Leto XLVn - št 15 - CENA 80 SIT GLAS Kranj, petek, 25. februarja 1994 Danes preberite stran 3 U tri prave frne gradnje? stran 4 Najbolj primeren *a župana je Franc Čebulj? stran 20 Poginilo še tretje govedo stran 24 Oboroženi neznanci iskali podnajemnika Revizije upočasnile lastninsko preoblikovanje kranjskih podjetij Ovirani ali odrešeni krivde Zaradi revizij mi boste še hvaležni, saj boste odrešeni krivde, je direktorjem dejal kranjski župan Vitomir Gros. Gorenjska ^ Banka w W d.d. Kranj VARNOST ZA ZAUPANJE tgtos bodo uredili trg v Železnikih. Foto: A. Žalar Preddvor, 23. februarja - Pri Gorenjskem glasu smo se odločili za aktualne pogovore, prvega smo s sodelovanjem kranjskih Živil pripravili v hotelu Bor grad Hrib v Preddvoru. Namenjen je bil lastninskemu preoblikovanju kranjskih podjetij, povabilu so se odzvali nekateri direktorji ter kranjski župan Vitomir Gros in predsednik izvršnega sveta Peter Orehar, dobra pa je bila udeležba novinarjev. Pri lastninskem preoblikovanju podjetij ima kranjska občina posebnost, saj je kranjski župan Vitomir Gros v revizijo prijavil skoraj vsa kranjska podjetja, več kot sto, zato se zdaj marsikje jezijo, ker morajo čakati revizorje. Najhitrejši so v Iskra Števci, kjer pričakujejo, da jim bo agencija za privatizacijo program lastninjenja potrdila te dni. Pohiteli pa so lahko, ker so revizorje na začetku, ko še niso imeli toliko dela, prosili, naj pridejo čim prej. Tako bodo verjetno prvo kranjsko podjetje, ki se bo uvrstilo na seznam podjetij s potrjenim grogramom lastninskega preo-likovanja in se pridružilo dosedanjim štirim z Gorenjske, vsa so iz škofjeloške občine. Sicer pa je pogovor po pričakovanju potekal dokaj živahno in novinarjem tako rekoč ni bilo Eotrebno zastavljati vprašani, direktorji so se seveda jezili zaradi revizij, tudi denacionalizacije, kar vse jih ovira pri lastninskem preoblikovanju podjetij. Pritožbe so letele tudi na sam zakon, Vitomir Gros pa jih je zavrnil z besedami, da mu bodo čez čas zaradi revizij še hvaležni, ker bodo odrešeni vsakršne krivde. Predsednik kranjskega izvršnega sveta Peter Orehar pa je predstavil {)ovsem svežo anketo o poteku astninskega preoblikovanja v kranjski občini, ki so jo zaključili 17. februarja, (več na 7. strani) • M. Volčjak, Foto: Gorazd Šinik Za mestne občine bo potrebno izponjevati kriterije Mesto na Gorenjskem je le Kranj Zgodovina pridobivanja statusa mesta ima na Slovenskem zelo pestro zgodovino, po letu 1974 pa je bil tak status kot pravna kategorija popolnoma zbrisan. Pogojem za oblikovanje mestnih občin po evropskih merilih v Sloveniji ustrezata le Ljubljana in Maribor, po Nekoliko omiljenih pa Še šest mest, med katerimi je na Gorenjskem le Kranj. Načrti o tem, da bi sedanja občinska središča postala mestne občine, se torej utegnejo izjaloviti, saj tudi po omiljenih kriterijih mesto Skofja Loka, somestje Radovljica - Bled - Lesce in mesto Jesenice izpolnjujejo Ie kriterij zadostnega števila prebivalcev, ne pa tudi po razvitosti nekaterih potrebnih infrastrukturnih dejavnosti, storitev, števila delovnih mest ter delovnih migracij. Tudi zgodovina pridobivanja statusa mesta ie bila v bljižni in bolj oddaljeni preteklosti zelo pestra, saj so v Sloveniji mesta tudi nekatera naselja, ki so v bistvu vasi, dalo pa se je tak status (med takimi kraji so menda tudi Jesenice) tudi kupiti. Kako so se dogovarjali o mestu Skofja Loka kot mestni občini, več na 28. strani. • Š. Ž. Z zvonci, ragljami in harmoniko v Lillehammer Za Jureta in Alenko Dvainštirideset domačinov iz Mojstrane