P.b.b
Poštni urad Celovec 2 - Verlagpostamt Klagenfurt 2.	Izhaja v Celovcu — Erschemungsort Klagenfmt.
LETO XV. / ŠTEVILKA 29	CELOVEC, DNE 22. JULIJA 1965	CENA 2.— ŠILINGA
Ob 20. obletnici vrnitve slovenskih izseljencev
Te dni se spominjamo koroški Slovenci tistih dni, ko se je del naših rojakov mogel po večletnem trpljenju izseljenstva spet vrniti na svoje domove. Mnogo Slovencev je ostalo sicer v tujini, kjer jih pokriva tuja zemlja, marsikdo je končal svoje življenje v zaporu ali koncentracijskem taborišču, vendar je božja previdnost hotela, da se večina v izseljenstvo izgnanih Slovencev vrne v novo življenje. Na trpljenju in žrtvah slovenskega naroda je zgrajena naša usoda, na njih sloni vse, kar je tudi danes tesno povezano s slovenskim idealizmom.
V spomin in opomin na dogodke pred 20 leti prinašamo članek, ki ga je napisal ravnatelj, dvorni svetnik dr. Joško Tischler:
Konec junija leta 1945 se pojavita pri meni dva ikollesairjja, Šiman -kožentaveirski in Junij globašfci. „Ti moraš z nama v taborišče", 'tako ise (je glasilo povelje. Francosko poveljstvo se namreč ni pustilo omehčata, da bi dalo izseljencem dovoljenje za prestop avstrijsko-nemške meje. Po ovinkih smo prišli do amerikamske misije v Lin-dau-u, kjer sem po štirih dneh dobil propustni«) v amenikanslko cono. Kurirja s,ta se vrnila z mojim zagotovilom, da pridem za njima. Ko sem imel v žepu propusitnico, sem sedel na ikoio lin preko Ulma in Augsburga me (je vodila pot. 4. julija ;smo se zopet pozdravili v taborišču. Medtem se je prehrana bistveno izboljšala. Pod ameri-■ kansko kontrolo je morala občina oskrbovati taborišče z živili.
Prosvetno delo v tujini
Prvi obiski pri pristojnih amerikaniskih oblasteh niso pokazalli, kdaj smemo računati s povratkom iz Nemčije v domovino. Radi tega smo takoj v taboriščih pristopili k delu, da organiziramo zopet šolo za mladino, tokrat seve slovensko, prcsvetno delo se je pričelo in nadomestilo večerni ples. štirje pevski zbori so se vadili, dekleta so krasila dvorano. V oseminštiridesetih urah je bili pripravljen večer slovenskih pripornikov. Dvorana okrašena, pri vseh svečanostno razpoloženje. Tam sem šele videl, kako poznajo naši prosvetarja Gregorčiča, Aškerca in Prešerna, imeli so v pregnanstvu Prešerna, Župančiča in Gregorčiča. Radišfci Bizjak je razlagal možakom zgodovino, on Grudna ni samo poznal, 'marveč tudi razumel. Na večeru slovenskih pripornikov so nam dohtar Stanko, pišber-Ski Šteifej in Pavel Čavko slikali svoje doživljaje v zaporih. Iz pevskih grl pa je zadonela naša pesem, da je grmelo po dvorani.
Naslednja dva dni ste veljala pripravi materinskega dne. Slavnostni govor je govoril Janšej iz Škofič, kjer je izrazil materam priznanje in zahvalo naroda, kjer je 'Stavil mladini za vzor Kavhovo mamo, ki je 'imela moža in sina in hčerko v koncentracijskem taborišču, sama pa se je dan za dnem pehala za koščkom kruha za svojo mladež in za svojce v Dachau-u; dalje 'Breznikovo 'mamo, mučenico, 'ki je izgubila moža-očete v zaporu v Berlinu, sina imela y Dachau-u in drugega sina na fronti. Bila jj® to daleč v tujini materinska proslava, kakor smo jih le malo doživeli doma.
Tej proslavi so sledile priprave za slovenski večer, ki bi se moral vršiti 14. julija. 13. julija zjutraj pa smo dobili sporočilo, da pridejo popoldne tovorni avtomobili, da nabašemo prtljago in da nas 14. julija odpeljejo na postajo Niimberg, M je bite 80 kilometrov oddaljena.
Slovenski dan je torej napočil. Kakor v
mravljišču je mrgolelo ves dan in vso noč. Razen najmlajših je bilo vse na nogah. Ob štirih zjutraj je posedlo vse na avtomobile in tekom dopoldneva smo prispeli v Num-'berg. Ogromno ljudstva je bilo na razbitem kolodvoru, sami taboriščniki, pretežno Jugoslovani. Naš transport je bil priključen jugoslovanskemu vlaku. Proti jugu je vo-■ diia smer naše poti: Munchen, Salzburg. Nestrpno je bilo pričakovanje, da vidimo po treh letih, treh mesecih in treh dneh zopet svojo ožjo domovino. Usta in oči so ljudje uprli v gorovje in, ko smo prišli skozi Ture, so se svetile oči in čutili smo, da sije na jugu sonce vse drugače kakor v sredini Nemčije. Prispeli smo v Spittal, Beljak ise bliža, katerega znanca torno najprej pozdravili, kako nas bodo sprejeli? Taka so bite vprašanja, katera so si ljudje 'zastavljali.
V domovini
Beljak-zapadmi kolodvor, vlak se ustavi: vse prazno, vse [porušeno — same razvaline. Na kolodvoru sem k sreči našel znanega mi žeilezniiičarja, očete mojlih bivših belja-iških študentov, 'ki nam je zelo pomagal in nam odklopil naše vozove, ki so bili posamič med jugoslovanskimi vozovi. Ob devetih dopoldne je bilo, 17. julija 1945. Sprejema seve mi bilo!
Žene z malim1! dojenčki so zakurile kar na peronu im kuhale za svoje najmlajše črno kavo in čaj.
Mager, Janšej in jaz pa smo odšli na angleško komando v mesto, da javimo svoj prihod im zaprosimo -za nadaljnji transport proti Celovcu, ker smo že v taborišču sklenili, da se vrnemo vsi v Celovec, ker se je od tam izvršila 16. aprila 1942 izselitev. Od ibniitomske komande smo jo mahnili k beraškemu županu g. Fetschmigu in od tam na okrajno orožniško poveljstvo, ki je edino imelo' tedaj telefonsko zvezo s Celovcem. Od tu smo se tellefomično javili koroški deželni Vladi.
Neznosna vročina je vladala, sonce je pripekalo na razbiti kolodvor, mi pa smo čakali na obljubljeno lokomotivo, da nas odpelje proti Celovcu.
Sledile so grožnje
Minil je opoldan, Dve, tri, štiri je že bilo lin pri vsakem povpraševanju so nam zatrjevali, da mora lokomotiva vsak hip priti. Nejevolje pri ljudeh ni bilo opazita, če smo vzdržali leta, torno vzdržali še en dan. Ob petih popoldne me pokliče znani mi železničar in mi zaupno sporoči vest, da gre naš transport nazaj v Nemčijo. Meni osebno se je zdela vest teko nemogoča, da ji nisem mogel verjeti, čez nekaj časa slišim isto vest z druge strani. Tudi drugi so zvedeli za to namero. Posvetovali smo se s treznimi imožafcarjl in vendar nismo mogli verjeti. Ob osmih zvečer smo dobili nalog za vstop. Par minut pred deveto pride vendar zaželena lokomotiva. Hitro stopim k [Strojevodji in vprašam za smer, v katero ima nalog voziti. Mallnitz, ise glasi odgovor. Brez vsega obotavljanja sem dal nalog za takojšen izstop iz vlaka. V kratkih minutah je 400 ljudi poskakalo dz vagonov ‘in vsa prtljaga je ležala med tračnicami. Z bliskovito naglico ;so sledili dogodki drug drugemu: aretacija, grožnje, povelje za zopetni vstop, nastop angleške policije. Mrak Ije ležal nad kolodvorom, žene iso kričale, Otroci jokal. Ob enajsti uri je bila odpoklicana angleška policija, ne da bi nas mogla prisiliti k zopetnemu vstopu. Takoj se
je pojavite beijaška policija s puško in enim nabojem, čeprav tedaj še ne bi smela nositi orožja. Napetost se je stopnjevala in dosegla svoj višek, ko so med policisti ljudje opazili može, kateri so pri izselitvi vršili policijsko .službo. Napeti trenutki. „Mi hočemo domov," je bila zahteva in, četudi !bi policija streljala, bi nihče ne šel nazaj v vagone.
Narod discipliniran
Narod je bil discipliniran, ni bilo treba ibesede, le pogled, namig in vse je v redu teklo. Do ene zjutraj je trajal boj. Ljudje so sedli po tleh in niso več vstali. Priborili smo si domovino.
To je bil sprejem, kakršnega se ni nadejal največji črnogled.
Naslednji dian zjutraj sva se z Magrom odpeljala v Celovec, da posredujeva pri deželni in vojaški vladi. Kakor običajno so nama prvi zagotavljali, da niso ničesar vedeli, da smo mi v Beljaku, čeprav smo se bili dan preje tellefomično javili, pristojne britanske oblasti pa so zatrjevale, da je vse postopanje v Beljaku bilo zgolj „'pomote“ iin dobila sva zagotovilo, da nas takoj odpeljejo 'iz Beljaka v Celovec in spravijo ljudi na njihove 'domove. Medtem ko sva bila midva na poti, so v Beljaku ponovno 'zahtevali tekojšen vstop v vlak, vendar so izseiljencii vztrajali, dokler se nisva vrnite iz Celovca.
Ob vrnitvi v Beljak me pokliče poveljnik kolodvora k sebi ter mi sporeči, da moramo tekom tridesetih 'minut spraviti vse v vozove, če ne, bo ukazal nastopiti regimentu vojaščine. Odgovor je bil kratek in jesen: „V Celovec torno šla brez vojaščine, nazaj v Nemčijo pa nas tudi dva regimenta ne spravite, sicer pa so že pristojne oblasti v Celovcu odredile, kaj naj se zgodi in nismo več podrejeni vam."
Tekom dopoldneva pa je že beijaška okolica zvedela za močne dogodke na beija-šfcem kolodvoru in za okoliščine, v katerih je bilo sprejetih 400 izseljencev. Brnčani so bili prvi, ki so pripeljali mleka in tudi še kaj drugega za pod zob. Markov Lojz je bil to pomoč organiziral.
Tekom popoldneva smo se odpeljali proti Celovcu v prepričanju, da torno še isti večer videli svoje domove.
'Po bombah razbit kolodvor, nered, polno 'vojaščine, od oblasti nobenega zastopstva: to so bili prvi vtisi. Raztovorili smo prtljago in že je bilo novo povelje: „Odhod v jezuitsko kasarno!"
Straža fantov je ostala pri robi na kolodvoru, vsi osteli pa so morali v kasarno. Na Kolodvorski cesti sta se po dolgom srečala mati iin sin. Košutnikova mama iz Globasnice, ki se je z možem preko Jugoslavije vrnila v domovino, je našla .svojega sina Francete, za katerega že dolgo ni vedela, kje je, v našem traimsprotu na celovški cesti.
Namesto domov - v kasarno
V ikasami so nas [Spravili v drugo nadstropje bombardiranega poslopja. Kakor iprašički smo bili natrpani po sobah, V naši isobi nas je bilo 26 odraslih na 35 kvadratnih metrih. Brez postelj, brez odej, za nami .so se zaprte vnate in na tabli smo brali: »Koroškim Slovencem je vsak izhod prepovedan." Vsi drugi pa so se prosto gibali.
Slediio je najprej zasliševanje v pisarni. Capt. Ohambedtein se je porogljivo režal,
ko sem mu raztega!, da smo koroški Slovenci že od šestega stoletja .prebivalci dežele. Padla je pripomba: »Tega pa še nisem nikdar .silišal."
Drugi dan pa ,se je pričelo za Magra in mene romanje od urada do urada, posredovanje in končno smo 'izsilili mešano komisijo, da pregleda prostore, v katerih so •bili nastanjeni izseljenci .po vrnitvi iz tujine. Z dežele je pričel dotok hrane, v kasarni pa je bila hrana skrajno slaba. Iz celovške mlekarne .smo dobili nekaj mleka in ■po posredovanju našega starega prijatelja Franca Sz Št. Ruperta nam je za mladino firma Gelautz poslala 50 kg sladkorčkov. Za možakarje smo dobili nekaj tobaka.
Huda vročina je vladala tiste dni. Po ka-sarniških hodnikih je mrgolelo otrok in oblaki prahu so polnili ozke prostore med debelim zidovjem.
Znanci .so prihajali, ljudje, ki se lete niso videli, so si stiskali roke. Na smrt obsojeni so vstajali k novemu življenju.
Spominjam se ganljivega srečanja vseh članov Kavhove družine. Oče in sin Janko sta po dolgih letih Dachaua že bila na svojem domu, mati pa je pripeljala mladež s Hes.selberga, v jezuitski kasarni v Celovcu so se prvič videli in pozdravili.
V treh dneh .smo vendar spravili zadevo taiko daleč, da se je moglo nad 200 ljudi vrniti na isvoje domove — proti prvotnemu načrtu zasedbene oblasti, da nas zopet vtaknejo v barake.
Tekom nadaljnjih treh dni srno uredili, da je tudi ostali del izseljencev našega transporta zapustil Celovec. Šli so deloma na skednje, deloma v hleve svojih domov, v hiši pa je še 'gospodoval kolonist.
V novo življenje
Zadnji pa so odšli naši rojaki Ziljami; Mager in jaz sva prisedla in peljali smo se iskozi deželo. Karel je spremljal Meivičane in Brjane prav na njihove domove, jaz pa sem ostal pri svojih sorodnikih v Sovčah.
Tik pred odhodom iz kasarne pa sta prišite v kasarno dva zastopnika tedanjega deželnega odbora z vprašanjem, če bi bil pri-praVljem vstopiti v provizorično deželno vlado, ki se je tiste dni snovala. Odgovor je bil: »Da pridejo izseljenci, katerim sem v Nemčiji zagotovil, da jih pripeljem na njihove domove, zopet do svojega premoženja in svojih domov, sem pripravljen storiti tudi te korak."
Meseci napornega dela, meseci velikih razočaranj so sledili, v skupnem delu pa smo ustvarili vsaj podlago za to, kar se je v poznejših letih izvršilo.
Sprememba na jugoslovanskem konzulatu
V četrtek, dne 15. julija 1965, je bil na jugoslovanskem konzulatu sprejem, na katerega je vabil jugoslovanski generalni konzul Franc Pirkovič z gospo. Na sprejemu se je poslovil od predstavnikov koroškega javnega življenja dolgoletni konzul jugo-tslovanskega konzulate Spiridion Petrovič, hkrati pa je bil predstavljen novi vicekonzul Spasoje Jakovljevič.
Prejšnji vicekonzul Branko Čop se je poslovil že pred nekaj meseci, istočasno pa je nastopil svojo službo v Celovcu kot konzul Željko Jeglič.
Politični teden
Po sveta
ADLAI STEVENSON — UMRL
Iz Londona je prišla vest, da |je v .sredo, 14. julija, nenadoma umrl v Londonu Adlai Stevenson, stalni zastopnik Združenih držav Amerike pri Organizaciji združenih narodov. Zadela ga je srčna kap.
Umrl je v holnisnici .sv. Jurija. Adlai Stevenson je prišel v London na poti v Ameriko iz Ženeve, kjer je zastopal Združene ameriške države na sestanku Organizacije združenih narodov. Pet dni pred svojo smrtjo .se je še sestali z britanskim ministrskim predsednikom Haroldom Wilso.nom, v sredo .preteklega tedna pa z zunanjim ministrom Stewartom. Kap ga je zadela, ko je odhajal v mednarodni športni klub v spremstvu svoje 'tajnice in nekega uradnika pri ameriškem zastopstvu Organizacije združenih narodov.
Adlai Stevenson se je rodil leta 1900 v Los Angelesu. Leta 1926 je diplomiral na juridilčni fakulteti. Pozneje je postal advokat. V javno življenje je vstopil leta 1933 kot posebni svetovalec v oddelku za kmetijstvo. V začetku druge svetovne vojne je
postal pomočnik državnega 'tajnika za mornarico in v tem svojstvu potoval po Evropi.
Med vojno je .proučevali v Italiji vprašanje obnove, nato je postal tiskovni uradnik ameriškega zastopstva na konferenci v San Franciscu ob ustanovitvi Organizacije združenih narodov. V letih 1946 in 1947 je bil namestnik ameriškega zastopnika na zasedanju generalne skupščine Organizacije združenih narodov. Leta 1952 in 1956 je bil kandidat Demokratske stranke na predsedniških volitvah, toda obakrat ga je premagal tedanji republikanski kandidat Eisen-hower. Leta 1960 ga je novi demokratski ameriški predsednik Kennedy imenoval za stalnega ameriškega delegata pri Organizaciji združenih narodov.
