/ Letna naročnina znaša 40 Din. Uredništvo in nprava v Ljubljani, Gledališka ul. 8/1. Račun pri Poštni hranilnici štev. 16.160. Rokopisov ne vračamo! Telefon štev. 21-09. V Ljubljani, dne IS. aprila 1933. Stev. 15 — Leto II. IZHAJA VSAKO SOBOTO Vstajenje Velikonočno jagnje Mislili smo, da bo vsa Evropa po veliki Golgati svetovne vojne začela novo življenje, kakor po odrešenju, da se bo začela nova družba, nova svoboda... Toda prešlo je že 14 velikih noči in uboga Evropa ne pride iz svojih starih grehov. Zaman vsako leto listi pišejo o vstajenju, odrešenju in novem življenju. Ona strast, ki ne da narodom, da bi krenili na novo Pot, v novo življenje, — je egoizem. Kakor je egoizem uničeval židovsko ljudstvo in ga je Kristus hotel osvoboditi baš od Pistnarjev, farizejev in oderuhov, ki so izgnali ljudstvo, tako je tudi v sodobni Evropi. Evropa ni mogla biti odrešena, fliti s trpljenjem svetovne vojne, ker je Preko vojne nesla s seboj egoizem in to ^oizem v povečani meri. Nekateri so mislili, da se egoizem kaže že v zasebni last-Qini, zato je ruska revolucija uničila za-SGbno last. Toda mi vidimo, da je vzra-stel egoizem tudi med onimi, ki so ga na Ja način uničevali in kaj je danes vsa boljševiška strahovlada — če ne egoizem. Zato ne vidimo rešitve ne na tej ne na °ni strani, Evropa je prav tako bolna od Egoizma kakor komunistična Rusija... Ali je porast človeštva pospešil tudi ta ego-!zem? Ali boj za kruh, ali borba za obstanek? Mi vidimo, da mora danes država Posegati v družbo, da varuje slabe pred toogotci, da ščiti množice pred egoizmom Posameznikov. Dočim je prej država skrbela le za javno varnost — in je bil to gotovo prvi namen njenega postanka — je naloga moderne države, da varuje državljane pred egoizmom mogočnikov. Dokler bo vladal egoizem brez ljubezni, ki uničuje milijone bednih, ne moremo govoriti o vstajenju človeštva... Pa saj je vsa naša borba namenjena proti temu zlu, vsi želimo, da bi ustvarili božje kraljestvo na zemlji. Sto in sto ustanov se bori za pravice ponižanih in razžaljenih, vsi želimo enakopravnosti, splošnega blagostanja, dela in kruha za vse. Pa kako da tako brez uspeha... Saj se trudijo države in vse svetovne organizacije, da bi rešile človeštvo ... Nasveti in načrti pa so različni ... Poglejmo v Nemčijo. Nemčija vstaja. Nemčija bo imela letos veselo Veliko noč. Ona, ki je bila za svoje grehe po pravici ponižana — vstaja. In v kakšnem znamenju? Narodnost in socializem sta tisti dve sili, ki jo dvigata iz groba. Da, evropski človek še ni vstal. Še ga tišči peza egoizma. Tudi država ga ne bo dvignila, ker se bo branil v svojem egoizmu. Vstal bo šele takrat, ko bo vstal iz lastne moči, ko bo sam spoznal, da je sreča življenja v sreči vseh. Dokler gradimo srečo na podlagi egeizuia in na račun drugih, je to prazna sreča — odrešenje nas vseh je v novem življenju, ki mu dajeta smer nacionalizem in socializem, narodna država in v nji družba, urejena tako kot to zahteva evangelij ljubezni, bratstva, človekoljubja. J. B. Načrt za nemSko kulturno propagando v tujini >Berliner Tageblatt« je prinesel glavne misli obširne razprav© generalnega sekretarja Nemške akademije v Monakovem dr. Thiarfelderja, ki nam predočuje načrt za propagando nemške kulture v nenemških deže-*ah- Ves ta načrt bi mogli strniti v sledeče točke: 1. Ustanavljanje in vzdrževanje šol z nemškim učnim jezikom v tujini. 2. Ustanavljanje stolic za lektorje nemščine m profesorje germanistike na tujih uni- VcrZfljl. 3. Vzdrževanje nemških jezikovnih tečajev Po mestih, kjer ni nemških šol. 4. Podpora za nemški pouk na nenemških zavodih. ,5. Oskrbovanje raznih zavodov v drugih ‘'teželah z nemškimi knjigami in knjižnicami. 6. Ustanavljanje nemških knjigaren po ^ mestih, kamor sega nemška kultura. 7. Razšir jevanje nemških časopisov po dru-deželah. 8. Propagiranje nemških zvočnih filmov, ®ei*»Ških opernih in operetnih dol in gramo-®n8kih plošč. Stalen spored nemških preda-J**!. glasbenih reprodukcij in podobnih pro-PaSandnih točk v radiju, ki je namenjen ino- ,eDruštvu na-^ prj mednarodnih kongresih, konle-r<®cah ^ sestankih. nr Sprejemanje inozemskih študentov in p °'esorjev na nemških visokih šolah. to U. Oskrbovanje sredstev in učnih pripo-j-| “°v za pouk nemškega jezika v tujih de-> aa. Uvede naj se angleščina kot prvi ob-eznj tuji jeaik v vseh nemških šolah. Sistematično naj se zatira esperanto in drugi umetni jeziki po vsej Nemčiji, da se tem več pozornost* posveti živim tujim jezikom. Stal-n* tečaji nemškega jezika v nemškem radiju, tttc 86 tU^°e’m omogoči učenje nemškega je- 12. Goje naj se posebno slovanski jeziki na ®»niških nižjih in visju, šolah. 13. Odlikovanje inozemoev, ki so si pridobili zaslug za širjenje nemškega jezika. 14. Siriti znanje o Nemčiji in Nemcih z Vsemi mogočimi sredstvi med drugimi na- bodi in narobe. 15. Ustanovč naj se štipendije za tujce na r®»»Ških visokih šolah, istotako za Nemce na ^ozemskih univerzah. * . 16. Zamenjavanje nemških študentov in j*ske mladine. Izmenjavanje srednješolskih Resorjev in učiteljev nižjih šol. l 17. Omogočajo naj se tujcem študijska po- po Nemčiji in Nemcem po tujih de- ta Ustanovč naj se znanstveni zavodi, kjer iHj^do družili Nemci in dnozemci pri pre-B^iju svetovnih gospodarskih in drugih razmer. Mednarodni znanstveni in umetniški kongresi v Nemčiji naj se kolikor mogoče pospešujejo. Podpirajo naj se povsod književne, umetnostne in kulturne razstave. Sistematično delo na polju prevodne književnosti; skrbi naj se za kar najcenejše prevode važnih del iz tujih jezikov v nemščino in važnih leposlovnih on znanstvenih nemških del v tuje jezike. 19. Sprejemanje inozemskih volonterjev v nemške zavodie; vzgajanje nemških gospodarskih zastopnikov za službo v tujih deželah. 20. Stalen pregled in nadzoi stvo o uspehih in neuspehih propagande, da se takoj ugoto-ve vzroki teh uspehov ali neuspehov In se ev. slaba sredstva nadomeste z boljšimi. /To je torej načrt v glavnih potezah. Važen dovolj, da si ga tudi mi* ogledamo. Za njim se skriva nemška kulturna ofenziva, ki naj opravi svoje delo, preden bo evropska konstelacija dovoljevala, da se začne s politično ofenzivo. Pred vsem je ta načrt namenjen onim pokrajinam, ki so jih Nemci od nekdaj smatrali za svoj »Kulturgebiet«. Kot je znano, prištevajo v to področje celo Slovenijo in Hrvatsko — pa tudi ves Balkan tja do Carigrada. Saj vodi tod skozi pot v Bagdad. Zali-bog, moramo priznati, da smo se znali vsi skupaj doslej še malo osamosvojiti i i tega nemškega kulturnega področja. 0 tem pričajo naše knjigarne, knjižmice, znanstveni zavodi, kino, radio, kavarne z nemškimi listi in revijami, šole... Ogromno skupnega dela je potreba med slovanskimi in drugimi narodi, ki so bili doslej odjemalci nemške kulture, da razvijejo svojo kulturno aktivnost in jo organizirajo tako, da bo nemška kulturna propaganda čim bolj onemogočena. Nomčija se dobro zaveda svoje centralne lege v srcu Evrope, ves njen severni in vzhodni del meji na same manjše narode, ki so živeli že od davnih časov deloma v kulturni deloma tudi v politični odvisnosti od Nemčije... To bo tudi poslej teritorij nemške propagande. Posebno vzhodna stran in Balkan. Vse tja do ruske meje so same >male države«, ki so že stoletja Sprejemale nemško kulturo. Po vojni je nastal tnal odpor proti tej Nemčiji, ki je pokazala baš po teh pokrajinah svoje barbarstvo... A narodi hitro pozabljajo. Nemčija prihaja zopet med nje. In ti narodi sprejemajo njeno kulturo, ki je zelo po ceni... Le poglejte najnovejSe nemške izdaje knjig. Da o drugem niti ne govorimo! In nemški film. Nemščino razumejo vsi, celo tisti, ki se je niso učili. Če bi jim dAli film v francoščini ali angleščini ali v kateremkoli slovanskem jeziku, — bi protestirali in rekli, da ne razumejo. To dela navada. Lahko si Nemci domišljajo, da so »Herrenvolk«, če vidijo, kako sužnji »prejemajo njih kul tune darove!... U >Signori! Mi ga bomo sdaj ta Mala ovsa, ki ga nam smiraj kali voda, šert-voval našemu bogu: rimskemu paksu.