili, da je njihova sindikalna organizacija dobro delala. Njihova osnovna organizacija je tako organizirala razprave o vseh samoupravnih aktih, ki so jih sprejeli v okviru TOZD in delovne organizacije. Bila je tudi pobudnik za doseganje večje produktivnosti in s tem tudi socialne varnosti delavcev. Uspešno se je vključevala v delovanje delegacij. Delo te osnovne organizacije sodi med boljše v občini. V programu bodočega dela so zajeli še nadaljnje utrjevanje samoupravljanja pa tudi ' še tesnejše sodelovanje s krajevno skupnostjo. Posebne programe imajo za delo na Eodročju športa in rekreacije. e pred leti delavci tega kolektiva sploh niso odhajali na letni dopust, zdaj jih vedno več letuje na morju. Največji uspeh kolektiva pa je, da jim bo končno le uspelo zagotoviti tople malice. Prostore za jedilnico in drugo, kar je v zvezi s tem potrebno, so si v glavnem že uredili. S potrošniškim tozdom Inlesa pa so se dogovorili, da bodo od L marca dalje inlesovci kuhali za člane kolektiva »Šivalnice« tople obroke. TEKMOVANJE GASILCEV ELAN-a IN BPT Ekipna zmaga je, kot že običajno, pripadla gasilcem iz ELANA, torej nam Tržičanom ne preostane drugega, kot trenirati in si nabirati znanje, ter kondicijo za tekmovanja in telesno pripravljenost za morebitne fizične napore, ki bi jih povzročil kakršenkoli požar ali kakšna druga nesreča, kajti tekmovanje in posamezne priprave nanj so namenjene predvsem vzdrževanju telesne kondicije, v drugem planu pa je seveda rekreacija in zbliževanje gasilcev iz obeh društev, kajti menimo, da je taka in podobna aktivnost v gasilskih in podobnih društvih nujna. Tekmovanje je bilo letos zahtevnejše kot prejšnja leta, k dvojnemu veleslalomu, in dvojnemu »smuku« ter klasični disciplini »gumišusu« smo pridali še tek na smučeh, ki nam je, predvsem Tržičanom, delal precej preglavic. Poudariti pa moram, vzdržali smo vsi, ki smo startali. Po zaključenem tekmovanju, ki se je vršilo na Zelenici in v Podljubelju, smo »pri Jaku« v Križah objavili rezultate in podelili nagrade ter se, normalno malo poveselili. Nagrade, ki smo jih bili dolžni preskrbeti Tržičani, so nam podarile DO oz. OOS iz Tržiča, predvsem pa OOS TOZD BPT razen OOS TOZD Konfekcija. Vsem najlepša hvala; ko nas boste potrebovali pa nas pokličite, kadarkoli nas boste potrebovali; v nesreči, pri delovnih akcijah in če bo po sreči tudi na sindikalnih tekmah. Dogovarjamo se namreč, da se bomo odrekli določenim rekreacijskim dejavno- stim in kupili napravo za elektronsko merjenje časa. Če nas boste potrebovali nam povejte, seveda v naslednji sezoni! In kakšni so bii doseženi rezultati? Ekipni rezultat oz. zbir točk pokaže kdo je bil boljši. ELAN je zbral 1569 točk, BPT pa 1261 točk. Točkuje se od 50 točk za 1. mesto v disciplini, 49 točk za 2. mesto, itd. Desetčlansko ekipo BPT so zastopali: Jurkič Boro 165 točk Oman Stane 145 točk Žonta Anton 140 točk Urbančnik Jelko 139 točk Janče v Ljupčo 135 točk Perko Vili 129 točk Dobrin Riko 107 točk Srečnik Silvo 106 točk Lauseger