Leta 1963 je obiskal Stevenson tudi Berlin, kjer si je ogledal berlinski zid. Ob tej priliiki je (izgovoril besede: „Človek mora to videti, da lahko potem veruje."
Ameriški predsednik Johnson je ob Ste-vensonovi smrti izdal posebno .poslanico ter poudaril, da je imel umrli politik vse najboljše lastnosti in čednosti in dodal, da 'bo potrebno delati več let, da bomo dokončali delo, ki ga je Adlai Stevenson začel. Podobne izjave .so dali tudi njegov prijatelj Robert Kennedy, ki je bil pokojnemu iStevensonu močno blizu, nekateri senatorji, britanski zunanji minister Stewart, bivši ameriški predsednik Truman in še drugi znani politiki.
V	petek, 16. julija, so krsto s Stevenso-novim truplom prepeljali v Washiington, kjer so bile v katedrali ob navzočnosti ame-roškega predsednika Johnsona pogrebne svečanosti za umrlim politikom. Vso noč od petka na soboto je trajal mimohod tiso-čev ameriških državljanov mimo krste s iStevensonovim truplom. Nato .so krsto z letalom prepeljali v Springfield v državi Illinois, kjer je .Stevenson preživel .skoro vse svoje življenje din kjer je bil tudi guverner. Potem .so krsto prepeljali na kapi tol in jo položili na isti oder, na katerem je ležala tudi krsta s truplom predsednika Abrahama Lincolna.
V	ponedeljek so slovesno pokopali zemeljske ostanke Adlaia Stevensona k večnemu počitku.
GRŠKA POLITIČNA KRIZA
V	nedeljo, 11. julija, se je zglasil v kraljevi palači na otoku Krfu grški ministrski predsednik Fapandreou, da bi kot najvišji uradnik dežele podpisal rojstni Ust prvoro-
jenega kraljevega otroka, deklice, ki ,so ji dali ime Aleksija.
Takoj nato sta se razgovarjala kralj Konstantin in ministrski predsednik. Razgovor je bil silno važen. Izvedelo se je, da je pni tej priliki ministrski predsednik Papan-dreou zahteval od kralja odstavitev obrambnega ministra in šefa generalnega štaba. Papandreou je zapretil kralju, da bo odstopil, če kralj ne bo uslišal njegove zahteve.
V	sredo, 14. julija, pa grška politična kriza še mi bila zaključena, ker kralj še do tedaj ni podpisal dekreta o odstavitvi obrambnega ministra, ki se je upri zahtevam vlade in svoje stranke, da odstrani iz vojske fašistične elemente. Vendar kaže, da se je kralj na pritisk vlade le vdal dn da se nadaljuje spor samo o nasledniku o-'brambnega ministra. Papandreou je nameraval sam prevzeti ta resor, kralj pa je zahteval, da ministra sporazumno določijo.
V	četrtek, 15. julija, je .sprejet grški kralj ministrskega predsednika Papandreou-ja zaradi odstavitve obrambnega ministra Garoufaliasa. Ministrski predsednik pa je nato povedal, da bo odstopil, če kralj ne bo podpisal odstavitve obrambnega ministra.
Nekaj ur pozneje pa je kralj Konstantin imenoval že novega ministrskega predsednika v osebi predsednika parlamenta Geor-giosa Athanassaadesa - Novasa. Razen tega je kralj imenoval še Stavrosa Costopoulosa za novega obrambnega ministra in zunanjega ministra hkrati. Za notranjega ministra pa je imenoval admirala Toumbasa.
Nato je novi ministrski predsednik v petek, 16. julija, že sestavil novo petnajstčlansko vlado, ki je zaprisegla pred kraljem. Vseh 15 novih ministrov pripada vladni stranki združenja centra. Novi ministrski predsednik Athanassiiades - Novas pa je le z veliko težavo zbral novo vlado, v kateri je samo pet ministrov stare vlade.
Grški odstavljeni ministrski predsednik Papandreou je nato pozval grško ljudstvo k mirnim demonstracijam proti novi vladi in je s tem povzročil skoro državljansko vojno. Tako poročajo 'iz Aten dn Soluna, da so ise te mirne demonstracije razvile v težke izgrede med demonstranti in policijo. V Atenah se je zbralo v nekem stadionu 30.000 oseb. Tu je govoril sam bivši ministrski predsednik, ki je nozval novo vlado .kot izdajalko' in sužnjo kraljevega dvora. Po zborovanju je množica demonstrantov odkorakala po atenskih ulicah in vpila proti kralju iin novi vladi.
Od 300 poslancev jih ima vladna stranka združenja centra 170. Papandreou trdi namreč, da so vsi poslanci združenja centra, z izjemo 15 ministrov, 'proti Athanas-isiadesu. Ker pa sestoji vladna stranka zdru-
ženja centra iz številnih manjših strank, bi ne bilo .izključeno, da bi te dale novi vladi zaupnico, ko bo moral novi ministrski predsednik 1. avgusta staviti parlamentu vprašanje zaupnice.
RESNE ODLOČITVE V VIETNAMU
V torek preteklega tedna je imel ameriški predsednik Johnson novo tiskovno konferenco. Na tej je predsednik pojasnil zbranim novinarjem, da nameravajo Združene države vzeti v obzir nove in resne sklepe glede Vietnama. S tem je predsednik Johnson menil ponoivno pojačitev ameriških sil v Vietnamu.
.Neprestano vtihotapljanje in napadi se-vernovietnamskih vojaških sil je povečalo nevarnost Južnega Vietnama. To pomeni, da morajo Združene države Amerike odgovoriti s pojačiitvijo ameriškega konvencionalnega '(običajnega) talnega vojskovanja. Amerikanske vojne .sile bi branile svoja oporišča, istočasno pa naj bi bile priprav-ijene, da aktivno posežejo v boj. Seveda je to prepuščeno ameriškim vojaškim poveljnikom v lastno presojo.
Na tiskovni konferenci je ameriški predsednik Johnson še tudi povedal, da mu je Sovjetska zveza v ponedeljek minulega tedna sporočila, da .se bo udeležila razoro-žitvene konference, ki bo v Ženevi pred 27. julijem.
Nato je imel tiskovno ikonferenco še ameriški zunanji minister Me Namara, ki je potrdil, kar je Johnson že dejal. Dejal je, da' ima ameriška vlada namen, če bo potrebno, vpoklicati tudi ded rezervistov. V ta namen je Mc Namara že odpotoval v Vietnam. Na poti ga spremlja novi ameriški poslanik v iSaigonu Ca,bot Lodge, ki je zamenjal generala Taylorja, dosedanjega veleposlanika v Saigonu.
Časopis „New York Times" je pisal o Johnsonovih lizjavah, da .se nahajajo Združene države pred težkimi odločitvami v Vietnamu. Tu ne gre za kratkoročno ekspedicijo, marveč za vojno, ki bo trajala več det. Združene države Amerike ne bodo morale bežati iz Vietnama kot Francozi, ki niso imeli letalskih in pomorskih enot in tistega materiala, ki ga imajo Združene ameriške države v neomejenih količinah. Vendar pa bi bilo neumno pošiljati ameriške čete proti Vietkong .gverilcem, daleč v tropsko džunglo, medtem ko je v Saigonu na oblasti zmerom kaka nestalna vlada dn 'južnovietnamski vojaški poveljniki niso dosti vredni. Združene države Amerike lahko razširijo vojno na Severni Vietnam ob možnem posegu rdeče Kitajske, da ne govorimo o .Sovjetski zvezi. Po drugi plati pa obstoji tudi možnost, da se v tem trenutku Združene države Amerike umaknejo. Najbolje pa bi bilo, če bi se utrdili na nekaterih točkah ob morski obali in uporabili svojo ogromno pomorsko in letalsko premoč v obrambne namene.
... in pri nas v Avstriji
BREZ EGS (EWG) LE MENDA
NE BO ŠLO?
Problem gospodarskega zbližanja oziroma naslonitve Avstrije na EGS postaja iz dneva v dan bolj pereč — posebno še po zadnji njuni konferenci na Dunaju im v Bruslju. Tozadevna posvetovanja in debate so bile v poslednjem času na dnevnem redu, kar se je odražalo tudi v časopisju — domačem in tujem. Avstrijski gospodarstveniki so si v veliki večini edini v tem, da Avstrija mora najti neko naslonitev na EGS, o čemer smo v tej ali oni obliki v zadnjih mesecih že nekajkrat poročali.
O važnosti tega dejstva pa smo ponovno slišali preteklo soboto iz posebno pristojnih ust, t. j. v govoru trgovinskega ministra dr. Bocka, ki je preteklo soboto ob priliki otvoritve velesejma v Dombirnu posvetil del svojega govora tudi temu problemu. Med drugim je izjavil: „Ako Avstrija ne bo našla poti k soudeležbi pri gospodarski dinamiki Skupnega evropskega trga (t. j. EGS), mora računati z gospodarskim nazadovanjem, katerega bi nihče ne mogel utemeljeno zagovarjati." Po njegovi izjavi mora Avstrija skrbeti za to, da doseže nekak trgovinski sporazum z državami EGS. Ta problem je treba .seveda gledati s skupnega stališča našega državnega gospodarstva, ne pa s stališča posameznih podjetij.
Minister dr. Bock je nadalje poudaril, da marajo tudi oni pod jetniki, ki ne izvažajo svojih izdelkov na zapad, imeti pred očmi dejstvo, da bi bil gospodarski udarec zaradi neuresničitve omenjenega sporazuma tako velik, da bi njegove neugodne posledice občutila tudi podjetja, ki ne iz-
važajo v države EGS. V tej zvezi je dr. Bock pokazal razumevanje za izjemne želje posameznikov, vendar je hkrati izjavil, da ..celotni uspeh ne more postati zavisem od izpolnitve vseh izjemnih želj".
TEŽAVE Z EFTA — A TUDI V EGS
Glede trgovinskih odnosov z gspodar-skim blokom EFTA-držav je minister z obžalovanjem pripomnil, da jim je Velika Britanija zadala hud udarec s popolnoma nepričakovanim povišanjem uvoznih carin. Iz tega in še iz nekaterih drugih primerov se vidi, kako težaven je ustroj tega gospodarskega bloka, ki se more ena izmed držav po sklepu svoje vlade kratko malo odtegniti tej ali oni njegovi obveznosti.
Kot znano, pa je tudi EGS zašla v zadnjem času v precejšnje neprilike — posebno zaradi (komaj razumljivega postopanja Francije, ki je tako rekoč formalno skoraj prenehala biti članica tega gospodarskega bloka. Minister dr. Bock je v tej zvezi izjavil, da točasna kriza v EGS nikakor ne pomeni njenega konca, kajti ta „šestori-ca“ tvori že sedaj tako močan organizem, da nobena njena država - članica — in to niti Francija — ne bi mogla imeti interesa na tem, da to odlično mednarodno gospodarsko organizacijo razbije. Ta EGS ne bo razpadla niti zaradi političnih niti zaradi gospodarskih kot tudi ne zaradi kakršnih-koli kmetijskih vzrokov.
„KULTURNI GROŠ" ZOPET „GROZI“!
Pri nas v Avstriji je dolga leta po drugi ■svetovni vojni bil v veljavi zakon o plačevanju ..kulturnega groša". Iz tega fonda so
SLOVENCI
dfrma hi po soeiu
Likovna razstava v Žalcu
Dne 11. julija so proglasili kraj Žalec na Štajerskem (Slovenija) za mesto. Ob tej priložnosti so imeli vrsto proslav in prireditev. Ena izmed teh je bila tudi otvoritev likovne razstave treh umetnikov, in sicer razstavljata domačina: akademska slikarica Jelica žuža in kipar profesor E d -var d Salesin ter domačinka v širšem pomenu, celjska akademska slikarica Darinka Pav-letič-Lorenčak. Vsi trije likovniki razstavljajo 18 del, ki lepo predstavljajo likovni potencial tega sicer predvsem gospodarsko bogatega kraja. Pavletič - Lorenčak razstavlja šest oljnih podob; Edvard Salesin razstavlja tokrat samo dva mavčna portreta, medtem ko razstavlja Jelica tuža deset oljnih podob.
Srebrni poročni jubilej Romana Rusa
Pred kratkim je slavil v ožjem družinskem krogu svoj poročni jubilej Roman Rus, rimski Slovenec, ki je že vrsto let duša prosvetnega življenja rimskih Slovencev. Roman Rus skrbi za slovensko oddajo pri vatikanskem radiu, hkrati pa pošilja slovenskim publikacijam in listom v zamejstvu in izseljenstvu novice iz katoliškega sveta.
Roman Rus je svoj družinski jubilej proslavil s sv. mašo. Poleg družinskih članov so bili navzoči še msgr. Belej, dr. Franc Šegula in frančiškanski pater dr. Bruno Korošak, msgr. dr. Maksimilijan Jezernik pa je opravil zahvalno službo božjo.
Učenci Glasbene šole uprizorili opereto
Glasbena šola v Škofji Loki je te dni uprizorila opereto „MeIodija srca” komponista Janka Gregorca. V pevskih in drugih vlogah so nastopali večji del učenci te šole, ki so skupaj s svojimi vzgojitelji največ pripomogli, da je predstava lepo uspela.
potem deloma ikrili izdatke za nekatere kulturne potrebe. Ta zakon pa je parlament po nekajkratni odložitvi končno le odpravil im sicer s koncem leta 1964, česar se je vsakdo razveselil.
Sedaj pa je nižjeavsitrijiski deželni zbor prišel do prepričanja, da mu primanjkuje denarnih sredstev za kulturne potrebe, im .se je kratko malo spomnil, da naj bi lastniki teJeviziijsIkih aparatov (teh je trenutno na Nižjeavstrijiskem 110.000) dodatno prispevali nekaj več za kulturne potrebe; zato je sklenil, naj vsak plača mesečno še 5 šilingov k sedanji taksi. — Razumljivo, da je ta vest posebno v Nižji Avstriji vzbudila nemajhno presenečenje im negodovanje, kajti lastniki televizorjev .se popolnoma upravičeno .sprašujejo, zakaj bi morali vprav isaimo oni v povečani meri finansirati kulturo v deželi. Poleg tega so nekateri pravniki mnenja, da omenjeni sklep nižje-avstrij.skega deželnega zbora nima prave pravne podlage. Zato bi bilo (potrebno prej dobiti odobritev ustavnega sodišča. Kakšen bi bil njegov odgovor, sicer ne vemo, vendar smo mnenja, da bi verjetno prišlo do razveljavitve, česar bi se vsi prizadeti razveselili.
Upajmo, da mižjeavstrijiskaga deželnega zbora v tem pogledu ne bodo posnemali drugi .po ostalih zveznih deželah, ker bi to gotovo .po nepotrebnem zopet povzročilo precej vroče krvi im razburjenja!
NELJUBI IZPADI V PARLAMENTU
Prejšnji teden so bili naši ljudski zastopniki na Dunaju deležni ob zaključku letošnjega pomladanskega zasedanja nenavadno burnih in ostrih debat, ko je bilo zopet na dnevnem redu ljudsko glasovanje v zvezi z reformo avstrijskega radia, o kateri smo zadnjič poročali, da je zaenkrat zašla v ,,slepo ulico". Ker je nastalo zaradi tega med narodom veliko nezadovoljstvo, sta se vodstvi obeh koalicijskih strank le odločili, da je treba pred koncem pomladanskih sej parlamenta najti vsaj delno rešitev.
Pri predmetni debati je prišlo do precej ostrih in deloma demagoških besednih izpadov zlasti s strani nekaterih ,socialističnih poslancev, ki so se „odlikovalii"' .posebno v napadih na del avstrijskega nezavis-(nega časopisja. To in pa le delna rešitev vprašanja reforme radia je bilo te dni povod številnim protestnim člankom, ki zahtevajo izpolnitev vseh predlogov ljudskega .glasovanja in ne kake okrnele rešitve, ki bi bila zlasti socialistom po volji, čeprav bi vsak demokratično misleč človek vprav od njih pričakoval, da bodo pokazali za to zahtevo ljudstva popolno razumevanje. O 'ti uboga demokracija, kakšne žrtve morai prenašati in kako te izrabljajo!
Salzburške slavnostne igre 1965
Veliko slavnostno gledališče nasičeno z uprizoritvami
105 uprizoritev je najavil pravkar izišli spored Salzburških slavnostnih iger za leto 1965.
Za evropske radijske postaje bodo vpeljali tudi kot doprinos Salzburških slavnostnih iger v nemščini uprizorjeno 'krstno predstavo „Vsa bogastva isveta“ Eugena 0’Neillsa. Drugi dve točki za evropske radijske postaje sta: „Meseoi in sonca“ Robina Hawdona in „Balada od Deckham Rye“ MuriiMa Sparksa.