« »O prekleta kutič!...« }• Mi in drugi Ob smrti mariborskega knezoškofa smo ge nehote spomnili na dogodke pred desetimi leti. Tržaški škof je moral zapustiti svoje mesto im oditi... Zgodovina katoliške cerkve pozna malo slučajev, da bi škof zaradi narodnosti moral zapustiti svojo čredo. Posebno v današnjih urejenih razmerah je to skoraj nemogoča stvar: saj zna sveta stolica vedno tako uveljaviti svojo voljo... Tu pa je ni mogla... ali je ni hotela?... Pa se bo reklo: to so bile izjemne razmere. Izprememba državnih mej... Nov režim... Škof je bil Slovenec... Da, to je to — škof je bil Slovenec... Nič ni pomagalo, da je ta škof govoril pravilno najlepšo italijanščino, da je oficijelno, — da ne bi bil kdo hijeni — govoril klasično lepo iatinš&no, da torej nikjer in nikdar ni oblastnike in vernike drugega jezika nadlegoval s slovenščino, dasi je bil velik del njegove škofije hrvatsko-slovenski. Nič ni pomagalo njegovo alt rajno taktno vedenje — ne vsa njegova umska izobrazba — bil je slovenskega rodu in iti je moral. Cerkev ni bila zmožna, da bi ga podpirala. Zdaj pa pomislimo, koliko škofov tuje narodnosti, ki niso nikoli znali našega jezika, je že sedelo na škofovskih stolicah onih pokrajin, kjer prebivajo Sloveni, Ali se je kdaj kdo v Rimu ali kje drugod razburjal, če celovški škof, ki je rojen Nemec, ne zna besedice slovenski?... In tudi če bi se razburjal, ne mislite, da bi za to v Rimu sklenili njegovo premestitev. Kaj še! Saj je celo za Sedejem prišel v Gorico Sirotti. Kaka žalitev za naš verni narod! In kdo se zmeni za to? Kajti Slovenci in Slovani smo v Vatikanu vedno narod druge vrste, katerega želj ni potreba vpoštevati. Čemu? Saj ravno mali slovanski narodi kažejo vkljub vsem batinam najzvestejšo udanost. Stoletja so se pasli na stolicah teh narodov tuji cerkveni magnati. Skoraj zadušila bi jih bila navlaka tuje oeikve. Le poglejmo pri nas gospodarstvo brižinskih škofov, saleburških nadškofov in oglejskih patriarhov, ali na Hrvatsk^m, v Dalmaciji in drugod gospodarjenje benečanskih cerkvenih znamendtnikov in madžarskih grofov, istotako je bilo v Slovakiji, na Češkem in drugod. Do zadnjega časa skoraj na nobeni stolici ni bilo domačinov — razven častnih izjem — prednost so imeli tujci, večinoma s plemiškimi naslovi, ki se niso niti potrudili, da bi se naučili jezika svoje črede. In Slovani so vse potrpeli, so mislili, da mora biti tako. In v Vatikanu so se na vse prej ozirali, ko na kake želje naroda. Pa saj narod niti nikakih želj ni imel razven: služiti Rimu. 0 Slavi, o sclavi! Italijani pa niti v novoosvojeni pokrajini niso pustih slovenskega škofa vkljub temu, da je popolnoma ob-vladal italijanščino. In cerkev, ki pravi, da je vesoljna, ne narodna, da torej ne gleda na pokoljenje, ker smo vsi katoliki — ta cerkev je — kapitulirala. Kapitulirala je, ker je šlo za Slovana. Ko bi šlo za Italijana ali kak gospodujoči narod, bi že znala uvel ja- ■ viti svojo autoriteto. Ne obnavljala bi v teh dneh teh žalostnih spominov, ko bi ne bili tako — poučni za nas. Le žal, da se ničesar ne naučimo iz njih. Ni dvoma, da je rimska cerkev italijanska... Njeno delo na Goriškem bi moralo izzvali odpor tudi v naših duhovniških krogih... A ti krogi so pač zmožni nastopati proti naši — in svoji! — državi, niso pa zmožni odpora tam, kjer se v imenu vere godi največja krivica. V Rimu vse to dobro vedo, zato je tako. Poglejmo na primer v Nemčijo. Nemški škofje so celo izobčili iz cerkve Hitlerja, ker se jim je zdel — protidržaven. Kakor hitro je. zavladal Hitler in so videli, da je to v korist Nemčiji — so se mu škofje takoj pridružili Tako je drugod. Prvo je domača država, potem vse drugo: tako je v Italiji,' v Nemčiji in povsod in duhovščini se to zdi naravno. Vendar ne pojde proti svoji državi! Tudi če pride v konflikt — s cerkvijo! Pri nas pa je ravno narobe. Ravno s tem kažemo še vedno svojo irobsko naturo. Povsod priznavamo, da smo narod druge vrste, udano služimo tuji gospodi, nosimo dragocene darove — in ponižno sprejemamo brce, ki jih nam dajejo kot milostni vladarji nad nami. Ta naša ponižna natura — v našem jeziku imamo še (poseben izraz: pohlevnost, kar mislimo, da prihaja od besede hlev — se pokaže ravno pri takih prilikah, ko smo pripravljeni služiti tuji gospodi in'pri tem z nekakim omalovaževanjem zatajimo svojo narodnost. Le poglejmo n. pr. nemške so-... dalne demokrate! Kaj je njim II. intemacio- : nala, če je hitlerizem — rešitev za Nemčija Nemčija je tudi njim glavna stvar, saj vedo, da je blagor Nemčije njih blagor. Žato so pokazali proti Hitlerju le malo pasivnega odpora, čemu bi se upirali, če je pohod liar. socializma Nemčiji v korist. Saj je bil tudi njih socializem vedno — nemško naroden* internacionalen je bil le za druge narode, >' pr. za tiste lahkoverne Slovane, ki tako sveto .. spoštujejo vse, kar je tujega... Tako < vidimo povsod, da so si vsi narodi sami, sebi naj-,.. bližji, da mislijo pred vsem nase, p« naj tjo. v cerkvi, v socialnih združenjih ali fcjerkpM. Tako oni in tako mi! Javna vprašanja 1. Ali je res, da so male hišne tablice, ki so jih lastniki hiš po deželi v Dravski banovini morali nabaviti, stale po Din 30*—, nabavna cena v Westnovi tovarni v Celju je bila Din 6*—, produkcijska pa Din 1*75? 2. Ali je res, da je revizija uprave pokojninskega zavoda ie končana in zakaj se ne objavi uspeh te revizije? Kajti javnost je upravičena zahtevati objavo, saj vzdržujejo '— dnevno, v III. kategoriji Din 30-— dnevno, v IV. kategoriji Din 20-— dnevno (mladoletni). Leta 1913. in 1914. je znašala povprečna mezda pri TPD 3-31 avstr, krone. PRODUKCIJSKI STROŠKI TPD je računala v letu 1924 za eno tono premoga sledeče produkcijske stroške: Delavske mezde Din 117-—, materijalme izdatke Din 72-—, razne druge izdatke Din 28'—, skupaj Din 217-—. Od 1. 1924 pa so delavske mezde zelo padle, zlasti ker so 1. aprila 1926 bile ukinjene vse osebne draginjske doklade, družin-ake doklade in nabavni prispevek. Razstre-Ijivo se od 1. aprila 1926 delavcem računa tri četrtine vrednosti polne cene. Akordne postavke pa so se zvišale za 20 %, da se tako izrabi vsa delavna moč rudarja. Brez dvoma je, da znašajo produkcijski stroški za eno tono premoga v rudnikih TPD danes globoko pod Din 200-— in so torej dobički družbe velikanski. LETNE BILANCE T. P. D. Na razpolago imamo uradno bilanco za leto 1924. in 1925. Po teh bilancah je izkazala družba za leto 1924 čistega dobička dinarjev 31,530.792-13, a za leto 1925 Din 38,289.03049 Iz bilance se na prvi pogled bere, da so v nji skrite sto milijonske latentne rezerve. Tako izkazuje bilanca za leto 1925 na aktivni strani sledeče smešno nizke ocene: Montanska .posest Din 968.345-91, posest zemljišč in gozdov Din 270.744'82, visoke zgradbe dinarjev 9,295.53r45, strojne naprave Din 286.164-85, rudniške naprave Din 2,672.942‘64, industrije (cementarna, steklarna, žaga) Din 65.240-30, inventar Diin 21.824-50. Za vsakega poznavalca obratov TPD je na prvi pogled jasno, da je že v navedenih številkah skrita latentna rezerva do sto milijonov dinarjev. Družba je v javnosti ponovno tožila, kako zelo jo obremenjujejo davki dn izdatki za socialno skrbstvo. Za 1. 