se je v sredo zvečer podalo na dva dni dolgo pot proti Norveški - Kolajna bo, so zatrjevali. Mojstrana, 24. februarja - V sredo zvečer se je poln avtobus navijačev odpeljal iz Mojstrane proti Lilleham-merju, ki bo še do nedelje središče športnega sveta. Danes zvečer naj bi po načrtih prispeli do tekmovališč, kjer bodo jutri in v nedeljo stiskali pesti za naše smučarske ase -najbolj seveda za "svoja", Jureta in Alenko. Množica Mojstrančanov je na pot proti Lillehammerju pospremila svoje sovaščane, ki so se odločili, da za svoja tekmovalca ne bodo stiskali pesti doma, ampak ju bodo z zastavami, ragljami, zvonci in harmonikami spodbujali kar ob slalomskih progah. Kot so povedali pred odhodom, pričakujejo, da bodo lahko proslavili vsaj eno novo slovensko olimpijsko kolajno, največ pa seveda stavijo na Jureta. Pa tudi če kolajne ne bo, pravijo, da ne bodo razočarani. Saj sta naša tekmovalca med najmlajšimi, do novih zimskih olimpijskih iger pa je samo štiri leta! Izmed uvrstitev gorenjskih olimpijcev omenimo le dve: 18. mesto Andreje Grašič v biatlonu in 12. mesto Špele Pretnar v veleslalomu. .• V. Stanovnik Obnavljanje Selške ceste. Foto: A. Žalar Akcija 1000 delovnih mest je bila ponekod zlorabljena Nenamensko porabljen denar bodo iztožili Republiški zavod za zaposlovanje in ministrstvo za delo sta se odločila, da denar, ki so ga podjetja dobila za reševanje presežnih delavcev in nova klovna mesta, pa ga niso namensko porabila, s tožbami izterja nazaj. Mednarodna federacija Rdečega križa Pomoč pri opremi skladišča Mednarodna federacija Rdečega križa in Rdečega polmeseca sta begunske-mu centru v Skofji Loki do sedaj pomagala s tremi milijoni tolarjev. . Republiški zavod za zapo-J^vanje je v preteklem letu J*J»enil za reševanje presežku delavcev več kot 900 .""'•Jonov tolarjev, m in is-J22 *a delo, družino in oT'uhie zadeve pa 1,8 milijo-jV.tolarjev. Denar naj bi 5 ,Jetia namenila za odkup Jk0vne dobe in za preuspo-^ulianje, po sklenjenih pota*. . P" naJ bi sredstva jenjah za ohranitev delov- n uiest Pri tem gre namreč za poroštvo za delovna mesta za dve leti, v primeru, da gre za stečaj, pa ministrstvo uveljavlja vloženo iz stečajne mase. Vrsta podjetij je konkurirala tudi na razpis "1000 delovnih mest", kjer so dobila denar za zaposlitev brezposelnih, vendar na zavodu ugotavljajo, da povsod sredstev niso namensko porabili. Kot smo izvedeli na enoti Zavoda za zaposlovanje v Kranju, namembnost denarja skrbno spremljajo in v povprečju petino podjetij z opomini na to opozarjajo. Vložili pa so dve tožbi: proti firmi Prom-sekt iz Predvora in Skywest iz Otoč. • Š.Ž. Skofja Loka, 22. februarja - Rdeči križ v Škofji Loki je od občinskega štaba za civilno zaščito, oziroma ministrstva za obrambo v začasni brezplačni najem dobil skladiščne prostore, v katerih hranijo predmete za oskrbo beguncev. Mednarodna federacija Rdečega križa in Rdečega polmeseca pa jim je z denarnim prispev- ANGLEŠČINA z Ljudsko univerzo Kranj m na 97,3 FM Radia Kranj vsako sredo ob 18.20 Samo ljubo veselje Zimske počitnice, ki so v tednu od 28. februarja do 7. marca, so namenjene počitku, pa naj to pomeni poležavanje do poznih dopoldanskih ur, sedenje pred televizorjem ali aktivni oddih na smučeh ali drsalkah. Različne organizacije otrokom ponujajo številne počitniške programe, od tečajev do kino predstav, za nekaj počitniških dejavnosti so poskrbele tudi šole same. O eni takih ponudb, ki otrokom povsem brezplačno zagotavlja obilo počitniških radosti, pišemo na strani 5. • D.