Veliko slavnostno gledališče je letos prenapolnjeno tako kot še nikoli z uprizoritvami. Umetnostna kritika kot letošnje občinstvo na Salzburških slavnostnih igrah napeto pričakuje veliko rusko opera „Bo-risa Godunova" Musorgskega pod taktirko slavnega dirigenta Herberta von Karajana. Novost za to opero bo, da bodo v tej operi peli predvsem pevci iz slovanskih dežel, kot na primer neprekosljivi jugoslovanski basist -Miroslav Cangailovič, potem odlični zbor Zagrebške opere in drugi.
Dalje so na sporedu opere: „Cosi fan tutte“ (Take so vse, namreč ženske) Woif-ganga Amadeusa Mozarta, dalje dve operi Richarda StrauBa, in sicer: „Ariadne na Naxosu“ in „Elektra“ im opera „Maobeth“ Giuseppa Verdija. Vse te štiri naštete opere so- reprize (ponovitve), na katerih bodo nastopali že znani umetniki pevci in pevke. Novih pevk in pevcev oz. drugih umetnikov bo prav malo. Mozartova Opera „Co-si fan tutte“ v inscenaciji Guntherja Ren-nerta je že šestkrat na sporedu. Namesto Elizabete ,Schwarzkopf bo pela letos Evelin Lear.
Nova bo letos opera „Beg iz s era ja “ W. A. Mozarta pod taktirko dirigenta Zubina Methe. Inscenacija je v rokah Georgia Strehlerja, scenarij in kostime pa bo pripravil Luciano Damiani. Na sporedu je letos na Salzburških slavnostnih igrah tudi manj znana Mozartova opera ..Vrtnarica iz ljubezni" pod glasbenim vodstvom Bern-harda Gonza, ter v režiji Ernste Pottgena.
Z velikim zanimanjem pričakujejo letos tudi nastop slavnega newyorškega City balete pod umetniškim vodstvom Georga Ba-lanchina.
Višek pa predstavlja na dramskem polju letošnjih Salzburških slavnostnih iger uprizoritev Goethejevega „Fauste“, im sicer prte in drugi del; vendar .stvaritve ne bodo uprizorili naenkrat, to je na enem samem večeru kot lani, ampak ločeno. Vodstvo te uprizoritve je v rokah Leopolda Lintberga. ludi zasedba je v glavnem iste kot lani. Prav tako bodo uprizorili pet predstav ..Slehernika" Huga von Hofmannsthala v nespremenjeni igralski zasedbi. Obe Sopho-'klejevi (Sofofclej) .drami ...Kralj Oadipus" •h „Oedipus iz Kolonosa" bodo dali vsako-
krat na štirih večerih v Felsenreitschule. Drami bo insceniral Gustav Rudolf Selner, scenarij in kostime pa bo izdelal Fritz Wo-truba.
Enajst orkestralnih koncertov, od katerih odpade na dunajske filharmonike šest in pet na dresdenski državni orkester, bodo izvedli, z eno samo izjemo, v velikem slavnostnem gledališču. Le četrti orkestralni koncert 'bodo izvajali v Mozarteumu.
Letos so dela, pri katerih nastopajo tudi zbori, močno zastopana, teko na primer „Simfonija vstajenja" Gustava Mahlerja, ki jo dirigira Olaudio Abbado, potem Beethovnova ..Devete simfonija" z zaključnim zborom Schillerjeve ode „Veselje" pod taktirko Karla Bohma in pa „ Stvaritev" Josefa Haydna z dirigentom Herbertom von Karajanom.
In memoriam Antona Webenna bodo dali dva .koncerte: enega bo izvajal ansambel „Die Reihe", drugega .pa komorni kvartet „La Salle".
Število pevskih solističnih večerov so to-
krat zvišali na šest. Kot novi sodelavci na tem solističnem področju pojete Grace Bumhry, ki bo pela pesmi Brahmsa in pa Fritz Wunderlich, ki ho pel Beethovnove, Schubertove lin Brahmsove pesmi.
Posebna uprizoritev Avstrijskega društva za literaturo bo diskusija z režiserji im u-metnostnimi kritiki, ki jo bo vodil 29. julija v viteški dvorani Residemze dr. Wolf-gang Knaus.
Najslavnejši od vseh umetnikov, ki bodo nastopali v Salzburgu, pa je brezdvoma dirigent Herbert von Karajan. Danes je om prvak med glasbenimi dirigenti in ima poleg 'svojega glavnega poklica še več življenjskih konjičkov, tako na primer je njegova najljubša zaposlite'/, pri kateri se tudi rad fotografira, šport: posebno motorizirani šport: Karajan v dirkalnem avtomobilu ali Karajan v letalu. Vendar to ni nič več novo, ampak letelo tipa „Beach Air-craft" je novo, ki ga je kupil šele pred kratkim v letalski tovarni. .S tem je Karajan priletel v sredo preteklega tedna v Salzburg, kjer so se pričele vaje v polnem obsegu. S Karajanovo inscenacijo opere „Bo-risa Godunova" bodo namreč odprli 26. julija Salzburške slavnostne igre. Ves svetovni glasbeni svet z nestrpnostjo pričakuje ta dan.
Naš rojak filozof Johannes Ude - umrl
Veliki učitelj in pacifist pokopan v Grundlsee na Štajerskem
Pred kratkim je v 91-letu .starosti za zmerom zatisnil oči naš rojak univ. prof. in štirikratni doktor in večkratni dr. h. c. '(dOotor honoris causa = častni doktor) Johannes Ude.
Pokopal so ga na njegovem domu v Grundlsee na Štajerskem.
Bil je ito pogreb, ki ga .majhna .gorska vas še ni doživela. Prevzvišenii pomožni škof dr. Pietsch se ije poslovil od pokojnika z lepim poslovilnim govorom. Prevzvi-išenli je označil rajnega učenjaka kot človeka, učitelja in značajnega 'bojevnika proti vsaki krivici in za 'Svetovni mir. Ponižnemu duhovniku Johannesu Udetu se je nadalje zahvalil za vse, kar je hvalevrednega .storil za škofijo Gradec-Seckau.
Pri odprtem grobu je magnifiifcus graške univerze .podal sliko dejanja in nehanja, bitja in žitja učenjaka in filozofa Johan-nesa Udete na univerzi in dalje omenil številna njegova znanstvena dela. Nato je govoril na grobu še spominske besede univerzitetni profesor dr. Amon, ki se je zahvali rajnemu velikemu filozofu za storjeno plodovito delo. Zastopnik Krščanske zveze pa je po starem običaju položil kapo 'Sobrata v odprti grob. Posebno je presunilo navzoče pogrebce, 'ko je č. g. župnik (iz Noreje prinesel ,s seboj na grob alpske cvetice kot poslednji domovinski pozdrav.
Lani je praznoval filozof in štirikratni doktor Johannes Ude 904etnico svojega roj-
stva. Ob tej priliki se je spomnil tudi naš ilst tega slavnega učenjaka.
Johannes Ude se je rodil 28. februarja 1874 v šoli v škociijanu. Njegov oče Peter Ude je bil namreč tem učitelj, doma pa je .bil iz Solčave (gornja Savinjska dolina). Njegova mati pa je bila rojena Vresnigg (Breznik) iz Železne Kaple. V družini je bilo deset otrok.
Kakor vidimo, je Johannes Ude čisto naš rojak. Usoda je namreč hotela, da je bil njegov oče kot učitelj prestavljen v Šmarje to pri Noreji na Gornjem Šterjerskem.
Tedaj je bil njegov sin Johannes še čisto majhen otrok in je živel v popolnoma nemškem okolju in se teko ni mogel zavedati svojega slovenskega pokoienja.
Po končani gimnaziji je študiral v Rimu filozofijo 'ki teologijo in postal doktor filozofije 'in doktor teologije. Potem je šel v Gradec, kjer je končal še tretji doktorat ■iz naravoslovja, nato pa še četrti doktorat iz pravnih ved. Nato .so ga poklicali na Graško univerzo, kjer je poučeval kot redni profesor.
Profesor Johannes Ude je bil študijski prefekt v graškem škofijskem deškem seminarju, privatni docent za spekulativno dogmatiko, hkrati pa poučeval tudi psihologijo in etiko. 'Lete 1910 je bil izredni nato lete 1917 redni .profesor. Poleg tega je bi dvakrat izvoljen za dekana.
Svoja predavanja je iknel v 124 mestnih dn malih krajih, prav teko na oni strani morja.
Plod njegovega znanstvenega dela je: 150 knjig in razprav. V šestih letih je razposlal v 'Svet 16.000 pisem. Skupno število njegovih govorov in pridig pa znaša preko štiri tisoč.
Glavna misel, ki prepleta in gre kot rdeča nit skozi vsa njegova znanstvena dela, je neustrašen in brezkompromisni boj proti vojni, stalni pospeševatelj ideje brezpo gojnega totalnega svetovnega miru.
Zapoved: „Ne ubijaj!“ je njegovo glavno življenjsko pravilo, pri katerem ni nobene izjeme in nobenega izmikanja.
Za svoje ideje je moral v življenju mnogo pretrpeti, ker ga enostavno niso razumeli ali pa zavestno niso hoteli razumeti. Prav zaradi tega 'so ga preganjali in zasledoval. Vendar je ostal pogumen in hraber, stanoviten Iklicar v brezmejni puščavi.
In če je prevladujoče mnenje še nadalje pridigalo naši s krvjo zapisani zgodovini svoje glavno pravilo: „Če hočeš mir, potem se oborožuj za vojno!" tedaj je Johannes Ude junaško vstal in s prepričevalno močjo svoje velike osebnosti oznanil: „Če hočeš mir, potem se oborožuj za mir!"
Marija Dallas pela pred britansko kraljico
Slavna isopranistka Maria Gallas je pela pretekli iteden v 'londonski operi, Covanit Garden vlogo Tosce v istoimenski Puccinijevi operi. Kakor poročajo' iz (Londona, je imela pevka .izreden uspeh in jo je občinstvo z navdušenjem sprejelo. Pevka, ki je zadnjič pela junija meseca v Parizu, je nastopila tokrat v Covent Garden operi v korist socialnega fonda (sklada) kraljeve operne hiše. Pri predstavi opere ..Tosca" je bila navzoča tudi britanska kraljica Elizabete II., njen soprog princ Philip in kraljica mati Elizabete.
Sopranistka Maria Callas je poprej tri od štirih napovedanih uprizoritev odpovedala in je pela samo pri predstavi, ki je imela dobrodelni namen.
IVAN GRAFENAUER:
4. nadaljevanje
hduty o. Stotnškoi/iU stov&i&UiU tuc^iU v Celovcu
O vprašanju obveznosti slovenskega pouka, ki ga je oskrboval Slomšek krškim in lavantinskim bogoslovcem kot njihov špi-ritual, smo bili doslej napačno poučeni. Fr. Kovačič je dejal o* tem v že omenjeni knjigi na str. 74, da je Slomšek „po dvakrat na teden v nedeljo in četrtek, zbral okrog okrog sebe prostovoljne učence ...“, na ■»tr. 76 pa pravi: „Za lavantinske bogoslovce so bile slovenske ure obvezne, za krške prostovoljne." Resnico smo zvedeli šele iz uradnih spisov, ki jih je v novejšem času v mariborskem škofijskem arhivu odkril škofijski arhivar, kanonik Fr. Hrastelj.
Slomškovo razmerje do udeležencev slovenskega pouka je bilo kakopak drugačno ko poprej — tovariško razmerje se je umaknilo razmerju med predstojnikom in gojen-Ci> to pa se je moralo šele sčasoma uravnati. Nedvomno so skušnje prvega špiriitu-ulskega lete nagnile Slomška, da je 4. okto-ra 1830 naslovil na lavantinski in krški ordinariat vlogo (lav, ord. 5. okt. 1830, št.
-67), v kateri 'Sporoča, da je pripravljen gojencem semenišča kakor prejšnje leto 'Predavati o slovenskem jeziku, pa ordinariat hkrati prosi, da bi vsak svoje škofij-ske gojence odločno zavezal k marljivemu obiskovanju .potrebnih teoretičnih jezikovnih razlag ter k udeležbi pri praktičnih va-luh in da bi jim blagovolil naročiti, naj sc kar najbolje mogoče izobrazijo v nuj-no potrebnem ljudskem jeziku, da bodo Kdaj kot učitelji ljudstva .toliko laže delovali ter s toliko večjim uspehom.
Krški škof Jurij Mayr, nemški Korošec iz Trebinje (Treffen) pri Beljaku, ki se je bil kot igubernijski svetnik v Ljubljani seznanil s Slovenci ;in slovenskimi razmerami, je bil trdno prepričan o koristnosti slovenskega jezikovnega pouka za bogoslovce 'in je naročil svojim slovenskim 'bogoslovcem škofljanom, naj se Slomškovega poučevanja brez zamud udeležujejo. Odločitev sama ,se nam .sicer ni ohranila — v krškem škofijskem arhivu so vse to zadevajoče spise izločili — pač pa omenja to škof Jurij v pismu lavantinskemu 'škofu Zimmermannu z dne 21. jan. 1833 (lav. arhiv, 28. jan. 1833, št. 124). Lavantinski škof Zimmermann pa je Slomškovo prošnjo zavrnil (13. oktobra 1830, št. 1267), češ da bo za priznano dobro .stvar in za Slomškov položaj koristneje, če gojence sam privabi k obiskovanju nameravanih predavanj in brez slehernega sledu siljenja.
Pri Slomšku je res tudi teko šlo, saj je bil .boljši učitelj; od Metelka, čeprav ga v strokovnem znanju ni dosegal. In kaj,pada lavantinski gojenci niso hoteli zaostajati za 'krškimi, 'ko so od doma znali narečje, ki je bilo knjižnemu jeziku dosti bliže od koroških.
Novi problemi v Ljubljani
Zanimivo pa je, da se je problem obveznega pouka slovenščine prav v tem času ponovno pojavil tudi v Ljubljani. Sprožila iste ga .skoraj istočasno ravnatelj 'bogoslovnih študijev Andrej Albrecht, kanonik dn stolni župnik v Ljubljani, nasprotnik metel-
čice, in deželnoknežji izpitni komisar Luka Burger, 'Stolni prošt v Ljubljani, janzenist in Metelkov pristaš ter pomemben pisatelj.
Andrej Albrecht na eni strani je predlagal v letnem poročilu 'bogoslovnega učilišča z dne 20. novembra 1829, ki ga je gubernij 2. jan. 1830, št. 26652, poslal Študijski dvorni komisiji, naj bi se z učnimi urami preobloženi .bogoslovci drugoletniki razbremenili tako, da hi se obvezni pouk slovenščine preložil ali nazaj na filozofski študij ali naprej v četrti letnik bogoslovja. Luka Burger na drugi strani pa je v izpitnem .poročilu za leto 1830 z dne 11. sept. (gub. 16. sept. 1830, št. 21828) opozoril prav nasprotno na to, da se frančiškanski ■kleriki, ki dovrše drugi 'bogoslovni letnik v samostanskem učilišču na Kostanjevici pri Gorici ter pridejo šele tretje leto v Ljubljano, na te način ognejo obveznemu pouku slovenščine, kar se jim potem tudi pozna: naj to nadomestijo v četrtem letniku.
■Študijska dvorna komisija je gubermiju 17. februarja 1830 potrdila sprejem Al-brechtovega poročila s pripombo, da se ji prenos slovenskega .pouka v 'četrti letnik ne zdi primeren, ker morajo učenci za .pouk pastoralke v slovenskem jeziku jezikovno znanje že prinesti s seboj; ker pa „ji ni znano, 'kako je postala slovenščina za bogoslovce drugega letnika obvezen predmet, zahteva, preden kaj ukrene, o .tem posebno .poročilo in strokovno mnenje. Gubernij je izvršitev tega povelja preložil na bogoslovni študijski rektorat; te pa se za to ni zmenil — Albrecht se je tedaj potezal za novomeško proštijo pa jo je tudi dobil.
(Dalje prihodnjič)
Ravnateljstvo londonske opere Covent Garden je za to .svečano- predstavo „To,sce“ prepovedalo vstop vsem glasbenim kritikom in gledališkim poročevalcem. Zgolj dva dvorna poročevalca buckinghamske palače (izg. bakingemski) ste smela gledati predstavo. Gledališče je bilo nabito polno in popolnoma razprodano. Ko so odprli blagajne je bilo 20.000 prosilcev za vstopnice.
Vest o- izključitvi tiska pri nastopu Marije 'GaMasove je dala slutiti', da se je okoli pevke zopet vnel spor, kajti o tej umetnici je znano, da ima pevske škandale na dnevnem redu. Jemo se sprašujejo Londončani, zakaj je bila gospa Callasova v petek 'bolna in je morala še ostali dve .predstavi, to je v soboto in nedeljo odpovedati, a v ponedeljek, preteklega tedna pa je lahko- pela pred kraljico.