1925 izkazuje njena bilanca na vseh davščinah Din 37,560.566-84, a na izdatkih za so«ialno skrbstvo dinarjev 11,196.814-53. Zadnji izdatek je bil namenjen za približno 9000 delavcev in uslužbencev. Ako se primerja ta vsota s tantijemami v znesku Din 5,209.378-73, potein se pokaže, da je zelo nizka. Danes je TPD bolj trdno v rokah ino-zemcev, kakor je bila pred »nacionalizacijo«. To dokazuje že sestava njenega upravnega sveta, ki šteje 20 oseb. Od teh je 11 Nemoev, od teh 10 inozemcev, 6 Francozov in 3 Slovenci. Centralno ravnateljstvo jo sestavljeno iz treh ravnateljev, ki so vsi Nemci. V sedanji sestavi je TPD za državo element socialnega nereda in nacionalne opas-nosti. Treba je, da državna oblast s svojo veliko avtoriteto pazi na to družbo. Pravna sredstva so ji na razpolago. Hočemo ljudi neupognienih hrbtenici Opazovanja in misli 'Ko nam je bila s prevratom podarjena svoboda v lastni državi in smo nepričakovano postali del državnega naroda, smo stali pred zrelostno skušnjo, s katero bi morali pokazati, če smo sploh zreli za svobodo in samostojno upravljanje svojih lastnih zadev. Izpita sicer nismo prestali, kljub izkazani svoji nezrelosti smo pa upravljali to državo, ki nosi še danes na svojih me^ah in v svoji notranjosti sledove naše otroško-naivne državljanske in državniške umetnosti. Predvsem smo dokazali, da sploh ne pojmujemo, kaj je ozir. mora biti zavednim državljanom lastna država. Te svoje države nismo smatrali kot skupen dom, kateremu je treba posvetiti vse svoje telesne in duševne sile, v katerega je treba investirati celotni moralni in materialni kapital in se mu ne sme odvzemati ničesar, kar bi škodovalo njegovi trdnosti dn njegovemu razvoju — smatrali smo kot tuj objekt, katerega je treba do skrajnosti izrabljati dn se mu daje čim manj in tudi to le netradovoljno in s sovraštvom. Komaj je nastala država, že so se javljali drug za drugim, ne morda s prošnjami, marveč z zahtevami. Vsak je imel največ zaslug za to državo, vsak je hotel imeti plačilo za ono, kar je doprinesel, če ne v resnici, pa vsaj z jezikom za to državo. Kdor ni takoj dobil tega, kar je zahteval, ta je zgubil interes na tej državi in postal oboževalec starih, boljših časov. To se je kazalo na vseh poljih, narod kot tak je odklanjal vsako žrtev zlasti n. pr. na kulturnem polju, češ: saj imamo državo, ta naj plača. Režimi bivših političnih partij so ustrezali tem pretiranim zahtevam, ustvarjala so se korita, budžet je naraščal, država pa je propadala. In gorje vsakemu, ki je pozival k treznosti. Smejali so se mu in srečen je bil, če ga niso proglasili za norca. Posledica vsega je hipertrofija posameznih neproduktivnih postavk našega proračuna, ki izkazuje zlasti na personalnih, izdatkih tako visok odstotek, da bo treba čimprej nujne, čeprav boleče operacije. Glede našega šolstva je že prosvetni minister dr. Stankovič v svojem proračunskem poročilu podal nekaj misli, ki so bile vsaj pri nas izrečene prvič s takega mesta in ob taki priliki. Nismo še kompakten narod, prepojen s čutom in zavestjo popolne skupnosti in udanosti državi. Cilj šolske vzgoje mora biti vcepljanje samozavesti, borbenosti in na-cialnega ponosa oni naši mladini, ki naj dorasle .pod svobodnim soflneem in dozorela prevzame 'vodstvo naroda in države. Vzgoja naše mladine mora biti vsled tega krepka in smotrena ter ne sme slediti slepo raznim pedagoškim izumom. Učiteljstvo je treba prisiliti, da vzgaja našo mladino kot zavedne, borbene državljane, ki bodo v resnici Jugoslovani, ne pa plemensko ali mednarodno n. pr. panevropsko orijentirani zmedenci. Proti zidu besnega sovraštva, ki nas obdaja z vseh strani pod krinko italijanskega, nemškega, madžarskega, bolgarskega šovinizma, ne moremo postaviti zbeganih mladičev, ki bodo pridigali tem našim prijateljem o Panevropi, združenih državah vsega sveta ali drugih podobnih fantazijah. Proti tem zidu moramo postaviiti zid nacionalno zavednih, borbenih in požrtvovalnih mož, ki sicer ne bodo iskali nepotrebnih konfliktov, pa bodo znali braniti ugled in čast svoje države ter njene življenjske interes©. To ni zadeva učiteljstva in njegovih stanovskih organizacij, to je zadeva vsega naroda in vse države, vsi brez izjeme moramo posvečati vzgoji naše mladine največjo pažnjo, vsi moramo skrbeti, da se odstranijo iz te vzgoje vse metode, ki ne služijo temu cilju. Mi smo narod, ki šele nastaja, naša država se šele gradi in konsolidira, zato proč z vsako sentimentalnostjo in mehkuž-inostjo. Naša mladina mora dobiti moško in krepko, v resnici državljan&ko-jugoslovansko vzgojo! Slovenskim trgovcem v pomislek in ravnanje Dogodki zadnjih dni v Nemčiji nam morajo iv^nčno oupreii oči. Kot zavedni Slovenci m prepričani Jugoslovani moramo začeti, za-sieuovati aelovanje gotovih nemških industrialcev in veletrgovcev v Dravski banovini. V Celju izhaja časopis »Deutsche Zeitung«. Clauek tega časopisa z dne 19. marca pove veliko. Deuovanje gotovih nemških magnatov nam je pa itak dovolj znano. Naša sveta dolžnost ±e, da začnemo že vendar enkrat izvajati politiko čiščenja tudi v trgovskih vrstah. \ sak industrijec in trgovec tuje narodnosti se mora zaveaati, da je kruh Jugoslovanov. Ako je tem ljudem še kaj na tem, da ostanejo pri nas, morajo postati zares dobri jugoslovanski državljani in se morajo pred vsem naučiti našega jezika. Ali ni sramota in škandal za nas, da imajo gotovo firme v svojih obratih po večin/i nemški, ali vsaj nem-škutanski živelj, uraduje in govori se pri teh firmah samo nemško. Ali ni to naša sramota, da moramo s temi ljudmi v njihovih obratih govoriti nemško? Kapital je baje mednaroden. 2e ves čas dela ameriški kapital pri nas v tean smislu, da ima pri podjetjih v našd državi tudi naše ljudi in vodi pisarne ter dopisovanje v našem jeziku. Poglejte naše domače nemške firme in tovarne? Kje na svetu bi bilo kaj sličnega mogoče? Ali nas ne uči ravno Nemčija, kako se mora postopati s tujci. Ali smo mi zares Tojeni za večne hlapce in sužnje?! Ravno mi trgovci imamo moč, da pokažemo tem nadutim ljudem, da morajo — pa takoj — začeti čisto drugače postopati, ako hočejo še naprej jesta naš lepi beli kruh. Ali vam je znano, kaj so na&i izseljenci v Nemčiji? Sami navadni ročni delavci, pa še kot taki morajo biti Nemci, ako hočejo še naprej prodajati svojo kri in telo za borni črni kruh. Nemca kot ročnega delavca pri nas težko najdete, kajti Nemci so pri nas vse kaj drugega. Kdo je ravnatelj, o bratov od ja itd. v vseh večjih obratih kakor Nemec. Ni dovolj tem gospodom, da imajo smetano oni in, da postopajo z našimi delavci po njih mmli volji, pač se najdejo med njimi taki, ki izrabljajo državo, po vrhu tega pa še rujejo proti njej. Mi pa redimo te nam sovražne ljudi kot čebele svoje matice oz. trote. Začnimo z geslom: Svoji k svojim! Mi ne smemo čakati, da nam država sama vse uredi, mi ji pa še težkoče delamo z našim nezavednim ponašanjem. Ali ni žalostno, da je severni del naše Dravske banovine še vedno po večini od nam sovražno razpoloženih Nemcev in nemčurjev gospodarsko zasužnjen in zasramovan. Ali ni žalostno, da gotovi nem-čurji, ki se še vedno izdajejo za Nemoe, pošiljajo svoje otroke v Nemčijo ali Avstrijo v šole. Leto 1908 nas je vzdignilo iz žalostne letargije. Ali ste opazili, kako so gotovi ger-mani takrat začeli lepo slovensko govoriti in pisati, kar na enkrat so se izdajali oemki tudi v slovenščini- Sedaj po tolikih letih in po osvoboditvi pa naj postanemo zopet oni stari grešniki in oboževalci nadutih genmanov. Odgovorimo očetom časopisa Deutsche Zeitung v Celju, da smo članek z dne 19. marca dobro razumeli, posebno dobro pa smo razumeli Adolfa Hitlerja. Povejmo njemu in njegovim janičarjem v Sloveniji, da hočemo ostati Slovenci na naši zemlji absolutni gospodarji, in da ne trpimo nobenih groženj, še manj pa delovanja izvestnlh janičarjev pri nas. Kdor je proti naši državi naj jo zapusti. Ako se Čuti Nemca — naj gre v Nemčijo. Našo trgovino in industrijo pa moramo in hočemo sami in samo mi voditi. Naša trgovina in industrija mora biti vsenarodna in ne tuja. Poglejmo okoli nas in spametujmo se! Ura bije že 11. uro. Pozovi-mo naše organizacije, da nas pokličejo na skupno zborovanje. Ukrenimo potrebno, da ne bomo postali berači in sužnji na lastni zemlji. Kupujmo blago od domačih in nam prijaznih slovanskih podjetij. Trgovec z Dolenjske. V bližajoči se sezoni no smejo nastopati v naših zdraviliščih in zabaviščih inozemski jazz-orkestri. Vsak tak nastop bomo znali preprečiti. POHOD živi samo o«fl naročnine! Ste«. 