Jože 103 točk Bečan Karel 92 točk r 'S L J V kombinaciji so rezultati naslednji: CTj > SMUK TEK C 1. mesto 193 točk STROJ Zvone 48 49 46 50 ELAN 2. mesto 191 točk HROVAT Danilo 49 48 49 45 ELAN 3. mesto 173 točk MIKIČ Lado 50 50 26 47 ELAN 4. mesto 170 točk KAPUS Jaka 42 41 41 46 ELAN 5. mesto 165 točk JURKIČ Boro 40 40 36 49 BPT 6. mesto 162 točk LANGUS Slavko 47 46 37 32 ELAN 7. mesto 151 točk DOBIDA Janez 41 44 48 18 ELAN 8. mesto 150 točk ARH Franc 34 34 39 43 ELAN 9. mesto 145 točk OMAN Stane 45 39 28 33 BPT 10. mesto 141 točk BLAŽIČ Franc 32 29 32 48 ELAN 11. mesto 140 točk ŽONTA Anton 44 42 29 25 BPT 12. mesto 139 točk URBANČNIK J. 37 38 40 24 BPT 13. mesto 135 točk JANČEV Ljupčo 36 35 23 41 BPT 14. mesto 133 točk ERŽEN Franc 29 30 30 44 ELAN 15. mesto 132 točk GREGORČIČ F. 33 23 38 38 ELAN 16. mesto 131 točk BLAŽIČ Lojze 30 20 42 39 BPT 17. mesto 129 točk PERKO Vili 33 45 31 31 BPT 18. mesto 128 točk TONEJC Niko 46 19 34 29 ELAN 19. mesto 107 točk RESMAN Andrej 18 18 43 28 ELAN 20. mesto 107 točk DOBRIN Riko 35 32 27 13 BPT 21. mesto 106 točk LAVRIČ Karel 21 26 35 24 ELAN 22. mesto 103 točk LAUSEGER Jože 28 31 22 22 BPT 23. mesto 100 točk ZAJC Bojan 19 22 45 14 ELAN 24. mesto 92 točk BEČAN Karel 20 21 24 27 BPT 25. mesto 88 točk SREČNIK Silvo 26 25 21 16 BPT 26. mesto 84 točk JURJEVČIČ T. 23 24 25 12 BPT *0l$ Šport za vsakogar Zenske nad 40 let 1. Vodnik Marija 1.02.89 2. Neme Breda 1.33.29 Ženske do 40 let 1. Dovžan Marjeta 59.96 2. Sajovic Sonja 1.00.26 3. Meglič Zdenka 1.19.97 4. Primožič Dragica 1.47.46 SANKANJE Sindikalna organizacija TOZD Oplemenitilnica je organizirala v soboto, 30. januarja sankaško tekmovanje. Na progi iz Bistriške planine je nastopilo 13 tekmovalcev, ki so dosegli naslednje rezultate. Ženske: čas Matovič Tatjana 1.14,5 Laibacher Dragica 1.15,2 Avsenek Slavka 1.17,5 Istenič Pepca 1.20,0 Meglič Zdenka 1.22,0 Kralj Lucija 1.22,4 Fic Dragica 1.30,0 Zalokar Darka 2.44,6 Moški: Celcar Feliks 1.12,1 Čebron Alojz 1.13,5 Aljančič Franc 1.19,7 Bukovec Filip 1.45,2 Jolič Aleksa 2.28,7 Moški nad 45 let 1. Frantar Ciril 49.50 2. Ahačič Janez 49.53 3. Lang Vili 55.57 4. Švab Viktor 56.73 5. Jančič Janko 56.77 6. Bogataj Milan 1.06.10 7. TišlerJože 1.10.84 Moški od 35 do 45 let 1. Aljančič Franc 48.97 2. Teran Slavko 51.96 3. Čadež Slavko 53.14 4. Koder Drago 53.99 5. Oman Stane 55.71 6. Zlodej Jernej 1.07.46 7. Jagodic Janko 1.08.57 Moški od 25 do 35 let 1. Čarman Jože 48.30 2. Krmelj Janko 48.34 3. Bogataj Smiljan 49.82 4. Ahačič Štefan 50.81 5. Ferlič Franc 54.07 6. Perko Vili 54.82 7. Sajovic Branko 56.33 8. Jurkič Boro 1.02.22 9. Kosmač Tomaž 1.10.71 SMUČANJE Konferenca OOS BPT je organizirala prvenstvo BPT v veleslalomu v nedeljo, 14. februarja na Zelenici. Udeležba je bila tokrat dokaj slaba, saj je bilo prijavljenih 48 tekmovalcev, od teh pa jih je nastopilo 36. Moški do 25 let 1. Žvab Andrej 49.32 2. Klemše Zoran 49.84 3. Zaplotnik Franc 50.03 4. Florjanič Franc 50.23 5. Perko Boris 51.19 Diskvalifikacije 1. Babič