V petek je potem namesto- GaMasove pela avstralska isopranistka Marie Collier, 'ki so ji priredili navdušeni poslušalci dvajset minut dolg aplavz. Pevka se je morala priti 19 krat pokazat pred zastorom. In končno je za njeno odlično igralsko dn pevsko podajanje bila še nagrajena s tem, da je z milansko Scalo podpisala pogodbo za nastope v tej slavni hiši.
SPORED XIV. POLETNIH IGER V BREZAH
Petek, 23. julija: Gospod Puntila in njegov hlapec Matti. — Sobota, 24. julija: Sodnik zalamejski. — Sreda, 28. julija: Sodnik zalamejski: — Četrtek, 29. julija: Gospod Puntila in njegov hlapec Matti. — Petek,
30.	julija: Sodnik zalamejski, — Sobote,
31.	julija: Gospod Puntila in njegov hlapec Matti.
Predstave se prično ob 20. uri zvečer.
POLETNE IGRE V ŠPITALU OB DRAVI
Letošnje veseloigre v Špitalu ob Dravi .so se pričele 15. julija s komedijo „Scapd-nove zvijače" Moliera, -pod vodstvom režiserja Herberte Wochmtza. Razen „Scapino-vih zvijač" bodo ponavljali še: „Komediijo zmešnjav" Shakespeara (izg. Šekspira) in .pa ..Ljubezen iin slučaj" Marivauxa (izg. Marivoja).
Igrali pa bodo vsak dan do 29. avgusta.
Vabilo
Slovensko prosvetno društvo „>Damca“ v Št. Vidu v Podjuni vabi na koncert, ki bo v nedeljo, 25. julija, pri Voglu v Št. Primožu, ob 20. uri zvečer. Spored koncerta obsega slovenske in nemške pesmi.
Vabljeni so vsi ljubitelji lepega petja!
DJEKŠE
(Nova sv. maša)
Pomrli so že tisti, ki so doživeli tukaj novo sv. mašo leta 1882. Tega leta je imel na Djekšab novo mašo benediktinec p. iKolumban Urnik. Doma je bil pri pd. Šran-eu na Djekšab. A njegov rod ne gospodari več pri Šrancu. P. Kolumban Urnik je umrl komaj kakih 45 let star kot dušni pastir v Šmartnu v Granitztalu pri Št. Pavlu v Labotski dolini. Umrl je leta 1902.
Po novi maši g. patra Kolumbana Urnik več kot pol stoletja ni bilo nove maše več na Djekšab. 56 let pozneje je imel tukaj novo mašo gospod Filip Jandl, pd. Zavodnikov Lipej z Djekš. Nova maša je bila 10. julija 1938. Bila je druga nedelja v juliju. Drugo nedeljo v juliju se obhaja vsako leto na Djekšab tako imenovana „bra-trina“ s pranganjem. Seveda, če se obhaja nova maša, mora bratrina odpasti. Gospod Lipej Jandl je bil trojen leta 1912. Velika je bila žalost, ko je komaj 38 let star umrl kot isveški župnik 24. oktobra 1950. Od leta 1938 je poteklo 27 let. In zopet smo imeli novo mašo.
Zopet na drugo nedeljo v juliju. Tudi tokrat je morala bratrina odpasti.
Novo mašo je imel gospod Matija Cipuš. Bil je rojen na Djekšab pred 34 leti. Najprej se je odločil za .mizarski stan. Postal je mizarski mojster. Tedaj je začutil poklic za duhovski stan. In šel je študirat. Študiral je v zavodu cistercijanov v Štamsu na Tirolskem. Gimnazijo je dovršil v petih letih. Potem je vstopil v celovško bogoslovje. In 4. t. m. je bil posvečen v mašnika.
Sprejem je bil v soboto ob pol sedmih zvečer pri Mežnarjevem križu. Vrstili so se pozdravi, petje, deklamacije. In nato smo jšli v slovesni procesiji med zvonjenjem po cesti proti cerkvi. V cerkvi so bile pete litanije in blagoslov. Potem je g. novomašnik delil novomašniški blagoslov.
V nedeljo nato ob pol devetih je bilo slovo od doma. Zopet so se vrstile deklamacije, petje in govor gospoda prošta Tra-besingerja. Nato zopet slovesna procesija, zvonjenje, streljanje. Oltar je bil .postavljen na šolskem telovadišču blizu šole. Med mašo je igrala Kolpingova godba iz Celovca. Že prej je igrala pri slovesnem sprevodu od rojstne hiše gospoda novomašmika do Djekš.
Slavnostno pridigo je imel v obeh jezikih v izklesanih besedah gospod Viktor Omel-ko iz Celovca.
Po maši so spet delili novomašniki blagoslov v farni cerkvi. Potem pa je bila slovesna pojedina v novi Kočmarjevi dvorani.
Cerkev je bila vsa v vencih in v cvetju. Povsod so bili venci, breze, mlaji, slavoloki. Pred cerkvijo pa še vedno pozdravlja novo-mašnika napis: Novomašnik, bod’ pozdravljen!
BISTRICA V ROŽU (Dela za elektrarno napredujejo)
Različne priprave za dokončno zajezitev Drave so v polnem teku. Železne in lesene stavbe postavljajo pri mali vasici na Polani in onstran reke. Vse težko delo opravljajo ogromni različni stroji. Šele sedaj smo videli, kakšno in koliko rodne zemlje je imelo Brodnikovo posestvo, ki je bilo tako lepo urejeno. Z njiv in deloma tudi travnikov so odstranili vso zemljo, čez meter debelo, in jo navozili na različne kraje, izvozili so jo tovorni avtomobili. Čez 40 takih vozil je opravljalo to in drugo delo.
Noč in dan zabijajo 20 metrov dolge im 50 cm široke jeklene debele deske v zemljo, kjer bo stala ogromna elektrarna, da bo zavarovana proti vodnim vrelcem in tudi proti Dravi. Tudi preko Sveč je zelo živahno, ogromni log je prazen, vse je posekano im odpadki sežgani, tudi tukaj o-pravljajO' stroji svoje delo. Pri vsem delu .so zaposleni tudi Jugoslovani im Italijani.
Kdor se zanima za vse 'to, lahko pride pogledat, ne ho mu žal. Toda primerni dan za obisk je samo sobota ali nedelja, kajti ob delavnikih je na cesti toliko prahu, da tovornih vozil sploh ne vidiš.
C. g. Juri Trunk
V San Franciscu obhaja dne 20. julija 1965 častitljivi jubilej sedemdesetletnice mašništva č. g. msgr. Juri Trunk, naš koroški rojak. Rojen je bil 1. septembra 1870 v Blačah ob Baškem jezeru, v župniji Marija na Zilji. Svoje gimnazijske in bogoslovne študije je dovršil v Celovcu. 20. julija 1895 ga je škof Jožef Kahn posvetil v mašnika. Slovesna je bila njegova primicija v domači župniji. Že 14. avgusta 1895 je nastopil službo v dušnem pastirstvu krške škofije.
Bil je goreč dušni pastir. Med drugim je bil kaplan v Vetrinju, župnik v Kazazah, vmes dušni pastir v Ameriki. Leta 1917 je postal župnik v Borovljah, kjer je v težkih letih prve svetovne vojne vodil požrtvovalno dušno pastirstvo. Pomagal mu je kot kaplan pokojni dekan Kristo Košir.
Po letu 1920 se je spet vrnil v Ameriko
Iz Kazaz je prišla novica, da je v soboto, 10. julija, za zmerom zatisnila oči Marija Skok, ki je bila s svojimi 105 leti najstarejša Korošica in gotovo tudi najstarejša Avstrijka.
Marija Skok ali po domače Švarcova 'mati iz Kazaz je bila rojena na Veliko Gospo jnico, 15. avgusta leta 1860 v Lovan-kah, v župniji Dobrla ves. Očetu je bilo ime Luka, materi pa Marija, roj. Kuhar.
Ko je obhajala 100-latnico, se je še dobro spominjala, da so tedaj, ko je bila pri prvem obhajilu v Dobrli vesi popravljali cerkev, da iso bile maše na Gori. Toda z 12 leti je šila služit, ker je bilo tedaj vse bolj težko življenje in so otroci morali zgodaj od doma za kruhom. Najprej je šia h Gracarju v Bukovce za pastirico, potem je postala dekla in potem služila skozi do starosti na kmetih. Služila je potem še pri Kosu v Kazazah, nato piri Pižovniku, nato pri Krepelnu. Kakih deset let je služila pri Jogru v Mali vesi pri Škotijianu. Nato je bila zopet deset let pri Ražunu v St. Lovrencu, kjer je bil za varuha brat znanega župnika Ražuna, graditelja šole v St, Petru.
Tri leta je bila tudi v mlinu pri Količu. Nato je bila dve leti v SmdikJavžu in devet let pri Močniku v Strpni vesi. Vmes je bila eno leto v Št. Janžu v Rožu. Do svoje smrti pa je bila 21 let pri svojem bolehnem sinu Valentinu v Kazazah v pokoju.
Ob svoji 100-iletniei je Švarcova mati videla še Itako dobro, da je lahko brala iz mašne 'knjige z večjimi črkami brez očal in še kaj zašila. Tudi šivanko je še sama vdela in si deloma skuhala. Le slabo je slišala in težko hodila.
Kmetje so jo imeli povsod radi, ker je bila pridna .in poštena, četudi je 72 iet težko delala na kmetih in skromno živela, saj Ije Mo včasih delo mnogo težje, malo plače lin prav nobene razkošnosti, je bila do svoje 104-Ietnioe še popolnoma zdrava.
S svojimi sinovi, vnuki in pravnuki je živela Švarcova mati zmerom v najlepši isloigi in harmoniji. Oni pa so jo v resnici tudi ljubili in imeli radi.
Zadnje tedne svojega življenja je rajna Švarcova mama močno trpela. Nenadoma so jo napadle trenutne omedlevice, od katerih sc mi več prav opomogla. V tem času trpljenja je sosedi miso izpustili izpred oči lin so ji neprestano pomagali ter noč in dan bedeli ob njeni bolniški postelji.
Njena vnukinja Marija Hafner, pd. Bri-ceva mati, je nosila glavno težo oskrbovanja rajne stare matere Marije Skokove.
Že prej smo omenili, da je stanovala Švarcova mama pri svojem bolehnem sinu Valentinu, ki je že sam prileten in torej ni mogel prav nič skrbeti in pomagati svoji materi. Zato je morala njena vnukinja Bri-ceva mati pomagati stari materi in prav
— železomašmk
in tam deloval kot dober pastir vernikov. Hotel je postati vsem vse, da bi vse pridobil za Kristusa in jih vodil k cilju v večnem življenju. Neumorno je delovai. Kolikor mu je preostajalo časa, je bil tudi plodovit pisatelj. Saj nam je poznano njegovo odlično dalo: „Amerika Amerikancem“ in drugi spisi. Znal je poljudno in prisrčno pisati in kazal svoje plemenito srce iz tradicije domače družine.
Vsemogočni ga je ohranil v zdravju in moči do izrednih 94 let po rojstvu in sv. krstu.
Našemu častitljivemu železomašniku in rojaku, ki se je vedno zanimal za življenje in borbo koroških Slovencev, želimo vse najboljše!
Bog naj ga nam ohrani še dolgo v svojem varstvu.
tako skrbeti še za bolehnega Valentina. Torej je imela v oskrbi oba.
iPogreb 'blagopokoijne Marije Skok, pd.
. Švarcove mame, je bil v ponedeljek, 12. julija, ob 3. uri popoldne, ob veliilki udeležbi ljudstva, ki je prihitelo od blizu in daleč, da še zadnjič pozdravijo rajno iti molijo za njen dušni mir.
Pogrebno peto sveto mašo je daroval domači č. ig. župni upravitelj Cergoj po novem obredu v slovenskem jeziku, v farni cerkvi, ki sicer zaradi povečanja in obnovitve sameva in SO' tokrat s posebnim dovolje-
njem. škofijskega ordinariata prvič obhajali v 'njej sveto daritev.
Pri pogrebnih obredih so asistirali domačemu dušnemu pastirju še č. g. mestni župnik Kulmež iz Pliberka, kaplan Leopold Kasti iz Dobrie vesi, ter domači in šmihelski bogoslovec.
Domači dušni pastir je v svojem nagrobne govoru poudaril, da je rajna švarcova mama dosegla izredno visoko in častitljivo starost, ki ji skoro ne najdemo primere pri nas na Koroškem, niti v celi Avstriji lin ki jo moramo' poleg njene zdrave narave pri-, piševa ti predvsem trdemu delu in skromnemu življenju, ki m poznalo mehkužnosti. Bogato je torej bilo njeno življenje in to ne samo po letih, ampak tudi po delu in trpljenju, ki je bilo združeno z ljubeznijo do1 Boga in sočloveka, ki je Mjuč do nebe-iških vrat.
Nato je govorili tudi župan dobrloveške občine, šolski ravnatelj Adolf Hafner, ki je v nemščini posebno poudaril njeno pridnost pri delu na kmetijah in njeno skromnost.
PODGORJE — KAPELICA (Pranganje)
V nedeljo, 25. julija, bo ob 9. uri pri kapelici sveta maša in pranganje. Na god sv. Ane, t. j. 26. julija, pa bosta pri podgorski kapelici ob 8. in 9. uri dve sveti maši.
Č. g. župnik Alojzij Kulmež pa je v svojem kratkem nagovoru izrekel zahvalo domačemu dušnemu pastirju, da je povabil k pogrebu več duhovnikov, ker se s tem pokaže spoštovanje Cerkve do starih ljudi.
Na domu, pri sveti maši in na grobu je pel izredno lepo domači kozaški cerkveni pevski zbor v srce segajoče žaloistinke.
Ob smrti najistarejše Korošice in najstarejše Avstrijke izrekamo farani sorodnikom iskreno sožalje. Blaga in dobra Švarcova mati pa počivajte po trudapolnem dolgem zemeljskem potovanju v 'božjem miru in veselju.
MELVICE
(Imeli smo sveto birmo)
V ponedeljek, dne 21. junija, se je naša 'fara odela v prazniš ko obleko. Že zgodaj zjutraj so možnarji tudi daljši okolici naznanili, da je v Melvičah nekaj posebnega. Čeprav je bil delavnik, se je vendar vsa fara zbrala, da po devetih letih zopet pozdravi v svoji sredi nadpastirja, ki je prišel, da pokliče darove Svetega Duha na vso faro, posebno pa na otroke, ki so zaprosili za zakrament svete birme. Bilo jih je 32. Ro pozdravni pesmi domačih cerkvenih pevcev, je domači dušni pastir tolmačil, kar smo čutili vsi melviški farani. Dobrodošlico je izpovedal škofu tudi župan Andra iz Brda, za cerkveni svet pa Anton Novak iz Melvič. V vezano besedo pa sta oblekle svoje pozdrave deklici Ivanka Gotthardt in Ingrid Zwick. Ravnatelj šole in otroci so padpastirja pozdravili v šoli. V lepo prenovljeni farni cerkvi je ob navdušenem sodelovanju vernikov vladalo pravo mladinsko razpoloženje.
Zahvalo izrekamo č. g. Rudiju Safranu 'iz Celovca, ki je v tnidnevnici pomagal faro pripraviti na veliki obisk. Zahvala pa gre tudi č. g. Avgustu Čebulu iz Št. Lenarta za prepričevalne besede, ki jih je naslovil na birmance in vernike. Popoldne pa so prišle še številne mlade mamice s svojimi malimi, da zaprosijo še zanje božjega blagoslova. Skoraj vsi duhovniki iz šmohor-.ske dekanije so ta dan prišli v Melviče, za kar se jim lepo zahvaljujemo. Bil je to lep praznik za našo faro. Zaključili smo ga z željo in prošnjo, da bi tudi prihodnje desetletje stalo v znamenju Sv. Duha, Njega, ki je duh resnice iin ljubezni.
MELVIČE NA ZILJI (Poroka)
Na bimkoštni ponedeljek sta isi obljubila zvestobo do groba Duvarjev Peter iz Pazrij in nekdanja šentjakobska gojenka, Jankova Lini iz Preseke ob jezeru. Poroka je bila v šmohorski cerkvi. Po poroki pa so se svatje zbrali v „Seehotelu“ v Pazrijah, kjer so v prijetni družbi nadaljevali dzvencerkveni del poročnega slavja. Mladoporočencema želimo na pot vse dobro.
(Zadnja pot Wajdlnovega očeta)
Na praznik Rešnjega Telesa smo ob obilni udeležbi spremili na zadnji poti na mel-viiško pokopal,išče Wajdlnovega očeta, Franca Assiinger iz Rut. Bil je to značajen mož, Iki je imel tudi veliko ljubezen do domače zemlje, katero je do visoke starosti svojih '82 let z veseljem obdeloval. Svojo široko izobrazbo' si je pridobil v melviškem bralnem društvu, katerega član je bil. Domači dušni pastir se mu je zahvalili za dolgoletno sodelovanje v cerkvenem svetu, župan Andra z Brda se mu je zahvalil za delo v občini. Njegov prijatelj Fellacher pa nas je spomnil na težke življenjske poti, ki jih je rajni prehodil. Zato želimo- rajnemu očetu plačila nebes.