Ž. kom 1,3 milijona tolarjev skladišče pomagala opremiti. Predstavniki mednarodne organizacije so svojo pomoč izročili v torek, 22. februarja. Ta pomoč je poleg avtomobila in zagotavljanja sredstev za psihosocialni program že tretji večji prispevek te organizacije škofjeloškemu Rdečemu križu, ki skupno znaša 3 milijone. Pomoč so izročili ob navzočnosti članov medresorske sku- Eine za namestitev in oskrbo eguncev pri škofjeloškem izvršnem svetu, direktorja republiške uprave za zaščito in reševanje Bojana Ušeničnika, novega predsednika RK Slovenije Alojza Brusa, generalnega sekretarja RK Mirka Jeleniča ter loškega župana Petra Haw-line in predsednika izvršnega sveta Vincencija Demšarja. STRANKARSKE NOVICE Slovenska ženska zveza Tržič Mladiko za slovensko etnografsko dediščino Občinski odbor Slovenske ženske zveze Tržič v odprtem pismu slovenski vladi v celoti podpira trud in vsa prizadevanja, da stavbo Fabianijeve Mladike v Ljubljani dobi Slovenski etnografski muzej za svoje potrebe. Vsi, ki jim je naša bogata kulturna dediščina naših prednikov pri srcu in so ponosni nanjo, naj zavrnejo vse tiste, ki jim v preteklosti ni bilo mar, kako je bila naša etnografska dediščina predstavljena svetu in ki še danes politikantske) nasprotujejo vsemu, kar je bogatega v zgodivini Slovencev, dodajajo v pismu. Take manipulacije najostreje obsojajo. Za to dediščino, ki bo tudi bodočim rodovom v ponos, pripadajo zasluženi prostori, da se bomo tujcem, ki nas bodo obiskali, pokazali s pravim obrazom. Združenj ob Lipi sprave Karantena resnice Kljub temu, da nobena politična stranka javno in z besedo ne nasprotuje narodni spravi, pa je pri uveljavljanju prizadevanj Združenih ob Lipi sprave veliko ovir v sredstvih javnega obveščanja, trdijo v javnem pismu. Naša javna občila znajo dobro poročati o dogodkih v svetu in strahotah vojne v naši neposredni bližini, vendar so do zločinov, storjenih na naših tleh v nedavni preteklosti ravnodušna. Prizadevanja za sprejetje deklaracije za narodno spravo niso uspešna, čeprav jih podpira zelo velika večina Slovencev, nasprotujejo pa le tiste stranke, ki žele ohraniti svoj mit o večvrednosti, za blagor naroda pa jim je le v besedah. Mediji (pri tem poudarjajo, da ne vsi) o znašanjem nad spravnim simbolom ne poročajo, o prireditvah - zadnji primer je bila okrogla miza na temo Narodna sprava - vedrejša prihodnost, pa sploh ne informirajo. Eden glavnih nasprotnikov pri tem je Slovenska tiskovna agencija. Slovenske politike in državnike, poslance Državnega zbora in Državnega sveta pozivajo, da store svojo dolžnost in v imenu slovenskega naroda m države izrečejo obžalovanje za storjeni slovenski holokavst in s tem vrnejo dolg obči človeški in narodovi kulturi. LDS, DS in SSS Gorenjske Novim občinam naproti tudi konkretno Stranke, ki se pripravljajo na združitev v novo politično sredino, so na Grenjskem pričele sodelovati in se opredeljevati tudi do konkretnih vprašanj. Pri obravnavi priprav na novo lokalno samoupravo so glede delitev sedanjih občin sprejeli naslednja stališča: za občino Jesenice predlagajo delitev na pet občin, Jesenice naj bodo mestna občina, Rateče - Planica gorska občina, preostale pa naj bodo Kranjska Gora, Mojstrana in Žirovnica. Za Kranj menijo, da je najboljša rešitev, da se sedanja občina razdeli na mestno občino Kranj, na gorsko občino Jezersko in občine Cerklje, Naklo, Predvor in Šenčur. Tžiška občina, ki je poselitveno in prostorsko zaokrožena celota, naj ostane v mejahdosedanje občine. V Škofji Loki naj iz sedanje občine ne nastane več kot pet novih občin, in sicer: mestna občina Skofja Loka, občina Železniki, Poljane, Žiri in Gorenja vas, če pa bi se ljudje iz zadnjih treh krajev uspeli dogovoriti za predlog ene občine, bi tak predlog v omenjenih strankah podprli. Svoja stališča bodo še pred referendumi sproti preverjali in pripravili tudi gradiva z argumenti, da bi se ljudje o tem lažje odločali. Posebej resno in zaskrbljeno ie bil prehod na nove občine obravnavan med Demokrati, Liberalnimi demokrati in Socialisti v Škofji Loki, pri čemer ugotavljajo, da so tisti, ki bi po definiciji morali storiti največ - občinski izvršni svet - štorih za odgovoren prehod na nove občine najmanj. Kdor govori o državni podpori majhnim občinam, zavaja ljudi, saj bo boj za občinski kruh grenak. Ne podpirajo prizadevanj Trate za samostojno občino, pač pa naj primerna zastopanost Trate in morebitna samostojna volilna enota zagotovi zadosten vpliv na odločanje in bo s tem skrb, da ostanejo loški pastorek, nepotrebna. Socialdemokrati Bleda Bled potrebuje tudi zaledje Nanovo ustanovljeni krajevni odbor socialnih demokratov (SDSS) na Bledu je imel pretekli ponedeljek prvo sejo in obravnaval predloge za prehod na novo lokalno samoupravo. Menili so, da bi občani, ki bodo odločali o novih občinah, morali upoštevati, da Bled kot magnet za goste, za svoj turistični razvoj potrebuje zaledje, enako tudi Gorje. Bled in Gorje bi bila po mnenju blejskih socialdemokratov geografsko in gospodarsko zaokroženo območje. Sklenili so tudi, da se bodo zavzeli za pogozdovanje betiskega klanca ob novi cesti na Bled, za krajane pa naj bi po različnih krajih začeli tudi prirejati predavanja o pomenu delovanja demokracije. Zavzemajo se tudi za to, da se čimpreje razčisti lastništvo nekaterih zapuščenih objektov na Bledu, kar bi popestrilo turistično ponudbo in prispevalo k boljšemu izgledu Bleda. • Za objavo priredil S. Z. Krajane bolje informirati Jesenice, 24. februarja - Na seji predsedstva Združene liste socialnih demokratov Jesenice so med drugim razpravljali tudi o lokalni samoupravi. Podprli so oblikovanje novih občin, kjer za to obstoja interes krajanov, nasprotovaU pa so ustanavljanju novih občin, ki jih pogojujejo strankarski interesi. Pred odločitvijo na zborih krajanov naj bi zagotovili dostopnost vseh dokumentov in informacij, ki so povezani z oblikovanjem novih občin. Ugotovili so tudi, da je informiranje o novi lokalni samoupravi v občini Jesenice pomanjkljivo, kar je tudi posledica dogajanj v državnem zboru, zato pričakujejo, da bodo po krajevnih skupnostih predstavili porabo občinskega Eroračuna, še posebej, ker je veliko nalog, ki so financirane. • iS. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA proračunu, v naprotnem pa s° vrata za izstop iz koalicij« vedno odprta. Na te dogodke so se odzvali tudi že pri SKD, k> kot druga največja koalicijska stranka zahtevajo pogovor o tem, in ocenili, da to dejanje ogroža varnost države ter poz* vali SDSS in SLS k oblikovanju močne desnosredinske stranke. Končan prvi del februarskega zasedanja državnega zbora Je koalicija nasedla pri obrambnem tolarju? Odločno in enotno glasovanje dveh vladnih strank proti dogovorni o višini sredstev za obrambo bo vsekakor ponovno sprožilo razčiščevanja v vladni koaliciji. Brez posebnih zapletov sprejeli vrsto drugih zakonov. Vlada ogovarjala skoraj prazni dvorani Zadnji dan prvega dela februarskega zasedanja državneg* zbora je bil namenjen, poleg obravnave vrste zakonov * področja sodstva, tudi poslans- Ljubljana, 24. februarja - Prvi del februarskega 18. zasedanja državnega