Silvo 2. Lang Vili ml. r NOVOSTI NA POLICAH ^ v TRŽIŠKE KNJIŽNICE Fulvio TOMIZZA: PRIJATELJSTVO V svojem PRIJATELJSTVU se Fulvio Tomizza znova potrjuje kot spreten analitik, ki zna duševno dogajanje spremljati in opisovati tako, da mu bralec z razumevanjem in zanimanjem sledi. Dogajanje romana je postavljeno v Trst in kraško okolico in na tem prizorišču se kot kakšna fuga s ternana A in B srečujeta, prepletata pa spet oddaljujeta življenjski črti dveh prijateljev — pomešča-njenega deželana Marca in pravega meščanskega sina Alessandra. V obliki neposrednega Mar-covega nagovora Alessandru se v nenehnem spopadanju značajev oblikuje prijateljstvo obeh glavnih oseb. Ta osnovni okvir, ki ga sestavljajo osebna doživetja in prizadevanja zadržanega in dobrovoljnega, a tudi odločnega in uveljav- ljajočega se Marca, ter sproščenega, pa tudi s plahostjo in negotovostjo obteženega in v postopen umik obsoje.nega Alessandra, zapolnjuje pisatelj z razgibano družbeno situacijo. V njej s posebno sočnostjo in privlačnostjo izstopajo prav etična vprašanja. Slovenski živelj je v tem romanu upodobljen kot tvorna in razgibana skupnost s svojimi notranjimi stališči, problemi, navskrižji, pa tudi kot močna in stvarna postavka v javnem življenju. Henri TROY AT: PETER VELIKI Obsežnemu seznamu biografij zlasti ruskih velikih mož in tudi žena (Dostojevski, Puškin, Tolstoj, Gogolj, Katarina Velika) je Henri Troyat (pravo ime Lev Tarasov) dodal leta 1978 še biografijo ruskega carja Petra I. Velikega ter ponudil z njo bralcu natančno podobo pomembnega obdobja v ruski zgodovini in presenetljivi nravi velikega vladarja, ki je to zgodovino ustvarjal od ustoličenja leta 1682 do smrti leta 1725. V tem času se je starodavna, zaostala in v stran potisnjena Rusija razvila v veliko državo, ki je skušala dohiteti Evropo ne le na vojaškem področju, temveč tudi na kulturnem in znanstvenem področju. Peter Veliki je z ustanovitvijo novega prestolnega mesta Sankt Peterburga, ki mu je pravil »moj raj«, odprl Rusiji okno v svet. Hotel je postati živa enciklopedija, iz katere bi črpali znanje vsi njegovi rojaki. Tesni stiki z omikanimi tujci in dvoje potovanj v zahodno Evropo so mu omogočili, da se je, kot se je rad pobahal, naučil opravljati štirinajst obrti, od tesarstva do zoboderstva. Okrutna nrav ga je pripeljala do tega, da si ni pomišljal zamenjati krvnika pri njegovem delu. Hotel je odpraviti vse staro, in v prvi vrsti ruske običaje, cerkvene in ljudske. Večino Petrovih reform (med njimi so sprememba koledarja, uvajanje zahodnjaške obleke, nižjih in višjih šol, utrditev tlačanstva) so podložniki sprejeli z odporom. Z rezanjem brad je prizanesel samo duhovščini, selitvi iz Moskve v Sankt Peterburg pa se ni mogel upreti noben velikaš. Ker se mu ni posrečilo sina Alekseja, možnega prestolonaslednika, oblikovati po svoji podobi, ga je po dolgotrajnem preganjanju ukazal mučiti in ga najbrž sam do smrti pretepel s knuto. Zasebno in javno življenje Petra Velikega, polno