Prizadeti družini pa naše sožalje!
t NEŽA ŠTURM
Ob sklepu lista smo prejeli žalostno vest, da je v noči od torka na sredo dobro pripravljena odšla na pot v večnost k nebeškemu Očetu Neža Šturm, pd, Tomanova v Svinči vesi nad Celovcem, stara 76 let. Pogreb blage pokojnice bo jutri v petek, 23. julija 1965, ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti k podružni cerkvi pri Sv. Lovrencu. — Blaga žena naj v miru počiva!
105-letna koroška Slovenka Marija Skok - umrla
Darujte za visokošolski dom Korotan!
Odmevi v nemškem časopisju
o srečanju avstrijskih manjšin v Celovcu 11. julija 1965
..Kleine Zeitung" z dne 13. julija 1965:
,yEin klares Ja zu Dsferrešch"
Jugend osterreichischer Minderheiten feierte Vaterland mit ihrer Volkstiunskunst
bauen und es mit unserer Arbeit zu erhal-ten, als die Heimat venscMedemspraehiger 6sterreicher.“
AnsehlieBend an die Festrede begann dann ein uberaus bunter Reigen folklori-stiisciher Darbietungen, den die tschechische Gruppe aus Wiien mit Volkstanzen eroffne-te. Das bunte Bild d er Tracbten steiigerte sdch zu wahrer Fanbenpracht, alls die kro-atiiscihen Gruppen auftraten: zuerst die Chorvereinigung aus Steinbrunn (unter Dir. Jakob Dubrovich) und dann die eindrueks-voille Tamburizzagruppe deis „Kroati,schen Akademikerklubs in W:i'en“ (Leitung Robert Sušile). Eine Augenwe;ide waren bier die irelichbestriokten 'Gewander der weiblichen Mditglieder, die iihren Trageninnen einen unerhorten iCharme verMehen. Praohtvoll war auch die Tracht der Maniner mit iihren langen we:iBen Leinenhoisen, der noten We-sten und dem reichbesitiekten Rock, den sie wie Husarenattilas an der rechten Schul-
„Neue Zeit“ z dne 13. julija 1965:
Heimaflicher Sang und Tanz
Jugend nationaler Minderheiten Osterreichs in Klagenfurt
AnlaBlich der 20-Jahr-Feier der Zweiten Republik und der 10-Jahr-Feier der Unter-zeichnung des Staatsvertrages lud der Karntner slowenische Studentenverband Gruppen der Jugendorganisationen von na-tionalen Minderheiten in Osterreich fiir das Wochenende zu einem Treffen nach Kam-ten ein.
Der Einladung leisteten Gruppen der Slowenen aus Karnten, der Tschechen aus W;ien und der Kroaten aus dem Burgen-iland Folge. Eine ungarische Gruppe aus Obervvart sagte zum Bedauenn der Veran-stalter in letzter Minute ab.
Samstag abend wurde auf dem Rabens-
Letno poročilo Slovenske gimnazije 1964-65
ter befestigt trugen. Der Augenweide ent-'sprach auch der Ohrenschmaus, den ,sie mit ihren balalaika-ahnJichen Instrumenten be-reilteten. Sie spielten drei .Kolos, voller iSehmsuohit, fast wie Zi.geunenveisen IMin-gend und mit dem erregemden Rhythmus .der Tanze ihrer Heimat.
An sie sohloB sieh die Tanzgruppe des ..Kroatischee Kulturvereines in Wien“ (unter Vladimir Vukocich), deren Tanzformen
„Volkszeitung“ z dne 13. julija 1965:
Minderheifenjugend zu Osterreich
Der 'Silowenische Studentenverband ver-anstaltete anlaBlich der Zwam2ig-Jahr-Feier der zweiiten Republik und der Zehn-Jahr-Feder der Unterzeichnung der osterreichi-ischem Staatsvertrages ein Treffen der Jugend osterreichisicher 'Minderheiten. Eine Festakademie fand am Sonntag, den 11. Juli lim GroBen Festsaal des Konzerthauses staitt, bed der neben der 9lowemschen eine tschechische und kroatische Volksgruppe aus Wien bzw. aus dem Burgenland Voiks-
berg bei St. Johann im Rosental ein Freu-denfeuer abgebrannt und dabei getanzt und gesungen. Den Hohepunfct des Treffens bil-dete Sonntag nachmittag eine Festakade-imie in groBen Saal des Konzerthauses in Klagenfurt, bei der ebenfalls hauptsachlich gesungen und getanzt vvurde. Die Festan-spraohe des Obmannes des Karntner iSilowe-oischen Studentenbundes, Smolle, in deut-soher und !slowenLscher Sprache gipfelte in einem Treuebekenntnis der Jugend der na-itionalen Minderheiten zur Republik Osterreich. AbschliieBend sangen die leilneh-mer gemeinsam die osterreichische Bundes-hymne.
iteiis Werbung um die Braut, teliš ausgelas-sene Lebensfreude widerspiegelten.
Im letzten Tell des Programmes horte man sflovvenische Karntnerlieder vom Bur-'Schanchor des Karntner Studentenverban-des und sednem gemischten Chor unter der Leitung von iproif. Dr. C z i g a n. Lieder, die, von wpMklingenden Stiimmen vorge-tragen, durch lihre schonen Melodien er-freuten.
Mit der Bundeishymne schloB die Veran-iStaitung, der der vollbesetete groBe Saal des Konzerthauses reichen Beifall ispen-dete.
Am Abend zuvor waren .als Auftakt des Festes Freudenfeuer auf dem Rabenberg entziindet worden.
tanze und -lieder zur Auffuhrung brachten. Die ebenfalls 'eingeladene magyarische Gruppe blieb dem Treffen fem.
Der Obmann des Karntner Studenten-verbandes, Kad Smolile, begruBte die Gaste, unter denen sich Hofrat Papst als Vertreter der Liga fiir Mensohenrechte, Dr. Fortschek als Vetreter des B und esminist eri um s fur Untemcht, Inšpektor Dr. V. Inzko und Hofrat Dr. J. Tischler befanden.
Begeisterunng riefen die Tamburizzagruppe des „Kroatischen Akademikerklubs in Wien“ und die Tanzgruppe des „Kroatisehen Kulturvereins in Wien“ her-vor. Einen groBen Teiil des reichhaltigen iProgramms bes tri tt mit vvahrhafter Meister-ischaft und durch hervorragendes Stimma-'terial ibestechend der Chor des Karntner Studentenverbandes unter der Leitung von iProfessor Dr. Franc Cigan.
Aus der von Karl Smolle in Slowenisch und Deutsch gehaltenen Festrede kiang ein klares und offenes Ja zur Republik Osterreich und ein Ja zur Erhaltung des ange-stammten Volksgutes der Minderheiten. „Wer Osterreich liebt, muB es ais Gamzes Iieben.“
Ein ehrliches Bekenntnis vvurde zur Republik und ihren Aufgaben im Rahmen Europas von einer Jugend abgelegt, deren Starke es ist, in der Minderheit zu sein.
Mit einer sehr .schonen folklori,sitischen iFestakademie feierte die Jugend der oster-reichischen M i n d e ,r h e i t e n am Sonntag in 'Klagenfurt das Gedenken an 20 Jahre Zvveite Republik und an 10 Jahre osterrei-lOhischer Staatsvertrag. Der Obmann des die Feier veranstaltenden Karnitner Studenten-'Venbandes i(S:l0'Wenen), Kari Smolle, tomnte als besondere Ehrengaste hlebei Sektionsschef Dr. F r c e k vom Uniterrichts-ministerium, Landesrat i. V. P o g a t ,s c h-n i g als Vertreter des Landeshauptmannes, Hofrat P a p s t von der Liga fiir Menschen-rechte, Prof. Dr. Valentin Inzko als Vor-'sitzenden des ,SloweniS'Chen Rates, Direktor Dr. Tischler vom Slovvemschen Gym-nasium und die Leiter der tschechischen und 'kroatischen Jugendgruppen — die Un-'gam komnten leider nicht kommen — be-griiBen. Man sah auch viole Geisitliche aus dem gemisohtsprachigen Gebiet.
Nach dem Vortrag von drei Liedern des Mann e r-Do pp el qui nt e tts aus Zell-Pfarre in ihrer malerischen Tracht, bei denen ein Solist durch sein e Belcanto-Stimme aiuffiel, gedachte der Obmann des Kamtner Stu-dentenve.rbandeis, Kari Smolile, dn einer Rede des festlichen Tages. Er schifderte den Vv^erdegang der osterreiohischen Republik seit 1918, die Entv/ickllung zum AnschiuB an Deutschland bis zum Zusaimmenhruoh des Dritten Reiches. 1945 sai dann ein neues Vaterland aufgebaut vvorden, das aber erst zehn Jahre spater durch den Staatsvertrag seine endgultige Freiheit er-hielt und durch harte Arbeit zu einem auch wirtschatfitlich lebensfahigen Staat wurde. Ein neues Phanomen unserer heutigen AuBenpolitik seli die Ostpdlitik, in der Osterreich eine Miittlarstelllung zwischen Ost und West einnehme un dazu beiitraige, daB bei einer kunftigen europaisohen ,Staa-tenkonstruktion auch Ost- und Sudost-europa nicht vergessen werden.
Hinsichtlioh der Minderheiten eridarte der Redner u. a.: „W;ir, die in Osterreich lebenden Volksgruppe,n, begegnen uns heu-fe, um ein klares Ja zu Osterreich auszu-sprechen. W:ir wollen Tschechen, Kroaten, Magyaren und Silowenein Meilben, aber die Erhaltung unseres angestemmiten Volksgu-tes ist unsere besondere Aufgaibe fiir Osterreich, denn auch wir sind Osterreicher." Man brauche die Miniderbeiten nicht zu fiirchten, denn eine Minderheit, die sich dn Osterreich zuhau.se fiihle, vvurde niemals zur Irredenta werden. „Wdr, die Jugend der bsterreichischen Minderheiten", schloB der Redner, ,,versprechen, daB wir, gestarkt durch eine groBzugige Minderheitenpollitik, bereit sind, vivaiterhin mit an Ositerredch zu
Tečaj učiteljev dvojezičnih šol
V okviru Pedagoških tednov je bil tudi letos tečaj za učitelje dvojezičnih šol. Med 12. in 15. julijem 1965 se je zbralo lepo število učiteljev in učiteljic v klubski dvorani Doma glasbe v Celovcu k sledečim predavanjem:
Pedagoško-didaktični aspekti poučevanja na manjšinskih osnovnih šolah (okrajni šolski nadzornik Rudi Vouk).
Narodna pripovedka pri pouku (ravnatelj Hanzi Millonig).
Pojemo slovenske pesmi, pevska ura z ljudskošolskimi pesmimi (učitelj Walter Lukan).
Prešeren in Koroška (strokovni nadzornik dr. Valentin Inzko).
Pomen govorjenja in živa raba slovenskega jezika pri pouku (profesor Janko Messner).
Vprašanje čitanke in slovenski jezikovni pouk na prvi šolski stopnji (nadzornik Rudi Vouk).
Slovensko literarno ustvarjanje na Koroškem na prehodu 19. v 20. stoletje (prof. Janko Schnabl).
Slovenska koroška narečja (profesor dr. Pavle Zablatnik).
Priprava učiteljev na usposobljenostni, strokovni oziroma glavnošolski izpit iz slovenščine (nadzornika Sepp Mairitsch in dr. Valentin Inzko).
Ko je izdala letos Državna gimnazija za Slovence svoje običajno letno poročilo, sem še s posebnim zanimanjem segel po tej drobni, lični, 61 strani obsegajoči knjižici, ikajiti marsikaj novega in zanimivega bereš dz ruje.
Šola je dobila v letu 1964-65 štiri nove nične moči, tako da je poučevalo letos 21 isrednješollslkih učitelj ev.
Dijakov je bilo v preteklem letu na zavodu 362, od tega 225 učencev in 137 učenk. Na 9., 10., 11., 12. in 13. strani beremo lim,ena šolarjev in šolark, ki so bili porazdeljeni v 13. razredih; L, 2., 3., 4. dn 6. razred so imeli paralelke.
Preteklo šolsko leto je bilo za Slovensko gimnazijo zgodovinskega pomena, saj so prvič zapustili zavod učenci, ki so se šolali skozi 8 let na tej slovenski srednji šoli. Maturitetni komisiji je predsedoval strokovni nadzornik za Slovensko gimnazijo prof. dr. Valentin Inzko.
Od 23 dijakov, M so bili pripuščeni k maturi, je zaključilo zrelostni Izpit z uspehom 21 šolarjev in šolark; od teh jih je balo 8 odličnjakov. Dva dijaka bosta morala jeseni ponavljati izpit iz enega predmeta.
V sredo, 16. julija, je bila v cerkvi Svetega Duha v Celovcu zahvalna služba božja. Prav v tej cerkvi je bila jeseni, pred 8 leti, to je leta 1957 prva skupna sv. maša učencev slovenske gimnazije. Med njimi so biii letošnji maturantje prvi prvošolci tega odličnega vzgojnega zavoda. Tokrat pa so se sv. maše udeležili kot maturantje z zahvalo za vse prejete duhovne dobrote.
Dalje nam da ,,Letno poročilo" pregled socialnega isltanja naše študirajoče mladine. Največ dijakov prihaja iz kmečkega stanu (147), sledijo jim šolarji iz delavskih družim (95), močno je tudi število otrok uradnikov lin nameščencev (62), 35 dijakov pri-haja iz obrtniških družin, starši 12 učencev so renitnitoi, medtem ko se uvrščajo 'roditelji 11 učencev k prostim poklicem.
Največ dijakov je stanovalo v dijaških domovih, in sicer 258. Domov se jih je vozilo 84. V mestu pa jih je stanovalo 20.
Ko prebiraš na strani 14 do 19 naslove šolskih nalog, šele spoznaš s kakšno skrbnostjo so profesorji izbirali snov, da bi čim bolj zajela dušo mladega študirajočega človeka.
Nekaj 'čisto novega pa je za našo sred-nijo šioilo tudi dejstvo, da je zvezni predsednik odlikoval ravnatelja gimnazije dr. Joška Tischlerja z mazivom'dvorni svetnik.
Da pa se ni omejilo dejanje in nehanje šole samo na didaktično polje, razvidimo že liz vsebine „Letnega poročila". Dijaki Slovenske gimnazije so se udejstvovali tudi na športnem in kulturnem področju izven šole.
Seveda je bil glavni dogodek osredotočen zopet na akademijo zavoda 30. maja, ki je pomenila za slovenski učni zavod krono vsega dejanja in nehanja ter bitja in žitja tega zavoda. Kar so nudili marljivi dijaki in dijakinje na tej edinstveni prire ditvi, je samo v čast zavodu, ki ima take odlične vzgojne moči, in tako izborno vodstvo v sedanjem ravnatelju.
O akademiji Slovanske gimnazije SO' se na široko razpisali tudi koroška nemški ča-/sopilsli, ki so vsi brez izjeme pohvalili kvaliteta' tega koncerta.
Slovenska gimnazija se je udeležila tudi tekmovanja „Mladina poje 1965". Izbrani zbor naše gimnazije je najprej nastopil pri tekmovanju koroških mladinskih zborov v Celovcu, 17. maja. V skupimi srednješolskih mešanih zborov je naš zbor dosegel 2. mesto, za zborom 'Celovškega učiteljišča. Po tem uspehu je dobila šola povabilo od prosvetnega ministra, da se udeleži vsedržavnega nastopa mladinskih zborov, ki je ibil 27. do 29. junija v Celovcu. Zbor slovenske gimnazije je pri tekmovanju dosegel oceno „p,rav dobro" dn Itako prestal častno svojo preizkušnjo.
Ob nadaljnjem listanju te lične 'knjižice naletimo na 'članke, ki so jih napisali profesorji zavoda. Tako je napisal dr. Pavle Zablatnik zanimivo študijo o akademiku profesorju dr. Ivanu Grafenauerju, dalje piše o največjem italijanskem pesniku Dan-
teju dr. Stanko Čegovmiik, medtem ko dr. Janez Polanc poroča o novi cerkvi v Selah; dr. Reginald Vospernik je napisal za ..Letno poročilo" lep članek pod naslovom ..Koroška pred sto leti", v katerem opisuje, da je bil Celovec nekdaj kulturno žarišče vseh Slovencev, medtem ko je naš neutrudni (glasbenik dr. France Cigan zbral nekaj zanimivih narodnih pesmi iz Štebna pri Globasnici pod naslovom „Tam pri Konradi". Znani literarni kritik in prevajalec prof. Janko Messner pa kritizira dva naša mlada nadobudna slovenska koroška pisatelja.
