37
Politične stvari.
Spomenica 
katero  so slovenski  državni  poslanci dne  30. januarija t. 1. izročili naučnemu ministru.
Spomenica ta obsega v kratkih potezah vse šolske težnje Slovencev oziroma isterskih Hrvatov. — Glede Ijndskih šol sklicuje se spomenica na utemeljene pritožbe potom prošenj, interpelacij in ustnih pritožeb poslancev pri dotičnih obravnavah izrečenih, deloma javno deloma zaupno. Vkljub temu pa se mora še danes z globokim obžalovanjem izreči, da se še veliko krogoiu slovenskega, oziroma hrvatskega prebivalstva izrekoma na Primorskem in Koroškem sila občutljive prikrajšava sad ljudsko-šolskega poduüa s tem, da se drug deželni jezik kot materni jezik za učni jezik v prvo vrsto stavi.
In vendar je najvišjemu naučnemu opraviteljstvu izrekoma pri imenovanji vplivnih nadzornikov, pa tudi po neposrednjem vplivanji na odgojo in delovauje učiteljskega osobja in pa na sklepanje deželnih šolskih ob-lastnij, kakor se je to na pr. z vspehom zgodilo glede nove nemške ljudske šole v Ljubljaui, v stanu in na korist ljudskega izobraževanja tudi vezano — strogo na to paziti, da se načelo podučevanja v lastneo] maternem jeziku šolskih otrok tudi Slovencem oziroma Hrvatom nasproti v naših javnih ljudskih šolah ne žali.
Dotične napake imajo žalibog še sila veliko in hudit nasledkov, na Primorskem so pa še tudi nevarne zato, kei se po njih stranka obstanku države nevarna v svojeua razvoju podpira. Sila je tedaj, da se te napake brea zamude odpravijo.
Glede srednjih šol sklicuje se spomenica v prvi vrsti na uže storjene sklepe državnega zbora n* drobno vtemeljene v priloženih prilogah št. 5J:0 in 873 sten. zapisnikov, v katerih sklepih je bilo c. kr. vladi naročeno, ustanoviti oziroma prestrojiti sloven3ke (oziroma hrvatske) pripravnice v Mariboru, Ljubljani in v Gorici oziroma slovenske paralelke na gimnazijah v Mariboru, v Celji, Gorici, Trstu in Paznu. — Ker so te tirjatve v dotičnih poročilih nadrobno utemeljene, bila bi odveč, uže navedene razloge še enkrat ponavljati posebno zato, ker je ministerstvo samo v svojem razpisu z dne 22. julija 1882., št. 10.820 oglede slovenskih učencev spoznalo potrebo ustanovitve takega podučevanja na onih gimnazijah, ki sa za-nje odločene, da drže se splošnega namena gimnazije, vsak učenec zadobi potrebno izobražen je pred vsem v svojem maternem jeziku, potem pa v nemščini tako, da za znanstveno učenje najprej na vseučilišči zadobi popolno pripravnost.
Glede pripravnic naglasa dalje spomenica kot naravno potrebo, da mora na njih učni jezik vsaj prevladajoč biti oni, ki je materni jezik onih otrok , za katerih podučevanje so pripravniki namenjeni in iz tega slede tirjatve;
da je učni jezik na učiteljiščih v Ljubljani in Mariboru pa v Gorici in Kopru slovenski oziroma na 'zadnjih dveh tudi hrvatski in laški, — daseimapana prav tisti način skrbeti za slovensko prebivalstvo Koroške, ako se hoče, da ljudski učitelji zadostujejo svojemu imenitnemu poklicu. Pri tem smel bi se nemški poduk priznati le malo učnim predmetom. Glede gimnazij zadostovalo je sploh naglašati, da vendar ne bode lahko mogoče, s Slovenci, zunaj Kranjske živečimi, izrekoma na gimnazijah v Mariboru, Celji, Gorici in Trstu, ravno tako s Slovenci na Koroškem in pa s Hrvati na gimnaziji pazenski drugače ravnati kakor s kranjskimi, in pa jim še dalje odrekati načeloma priznane pravice do maternega kot učnega jezika.
Dalje sklicuje se spomenica na potrebne pogoje učiteljev, knjig in učencev, katerih obilnost je na eirobno dokazana v navedenih prilogah.
O številu učencev pa se navaja, da jih je bilo leta 1883/4. na gimnaziji ljubljanski 514 Slovencev (162 Nemcev), na novomeški 123 Slovencev (8 Nemcev), na kranjski 111 Slovencev (— Nemec), na mariborski 152 Slovencev (141 Nemcev), na celjski 172 Slovencev (122 Nemcev), na goriški 150 Slovencev (45 Nemcev, 133 Lahov), na tržaški 117 Slovencev (138 Nemcev in 128 Lahov), kar zadosti utemeljuje tir-jatev za napravo slovenskih paralelk na državnih gimnazijah v Mariboru, v Celji, Gorici, Trstu ia hrvatskih na gimnaziji pazenski počenši z 1. 1885/6., posebno ker bi to državi ne prizadelo pomenljivih stroškov. — Glede nadaljevanja poduka v slovenščini n-i gornji gimnaziji ljubljanski izreči je opravičena želja, da se uže zato, da učenci onega ne pozabijo, kar so s» naučili v spodnji gimnaziji, razun slovenščine podučuje še nekaj druzih učnih predmetov, na pr. grščina, zgodovina ali latinščina v slovenskem učnem jeziku.
Glede učnega jezika na realkah, katere Slovenci obiskujejo, velja vsaj večidel vse pri gimnazijah navedeno in je izdatnejše podučevanje v slovenščini potrebno z ozirom na najpogostnejši prihodnji poklic učencev na realkah in pa z ozirom na sosedščino z južno-iztočnimi slovanskimi deželami.
Glede vseučilišč omenja spomenica gotovo skromno željo,  da naj bi se na pravoslovskem oddelku graškega-vseučilišča ustanovile n e k a t e r e slovenske stolice^
38
iakoršne so uže bile, ako se hoče, da se naravno in postavno utemeljena tirjatev slovenskega ljudstva po rabi slovenskega uradnega jezika tudi samo le v prometu s slovenskimi strankami kedaj uresniči.