25. *POHOD€ Stran 3. Z obhodov Jesenice TEŽKA SOCIALNA KRIVICA Zamislite si vdovo tovarniškega delavca, ki mora preživljati družino treh ali štirih elanov z mesečna pokojnino — recimo do 500 Din. Vdova je brez prostega stanovanja, brez kuriva, brez vrta, brez te ali one nagrade, brez ene ali druge človeške bonitete — brez vsega — recimo golih 500 Din. (To j6 že skoraj visoka pokojnina.) — Dva ali trije otroci, živi in zdravi, tako zdravi, da bi z lahkoto zajedli vseh 500 Din. Kako naj ta vdova gospodinji, da se prerije skozi 30 dni, da preživi lačne želodčke in zamaši kljune tej ubogi, sestradani otročadi. — To je problem, ki bi ga lahko dali, kot uganko in zanko kaki moderni reviji, namesto skrižalke ali sličnega. In ta problem naj bi reševal človek, ki ima mesečno recimo Din 500 X 3 ali Din W0X6, ali Din 500X8 itd. Pomislite ljudje božji: Ta človek in ona vdova. Koliko let bi morala dobivati vdova Pokojnino Din 500, da doseže eno mesečno plačo - t6ga či0Veka? Kako naj mi vse to razumemo v da-aSnJi, težki življenski godlji. — Ali so nam . resnici živci popustili, da ni več v nas o^Pora in sile, da bi tako socialno krivico rušili in pobili s korobačem? Ali smo vsi e tako zamreženi, da se ne moremo več ga-j1 in, da je nam vsem, z našo krvjo, za-j" 3aQa smrt? Ali smo mi res samo igračke rezvestnega početja — današnjega časa? ©mo vgaj minimalne človeške pravice, pra-lCe> ki gredo vsakemu poštenemu človeku. Kje so vsi tisti gospodje? Kje so mnoge v0,Jnbe? Kje so dejanja? Ali mora samo par želodcev požreti vse, na račun sestradanih 11 revnih? Na stotine jih tava okrog v po-uianjkanju in bedil — A na stotine jih je, se jim cedi preobilje od tolste in zalite brade po bobnastem trebuhu. Bič v roko in udarite tam, kjer je gnoj in smrad, tam, kjer so zavaljeni požeruhi in Krvosesni vampirji. Videl sem oni dan delavske vpokojence Pred mestnim županstvom. Vsak zase skrivljena, izsesana, izmozgana in izrabljena človeška figura. Par desetletij so delali in garali kot črne živine ter pitali nenasitnega zmaja s svojimi žulji. — In ti del. vpoko-jenci morajo danes beračiti in prositi od Poncija do Pilata za svoje pravice. Toda vsak si umije roke in zopet morda obljube. Tako je, kakor da se je tudi hlapec Jernej naveličal iskati pravice po svetu in, da se je vle-gel v duplino h kralju Matjažu — kjer je ®ir in pravljična pravica. SKROMNO NAPREDOVANJE . Natihoma so prilepili skromno slovensko p ico °b *vra'tih glavne pisarne K. I. D. ovsem izgleda, da je ta skromnost priromala 1Z Celja. Pa naj bo že, kakor hoče! «aa predvsem zanima to, kdaj izgine grb 1. G., ki se še vedno blesti nad uro. Gospodje se že ne morejo odločiti. Dobro bi jjfjo, če bi se ona slovenska tablica natak-®“a na tako visoko mesto in sicer (mi milimo) tako, da bi se obračala po vetru, ker ne 40 k°ristno in dobro. Veter nikdar žepu ^oveku soparno v glavi in Trbovlie ^LIKA NOC v REVIRJIH TPD------------------- Največji in najlepši prazniki pomladi, Prazniki vstajenja in novega življenja so tu. Velika noč, ta simbol lepih dni, ki pomeni *®ago življenja nad smrtjo je tudi v revirjih TPD. Dali ta Velika noč res pomeni vse lepo in dobro, dali ona res prinaša izboljšanje in dali je ona res znanilka veselih la dela polnih dni? Drugod da, — toda v teh Rjastih kotlinah bo ona ravno vsled te svoje veličastnosti samo še težja kupa bridkosti za ^ega rudarja ter splošno za vse prebivalstvo. Težke dni preživlja to bedno ljudstvo, težke boje bije za svoj obstanek ter upa in — Riadu umira. Koliko upov je že pokopanih, toliko življenj strtih. Komu v korist? V ko-brezsrčnih tujih krvosesov, ki pijejo srežo kri našega bednega ljudstva, ki za bore Pare kupujejo mlade sile, da jim iz zemlje Kopljejo zlato za njih nenasitne bisage, ki jih kupujejo zato, da izmozgane mečejo na cesto j11 Pustijo umirati ter se naslajajo ob njih trPljenju. Po dolgi zimi, polni pomanjkanja in gladu, po veličastnih in dostojnih protestnih zborovanjih so se približali usodni in upa-polni dnevi pogajanj TPD z državo glede dobav premoga drž. železnicam. Koliko črnila *e je porabilo po naših listih glede te zadeve, toda vse to naše časopisje ni pisalo radi stvari same, ne radi bede in obupa, temveč — radi tega, ker je hotelo kovati iz nesreče ljudstva svoj političen kapital. To se vidi po tem, da je to časopisje stalno valilo v8o krivdo na državo, dočim je TPD božalo z rokavicami, menda po izreku vrana vrani °či ne izkljuje. Edino mali »Pohod«, glasilo Poštenih jugoslovanskih nacionalistov, se je Upal udariti po TPD, se je upal jasno povedati, kdo je krivec tega trpljenja, da ta krivec ni država, ampak povampirjeni čifutsko-**emški kapitalisti, ki z Dunaja po zaslugi Rotovih domačih izvrškov odločajo o usodi ‘‘•Šega naroda. Za Veliko noč evo so se naše napovedi Uresničile. 8 strahom in upom pričakovana pogajanja so končana. Končala niso tako, kot se je Pričakovalo. Kdo je kriv tega? naj upremo svoje kremplje, da dose- Vidi se, da je država povišala dobave za nekaj %, čeprav ne toliko, kot se je pričakovalo. V svojih pogojih, ki jih danes ne morejo sprejeti niti privatna podjetja, je ostala TPD neizprosna, njej ni šlo za to, da bo njeno delavstvo zaposleno, temveč zato, da čimveč pograbi zase, da s tem ne bi trpele blagajne kompanjonov Landerbanke in ostalih mednarodnih izžemalcev. In ker ni uspelo, ker ne more več komandirati kot država v državi, izvaja represalije nad onimi, ki niso niti najmanj krivi. Kljub povišanju naročil, četudi malenkostnih, noče žrtvovati ničesar ter vali vse to breme na svoje uslužbence. Žalostni bodo pirhi in darovi TPD svojim uslužbencem za Veliko noč. Poleg prejšnjih zopet novih 400 do 500 reducirancev: inženjerjev: uradnikov in rudarjev. Ali ni to zločin, ki so ga zmožni samo brezsrčni kapitalistični mogotci, ali ni to zločin, ki zahteva takojšnje obsodbe. Nikaki izgovori ne drže, tudi ne drže manjša naročila, saj vemo, da bi TPD tudi pri večjih naročilih naredila isto. Izpopolnila bi svoje obrate z novimi tehničnimi napravami in pognala delavstvo na cesto, kot ga je metala do sedaj. Toda čaša gorja in srda je polna do roba. Zato kličemo vsem merodajnim pri TPD, da se ne igrajo z usodo bednega ljudstva, če pri svojih v več deset tisočev segajočih plačah sploh vedo, kaj je beda in pomanjkanje, ker srd obupanih se ne bo dal pomiriti. Samo žal, da ne bo zadel onih, ki se nahajajo v inozemstvu. Danes se igrate z ljudstvom in državo, potem pa boste klicali na pomoč državo, da vas ščiti pred ljudmi, ki ste jih spremenili v okostnjake. Mimo tega dejstva država ne sme in ne more iti molče, temveč je čas, da z energično roko poseže vmes ter razžene bando izkoriščevalcev in hujskačev. Lastnim pa kličemo ne izkoriščajte bede ljudstva v politične namene, temveč