Tudi 'študirajoča mladina je prispevala dva članka, in sicer je napisal študent Jože Wakoiuniiig ..Dunajska univerza dn Slovenci", kjer nam člankar opisuje, da je mnogo velikih Slovencev, politikov, pesnikov, pisateljev, znanstvenikov, študiralo na tem slavnem zavodu. Članek ..Počitnice v Angliji" pa je napisal dijak Hanzi Urank.
Na predzadnji strani (je še omembe vredno sporočilo o zidavi šolskega poslopja. Združenje staršev je v tem oziru dobilo namig od prosvetnega ministra, da bodo zgradili novo poslopje za slovensko gimnazijo v V/aidmannsdorfu, in sicer bodo pričeli z gradnjo čimprej.
Slovenska gimnazija je priredila poleg zaključne akademije še javen nastop z opereto ..Miklavž prihaja" dr. Jerka Geiržin-čiča na besedilo župnika Lovra Kašlja, in sicer sita bili dve predstavi 8. in 12. decembra v celovškem Mestnem gledališču. Uprizoritev je prav lepo uspela v gmotnem kakor tudi v umetniškem oziru.
Šola pa je imela tudi vrsto notranjih proslav, kot na primer proslavo dneva avstrijske zastave 26. oktobra 1964 itd.
Iz vsega tega je razvidno, da je bilo dejanje in nehanje te srednje šole v preteklem šolskem letu na zavidljivi didaktičnoHkul-tumi ravni dn da potem ni odveč, če pritrdimo' še hesedam neke vplivne nemške osebnosti, ki je dejala, da je Slovenska gimnazija zares elitna in najboljša vzgojeval-ndca na Koroškem.	B. L.
J. L MLADINO
IN PROSVETO
Dekleta so cenejša kot fantje ...
To se pa sliši, kot bi bili kje na bližnjem Orientu — v Kairu ali v Babilonu. Tam pravijo, da prodajajo in kupujejo dekleta in morda tudi fante.
Pa temu ni tako hudo. V mislih imamo samo ugotovitve statistike, ki hočejo pokazati, da dekle nekoliko manj stane starše kot pa fant, čeprav bi po videzu sodili, da je obratno resnica. Toda navedena trdi tev se nanaša samo na fanta — dekle do šestnajstega leta starosti. Torej za čas, ko dekleta še niso tako zahtevna...
Povprečno so izračunali, da morajo starši za svojega otroka izdati v prvih šestnajstih letih za 300 šilingov na mesec. Ugotovili so, da pride na fanta povprečno na mesec življenjski trosek za ca 10.— šil. višji kot za dekle. Zanimivo je, da so stroški za otroka v prvih letih za eno tretjino višji kot za triletnega; v tej dobi so stroški najnižji. V vseh šestnajstih letih morajo starši izdati za odgojo svojega nadobudnega naslednika blizu šestdeset tisoč šilingov, dočim jih odgoja dekleta za isto dobo stane za dobra dva tisočaka manj.
Razume se, da te številke ne veljajo za vsak posamezen slučaj. Saj vemo, kako različni so starši do svojih otrok, pa tudi ekonomske razmere družin so zelo raznovrstne. Pa še en zelo odločujoč moment je odločilnega pomena, ki more popolnoma prevrniti navedene račune; če je v družini en sam otrok — sinček edinček ali hčerka edinka. Tak otrok - edinček bo verjetno dvignil s svojimi nenasitnimi zahtevami izdatek za vsaj dvakrat. Obratno pa bo strošek na otroka v družinah s številnimi otroki morda tudi za polovico zmanjšan.
Kako je pa s stroški pozneje, ko se v mladostniku pojavlja zavest fantovstva in se v dekletu vzbudi zavest, da je vstopila v svoja najlepša leta, o tem bi pa menda težko tudi najbolj izvežbani statistiki podali kaj kolikor toliko zanesljivega.
^EH ZA SMEH
Zena brez napake
„Torej, Cene, ali si videl nevesto, ki sem ti jo izbral? Ti ugaja?“
.,Oče, ali nisi opažal, da šepa?“
„To nič ne de, saj se ne bo udeležila ddrk. Lej ga no!“
„Pa križem gleda!“
„Toliko bolje! Ne bo videla tako natanko tvojih napak."
„Ali si jo slišal govoriti?"
„Seveda!“
„Jeclja!“
,,Toda za božjo voljo, mar hočeš dobiti ženo brez napak?!"
ZA NASE MALE:
Zaklad v Macni
Strmo se dviga nad Borovljami gora Macna. Na njeni zahodni strani se skrivajo kmetije Korenjakov, vzhodno pa se razprostira Zavrh. Malo pod vrhom se sveti lična kapelica, posvečena sv. Ani. Ne Šen tani no prihaja tja gori mnogo vernikov; tudi hribolazci hodijo uživat krasen razgled. Pod skalami v južnem pobočju vodi „sevska“ steza na sedlo in planino Koce. O tem kraju pripoveduje stara pravljica:
Ko je Turek divjal po naših lepih deželah ter .plenil, kar mu je prišlo pod roke, so ljudje skrivali denar v gorah. Zgodilo pa se je, da so Turki pomorili one, ki so vedeli za skrivališče; zaklad je potem ostal .pozabljen.
Minilo je nekaj sto let. V gori nad Ko-čuho je prebival star kajžar, ki je bil sodar. Neke noči ga predrami ropot, nekdo ga kliče.
„Kdo je?"
Votel glas odgovori: „Pojdi in narčdi na moje kadi obroče,"
„Zdaj, ko- je taka tema, pa že ne grem. Pridi jutri."
Komaj je sodar drugi večer zatisnil oči, ga predrami isti glas: „Prijatelj, vstani in naredi mi obroče. Skrajni čas je že’“
določajo modo, najbrž niso vse vzor kreposti in sramežljivosti. Zato je pa tudi moda tako širofcovestna. Resno dekle vzame iz mode le to, kar je res lepo in dostojno; odkloni pa vse, kar jo hoče prodajati.
Moda je večkrat tudi zelo „zvijaana“ in zahrbtna. Zelo preračunano išče oblike, s katerimi sicer pokrije telesnost, a jo istočasno' čim bolj poudari in delno razkriva. Takrat še slabše vpliva, ker preračunano izziva iin draži pocutnost.
O dostojnosti in primernosti me sme odločati večja ali manjša razširjenost mode; prav toko tudi ne šivilja z majmovejšimd vzorci, ampak zdrav okus, čut sramežljivosti in pa osebni ponos, ki noče v slabem brezmiselno posnemati drugih.
Tudi nad našo mladino ima moda moč in vpliv; zato ima katoliško dekle prav tukaj veliko apostolsko polje. Odločno se zoperstaviti neokusni in dekliško čast žaljivi modni nasilnosti s tem, da pri sebi skrbno pazi, da ne dopusti 'kaj neprimernega ali celo nedostojnega. V razgovorih in v svojem okolju vobče širiti zdrave nazore glede mode; saj je znano, koliko se danes dekleta med seboj pogovarjajo prav o modi. Zlasti pa se bo držala navodil Cerkve glede oblačenja pri obisku cerkve ali ob prejemanju svetih zakramentov. Ne le v Italiji in še nekaterih drugih deželah, ampak tudi pri nas bi že bilo potrebno ob vhodih v cerkve razobesiti navodila, ki prepovedujejo vstop nedostojno oblečenim ženskam.
Sodar: „Pa 'grem v božjem imenu."
Oblekel in obul se je, vzel cekar s potrebnim orodjem ter stopil v temo. Vpra&al je moškega v dolgi suknji: „Kam?“
„Kar za menoj," mu ta odgovori.
Šla sta v klanec. Neznanec je hitel spredaj, kakor da toi plaval v zraku, sodar je ookljal za njim v okovanih čevljih, da so se .iskre kresale. Mislil je: ,,Saj ne bo daleč."
Kako pa se je prestrašil, ko sta šia mamo zadnje hiše Zavrhom dn naprej na planino Koce. Tam sta zavila po stezi povprčk in sta kmalu bila pri treh mecesnih, kjer se je odprl vhod v skalo. Vstopila sta v nekakšno klet. Sodarja je minil ves strah, ko je zagledal na tleh tri kadi, polne črnega oglja. Lotil se je dela in nabijal obroče.
Ko je bilo delo gotovo, je spravil orodje v cekar, neznani mož pa mu s suho roko ponudi pest oglja rekoč: „Vzemd“.
Sodar: „Za oglje pa mi ni."
Oni: ,,Le vzemi" in že mu ga potisne r žep.
„Naj pa bo," misli sodar in gre ven. Za njim je tresknilo, da je gromovito odmevalo po skalovju — vhod v skalo je zopet izginil. Zopet ni videl drugega kakor planinski svet.
Tekel je domov, se ulegel in trdo zaspal. Zjutraj se je pozno prebudil. Spomni se na nočno hojo, seže v žep in glej čudo: namesto oglja privleče lesketajoče zlato. Ves vesel pove nočni dogodek ženi, ona pa mu očita: „Zakaj nisi vrgel na kadi blagoslovljeni molek, pa bi si bil pridobil ves zaklad?"
Naslednjo noč je res zaslišal pod oknom neznanega moža, ki je žalostno tožil: „Za-kaj me nisi rešil?" Že tako dolgo moram stražiti ta zaklad! Še bom moral čakati, da iz semena, ki ga spusti na Kočah ptica, zraste smreka; šele iz desk te smreke bodo naredili zibelko, v kateri se bo zibal otrok, ki me bo mogel zopet rešiti!"
(Zapisal Val. Varh, leta 1908.)
Diktatura mode
Topli in prijetni meseci poletja se bližajo. S tem pa se bliža tudi čas, ko bo prišla do večje veljave tudi diktatura mode; .posebno ženski svet se 'bo zopet pokazal v novih oblekah, sešitih po najnovejših predpisih mode. In to ne le po mestih in letoviščih, marveč tudi po naših vaseh; saj ob nedeljah iskoro ne točiš več mestnih gospodičen od podeželskih dečel; obojne že kar tekmujejo v modnih novostih.
Diktatura mode je zares neizprosna in skoraj vsemogočna. Današnji ženski svet se ji skoraj ne more zoperstaviti. Celo resne dn povsem moralno neoporečne ne morejo mirno preko nasilja mode. Mnogokrat se celo ženskemu svetu zdijo zahteve mode nespametne dn pretirane, a kljub temu ji sledijo rekoč: „Kaj si moremo, je poč taka moda."
Za katoliško dekle veljajo glede mode .pravila krščanske morale; saj prihaja nevarnost za krepost in poštenje mladine tudi od nedostojne mode. Cerkev zato daje jasna določila o modi. „Oblačenje ima trojni namen: zdravstvenega, nravnega dn lepotnega. Z zdravstvenega stališča naj obleka zavaruje telo pred neugodnimi vplivi narave; z nravnega naj zavaruje sramežljivost; z lepotnega pa naj se obleka odlikuje po lepoti, okusnosti dn raznovrstnosti (Prim. Past. pismo jug. škofov mladini).
Krščanska nravnost ne zabran juje ne mode ne okrasja, dokler ne prestopi meje nravnosti; te pa prestopi, kadar oblačenje žali sramežljivost. Zato je treba nadvse pohvaliti vse tiste, ki izdelujejo take modne oblike, ki 'SO res lepe, okusne in praktične, pa vendar nimajo nifcakih zapeljivih mikov ali smešnih .posebnosti, marveč so častne dn dostojanstvene.
Dekle ženina ne gre iskat, ampak nanj čaka. Da pa pride, mora biti opozorjen po lastnih očeh ali pa po drugih osebah. Zato sme dekle in skoraj mora opozarjati nase, če se misli poročiti. Na svojo lepo notranjost opozarja z modrim zadržanjem in govorjenjem. Tudi na svojo zunanjost sme opozarjati in to zlasti z obleko. Zenska rada menjava obleko po barvi in po obliki. Menjava jo zato, da vselej na nov način pokaže ali poudari svojo lepoto. Za to menjavanje pa skrbi moda, ki je znala prav spretno izrabiti to naravno žensko lastnost v bogate vire bogastva. Nastala je iz želje, položene ženslkam v naravo, da svojo telesno lepoto izražajo z novimi oblikami dn barvami obleke.
Toda katoliško dekle bo vedno okusno in dostojno oblečeno. Saj za njo obleka nima samo zdravstvenega in lepotnega namena, ampak ji hoče 'čuvati dekliško dostojanstvo In čast. Tako je zanjo obleka tudi izraz njene notranjosti; saj je že samo način oblačenja navadno zanesljivo menilo, ali je dekle čednostna in resna ali pa lahkomiselna dn moralno šibka.
Dekle bi ne smela biti nasilnosti mode slepo pokoma. Tiste osebe v velemestih, ki
MATIJA MALEŠIČ:
roTju mza
.JProsim, če bi šli povedat v gimnazijo." sem drgetal v silni vročini. „Sami vidite, hudo mi je.”
„Komu naj sporočim v gimnaziji?" je vprašala gospodinja in mi hotela popraviti odeje.
Razredniku osme, doktorju Martinu Lokaču.”
Naglo je popustila mojo odejo in stopila proti hreščeči postelji. ,JSle pojdem!" Pretkan, skoraj zadirčen glas.
V meni je vzkipelo. O, kako hudo je študentu, če je daleč od doma in domačih. Ali je lepo in žensko odbiti bolnemu študentu tako malenkostno in prvo prošnjo, ki sem jo izrekel redkobesedni, vedno v svoji kuhinji čepeči gospodinji, ki je včasih po cele mesece z Brejcem nisva videla? Vročina, ki me je kuhala, je bila menda kriva, da se mi je gospodinja zdela odurna. In ho je prinesla čaj in me hotela zadelati tudi z Brejčevimi odejami, sem bil trmast. Obrnil sem se v steno, si povlekel odejo čez glavo in nisem hotel odgovorili na nobeno njeno besedo.
,AU bi ne mogel povedati v gimnaziji gospod Andrej?... Ne zamerite, saj bi šla sama, če bi ne bil vaš razrednik doktor Martin Lokač. . Za vas bi rada, rada kaj storila, ker... ker vas poznam ie od tedaj, ko ste bili še majhni..."
Ba bi gospodinja mene poznala, ko sem bil še majhen? Ali se blede meni po tej silni vročini ali se meša njej? Kakor koli: ne odgovorim ti, ne-
prijazna gospodinja! — Tudi tvojega čaja ne maram!
Repo vas prosim, ne hudujte se name! K vsakemu drugemu profesorju bi šla, ali k doktorju Martinu Lokaču ne. Ne silite me k njemu! K Lo-kačevemu Tinetu ne, ne ..."
I.
Ko sanje, prelepe sanje, ki jih človek sanja le enkrat v življenju, pa jih nikdar več ne pozabi, so bili dogodki tiste nedelje.
Pod Lokačevim kozolcem, največjim v vasi. Glava pri glavi, rama pri rami. In vroče, vroče je pod kozolcem in zaduhlo, da je čudno, kako morejo ljudje vzdržati. Kozolec ves ovit z venci iz smrečja, bršljana in rož, pri vhodu mlaji, na njih zastave. Ljudje radovedni in že pol ure pred napovedano predstavo nestrpni. Prerivanje in suvanje, pa jeza na tiste, ki so stopak po tujih nogah, čemu ne začnejo, ko je vendar že vse polno? Ali prihajali so še zmerom novi radovedneži. Nadučiteljeva Vida ni sama zmogla navala pri vhodu, oče ji je moral priskočiti na pomoč. In še bi se kdo zmuznil brez vstopnine, da ni budno pazilo Lokačevo oko. Stari je prej brundal in postrani gledal na sinove muhe, ali odkar je zjutraj župnik s prižnice oznanil predstavo in povabil ljudi za popoldne pod njegov kozolec, je dvignil glavo.
Kaj takega res še nikdar ni bilo v vasi, niti blizu nikjer ne. Le tisti, ki so bili že po svetu, so pravili o takih igrah. In so hvalili Lokačevega študenta, ki hoče pokazati domači vasi, kar je lepega po mestih dn po svetu. Tiste, ki se jim je smilil denar za vstopnino, je tolažila vest, da
Igrajo pogorelce. Še stare ženice, ki so se bale pohujšanja, so prišle. Če bi bilo kaj pohujšljivega, vendar ne bi gospod župnik s prižnice povabil k igri!
Za zagrinjalom je Tine, Lokačev študent, barval obrvi, slikal po obrazih, pritrjeval brke, natikal lasulje. Pot mu je curkoma lil po obrazu, preveč dela je bilo zanj, vse je viselo na njem. Oba druga študenta iz vasi, Tone, ki je igral Zavrtnifca, in Janko, ki je igral Tončka, sta ise izgovarjala, da jima tako delo ne gre od rok. Študent tam nekje od Ribnice, ki so ga domači študentje privedli šele v četrtek, ko se je France skujal m vrgel Tinetu Gašperjevo vlogo pod noge, ni imel kdaj pomagati Tinetu. Vloge se v dveh dneh še zmerom ni dobro naučil. Postopal je po soncu okoli kozolca in govoril glasno svoje besede.