presenečenj, pustolovščin, muhavosti in okrutnosti, popisuje Troyat na svoj ustaljen način: nerominsirano, faktografsko, dokumentirano, a zato nič manj privlačno, zanimivo in duhovito. DACHAU - zbornik Zbornik o življenju, o grozodejstvih in upiranju nasilju v koncentracijskem taborišču Dachau med drugo svetovno vojno je prva slovenska knjiga pričevanj, ki so jih napisali nekdanji dachauski jetniki o tem najstrašnejšem in zloglasnem nacističnem taborišču. Zamisel o zbiranju pričevanj se je med preživelimi dachauci rodila že neposredno po osvoboditvi dachauskega taborišča. Tako je pisatelj Ludvik Mrzel še v Dachauu pozival v glasilu Jugoslovanskega narodnega odbora preživele tovariše, naj prispevajo za Dachausko kroniko sveže spominsko gradivo o svojih doživetjih in še posebej naj zbirajo fotografije, skice, slike in drugo posebno divo, ki sodi v tako kroniko, pa se je vse, kar je zbral Ludvik Mrzel v prvih povojnih letih izgubilo. Po pisateljevi smrti je priprava dachauskega zbornika za nekaj let zastala. Znova pa se je pričelo zbirati gradivo o življenju v Dachauu, predvsem od šestdesetih let dalje, pri republiškem odboru Zveze združenj borcev NOV Slovenije. Urejevanje in zbiranje je vestno vodil Vekoslav Mlekuž, prav tako nekdanji dachauski jetnik, in to gradivo je sedaj Ìedro pričevanj v tem zbomi-;u. Zbornik ima tri dele: dokumentarnega in spominskega, tretji del pa predstavljajo priloge (dokumenti, fotografije, risbe). Predvsem spominski del je bogato pričevanje o tem, kaj so v taborišču doživeli naši ljudje in kako so se upirali nacističnemu nasilju. James CLAVELL: ÖOGUN ŠOGUN je ogromno, eksotično, s krvjo prepojeno slikarsko platno srednjeveške Japonske šestnajstega stoletja, polno vojskujočih se vladarjev, spreobrnjenih jezuitov, gejš, sepukujev, smrt prezirajočih samurajev in brodolomcev iz Evrope. To je nenavadno delo, obširna in dramatična predstavitev dežele vzhajajočega sonca. James Clavell nam ne ponuja le razburljive zgodbe, polne intrig in ljubezni na japonski način, temveč nam približa tudi diviji, lep, s smrtjo napolnjen zakonik samurajev. Prikaže spopad dveh svetov, dveh različnih načinov življenja, prilagajanje in vživljanje glavnega junaka v novo okolje. Svoje eksotične prizore, bogato parado karakterjev in mi-ljejev avtor usmerja samozavestno, razkazujoč svoj sijajen talent. Z njim opisuje svet tako popolno, da pozabimo, kdo in kje smo. Zaradi tega romana kljub izredni dolžini ne odložimo iz rok vse do njegovega nepričakovanega konca. Marko PAVČEK: Z V8AKOPE8MIJO ME JE MANJ Pesniška zbirka Z VSAKO PESMIJO ME JE MANJ prinaša izbor iz zapuščine pesnika, ki je na začetku ustvarjalne poti zarisal prve značilne poteze svoje podobe, razpete med mladostno neugnanostjo in spoznanjem teže življenja, med hvalnico in tožbo, med ljubeznijo in smrtjo. V mladi poeziji, ki vstopa v sodobno slovensko literaturo, je predstavljal tenkočuten in nezamenljiv glas, ki je od pesmi do pesmi zorel v zmeraj bolj samosvojo govorico in se slednjič povzpel v