raje pomagajte pri delu in čiščenju tega obupnega stanja, da bodo tudi ti črni trpini čimpreje dočakali dan veselja, dan radosti in dela — svojo Veliko noč. Hrastnik REDUKCIJA PAZNIKOV PRI TPD Pred štirinajstimi dnevi je bilo odpovedano s šesttedensko odpovedjo in seveda s tem reduciranih pri rudniku v Hrastniku 7 paznikov. Tudi ti so dokončali svojo karijero, izmozgani so, zato hajde na cesto. Sicer imajo vsi pravico po izteku 6 tednov, da se prijavijo k ponovnemu zdravniškemu pregledu, in če bodo spoznani za sposobne, bodo sprejeti nazaj v službo, toda z manjšimi prejemki kot do sedaj. Kdor pa bo spoznan za nesposobnega, ta bo reduciran oziroma, ako ima pravico, vpokojen. Večina od njih še nima pravice do pokojnine in bodo seveda prisiljeni, da sprejmejo isto delo samo za manjšo plaoo. Ali ni tako postopanje največja nesramnost, ki si jo dovoljuje TPD napram svojim uslužbencem. Ne gre torej za število, ampak za denar. Od teh bednih hoče TPD izsiliti nove in enake dajatve samo, da bodo morali s svojim delom povečati njen kapital. Medtem, ko se ti reveži mečejo na cesto, oziroma se jim protizakonito na izigravajoč način zmanjšuje prejemke, vidimo, da gotovim ljudem kljub temu, da niso odvisni od vsakdanjega zaslužka, ne preti nikaka redukcija. ZADEVA PODPORNEGA DRUŠTVA KEMIČNIH, IN KONZUMNEGA DRUŠTVA KEMIČNIH IN STEKLARSKIH DELAVCEV Tudi nam kemičnim delavcem, ki smo v gotovih slučajih še celo na slabšem kot rudarji, je »Pohod« s svojim možatim pisanjem zelo dobrodošel v borbi za pravice zatiranih. Kako žalostne razmere vladajo pri nas, naj pojasnijo sledeče vrstice: Leta 1903. si je delavstvo kemične tovarne ustanovilo svoje podporno društvo za slučaj onemoglosti in starosti. Po potrjenih pravilih je bilo dolžno delavstvo in podjetje prispevati v blagajno mesečne prispevke. Tako je tudi ostalo do leta 1928., ko se je vršil zadnji občni ?.bor. Predsednik je ravnatelj kemične tovarne. Kot tak ima pravico in dolžnost sklicevati vsakoletni občni zbor, pregledati račune itd. Vse do danes pa še ni bil sklican nikak občni zbor. Stare delavce se je vpokojilo, nove nastavilo kot dnevničarje, ki ne plačujejo nikakih prispevkov v podporno blagajno. Na ta način je moralo priti do tega, da je postala lansko leto avgusta meseca blagajna prazna ter so ostali vpokojenci brez vsakih sredstev za preživljanje. Sreski načelnik je sicer izdal odlok v smislu pravil, toda ravnateljstvo še do danes ni napravilo potrebnih ukrepov. Mnogo prahu je zbudil tudi zadnji »Pohodov« dopis glede prodaje moke v konzumnem društvu kem. in steklar, delavcev. Za zadevo se je zanimalo tudi sresko poglavarstvo, in izvršilo zaslišanje prizadetih. Vsi »o priznali, da se je moko res prodajalo tako kot je poročal »Pohod«, vendar s pripombo, da je isto lahko dobil vsak, kdor jo je takoj plačal. Kje naj delavec vzame denar, da si kupi celo vrečo moke, ko dostikrat nima niti za pol kile. Ali naj bo svrha delavskega konzumnega društva ta, da pomaga tistim, ki imajo dovolj ali je namenjeno množici. Tako so je dogodilo, da je dobil celo vrečo moke gostilničar in mesar po znižani ceni radi tega, ker je imel denar. Delavec, ki ga pa ni imel, si jo je lahko nabavil pozneje na kredit, seveda, ko je bila dražja. Konzumna društva menda nimajo enake vloge kot karteli, da bi služila in koristila posameznikom, temveč so osnovana zato, da služijo in koristijo celoti. Celje MANJŠINSKO GIBANJE Po Hitlerjevi zmagi v Rajhu so celjskim Nemčurjem zopet znova zrasli grebeni, posebno zato, ker jim pošilja stalno tople pozdrave potom radia in zelo hvali njihovo celjsko glasilo. In to se celjskim »nemškim« gospodom zelo dopade, da imajo tako mogočnega zaščitnika; zato si pa tudi precej dovolijo. Ali veste kako predrzni so celo postali? Kljukasti križ nosijo na svojih prsih. Našli smo pri mlajšem gospodu pravi hitlerjevski znak — kljukasti križ — na suknji, seveda skrit. In teh znakov je po vsej priliki v Celju več, vendar jih bomo kmalu poiskali (že skoraj vemo, kje naj jih iščemo) in iztrebili. Sploh se v Celju bridko občuti, da ni več naših prejšnjih policistov, zavednih Primorcev, nacionalistov. Teh so se celjski Nemčurji še nekoliko bali in so bili precej previdni, sedaj pa jim gredo njihovi nasledniki precej na roko. Enako je tudi na celjskem magistratu, ki je z malo razliko po razmerah — predvojen. Treba bi bilo železne metle in pošteno očistiti. Prejšnjo soboto je imel naš slavni celjski smučarski klub ples, na katerega je vabil z v nemškem jeziku pisanimi vabili. Veselica se je vršila v gostilni pri tkzv. »Grine Vi-sen«, ki je glavno taborišče tega smučarskega kluba. Baje je bilo na tem plesu ^Cillier Ski kluba« zelo luštno. Priporočljivo bi bilo, da bi se oblast nekoliko bolj zanimala za gibanje »nemške« narodne manj'šine in konstatirala, v kakšno smer se to gibanje širi. Zdi se nam, da je ta smer škodljiva za našo enotno jugoslovansko državo in prav tako, če ne še bolj nevarna kot punktacije. Umestno bi bilo pripomniti še tole: »nemška« narodna manjšina je v Celju kvantitativno zelo majhna, pač pa da njene vrste sestojijo iz večinoma slovenskih prodanih duš, ki pa so precej nevarne. Tega se mi dobro zavedamo in se za njihov pokret zanimamo mnogo bolj kot oblast. Ce ne dela ona svoje dolžnosti, moramo pa mi. Dovolili si pa bomo napraviti nekoč ko bo čas, tudi red. CELJSKI STUDIO Ustanovila se je bratovščina nekih pet ali šest mlajših ljudi, ki se Avstrije prav nič ne spominjajo. Ti imenujejo svoje podjetje »Celjski studio« in imajo z njim baje prav lepe namene. Tako hočejo med razvalinami celjskega starega gradu zaigrati celo eno onih o Celjskih, da se bo gledalca bolj doj-mila minljivost vBega posvetnega. To bi bilo vse lepo. Ampak uvedli so se zelo slabo. Prvi njihov javni nastop nas je osupnil. Nastopil je z nemškim predavanjem oni Oswatitsch, ki nam je naših tisoč otokov in ljudstvo tam okoli podal z malo prikupnim filmom. Saj smo čitali sicer zelo obzirne kritike! Je-li ta naloga Celjskega studia in državnega Zdravstvenega doma, da nam sedaj podpirata in širita nemštvo? To je bilo baje potrebno, ker se kaj takega po naše niti — izraziti ne da!! Tako trdi — celjski studio. t FRANZ SCHAUER Umrl je tragično hitro, močen, na videz zdrav in dober človek. Franz Schauer, urednik »Deutsche Zeitung«. Vsenemški idealist. Naši listi so mu napisali mnogo, nad potrebo dovolj; dasi je v svojem listu demonstrativno pisal za Nemčijo in o Jugoslaviji vedno zavito nepovoljno, tako da se mu je Hitler živemu in mrtvemu po radiu zahvaljeval. — Spominjamo se, da je pred dobrimi dvajseti leti umrl Ljudevit Furlani, slaboten, bolehen mož in idealist z velikim znanjem in obzorjem. Ker je bil urednik »Domovine«, se ga je omenjeni nemški list jedva spominjal. V Jugoslaviji je torej vendar bolje nego je bilo v Avstriji. In svobode je čez in čez preveč. GASTHAUS ZUR NEUEN STRASSE Da, tudi tak »bircaus« imamo v Celju tam pod pokopališčem. Mogočni napis se daleč vidi in je močnejši nego novi slovenski, ki je nastal po vojni. Ampak ljudje v tej krčmi so baje hudo narodni. Slatina Radenci DANAŠNJA KRIZA IN MI Ne dvomimo, da se posledice krize čutijo tudi v nacionalnih društvih kakor sploh v društvenem življenju. Samo močan in zavesten nacionalist se znajde lažje v težkih momentih življenja, med tem ko slabič često zablodi in izgubi glavo. Pred dvajsetimi dnevi srečam prijatelja, ki velja za marljivega in sposobnega Sokola in ki mi reče: »Kaj pa sedaj?« »Kaj se je dogodilo ga vprašam začuden?« »Pa vse je propadlo. Plače so nam znižali, nemiri, revolucija itd.