..Orožniki!" je kriknila igralka, ki ji žilica ni dala miru in je kljub Tinetovi prepovedi odmaknila zagrinjalo ob robu in 'pogledala pod kozolec.
„Pa ne s puškami?" je vprašal Ribničan.
„Dacar!... Poštar! ... Učiteljica!... Župnik, jej, gospod župnik ...“
Tine je spodil igralko od zagrinjala.
Tisti hip se je preril na oder France. Vsi so osupnili in se spogledali. Francetu se je poznalo, kako stežka se premaguje.
„Tine, tisto v sredo zvečer je bila neumnost, kakršne še nisem zagrešil, kar živim. Ne zameri in pozabi. Pil sem, .pa me je zapeljalo."
Tine se je zdrznil. Ni hotel pogledati Franceta. Napeto so vsi pričakovali, kaj pravzaprav hoče France in kako se vse to konča. Tišina na odru je bila mučna. Na
Franceta so bili vsi jezni. V sredo, ko ni bilo več mogoče, da bi kdo drugi prevzel Gašperjevo vlogo, se domisli, da ni ta vloga zanj. Na pikro Tinetovo opazko vzkipi: „Za-kaj ne igram Janeza jaz, ti pa Gašperja? Spregledal sem te! Zaradi Metke si se domislil vse te komedije! Videl sem te, kako si se sklonil k njej, ko si ji pokazal, kako naj moli pred kapelico..."
„Ali ne vidiš, da si nam tu na poti?" je pretrgal mučno, tišino študent Tone. „In odpuščanja prosi Tineta ob drugi -priliki, sedaj ne utegne!"
Po Francetovem obrazu je vztrepetalo. Pa se je le še premagoval: „Kako na poti?... Kaj mene Tine ne bo 'Spremenil v Gašperja?"
Francetove besede so igralcem zaprle sapo. Tako torej misli? In kaj 'bo s študentom od Ribnice? čemu so ga privedli, skoraj privlekli domači študentje? čemu se je učil včeraj in predvčerajšnjim Gašper-jevo vlogo, da je potil krvavi .pot, kakor je zatrjeval? Metka je kar trepetala v razburjenosti. Razen Tineta je v sredo France najbolj razžalil njo. Kdaj le mu je obljubila, da ga vzame?
..Imenitno," se je zasmejal Ribničan, ko je spoznal, kako in kaj. ,,Tako niso še nikdar nikjer igrali .Divjega lovca’, kot ga zaigramo danes mi. Kar dva Gašperja nastopita!" Ali na obrazu se mu je poznalo, da mu ne bo prav, če ga France odrine.
..Izkoristi rajši še te minute, da se ti ne bo zatikalo," ga je opomnil Tine.
France je hripavo stisnil skozi zobe: „Tine!“ Ali Tine ga ni pogledal.
In France je vročično iskal s pogledi po
	
P oo S OO	oo	00	00 C3	P oo oo /\ - N - J - E
Pot za Dravo
Svoji in drugim slovenskim materam posvetil dr. Metod Turnšek
Franček je s kravo in teličkom zavil za hram v zeleno jamo. Oče Franc je nekaj trenutkov s tihim zadovoljstvom zrl za njim. „Kako le tečejo leta!“ si je del. Sin mu je zrasel že v pametnega pastirja, v prvo pomoč. Potem je Franc, kočarski gospodar, krenil čez dvorišče v iprifclet (vežo), kjer ga je na mizici pod siklednjakom že čakala ■skledica zavrelega mleka in načet hlebec črnega kruha. Sem mu je žena Tunika vsako jutro postavljala zajtrk, da bi mu ne biilo treba stopati v sobo in bi ne budili še spečih otrok, Konrada in Micke.
V prifcleti je Franc snel klobuk, se prekrižal in kratko pomolili. Potem si je v vrelo, še kadeče se mleko nadrobil krajec črnega, močno zapečenega kruha. Tunika je pa med tem hitela in si pripravljala tržo. Zvrhan in pokrit jerbas in cekar povrtnine, doma nabrane in lastnim ustom odtrgane, sta že pripravljena čakala zunaj pred pragom. Zdaj je mlada Zelenkova gospodinja še precejala im nalivala v kanglo jutranje in sinočnje mleko, ki ga je tudi domu odtrgala. Franc je molče zajemal svoj zajtrk. S pogledom je zdaj pa zdaj sočutno pospremil umirjene kretnje svoje skrbne, noseče žene. Zasmilila se mu je v svoji neutrudni vnemi in skrbi za skupen vsakdanji kruh.
„Kdaj boš pa ti jedla, mati?“
„Že počakam,“ se je nekoliko v zadregi izgovorila žena, čeprav jo je v želodcu med-lilo in slabilo, da bi že zdaj najrajši kar dvakrat pozajtrkovala. Toda Tunika se nekaj ni utegnila brigati za zajtrk, še bolj pa se ga je ob tej zgodnji uri vzdržala zaradi svoje skrivnosti. Zadnje tedne pred porodom je namreč vselej tešč hodila v mesto. Vse otroke je teko nosila. Spotoma je tudi stopala tja v veliko samostansko cerkev 'in se v ■njej umikala v stransko kapelico. Tu je pred podobo črne zamorske Marije prav zbrano molila za otroka pod srcem, za moža in vso ■družino. Tudi k sv. obhajilu je pristopala...
„Nič ne ješ, mati, in še s tako žmetnim (težkim) bremenom se oblagaš. Kato moreš na tešče v mesto? Saj mi boš docela obnemogla!" V moževem glasu je bilo sočutje kot še redkokdaj. To jutro je Francu stopilo do žive zavesti, da bi svoji noseči ženi ne smel dovoljevati tolikšnih naporov. Kato, da ni tega že sprevidel?
„Veš kaj, ,mati,“ je Franc znova nagovoril ženo .prav ljubeče, ,,danes ti tržo ponesem v mesto sam. Vsaj pol potil, ald ne?“
Tuniko je presenetilo. Hvaležno se je ozrla v moža in dejala:
„ALi res oče?“
„Res, mati! Le hitro se pripravi!"
K zajtrku Franc svoje žene ni več silil, saj je slutil, da zato hodi v mesto tešč, ker najbrž pristopa k obhajilni mizi. Ni ji maral kratiti te njene radosti in utehe.
Tunika je po prstih tiho stopila v isobo, Franc pa je med tem posrobal zadnje mlečne kaplje in krušne drobtinice. Pokrižal se je, si zataknil za predpasnik kos kruha za južino na Dravi ter s klina snel svitek. Sam si je zunaj pod kapom del na glavo tržni jerbas im vzel v eno roko cekar, v drugo pa mlečno kanglo. Tunika se je naprav-Ijena za v mesto brž vrnila iz sobe. Pri vratih je spotoma segla še v .blagoslovljeno vodo v kropilniku in se pokrižala. Še proti možu je odvrgla nekaj blagoslovljenih kapljic in ga z njimi orosila. Franc se ni mogel pokrižati, le tiho je v mislih izrekel: „V imenu očeta im Sina in Sv. Duha ... Pa pojdimo v božjem imenu!"
Mati je zaprla in zaklenila vežna vrata. Ključ je odnesla pod prag v hlev. Tu ga je Franček že znal najti. Potem sta pa oba, oče in mati, v svežem, sončnem jutru stopila k ogradnemu plotu. Oče je zaklical sinu pastirju:
»Franček, pasi skrbno! Pa dolgo! Dokler bo rosa!"
.Mati je dostavila:
»Mleto im žganki so v .peči, Franček! Pazi na mala dva! Sadje pobirajte krog hrama! Pa da se ne boste drli, kregali in tepli! 'Čuješ, Franček?"
Nekje izza plota je prihajal Frančkov glas:
»Jojooo, mati, jojooo, oča!“
Fantič se je bil ves zatopil v pletenje vrvice iz rafije (ličje), s katero isd je želel splesti prav krepko »pokalo" za na bič, da bi .si glasno pokal za kratek čas. Frančkov odziv je prihajal iz velike zamišljenosti.
Franc in Tunika sta stopila skoz plotne duri. »Kod bi?“ je pomislil Franc. Pot po veliki cesti je sicer ztožnajša, toda tam je polno pešcev in voz. Tam se vozijo bahavi ibogatoi z bleščavo okorna tanimi konji pri kolesljih, tam ob cesti ustavljajo ljudi oholi gospodarji im klepetave težakinje po njivah. Vsi so hudih strupenih jezikov. Gledali bi ju, se jima posmihali. Ta ali oni bi ise morda celo iznebil zbadljivke na njun račun, češ: »Ga vidite, kako vleče tržo svoji babi! Še njo naj bi si naložil na ramo!"
Kakor da že čuje take in podobne pikre, posmehljive besede, neprijetno spre-
leti Franca. Skoraj pokesa se, da se je s svojo ponudeno dobroto ženi tako prenaglil. Ni ga sicer strah nikogar, toda zaradi 'ljudi, zaradi ugleda, ki ga ima Franc pred gospodoma inženirjema na Dravi, pred gospodom Prunskim in Mtagmerjem, in pred desetinami 'delavcev, ki jim je poslovni vodja ... Ali ga ne bodo vsi, prav vsi vlačili po zobeh že danes in jutri in še dokaj dni, kako je nesel ženi v mesto tržni jerbas? Ne, ne na veliko cesto! Toda pogled na nosečo ženo, pogled na njeno trudnost in otožnost ga je znova presunil. Bo ji nesel, bo! Ali 'bi ga ne pekla vest, če bi revi preložil na glavo to trdo in težko breme? če bi jo obtežil še s kanglo in cekarjem, namesto da bi ji pot, hojo olajšal? Ne, nič ne bo odlagal in prelagal. Ponese ženi breme, ponese tržo! Le pot bosta spremenila.
»Veš kaj, mati, za oba bo bolje, če poj-deva proti mestu za Dravo! Zate bo laže po mehkem, jaz pa se bom tudi hitreje mogel vrniti k našemu delu. Zdaj zagraju-jemo 'dravsko strugo tam pri Rdečtovem mlinu. Zamuditi ne smem, že zaradi delavcev ne, ki sem jim vodja ...“
»Bog obvaruj, oče, da bi zaradi mene zamujal! Kar meni na glavo ,preloži! Bom že počasi, s počivanjem pritapaila v mesto." Tunika niti malo mi bila 'užaljena. Z vso vdanostjo je bila pripravljena na žrtev.
»Ne, ne, mati! Ne misli teto. Ponesem ti, ponesem! Le bližnjico bova izbrala!"
Zavila sta v .rosen 'vratnik med Brmeže-vo in Lackovo njivo. Franc ni iskal shojenega poteča. Kar na čez je brodil po travi, škornji so mu pobirali gosto roso in travne bilke. Tunikdmi svinjski čevlji so se tudi hitro zmočili in zasvetili kot najlepši la-
kasti čevlji. Franc je molče stopal naprej, Tunika pa se trudila za njim. Tu pa tam je vrgla pogled v belo razcvetelo ajdo na Lackovi njivi in se je razveselila, češ dobra ajdova letina se obeta. Kar prav. saj so ajdovi žganki možu in otročičem tako všeč, jim teto teknejo. Tudi medu bo morda, se je Tunika nadejala. Pri Zelenkovih je med sicer bolj redek gost, vendar za božične svetke ji ga pa le podari mati, babica v Spuhlju, da ga otrokom v veselje vmesi v potico. Le enkrat na leto je to! Tunika si je zdaj prav močno zaželela medu. Pa ,se je spomnila, da nosi otroka pod srcem in da si ne sme poželeti vsega, kar ji pride na misel. Kot od kakšne skušnjave se je od ajde okrenila in se zagledala rajši v Brmeževo njivo, na kateri je dozoreval krompir. Prav visoko zel je imel, da bi lahko do pasu brodila v njej. Obšla jo je v srcu skrivna zavist. Lahko zraste tak tu pri vodi, v tej črni zemlji! Dobro Brmeževim, ki imajo tak svet! Toda Zelenkova njivica v Gajkah je sam kamen in trdo grudje. Kato bi se Ze-lenkovim prilegla kakšna Brmeževa njiva prav tik pred domom! Ko bi Zelen-kovi poleg tiste slamnate toče imeli pri domu vsaj še kako njivico, vsaj petino take njive, vsaj nekaj ogonov, vsaj nekaj redi za krompir in koruzo im še kaj drugega! Tunika se je v teh željah ovedla, da jo zmaguje skušnjava, poželenje po tuji lasti. Brž se je pokrižala. Začela je moliti.
Franc si z bremenom na glavi in v rokah ni utegnil ogledovati ne Lackove ajde ne Br-meževega krompirja. Zavedal se je le, da stopa sredi dveh bogatih gruntov, ki sta jima lastnika tam v sosednji vasi, ki je sama bogatija.
(Dalje prihodnjič)
Vera Maria Volk:
STARI MLIN
Rada se spominjam svojih otroških let. Vsa sreča, M je izpolnila tisto zlato dobo, je bila start mlin. Stal je v senci bližnjega gozda in cel dan v bistro vodo malega potoka namakal svoje veliko, temno kolo, ki se je veselo vrtelo.
Kadar je človek otrok, mu 'časa ne primanjkuje. Skoro vsak dan sem obiskala stari mlin. Večkrat so se na travi še svetile 'biserne kapljice rose, ko sem bosonoga hitela po prašni cesti, da bi čimprej prispela na »najlepši kotiček sveta", tako sem ga bila krstila. Legla sem v travo, gledala v isinje nebo, štela mimo ‘hiteče bele oblake, poslušala melodično žuborenje vode in uživala stotere glasove lepega poletnega dneva. Včasih iso mi delali družbo pikapolonica, polžek ald pa neki pisan imetulj-čak. tozneje so se pridružili še drugi va-
ški otroci in vsi smo skakali okoli starega mlina. Če je kolo počivalo, smo navdušeno telovadili na njem An neštetokrat se je tudi zgodilo, da je eden od nas ploskni! v vodo ter jo med splošnim smehom ves moker hitro popihal domov.
Mlinar je bil prijazen mož. Otroke je imel zelo rad. Kadar mu je delo dovolilo, je stopil pred mlin in ,se razgledal v nas paglavce. Delil nam je 'bonbončke ali pa kaj lepega povedal. Ker smo čutili, da ima dobro srce, smo mu tudi mi bili naklonjeni.
Vedno sem mislila, da se to prijetno življenje nikoli ne bo končalo. Toda prišlo je drugače. Nekega lepega dne smo se z mamico odselili v velito mesto, daleč proč od otroškega raja, o katerem še danes sanjam. Stari mlin pa je bil za vedno izgubljen!
odru človeka, ki bi se ga usmilil. Pogled mu je obstal na Metki: Ali ne vidiš, zakaj sem se ponižal, ponižai kakor še nikdar? Metka, Metka!
O, France, France, sin najbolj trdnega kmeta v vasi! Tisto v sredo je bilo tako grdo, grdo — Metko je tako razjezilo, da ni mislila na odpuščanje, ali v tistem hipu se ji je France zasmilil. Tako ponižanje za tisto naglico in nepremišljenost v sredo ni mala pokora za ponosnega Franceta. Pa 'kaj bi mogla storiti zanj Metka?
Tine se ni zmenil za Franceta. Pogledi drugih so mu govorili, da mu privoščijo ponižanje kakor tudi to, da ga je Tine prezrl in da zato ne bo smel igrati. Metki pa ga je kljub jezi bilo žal. In ko se je ves zelen v obraz im s stisnjenimi pestmi zgubil z odra, 'ji je bilo hudo. Ne zato, ker se je France povsod obnašal -tato, kakor bi bilo že vse domenjeno, kako in kdaj se vzameta, temveč zato, ker je slutila, kaj je prignalo Franceta na oder.
In kako je razširil oči v začudenju in občudovanju, to jo je videl v narodni noši. Ko da ga je presunil pogled nanjo ...
»Kozolec raznesejo," je prihitel Lokač na oder. »Zakaj ne začnete?"
»Nisem še dokončal," se je branil Tine.
»Ali ura je že zdavnaj tri! Ne slišiš, kako nestrpni so ljudje."
»Pozvoni!"
Toda ko so ljudje opazili, da jih z zvonjenjem le tolažijo, so še huje zahrumeli.
Zopet je prihitel oče in povedal, da je ■tudi župniku, učitelju, poštarju, dacarju in orožnikom in vsemu očinstvu čakanja dosti.
»Pa med odmorom spremeniš obraze tistim, ki ne nastopijo v prvem dejanju," je menili Janko.
Tine se je moral vdati. Skočil je na oder, pogledal kulise, pregledal po vrsti igralce, ki nastopijo v prvem dejanju An pomignil bratu, ki bi moral dvigniti zagrinjalo. Ali prej ko je brat zavihtel zvonec in zadnjič pozvonil, je mahoma potihnil šum pod kozolcem. Igralci niso vedeli, kaj naj pomeni ta hipna tišina. Tine je pomignil bratu, ki je pustil zvonec in zagrinjalo, ter skočil gledat. Ves rdeč se je vrnil. »Iz mesta so prišli! Glavar, komisar, sodnik, geometer, pa gospe..."