zbora je vsekakor zaznamovalo sprejeto zmanjšanje sredstev za obrambo, pri čemer vse kaže na to, da je šlo pri tem Kredvsem za obračun z ministrom za obrambo Janezom Janšo, kar o sprožilo vrsto razčiščevanj znotraj koalicije. Obrambni minister se ie takoj odzval s pismom premieru dr. Drnovšku, ta pa mu je tudi takoj odgovorit Sprejeta pa je bila tudi zakonodaja o sredstvih za šolstvo in zdravstvo, dobili smo tehnološko razvojni sklad, pomemben korak pa je bil storjen tudi pri zakonskem urejanju sodne veje oblasti. Nadaljevanje zasedanja bo prihodnji teden. Težavno sprejemanje dnevnega reda Kar 40 točk predlaganega dnevnega reda je poslancem državnega zbora v ponedeljek na začetku februarskega zasedanja povzročilo nemalo težav, saj so ves dopoldanski del zasedanja porabili za to, da so o tem dnevnem redu dosegli sporazum. Po štiriumi razpravi so glede na prvotno predlagano umaknili predlog sprememb in dopolnitev zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (predlog SLS), prvo obravnavo zakona o političnih strankah in zakona o volilni kampaniji ter obvezne razlage zakonov o urejanju naselij ter graditve objektov. Tudi zahteva za uvedbo parlamentarne preiskave o politični odgovornosti posameznih nosilcev javnih funkcij v izvršnih svetih občin in republiki za razkroj gospodarskega sistema Iskra je bila umaknjena, saj je 7 od 31 podpisnikov zahteve svoj podpis na nekoliko spremenjeni tekst te zahteve umaknilo. Ker ni bilo pripravljenega materiala, je bila umaknjena z dnevnega reda tudi obravnava tez za protikur-upcijski zakon. Na dnevni red pa so med drugim uvrstili predlog dr. Janeza Drnovška, da se za ministra za okolje in prostor imenuje dr. Pavle Gantar, ter predloge zakonov o inšpekciji dela in o določanju plač vodilnih delavcev v gospodarskih družbah z družbenim kapitalom. Največ prerekanj je bilo ob predlogih zakonov o političnih strankah in volilni kampaniji - oba zakona sta ostala še nesprejeta iz časov slovenske skupščine, pri tem [>a je najbolj sporno vprašanje astnina nekdanjih družbenopolitičnih organizacij, pa tudi nadzor nad strankami m financiranjem volilnih kampanj jim očitno ne diši. Najostreje se je na tako določevanje dnevnega reda odzvala Slovenska ljudska stranka, ki trdi, da preglasovanja duše argumente m demokratičnost, vlada pa nima očitno nobene namere ustaviti korupcije, gospodarskega kriminala, niti začeti z boljšo, zlasti učinkovitejšo gospodarsko politiko. Obrambni tolar zamajal koalicijo? Največ zakonodajnega dela je državni zbor uspel opraviti v torek, kjer se je najbolj zapletalo pn sprejemu zakona o sredstvih za posebne programe-za izgradnjo obrambnega sistema ter pri dopolnjevanju zakona o državljanstvu. Da z obrambnim tolarjem ne bo šlo vse gladko, je bilo slišati že v ponedeljek na tiskovni konferenci LDS, v pralamentu pa so proti vladnemu amandmaju, ki je predlagal le 10-odstotno znižanje teh sredstev glede na že sprejeto 20-odstotno znižanje, enotno glasovali poslanci ZL, LDS, DS, Z-ESS in SNS. Minister Janez Janša se je na tak izid (sredstva za gradnjo obrambnega sistema so bila v naslednjih Šestih letih zmanjšana za dobrih osem milijard tolarjev) odzval s pismom dr. Drnovšku, v katerem ga sprašuje, ali koalicijska pogodba •ploh še velja, ali bo vlada umaknila predlog državnega proračuna in začela s ponov- Pregled sprejete zakonodaje Po hitrem postopku je bil sprejet Zakon o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic suše v kmetijstvu v letu 1993, ki določa, da naj bi za regresiranje nakupa krme, semen ter regresiranje