tragični vrh življenja in poezije. Sam vrh njegove poezije predstavlja pesem Z VSAKO PESMIJO ME JE MANJ: Z vsako pesmijo me je manj. Spraskam se v pesem. Počasi. Kos za kosom.Bolečina je pekoča, a sladka. Črna kri brizga iz verzov. Pod nohti žari moje meso. Z vsako pesmijo me je manj. Pride čas, ko se postrga vsega. Brez kože bom, brez oči, brez krvi in žil, brez mesa, brez kosti. Brez srca. Takrat bom najbolj popoln. Alkoholizem in delovna organizacija Raziskave v različnih delovnih organizacijah v Jugoslaviji kažejo, daje 10% do 25% delavcev alkoholikov. Sprašujemo se, zakaj. Delno lahko odgovorimo. Že ob sprejemanju v delovno razmerje nismo dovolj pozorni in zaposlimo alkoholike. Marsikje še obstaja prevelika strpnost do popivanja na delovnem mestu in do motečega alkoholikovega vedenja. Spomnimo se praznovanj rojstnih dnevov, praznikov, sklepanja kupčij, »malic« v bližnji gostilni in steklenic, ki jih naskrivaj prinesemo s seboj. Še vedno marsikdo misli, da je alkohol koristen pri težkem fizičnem delu, ker daje moč ali v mrazu, ker pogreje. V resnici že manjše količine alkohola zmanjšujejo mišično moč in upočasnijo reflekse — (0,5% alkohola v krvi za 16%). Razgreto telo pa kot peč oddaja toploto in se ohlaja. Od alkohola odvisni delavci pošiljajo mlajše po pijačo, jih silijo z njo in jih s tem utirjajo na svojo pot. »Plave« lahko še vedno pokrivamo z dopustom. Stem alkoholiku ne pomagamo. Njegova odločitev za zdravljenje se odloži v prihodnost. Odnosi v družini se krhajo, telesne, duševne težave rastejo. Koliko delovnih organizacij je ocenilo gospodarsko škodo, ki jo prinaša alkoholizem? Poglejmo, kje lahko iščemo negativne posledice: 1. Delovna storilnost je nižja: — zaradi vinjenosti — zaradi telesne oslabelosti — osebnostne spremenjenosti: Alkoholik pogosto zamuja službo, za delo ni zainteresiran, prej odhaja domov. Večkrat je razdražljiv. S svojim vedenjem prinaša napetost, kar vodi do prepirov in nezdravih medsebojnih odnosov. 2. Odsotnost z dela: Poleg slabo opravljenega dela je odsotnost druga posledica alkoholizma. Študije kažejo, da alkoholiki 2,5 krat več izostajajo kot nealkoholiki. 3. Telesne in duševne bolezni: Vsi organi obolijo, posebno jetra, živčevje in srce. Lahko nastopijo duševne bolezni, kot so alkoholni bledež, patološka ljubosumnost, božjast, alkoholna bebavost. Alkohol zmanjšuje odpornost organizma, zato se vsaka bolezen in rana težje in dalj časa zdravi. Alkoholizem tako za 15—20 let skrajša življenjsko dobo in vodi v primarno invalidnost. 4. Nesreče pri delu: Po statističnih podatkih je bilo v Sloveniji leta 1979 255 nesreč s smrtnim izidom oziroma s hujšo telesno poškodbo. V 76 primerih je bil vzrok alkohol. Alkoholiki s tem ogrožajo tudi sodelavce in povzročajo materialno škodo. Tudi zaradi ptometnih nesreč postanejo za delo nesposobni v najbolj produktivnem obdobju (sekundarna invalidnost). Naštete posledice zgovorno kažejo, da je alkoholizem problem vse delovne organizacije: delovne enote, samoupravnih