Igralci iso se spogledali. Tesno jim je bilo že sedaj pri srcih. Sedaj pa še ta gospoda!
»Le nič skrbi! Vsak naj misli na svojo vlogo lin se naj. ne briga za gledalce," je bodril Tine in razpostavlial skupine po odru. Bil je očividno sam vznemirjen.
Čisto tu pred nosom so nam gospoda! Na oder lahko naslonijo komolce," je šepnilo dekle, ki je zopet za hipec odgrnilo rob zagrinjala in pogledalo po gospodi.
In zopet so se spogledali igralci in igralke. Tesno jim je bilo pri srcih, malodušnost je lezla v glavo. Dvomili so celo nad Tinetom, ki ni mogel skriti vznemirjenja.
»Pogum! Še lepše moramo igrati zaradi gospode!" Tinetov pogled je potihoma preletel vse tri skupine, ki jih je razpostavil po odru. Obrisal si je pot s čela in pomignil bratu, ki je zopet pozvonil. »Ne napravite mi sramote," je še šepnil Tine, dvignil roko in pričel peti velikonočno pesem. Pomešal se je med skupino fantov — in bil Janez, sin točariee Maruše.
S tesnobo v grlih in srcih so priložili fantje in dekleta. Tiho, zadržano, toda vseeno ubrano je zadonela velikonočna pesem. Zastor se je dvigal.
Grobna tišina je zavladala pod kozolcem. Pa le za hip. Ko je odzvenel zadnji zvok velikonočne pesmi in ko so pogledi gledalcev v naglici preleteli skupine igralcev, so se nehote iztrgali :iz grl vzkliki presenečenja in veselja.
»Glejte našega Janeza!"
»Kakšen pa si, Polde?"
»Jej, kako se je Metka našopirila!"
Otroci so zagnali vrišč, to so spoznali sovrstnike, ki so sekali .pomaranče.
»Pst, pst, pst!.. . Ljudje, bodite pametni! ... Saj se nič ne razume!"
Le s težavo so župnik, gospoda in starejši, razumnejši vaščani pomirili vročekrvneže, ki niso mogli zadržati svojih glasnih vzklikov.
Prve besede igralcev so se razgubile med vzkliki in glasnim čudenjem gledalcev.
To pa je bila sreča. Zakaj to so se utrgali iz grl vzkliki in so udarili igralcem glasovi domačih im so videli tik ob odru mestno gospodo, jim je zastala beseda v grlu. Vroče jih je spreletelo po hrbtih, rdečica je planila na lica, p6t je stopil na čelo, besed ni bilo .iz grl in jih ni bilo. Ko da jim jih je kdo zadrgnil.
Vroče, vroče, vroče je bilo Tinetu. Stopil je 'iz skupine fantov k dekletom in šepnil Anki: »Začni, začni vendar! Reci: Katera je dobila?"
»Katera je dobila?" je zašepetala Anka, da je niti Janez — Tine, ki je stal tik ob njej, ni razumel. Vsa rdeča je bila v obraz,
glavo je sklanjala, to da hoče skriti svoj obraz pred gledalci.
Tine se je prijel za čelo. Curkoma mu je lil pot po licih. »Tak reci: Mina je prva!" se je obrnil k Rozi.
»Mina je prva!" je neslišno šepnila Roza. Menda ni niti šepnila, le ustnici je premaknila.
»Merimo!" je namesto Anke vzkliknil Tine.
Anka se je sklonila in merila, merila s predpasnikom. Merjenje je dobro zadela, le 'besede ni mogla 'Spraviti iz sebe.
»Majda je prva!" je šepnil Tine.
Anka ni ponovila besed.
»Ah, tale Majda!" se je negotovo in tiho, tiho izvilo iz ust nekaterim dekletom. Druge so pozabile na naučene besede.
Na Tinetu se je videlo, v kaki stiski in zadregi je. Pogledal je proti bratu, ko da mu hoče pomigniti, naj spusti zastor. Ko v vročici je z očmi prosil fante, naj pristopijo. Ko s prošnjo za pomoč je zbegal njegov pogled po mestni gospodi.
Fantje iso pristopili, niso bili tato zmedeni in leseni to dekleta. Tinetov obraz je prešinil žarek upanja. Pristopil je k Majdi in jo poprosil za pirhe.
Metki je glas nekoliko drhtel, čutila je na sebi stotero pogledov, gospoda tik ob odru jo je poživila z očmi. Premagala je strah, že zaradi Tineta je skušala govoriti pogumno in naravno.
Tine ji je napeto in proseče zrl v oči. Videlo se mu je, toliko pričakuje od nje in 'kako mu ob njenih 'besedah raste pogum.
(Dalje prihodnjič)
Otvoritev ceste na Dobrač
Zvezni predsednik odprl gorsko cesto
V nedeljo, 18. julija, je zvezni predsednik Franz Jonas odprl gorsko cesto na Dobrač. S tem so uresničili do sedaj največji koroški tujskoprometni načrt. Cesta ise imenuje ©dijaška alpska cesta.
Kot prvi govornik na svečani otvoritvi je bili ministrski svetnik dr. Kramsall, ki je pozdravil navzoče visoke goste, kot n. pr. zveznega predsednika Franca Jonasa, finančnega ministra dr. Schmiitza, deželnega glavarja Hansa Simo, prevzvišenega škofa dr. Jožefa Kostnerja, predsednika deželnega zbora TiMiana, bivšega deželnega glavarja Ferdinanda Wedeniga in druge.
Potem je govoril deželni podglavar ang. Truppe, ki je med drugim dejal, da je sedanja zvezni kancler dr. Jožef Klaus, ko je bil še finančni minister, 3. junija 1961, zasadil prvič lopato za gradnjo gorske ceste na Dobrač. Podglavar ing. Truppe je potem podal zgodovinska pregled načrta za to gorsko cesto. Na koncu svojega govora je podglavar Truppe povedal, da je bivši finančni minister dr. Kamitz leta 1958 pristal na to, da bo tudi država prispevala h gradnji te ceste, in sicer je dala 71 odstotkov za gradnjo, dežela je prispevala 17 odstotkov, 12 odstotkov pa mesto Beljak.
Skupni stroški za gradnjo gorske ceste na Dobrač so znašali 70 milijonov šilingov. Podglavar ing. Truppe se je še zahvalil merodajnim uradnikom finančnega in trgovinskega ministrstva, kakor tudi deželnemu igradbenemu ravnateljstvu, ki so si pridobili velike zasluge pri načrtovanju in izgradnji te gorske ceste. Dalje se je zahvalil tudi vsem delavcem, nameščencem in vodjem podjetij za storjeno marljivo delo.
Pri gradnji so morali odstraniti 300.000 kubičnih metrov zemlje in skalovja, za kar iso potrebovali 135 ton razstreliva. Cesta je dolga 16,5 kilometra, največji vzpon znaša 10.8 odstotka; široka je 6 metrov in je brez hodnika ob robu ceste, ter premaga višino 1222 metrov. Cesta se lepo prilagaja okolju.
Vse za vodno instalacijo (sanitarni material) dobavlja
Bratje Rutar & Co.
Dobrla ves — Eberndorf
VILLACH - BELJAK GERBERG.6
Lastnik: HANZEJ KOVAČIČ
Naša posebna tedenska ponudba:
vršni stoli
v pisani povezavi,
stojalo belo lakirano, samo 165.- Šil.
v pisani povezavi, stojalo belo lakirano, z naslonjalom	190.- Šil.
O Lastna dostava ® Posebna izdelava v lastni delavnici
• Preskrba kreditov
Mali oglas
Ključavničarske vajence takoj sprejmem pod ugodnimi pogoji. — HANS WUNDERLE, Schlosserei, Klagenfurt - Celovec, Siebenhugelstr. 78.
Cesto sta nato blagoslovila prezvišeni škof dr. Jožef Kostner, za protestante pa isuiperintendent Glavvisohnig. Kot gospodar je pozdravil beljaški župan Gottfried Tim-merer navzoče goste in je v svojem govoru poudaril važnost gorske ceste za dravsko mesto Beljak.
V svojem slavnostnem govoru je povedal zvezni predsednik Franz Jonas: ..Otvoritev gorske ceste na Dobrač ni pomembna samo za zvezno deželo, v kateri se nahaja gorska cesta, marveč je izreden dogodek za celo Avstrijo. Približati naravne lepote avstrijske alpske pokrajine ljudstvu, to je bila naloga, katero so sd razdelili tukaj na najbolj zunanjem izteku Ziljskih Alp: Zveza, dežela Koroška in mesto Beljak.
Tukaj je bilo Izgotovljeno' veliko delo trajne vrednosti v sporazumu ljudskih zastopnikov, tehnikov zveze, dežele 'in mesta ter s pridnostjo in sposobnostjo naših uradnikov, tehnikov in delavcev. Korošci, posebno še Beljačani so morali 'čakati dolgo, da so končno dobili svojo gorsko cesto na Dobrač Z nejevoljo so se tešila z ljudskim izrekom, da je za dobro stvar potreben čas. Toda sedaj je delo dobro uspelo. Beljak, Koroška in Avstrija so s pridobitvijo gorske ceste na Dobrač postali bogatejši, za obiskovalce od blizu in daleč še privlačnejši.
Zahvaljujem se vsem možem, ki so pripomogli do te krasne gorske ceste na Dobrač in na katero smo lahko vsi ponosni.
Koroška se bori za pojačitev svojega gospodarstva in s tem za sigurno življenje in .srečno domovino. Z izgraditvijo te gorske ceste smo napravili zopet velik korak na-
„Borovlje, razvijajoče se mesto, postajajo nakupno središče Roža, kajti Kometterjevi so svojo trgovino modernizirali in povečali” — tako nekako so se glasili lepaki, ki smo jih videli po vsem Rožu.
Ko so bili v ponedeljek, 12. julija, novi 400 m2 veliki prodajni prostori odprti, so napeto čakajoči kupci in obiskovalci lahko ugotovili, da so njihova pričakovanja daleč presežena. Drugače si ni moč razlagati, da so jih na dan otvoritve našteli več kot 1500.
V njenih prizadevanjih je trgovino KOMETTER godilo prepričanje, da bo v bodočnosti lahko uspešno delovala le velikoprostorna prodajalna, kakršne drugod po svetu imenujejo ^supermarket”. Saj je samo z racionalizacijo in najbolj širokogrudnim nakupom mogoče nuditi kupcu največjo protivrednost za njegov težko prisluženi šiling.
Poleg posebnih uslug glede na ceno in kakovost blaga pa kupec od svoje trgovine tudi pričakuje, da mu more nuditi vse vsakdanje potrebščine, celo tja do mleka. Vsak želi kupiti „vse pod eno streho”. Trgovina Kometter se že dolga leta trudi, da bi tej upravičeni zahtevi kupcev ustregla. S sedanjo izgradnjo prodajnih prostorov je bilo omogočeno znatno povečanje izbire zlasti pri gospodinjskih potrebščinah, kozmetičnih predmetih in otroških igračah. Vse te stvari dobiti po cenah, kakršne običajno lahko nudi le veleblagovnica — za to je v Borovljah obstajala dejanska potreba.
prej,“ je zaključil svoj govor zvezna predsednik Franc Jonas.
Nato je povzel besedo deželni glavar Hans Sima, ki je dejal, da je kot govornik Koroške dolžan povedati, in sicer s poudarkom na življenjska vprašanja in probleme naše dežele ter smatra za samoumevno dolžnost staviti vse svoje sile za naše sposobno, svobodoljubno in napredno ljudstvo.
Deželni glavar je v nadaljevanju govora dejal: „Danes hočem izreči vsem pomočnikom zahvalo: republiki Avstriji, posebno pa še zveznemu finančnemu ministru dr. Schmitzu in njegovim predhodnikom za razumevanje, dalje vsem organizacijam koroške dežele za storjeno delo, mere-dajnim krogom mesta Beljaka, predvsem županu jGottfriedu Timmererju za krepko sodelo-vanje.“
i Po slavnostnih govorih je zvezni predsednik Franc Jonas prerezal trak in visoki gostje iso se potem odpeljali po gorski cesti na Dobrač. S Konjske trate, kjer je končna točka te 16,5 kilometra dolge ceste so lahko visoki gostje uživali pri razgledu na koroško deželo. Posebno zvezni predsednik je bi navdušen nad tako krasnim razgledom.
Svečani akt ob vznožju Dobrača je polepšala z glasbenimi vložki beljaška železničarska godba na pihala, medtem ko je na Konjaki trati skrbela za dobro razpoloženje bleiberška godba na pihala v narodnih nošah. Navzoča je bila tudi gorska reševalna odprava, ki je s svojo reševalno opremo svarila, da gore niso samo lepe.
Zaključek obiska zveznega predsednika na Koroškem je bil sprejem v beijaškem Park hotelu, kjer ga je pozdravila velika množica ljudi in mu priredila prisrčne ovacije. Ponoči se je zvezni predsednik odpeljal z italijanskim ekspresom zopet na Dunaj.
Končno ima kupec tudi pravico, da brez tujega vpliva primerja cene in kvaliteto tu in tam ponujene robe. To pa je mogoče samo, če je roba pregledno zvrščena in kupcu, ki naj se lahko prosto giba po vsem prodajnem prostoru, neposredno dosegljiva. Ne prigovarjanje k nakupu, marveč prijazen in strokovni nasvet je naloga sodobnega trgovca in njegovih pomočnikov-prodajalcev.
Vsem tem zahtevam, ki jilh ima današnji potrošnik do svoje trgovine in ki jih tudi mora imeti, če hoče zares ugodno nakupovati, trgovina KOMETTER vzorno zadošča. Načrte za opremo in organizacijo novo izgrajenih prostorov je izdelala najbolj pomembna nakupna zveza Evrope „ K a u f -ring Dusseldorf — Wien”, katere član je tvrdka KOMETTER že dolga leta. Tesno sodelovanje s to zvezo je tudi vzrok dejstvu, da so postale Kometterjeve „posebne ponudbe” že daleč preko meja našega področja pojem za zmogljivost te trgovske hiše. Sodelovanje z ostalimi članicami omenjene zveze pa omogoča trgovini KOMETTER nakup njenega blaga v tu- in inozemstvu prav tam, kjer jo ponujajo po najbolj ugodnih česa h.
Da so kupci že davno spoznali in da tudi cenijo prednosti, ki jim jih nudi KOMETTER, dokazujejo stalno naraščajoči promet, postopno povečava-nje ter neprestani napredek v razvoju te trgovine. Prepričani smo, da je sedanja izgradnja prodajnih prostorov le mejnik na razvojni poti, nikakor pa ne končni cilj trgovine KOMETTER.
Puch-, Sissy-, Ponny- in Mobylette-mopede motoma vozila, ženska, moška in mladinska športna kolesa v veliki izbiri — po najnižjih cenah — naročite pri domači tvrdki
Johan Lomšek
TIHOJA, P. Dobrla ves — Eberndorf
Telefon 04237 246
Zahtevajte cenike! Ugodni plačilni pogojil
Pisarniško moč
s trgovsko izobrazbo, znanjem obeh deželnih jezikov in zmožno strojepisja, iščemo za takojšen nastop.
Plača nad
kolektivno pogodbo!
Ponudbe poslati na upravo lista pod značko „ Zanes-I j i v a
^__________________________
Velika izbita
perila in blaga
pri
£. Motim
Klagenfurt, Alter Platz 35
+
V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes ob 2. uri zjutraj v 77. letu starosti mimo v Gospodu zaspala naša ljubljena sestra
Neži Šturm
pd. Tomanova v Svinči vesi.
Drago pokojnico bomo spremili v petek, dne 23. julija, ob deveti uri iz domače hiše in jo bomo položili na domačem pokopališču pri podružni cerkvi v Št. Lovrencu k zadnjemu zemeljskemu počitku.
Blago pokojnico, ki je skozi vse svoje življenje delala za svoje drage in služila Bogu, priporočamo vsem znancem in prijateljem v pobožen spomin v molitvi.
Svinca ves, Sp. Vinare, dne 21. julija 1965.
V globoki žalosti: Andrej, Mihej, brata
Kati Polzer, roj. Šturm, sestra
in ostali sorodniki.
Kmettee,
BOROVLJE
Največja trgovina v Rožu
Ploš tednik liconika
izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 28. Telefon uprave in oglasnega oddelka 26-69. — Telefon uredništva: 43-58. — Naročnina znaša mesečno 7,— šil., letno 80.— šil. Za Italijo 2800.— Ur, za Nemčijo 20.— DM, za Francijo 22.— ffr., za Belgijo 250.— bfr., za Švico 20.— šfr., za Anglijo 2.— L šterL, za U. S. A. in ostale države 6.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.