« »Umiri se tovariš, mu pravim in trezno misli. Ni vrag tako črn, kakor pravijo. Tako torej, ker je vlada bila prisiljena, da nam zniža plače, moramo zato prestati z vsakim idealnim delom. Dokler je državi dobro, smo patriotje. Toda kadar se nahaja v težavah, jo zapuščamo.« Take črne misli so se prikradle v dušo mnogih in izkušenih nacionalnih delavcev. Človeka srce boli pri takih mislih, ker so ne samo sebične, temveč tudi nedostojne tistega, ki je sploh kaj doprinesel pri zgradbi naše domovine. Kaj naj ostane pravemu rodoljubu, kadar vrže pod noge ideale, ki so ga vzdrževali v večnem stremljenju za boljšim življenjem. Če tudi bi nastala kaka nevarnost za državno edinstvo, sem prepričan, da bi vsi pravi rodoljubi in tudi tisti, ki morda danes kolebajo, spregledali in rekli: »Ne damo!« Ali je mogoče pomisliti, da so kosti naših najboljših sinov zastonj posute po vrhovih Kaj- makčalana in Peristera? Mi nismo prišli do naše svobode na diplomatski način, temveč smo dali za njo najdražje, in to je kri. V dobi najtežjih preizkušenj ni izgubil naš narod vere v boljšo bodočnost. A mi? Če sploh kdaj, je danes potrebno, da združimo vse pozitvne sile za dovršitev idej naših genijev. Vse za narod in domovino. Edino tako postanemo faktor, ki bo v bodočnosti odločeval in naši potomci nam bodo hvaležni. Potrebno je, da budno pazimo na vsako besedo in delovanje mnogih, ki jim služijo značke različnih nacionalnih društev kot plašč, pod katerim se skriva pokvarjena in destruktivna duša. Naši neprijatelji so na delu in mi naj gledamo prekrižanih rok? več optimizma, več zaupanja v genij naše rase, pa bo polagoma izginila kriza v naši duši in tud v — žepih. Guitanl KRASEN USPEH JUGOSLOVANSKEGA NARODNEGA DELAVSKEGA POKRETA OB MEJI Na Cvetno nedeljo so se vršile volitve delavskih obratnih zaupnikov. Izvoliti je bilo 5 zaupnikov. Liste sta postavila marksistični »Savez« in Delavska narodna strokovna zveza. Dočim so marksisti od prvih splošnih volitev dalje, ves čas po prevratu imeli med delavci v Guštanju absolutno premoč, kar se je posebno pokazalo pri vsakokratnih občinskih volitvah, ko so dobili od 17 mandatov 13, enkrat celo 14!, se je Narodna strokovna zveza delavcev ustanovila šele letos in je kot taka v nedeljo nastopila prvič. Agitacija je bila od obeh strani zelo živahna; marksistom so pomagali tudi nemškonacionalno orijen-tirani delavci, pa tudi drugi. Udeležba je bila velika, 82%na! Uspeh za narodne delavce zelo razveseljiv: od 196 oddanih glasov so dobili 91 glasov in dva mandata, marksisti pa le še 105 glasov in tri mandate, tretjega le s pomočjo ostanka od količnika. Ko bi marksisti ne spravili na volišče »vse kar le leze in gre«, med temi tudi take naše ljudi, ki se še vedno radi prav po hlapčevsko prilizujejo svojim nemškim »predpostavljenim«, bi bili ostali napram narodnim delavcem v manjšini. Izid teh volitev je za razvoj jugoslovanske narodne in državne misli še tembolj razveseljiv in viden, če javno pribijemo dejstvo, da so voditelji narodnih delavcev na vseh sestankih, in končno tudi na javnem -shodu dne 2. aprila t. 1. jasno povdarjali geslo: Za kralja in edinstveno, močno in nedeljivo Jugoslavijo. Povdarjali pa so seveda tudi, da mora biti Jugoslavija še mnogo boljše in pravičnejše urejena, pravičnejša zlasti za delavca, obrtnika in malega kmeta. Volilni uspeh za narodne delavce pa je zelo časten tudi vsled tega, ker se niso posluževali raznih demagoških gesel in lažnjivih trditev, četudi bi taka agitacija v sedanjih težkih časih privabila marsikakega delomržneža, koristolovca ali pa nevedneža. Volilni uspeh narodnega delavstva pa pomeni tudi konec marksističnega terorja. Tudi Narodna strokovna iveza je delavska. Oprta na polovico vsega delavstva, je močna dovolj, da zlomi teror, nasilje marksistov! Razumljivo je, da se posebno v sedanjih časih brez truda in požrtvovalnosti uspehi na političnem polju ne dajo doseči. Pohvaliti je treba vztrajno in podrobno delo krajevnih voditeljev narodnega delavskega pokreta. Potrebno pa je še prav posebno, pribiti, da je uspeh odvisen tudi od razmerja med delavstvom in inteligenco. Marsikje bi se dali v korist jugoslovanskega nacijonalnega delavskega, pa tudi kmetskega pokreta doseči še mnogo lepši uspehi, nego na vročih guštanjskih tleh, ko bi inteligenca, ki bi rada videla take uspehe, imela več smisla za težnje malega človeka. Če se »gospoda« zbira samo sama med seboj, se ne poda nikoli med delavce, kmete, obrtnike ter se v slehernem sporu, ki le prepogosto in ne vedno po krivdi delavca, nastajajo med »gospodom« in delavcem, ali pa delodajalcem in delojemalcem, postavi na stran gospoda-delodajalca in njegovih zaupnikov in priganjačev, ker ji ugaja gospodova družba bolj nego iuljeve roke delavčeve — če taka gospoda ne pokale nobenega razumevanja za težnje in skrbi malega, preprostega človeka, potem ni čudo, pa tudi ni krivda na delavcu, če gospodi ne more slediti — tja, kamor bi ona želela. »Narodno, nacionalno« je treba razumeti tako, da čutiš z maso, z množico naroda, ki mu pripadaš; govoriš njegov jezik, spoštuješ njegove običaje in njegovo delo in mu pomagaš, da se kulturno, socialno in gospodarsko okrepi. Če pa si kdaj v zadregi, ali naj zagovarjaš stališče delavca ali pa-stališče gospoda (ki je vrhu tega pogosto še tujec), pomisli, da je slabo plačani delavec Tvoje pomoči bolj potreben. Za nekatere ljudi, ki hočejo biti gospoda in še narodni povrh, pa brezsrčno postopajo z ubogo, jugoslovansko delavsko rajo, bi pa bilo v interesu jugoslovanske narodne misli bolje, da bi tudi javno pristopili v vrste marksistov, ko jim tajno itak že davno pripadajo. >Pohod« se je že mnogo bavil z razmerami v Guštanju. Vidi ee, da so njegovi dopisniki zelo marljivi in da so udarili na — pravo struno! Le po tej poti naprej in končna zmaga bo tudi naša in lahko bomo ponosni na njo! Navdufien Jugoslovan ob koroški meji- l ntilatsmlM namilile unitujete JUS"! Maribor ŠE TEGA JE TREBA Med inozemska podjetja, ki vživajo na naših tleh privilegiran položaj, spada tudi mariborska barvarna tv. Thoma v Cvetlični ulici. Prebivalci tega okoliša se sedaj šele prav zavedajo blagodejnega miru, ki so ga vživali, dokler se še ni vgnezdila med nje omenjena nadloga. Ne samo da podjetje ni zadostilo pogojem, stavljenim od komisije, temveč obratuje dosledno in brezobzirno po svojih predpisih od ranega jutra brez odmora, večkrat pozno v noč, kot da se obrat nahaja kje zunaj na gmajni. Danes je položaj tak, da mora 40 famdij poslušati ropot, šumenje in brnenje strojev dan na dan ter vdihavati strupene pline in to vse na ljubo enemu samemu priseljencu. Upravičeno se vsi prizadeta vprašujejo, čemu neki obstojajo obrtni in higijenski predpisi, ki so zlasti glede barvam izredno strogi. Ali mogoče zadostuje, da se le-ti odku-pdjo na ta način, da se v podjetju nastavi par mizerno plačanih naših ljudi in da se odrine gotova vsota za pomožno akcijo? Vse dosedanje pritožbe in urgence pri pristojni oblasti so bile brezuspešne, navzlic temu je pa prej kot slej enodušna zahteva vseh prizadetih in gmotno oškodovanih, da 9e omenjena obrt odstrani iz okoliša stanovanjskih hiš, kamor po njihovem odločnem mnenju a priori ne spada. ŠoStani POJASNILO »STAREMU CIRILMETODARJU« v zadnji številki »Pohoda« le potrjuje njegov prvi elanek. Obrambna društva naj vpeljejo prodajo svojega blaga sistematično na trgovski podlagi, tako da se bo njih blago dobilo v najmanjšem kraju naše domovine (pozivi v časopisju ne zadostojejo, podružnic ni povsod) in narodno zavednim bo ustreženo. Smatram namreč za narodno nezavednega, kdor ne daje prednosti domačemu blagu pred drugim. Če pa narodno