organov, sindikata, družbenopolitičnih organizacij, vodstvenih delavcev. Zdravstvene in socialne službe pa so na razpolago za strokovno pomoč. Občinski koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu je predlagal, da bi v vsaki DO pri sindikatu organizirali odsek, ki bi redno proučeval in reševal probleme alkoholizma in se po delegatu povezoval z občinskim K. O. Kaj vse lahko naredi delovna organizacija pri zdravljenju svojih alkoholikov in pri preprečevanju alkoholizma? Naj naštejem samo nekaj smernic! Noben alkoholik se ne odloči prostovoljno za zdravljenje. Potreben je zunanji pritisk. To lahko doseže delovna organizacija, če zaradi kršitev delovnih obveznosti izreče ukrep prenehanja del. razmerja. Ob tem mu mora ponuditi možnost zdravljenja in svojo pomoč. Sodobno zdravljenje vključuje poleg svojcev in socialnih delavcev tudi sodelavce. Le-ti najbolje vedo, v čem se mora delavec spremeniti. Hkrati se seznanjajo, kakšna bolezen je alkoholizem. Zdravljenje pomeni dolgotrajno prevzgojo. Abstinenca je samo pogoj za osebnostno, družinsko, poklicno in družbeno-politično rehabilitacijo. Ko se bolnik vrne v delovno sredino, mu lahko z razumevanjem pomagamo. Ne ponujajmo mu alkohola, ker ga že kozarček vrne v isto odvisnost! Iz solidarnosti ob njem ne pijmo! Delovna organizacija bi morala od njega zahtevati, da bi v poklicu dosegel tisto, kar je zaradi pitja zamudil. Omogočiti bi mu morala redno sodelovanje v KZ A. Z usmerjanjem alkoholikov na zdravljenje DO odstranjujejo jedro, okrog katerega se širi alkoholizem. Najboljša preventiva pa so red, disciplina in tovariški medsebojni odnosi. Psihiatrična bolnica Begunje na Gorenjskem Oddelek za alkoholizem KADROVSKE VESTI V mesecu januarju so v našo delovno organizacijo prišli naslednji delavci TOZD Predilnica Ražič Vasvija Kimovec Stojan iz JLA Serval Veljko Brkič Jela Selimanovič Šaha Kuduzovič Arida Pavlovič Dušanka TOZD Oplemenitilnica Bohinc Franc Čelikovič Redo TOZD Tkalnica Lukanovič Jadranka Rakovič Sevludina Turkušič Behija Jasenc Vlasta Dizdarevič Smaila Mišič Jakov Rupčič Doma C NEZGODE ^ ^ PRI DELU J NEZGODE V MESECU JANUARJU IN FEBRUARJA 1982 Nezgoda zaradi nepazljivosti Mustedanagič Selima, zaposlena v TOZD Tkalnica je odpirala zavoj z X navitki. Pri tem ji je spodletelo, tako da si je poškodovala desno roko med palcem in kazalcem. Nezgoda zaradi mokrih tal Grdič Marko, zaposlen kot transportni delavec v DSSS, se je poškodoval pri transpor-tiranju surovin v TOZD Oplemenitilnica. Na mokrih tleh mu je spodrsnilo, pri tem je padel in se udaril v desno roko. Nezgoda zaradi neprevidnosti Majstorovič Goja, zaposlena v TOZD Tkalnica se je pri snemanju komada udarila na prst desne roke. TOZD Konfekcija Novosel Biserka Musič Kelima Rahič Šemsa Živanič Dobrila Kajkut Ljubica Bešič Emina V istem času so iz delovne organizacije odšli naslednji delavci V JLA Jurkič Mato Fuchs Jože Torkar Lado Disc, izkjučeni Likozar Janez Po lastni izjavi Zahirovič Zineta Serval Slavica Nepužlan Vera Hamzič