obresti namenili 13 milijarde tolarjev. Sprejet je bil.tudi Zakon o referendumu m ljudski iniciativi, ki predvideva dve vrsti možnih referendumov: za spremembo ustave in spremembo že sprejete, a še ne uveljavljene zakonodaje. Ker ni predvidena možnost za razveljavitveni referendum za zakone, ki že veljajo, bodo zbiranja podpisov za spremembo zakona o državljanstvu očitno zaman, tako imenovani posvetovalni referendum pa naj bi ne bil obvezujoč za odločanje v državnem zboru. Z Zakonom o notariatu dobivamo po petdesetih letih ponovno notarje - osebe s pooblastilom države, ki bodo osebne izjave sprejemale na zapisnik, overjale razne pogodbe, hranile listine in izjave o zadnji volji inpodobno. S tem naj bi teh del razbremenili sodišča, upravne organe ter odvetnike. Za izgradnjo novega sistema našega sodstva v skladu z veljavno ustavo je bila sprejeta še vrsta zakonov s tega področja: Zakon o ustavnem sodišču (Ustavno sodišče naj bi postalo vrh sodne oblasti, uvaja se nov institut ustavne pritožbe), v drugem branju pa so bili Zakon o sodiščih (po novem naj bi imeli v Sloveniji H okrožnih sodišč, predsednike teh sodišč pa na predlog sodnega sveta imenuje minister za pravosodje), Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (z njun se bodo dokončno poslovila sodišča združenega dela), Zakon o računskem sodišču (nova vrsta kontrole nad javnimi financami) in predlog Zakona o sodniški službi . Dokončno sta bila sprejeta tudi Zakon o sodnem registru, ter Zakon o pravniškem državnem izpitu. Ob tako spornem Zakonu o zagotavljanju sredstev za razvojne programe obrambnih sil pa so bili sprejeti brez večjih nesporazumov Se Zakon o sredstvih za nujne razvojne programe v šolstvu, po katerem naj bi se za štiri namene (gradnje prostorov, računalniško opremljanje Šol, za brezplačne učbenike in regresirano prehrano v šolan) v o letih zbralo 27,5 milijarde tolarjev ter Zakon o Tehnološko razvojnem skladu Republike Slovenije, ki naj bi vlagal v pospeševanje tehnološko raziskovalnega dela. Precej burna razprava je bila tudi ob sprejemu Sprememb in dopolnitev zakona o državljanstvu, ki za pridobitev slovenskega državljanstva občutno zaostruje pogoje. V prvi obravnavi je bil tudi Zakon o varstvu pred naravnimi in drugi«1' nesrečami. nim usklajevanjem in kaj bo storil za discipliniranje poslancev v lastni stranki Odgovor Eredsednika vlade in vodje oalicije je prišel že naslednji dan: izid glasovanja o obrambnem tolarju ne bo vplival na Croračun za leto 1994, zato ne o nikakršnega novega usklajevanja tega dokumenta. Predsednik pričakuje dogovorjeno podporo koalicijskih strank kim vprašanjem vladi. V n^ sprotju z dosedanjo prakso se J vladi uspelo zbrati v parlamfr' tarni dvorani v polnem štev« > le poslanske klopi so bile Pjm dene izredno redko. Na vrsi vprašanj so ministri odgovora sproti, za druge pa so * sporazumeli, da pripravijo * meljitejše pisne odgovore. ^ sedanje se bo nadaljevalo ponedeljek. • S. Žargi Mladi krščanski demokrati Slovenije Za več discipline v koaliciji Mladi krščanski demokrati podpirajo delovanje svoje stranke v vladni koaliciji, saj v tem vidijo možnost za preprečevanje nadvlade starih sil in utrjevanje Slovenije kot neodvisne m demokratične države. V politični deklaraciji, ki so jo izdali, opozarjajo na to, da koalicijski partnerji na oblasti ne store dovolj, da se ne bi pod krinko liberalizma in tako imenovane sredine Slovenija vedno bolj pogrezala v močvirje nemorale in nepravilnosti. Vrstijo se poskusi izigravanja koalicijskih dogovorov, kar vse krepi