zavedni ne dobe blaga, kakor so n. pr. razglednice, na katere se vsak domisli šele takrat, ko jih rabi — umijejo si roke! Ko bodo pa trgovci in trafikanti imeli blago v zalogi — priporočili, predložili, vsilili in prodali bodo tudi narodno nezavednim. S tem bi bil namen prvega članka dosežen in to — zadostuje! Ponavljam svoj poziv: Poklicani zdramite se! V Šoštanju pa le še ne dobimo Ciril-metodovih velikonočnih in drugih razglednic ter narodnih kolekov, in Šoštanj je — mesto, nekateri celo trdijo da je narodno zavedno mesto. Ce so tudi trgovci in trafikanti — ne vem. Star Cirilmetodar. Dolnja Lendava GREBEN JIM RASTE IN SMEJEJO SE NAM Niso pri nas redke koče, ni 'boljše hiše, ko so še danes »okrašene« s habsburškimi, hohenzollern&kimi, koburškimi tirani. Pred par meseci so pozvali madj. učitelji in drugi duševni delavci preko meje svoje kolege, naj delajo za zjedinjenje Prekmurja z domovino Madjarsko. Tik ob meji v Gabrovcu je dograjena cerkev, ki je posvečena Mariji za ščitnici Stefanove krone. Propagando vodi tumiški renegat dr. Nemet. Čudno se nam zdi, da se tu ne troši mlada pol. sila. Če hočete, tudi ta indiferentnost, mlačnost je zelo nerazumljiva an bi postala lahko celo sumljiva, kajti nikjer nismo našli protesta, na katerega bi na vsak način ne smela pozabiti naša domača narodno zavedna publika. Danes v tej strašni kriza, ko čaka na sto tisoče naših sinov samo možnost, da se vrne domov in da dobi skorjo kruha, so se našli v Dol. Lendavi kompromisni mešetarji, ki agitirajo javno, naj se podeli agrarna zemlja lojalnim tujerodcem in se upajo to narodno sramoto podpirati ustmeno in pismeno celo pred oblastmi. Naši lofkailni patrijoti so znali zbijati šale na račun nacionalistov, ki so postavili v počastitev rojstnega dne našega kralja na meji državno zastavo. To se je namreč zavleklo radi krivih informatorjev. Tudi madj. napisi na trgovinah in poslovnicah, celo akademskih prišlekov, j^h niso bodli v oči Beltinci • Prekmurje TROPERESNA DETELJICA V Beltincih, ki so velik in .popolnoma slovenski trg s slovensko okolico, 'prakticira v lekarni nek Madžar. Hotel je oelo tam prevzeti lekarno, pa se mu ni dovolilo, ker nima predpisanih pogojev. Ta gospod se ne zaveda, da je prišel za kruhom med Slovence. Slovenščine ne zna in povsod se prav izzivalno štuld « svojo madžarščino. Svojo sosesko nadleguje neprenehoma iz budimpeštanskim radiopro-gramom. V madžasrjenju mu marljivo sekun-dirata Se dva gospoda, od katerih nosi eden sicer nemško ime, a drugi je po rodu ln imenu Slovenec Zdi se jim pač, da je madžarščina bolj no bel kot slovenščina, ker jo je nekoč tod govorila nobel gospoda. Ne zavedata ae pa, da je ta gospoda deloma že odšla in še odhaja, kmet in delavec, ki sta govorila in govorita tod samo slovensko, pa sta ostala tu an ostaneta za vedno!! Najbolje naredi tudi omenjena trojica, da odide, kamor jo srce vleče, in naredi prostor našim zavednim ljudem, ki bodo razumeli kmeta in delavca in čutili z njim. Beltinci. Pri nas je umrl banovinski zdravnik dr. Kolač. Bdi je slovanskega imena, a je imel madžarsko vzgojo. Kot človek je bil plemenit, v narodnem oziru pa pasiven. Na njegovo mesto bi moral priti v lepe Beltince zaveden Jugoslovan. Film naše zemlje SREDNJI VEK Že dalj časa se širi po Gorenjskem in Dolenjskem govorica, ki je zelo značilna za podeželsko ljudstvo in zelo smešna za inteligenco. Kdo širi govorico in kak namen ima, ne bo težko uganiti. V Devici Mariji v Polju je nek liberalec poslal po duhovnika, naj takoj pride k bolniku z najsvetejšim. Duhovnik se je takoj odzval. Ko pride tja, ni bilo bolnika, pač pa pokaže liberalec prašiča v hlevu, češ naj tega obhaja. Na tak način se je hotel liberalec norčevati celo iz naj svetejšega in duhovnika. Razumljivo je, da je morala priti kazen za tako dejanje. Dogodek se je vršil dopoldne. Ko so opoldne šli v hiši liberalca vsi h kosilu, je manjkal samo gospodar. Iskali so ga, a ga niso našli. Ko gre služkinja krmit prašiča, odpre vrata in mesto enega prašiča, sta bila dva v hlevu. Gospodar se je spremenil v prašiča. Taka kazen ga je doletela za dejanje, ki se je izvršilo za pametne glave na dan 1. aprila. Glose STRELSKA DRUŽINA V PRESERJU je imela dne 30. p. m. ustanovni občni zbor pri gost. Koširju. Čeravno je bilo slabo vreme, je bila udeležba povoljna. Izvaljeni so bili med drugim: za predsednika g. župan F. Košir, za tajnika g- I. Šuštaršič, za zapisnikarja g. Novačan. Do sedaj šteje družina 80 članov, ki pa še vedno raste, posebno zdaj, ko se vrše redne strelske vaje vsako nedeljo. Več strelcev je že doseglo zelo lepe uspehe, med njimi tudi taki, ki so dobili prvikrat puško v roke. Posebno pa mora biiti družina hvaležna g. Šuštaršiču iz Prevalja, ki je dal zastonj na razpolago prostor za strelske vaje, ki pa tudi odgovarja vsem zahtevam. Urimo se v streljanju, da bomo lahko pokazali našim sosedom, da znamo tudi mi puške sukati. GOLNIK. V nedeljo 26. marca je imela Strelska družina Goriče pri Golniku lepo uspelo zborovanje. Predaval je vojaški referent in odlični član bratske Kranjske strelske družine br. Ločniškar, ki je razčistil razne pomisleke in nejasna pojmovanja o bistvu strelskih družin; strelska družina ni poli-tično-strankarska organizacija, tudi ni v nobeni zvezi z vero, ampak je izrazito narodno obrambno društvo. H kratu nam je predavatelj očrtal nastanek strelskih družin, ki je v zvezi z zgodovino osvobodilnih bojev. Nato je tajnik strelske družine v Kranju br. Jakofčič tolmačil pravila: kakšne vrste orožja se lahko vporabljajo na streliščih, o redu in disciplini itd. Z lepim patrijotičnim govorom se je obema predavateljema zahvalil tajnik Goriške strelske družine br Josip Škrjanec. Predavanje je bilo nad vse dobro obiskano. Iz inteligenčnih krogov pa bi naravno pričakovali večji obisk, saj je strelska družina edina nacionalna institucija v kraljestvu Storžiča. GG. POVERJENIKOM, ČLANOM IN PRIJATELJEM VODNIKOVE DRUŽBE. Dne 27. marca t. 1. je občni zbor Vodnikove družbe odobril naslednji književni program za leto 1933. in sicer: 1. Vodnikova pratika za leto 1934., ki bo vsebinsko obilna ter bogato ilustrirana. 2. Roš Fran: »Zvesta četa«. Povest bo kakor nalašč za prihodnje leto, ko se bo ves svet spominjal 20-letnice izbruha svetovne vojne. Pisec opisuje predvojno celjsko mladino, iz katere sta zrastla tudi Malgaj iri Puncer, njeno življenje, nje vzore in boje, pa tudi njeno pot čez Kalvarijo vseh front tja do Koroške ofenzive po osvobojenju. Povest je spisana poljudno in živahno. 3. Waschtetova Uka: »Vražje dekle«. Povest nas vodi z Valvazorjem na Vagen-sperk v Šmartno pri Litiji, v tedanjo Ljubljano in naposled v Krško, kjer Valvazor dovršuje svoje delo in življenje. Pisateljica nam živo in napeto slika takratne kulturne razmere. ..... 