Mehmed Vojnikovič Mina Ikanovič Munirà Lukanovič Jadranka Odobašič Emina Hrkič Fatima Komadina Veljko Nezgoda zaradi naglice pri delu Ribnikar Niko, zaposlen v DSSS (elektrodelavnica jaki tok) je nameščal elektromotor na tkalski stroj. Pri tem mu je elektromotor zdrsnil iz rok in mu poškodoval kazalec desne roke. Nezgoda zaradi nevarnega načina dela Osmančevič Smaila, zaposlena v TOZD Tkalnica, se je poškodovala pri delu na tkalskem stroju. Pri zaganjanju stroja ji je močno stisnilo dlan desne roke. Nezgoda zaradi poškodovanega lesenega valja Perko Minka, zaposlena v TOZD Tkalnica, se je poškodovala pri delu na tkalskem stroju. V palec leve roke se ji je zadrla trska, ki je štrlela iz lesenega valja. f NAŠE MAMICE V J Horvat Majda, rodila 13.11. 1981 deklico Ilič Milja, rodila 27. 11. 1981 dečka Turk Milena, rodila 2. 1. 1982 dečka Bambič Milena, rodila 24. 1. 1982 deklico Ahačič Helena, rodila 24. 1. 1982 deklico Hamzič Zineta, rodila 18. 1. 1982 dečka Grujičič Nevenka, rodila 23.1. 1982 deklico Gladoš Marjeta, rodila 2. 2. 1982 deklico ZAHVALE Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam TOZD Predilnica za lepo darilo. Želim jim še veliko delovnih uspehov. Šoštarič Vili Osnovni organizaciji ZSS DSSS se zahvaljujem za denarno pomoč v času moje bolezni, sodelavcem iz mehanične delavnice pa za obisk in izkazano pozornost. Polajnar Marjan Ob odhodu v pokoj se sodelavkam TOZD Konfekcija najlepše zahvaljujem za darilo ter jim želim še veliko delovnih uspehov. Novak Francka Ob obisku na domu se sodelavkama vezilnih avtomatov Lausegar Mojci in Pintarič Magdi iskreno zahvaljujem. Draksler Heda Za razvedrilo jg SLAVA — Književnik postane slaven takrat, ko njegova dela prebira množica ljudi. — To pa ni res. Slaven postane takrat, kadar njegova dela hvali množica tistih ljudi, ki niso prebrali niti enega njegovega stavka. BISTVENA SPREMEMBA Preden se poročijo, hodijo moški na tržnico po cvet je. Po poroki pa hodijo tjakaj po vrtnine. REKLAMACIJA — Ko ste mi prodajali ta stroj, ste mi zatrjevali, da je najboljši, kar jih imate ta hip na prodaj. Zdaj pa mi ves čas nagaja: malo dela. malo pa ne. — Tovariš, res je bil najboljši od vseh. kar jih imamo. Drugi sploh ne delajo . . . NI LOTRIJA — Poroka je kot loterija . . . ~.9’.t0 Pa že ni res. Na loteriji imaš tudi možnost, da kaj zadeneš. »Tržiški tekstilec« — glasilo delovne organizacije BPT Tržič — Ureja uredniški odbor: predsednik Lauseger Vili, člani Anderle Libor, Perko Vili, Kraševec Ana, Cerar Franc, Kogoj Meta, Janc Anica, Torkar Marija, Eler Zdenka, Stritih Zdenko. Glavni in odgovorni urednik Furlan Janez. — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290, telefon 50-571 int. 204 — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj v 2000 izvodih. — Glasilo izhaja enkrat mesečno. List dobijo člani kolektiva brezplačno. — Glasilo je po 7. točki I. odstavka 36. člena Zakona o obračunavanju proizvodov in storitev v prometu, Uradni list št. 33-72, prosto plačila prometnega davka.