4. Muc Ivan: »Moja pot skozi Sibirijo«. Preprosti slovenski vojak, ki je v družbi tujih sopotnikov potoval skozi Sibirijo, Kitajk sko in Japonsko, opisuje svoje zanimive doživljaje in svojo usodo. Knjiga bo ilustrirana. Ta lep in mnogo obetajoči družbeni književni program naj Vam bo gg. poverjeniki v spodbudo, da greste s podvojeno silo na delo za Vodnikovo družbo. Preglejte svoje nabiralne bloke! Obiščite lanske člane, ki še niso obnovili svoje prijave za tekoče leto! Obvestite jih o tem lepem književnem programu Vodnikove družbe! Gg. poverjeniki, skušajte po možnosti dvigniti število članstva v svojem okolišu. Člani in članice družbe izrabite v krogu svojih znancev in prijateljev vsako priliko ter agitirajte za pristop k Vodnikovi družbi! Deviza stare garde članov Vodnikove družbe naj bo: pridobiti moram v tekočem letu vsaj enega novega člana , naši dični družbi, ki nam bo letos poklo-' nila tako lep književni dar. Vsem svojim gg. poverjenikom, članom in prijateljem želi Vodnikova družba veselo alelujo! Le pot trpljenja — praotjo do uečne zmage pelje, zato kristjani vesele se velike nedelje, — Na pot albanske Golgate je šla armada naša, zato zdaj slavnostno doni povsod velika maša /. .. A k maši tej se zbirajo le množice stotere, ki k nebu srca dvigajo: ljubezni, upa, vere .. . S to novo vero hodijo naprej v bodoče čase, da sredi grešnega sveta kraljestvo botje v zrase / Kraljestvo božje pa za nas je domovina naša, kje izven nje popotnik naš za srečo naj popraša ?... A v božjih hramih zbirajo se zviti Jarizefi, da s članki zagradili bi pot slavnostni ideji... Resnice smrt zahtevali so nekdaj pismouki in kazen z neba klicali nad svojimi unuki... Njih hlapci izvršiti so, kar so jim ukazati, obleko razdelili so, za suknjo so vadljali. Tajil je Peter Kristusa zato, ker bil je v sili, kdo vse pa, Jugoslavija, so tebe zatajili I? ... Resnica pa je zmagala in vstala /e od smrti, z njo vsi dokazi proti nji so bili v prahu strti. .. A svet še danes poln je pismarske učenosti: punktašem in zaveznikom še ni krvi zadosti. .. Jugoslovanstvo njim je še nejasno in nestalno, enkrat Jederalistično, enkrat je integralno . .. A za besede tu ne gre, — ker misel — to je glavno l in prvo vseh vprašanje Je: če srce je državno ... Pomlad povsod okoli nas najlepše nade vzbuja, zalo veseli vzkliknimo: .Vstanimol Aleluja 1“ V znamenju nemške .kulture* na KoroSkem KAKO JE S KOPRIVNIKOM? 0 tem smo na kratko že poročali, da so Nemci svoje grožnje, izrečene proti pevovodji koroških pevcev g. Koprivniku že pred odhodom na pevsko turnejo v Jugoslavijo, da ga bodo vrgli iz službe, uresničili. Koprivnik je bil v službi kot mizar za specijalna mizarska dela pri rajhovski tvrdki Katz & Klump, katera ima svoj obrat na Bmci. Tvrdka izvaža les in telegrafske drogove v Orient, v prvi vrsti v Egipt. V Trstu in na Reki ima velikanska skladišča. Kriza v lesni trgovini tvrdko ni tako hudo prizadela, ker izvaža obdelan les in ima svoje stalne odjemalce. Leta 1932 je tvrdka kupila zelo velike množine lesa od erarja v brdski občini, srez Šmohor v Ziljski dolini, ter je ves les posekala in zvozila na žago na Brnci, kjer se obdeluje. Zato je popolnoma zlagana vest, ki so jo Nemci lansirali v javnost, da je tvrdka Katz & Klump morala vsled pomanjkanja naročil in poslov obrat ustaviti in zato delavce odpustiti. Nasprotno tvrdka dela v istem obsegu kot leta 1932. še danes. Da maskirajo svoje nekulturno delo, so Nemci s Koprivnikom postopali na sledeči način: Odpustili so njega in še tri uslužbence pod pretvezo, da ni za nje zaposlitve. Čez 14 dni pa so ostale tri odpuščene uslužbence zopet sprejeli nazaj in jih zaposlili pri istih poslih kot pred odpustitvijo — le Koprivnika niso sprejeli več nazaj, njegovo mesto je zasedel neki nemškutar, ki opravlja sedaj isto delo kot Koprivnik poprej. Dotičnim trem, s Koprivnikom odpuščenim in po 14 dneh zopet nazaj sprejetim uslužbencem, se je pri odpustitvi na- mignilo, da je njih odpust samo navidezen, da vržejo Koprivnika na cesto. Koprivni Im grozijo, da mu bodo odvzela avstrijsko državljanstvo in da ga bodo izgnali iz Koroške. Tudi njegov zaslužek za orgljanje, ki ga je opravil za Nemoe, mu nočejo izplačati. Tako je sedaj mladi in simpatični Koprivnik, ki se je vsem, ki so ga videli s svojimi pevci, tako priljubil, sedaj na cesti in brez eksistence, zato ker se je posvetil gojitvi slovenske koroške pesmi. Medtem so se Nemci spravili tudi na poslanca in župnika Poljanca, ki je vodil pevce na turneji. Napadli so ga v neki gostilni in ■ ko se je vračal domov, so ga nahujskani nemškutarji polili po celem obrazu in po telesu s škafom gnojnice. 0 tem prihodnjič več. Pri takem preganjanju naših ljudi na Koroškem, ki niso ničesar zakrivili, kot da so Slovenci, je sedaj naša naloga, da na ves glas zakličemo naši vladi, oblastem in javnosti: Zadosti je, Nemci hočejo in izsiljujejo politiko retorzij. Pred dnevi smo čitali objavo udruženja inženjerjev Jugoslavije, da je nad 2500 tujih inženjerjev, večinoma Nemcev, tujih državljanov pri nas v službi. In koliko tisoč in tisoč Nemcev tujcev je v drugih poklicih. Takoj naj se kot odgovor na preganjanje Koprivnika in poslanca Poljanca prekliče dovoljenje za bivanje in zaposlitev vsaj desetim inženjerjem Avstrijcem. Le na ta način je možno pariirati nemško brutalnost in njih v nebo vpijoči barbarizem. Torej na delo. Konkretni predlogi naših čitateljev v tem oziru nam bodo dobrodošli, da izpeljemo akcijo do konca. Vinko Gaberški: VPOKOJENCI IN DELO Zadnje čase se vse češče jaljajo v časopisih glasovi, tki govore proti nameščanju upokojencev v raznih službah. Na žalost se o tem nadležnem vprašanju razpravlja z nekim srdom in premalo premišljeno. Tako se dela nekaterim krivica, drugih pa beseda sploh ne zadene. Pri upokojencih je treba razločiti upokojenca, ki je doslužil svoja leta in odšel v mir s polnimi prejemki aktivnega uslužbenca, od upokojenca, ki je zavoljo bolezni ali drugačne nesposobnosti ali celo neprave politične usmerjenosti moral pred časom prepustiti mesto drugemu nameščencu. Človeku, ki je svoj čas doslužil, bi se pač ne smelo dovoliti, da si potem še išče dela in zaslužka; kajti to gre vse v škodo mlajšim ljudem, ki zavoljo starših ne morejo priti do kruha in življenja. Tak človek najbrže tudi ni več za polnovredno delo, ker bi ga služba v tistih desetletjih vendar bila morala nekoliko razrahljati. Če pa le dela zato, ker ne more mirovati in se noče dolgočasiti, bi morala država skrbeti, da bo od njegovega dela po upokojitvi res imela korist, ne pa škodo. Bi li ne bilo prav in pametno, da bi doslu-ženemu upokojencu, ki še vedno išče dela, od-tezali ves čas zaposlenja toliko pokojnine, kolikor mu nova privatna služba nese? On naj le dela za svojo zabavo, če noče pripustiti k delu mlajše moči, a njegova pokojnina se naj zbira v posebnem fondu, ki se bo gotovo dal za kaj koristnega uporabiti. Posamezniku in splošnosti tak prevnet delavec ne sme škoditi. Bolje je, da troši on samo od svoje pokojnine, mlajši nameščenec pa od svojega zaslužka, kakor da stari samo malenkost izdaje, mladi pa sploh ničesar kupiti ne more, ker nima niti temelja za skromno življenje. Druge vrste upokojenci so tisti, ki jih je bolezen odtrgala od dela, ter so jih poslali v prisiljeni pokoj. Njih usode se ne more zavidati; živeti bi morali od svojih nezadostnih prejemkov, pa ne morejo. Morali bi še kaj prislužiti, pa niso za ta Bolnik je bolnik; nesposoben je za delo, a dober za jelo. Takih ni mnogo med upokojenci; zato bi se jim moglo dn moralo pomagati. Iz tistega fonda* ki ga polnijo s pokojninami tisti upokojenci, ki še prav po nepotrebnem delajo, bi se jer mala sredstva za pomoč nesrečnim ljudem, ki so morali pustiti službo pred potekom časa. Dejstvo je, da velikanska večina upokojencev dela zavoljo pridobivanja in ne zaradi dolgega časa; zato bi vsi taki zapustili delo, čim bi jim odtegnili pokojnino, ter bi se šli dolgočasit ali pa vrabce krmit Tretja vrsta upokojencev so pa tisti, ki niso bili nikoli za nobeno rabo. To so lenuhi, bedaki, moralno manj vredni ljudje, simu-lanti in pijanci. Da se tem, ki niso ničesar opravili, ampak so dajali tovarišem slab zgLed, uradu in državi pa jemali ugled in med prebivalstvom širili nevoljo in mržnjo do vsega, — daje še pokojnina, to je vendar neumna šala. Take ljudi bi naj kam poštar vili, da bi pod nadzorstvom morali P? svoje kaj delati, in to tako, da bi e® njin