ekstremistično, nacionalistično in demagoško nastopajočo opozicijo, primer, ko premier ni uspel brez zapleta zamenjati ministra v lastni stranki pa postavlja pod vprašaj, če sploh uživa potrebno podporo. MKD odločno nasprotujejo poskusom izrivanja SKD kot koalicijskega partnerja iz nekaterih ključnih rjodročij, saj so v letu dni pokazali skrajno mero sodelovanja, tolerantnosti in pripravljenosti na dogovore, ob trdnem vztrajanju pa svojih desno sredinskih usmeritvah. Z naslednicami leve politične elite starega režima, ki skušajo zavzeti t.i. sredinski politični prostor, lahko sodelujejo le pri posameznih projektih, ki objektivno krepijo demokracijo v Sloveniji. SKD ne smejo vztrajati v koaliciji za vsako ceno, če hočejo ohraniti svojo kredibilnost, in če se bodo vsiljevali drugačni scenariji, kot so v koaliciji dogovorjeni, MKD opozarjajo, da se je čas sodelovanj* iztekel. Slovenska desnica , Svoboda javne besede in novinarsko neodvisnost Temeljni pogoj parlamentarne demokracije je javnost dela vzajemna možnost nadzora vseh udeležencev demokratičnem življenja in le v posameznih posebnih upravičenih primerih J mogoče omejevati javnost, pravijo v posebni izjavi Sloven« a desnice. Črno rdeča koalicija žal omejuje sodelovanje javfl(^ tudi pri zadevah, kjer se to ne bi smelo dogajati, zlasti v državne i zboru, vrh takih poskusov pa pomeni ponujeni tekst ^^ona javnih občilih in Zakona o RTV Povsem nesprejemljiv je predi I da lahko lastnik medija vključi načela programskih zasnov^ pogodbeno razmerje z novinarjem in si s tem zadrži Prav^c?L^o novinarja, ki ne bo pisal po njegovem nareku, odpusti. Ker bon zaradi privatizacijskih prevar lastniki medijev predvsem prip.a ki črno-rdeče koalicije, to z drugimi besedami pomeni, menijo m Slovenski desnici, da bodo dobili "novinarski nagobčnik" vsl p ki politike te koalicije ne bodo podpirali. Dodajajo še, da so se t novinarsko svobodo pri Slovenski desnici vedno zavzenllr3H dejanji in ne z besedami, zato so trdno odločeni postaviti se v o tudi tem poizkusom. TTETFRJTnSTfnT n AC Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informa ti vni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednic M* jjvumi&ANIolJ&>LN\11 Valjavec / Odgovorna urednica: Uoooldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Kosnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto ZaP'$> f I«tannvir«»Ii in irdaiateli- Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Zalar, Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TCR, Tisk časopisov in revij, Uf0 Gf usianoviieij in izaajaieij. ; UredBJ|tvo> .utrine, oglasno trienje: Zoisova L, Kranj, telefon: 223-111, telefaz: 222-917 / Mali oglasi: telefon: 223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradni. ^ Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne ston** ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 80,00 SIT. KRANJ ___ IZ GORENJSKIH OBČIN V radovljiški občini -j — — Le tri prave črne gradnje? Po predlogu prostorsko ureditvenih pogojev za območje črnih gradenj ■toninje in jedilnice v Studorju, last roda Skalnih taborov, ter zasebne trasah pri Lescah in barake v bohinjski Srednji vasi. don!?|V,'ica " V "dovljiški občini so na podlagi spremenjenega in n.JP" "jcncga zakona o urejanju naselij in drugih posegov v 1'-"■«» lonaliTuriin Občinski zavod za prostorsko začrtovanje in gospodarsko infrastrukturo je za območje nedovoljenih gradenj že izdelal Predlog prostorsko ureditvenih Pogojev. Predlog razvršča črne gradnje v tri skupine. V prvo sodijo trije objekti (kuhinja in Jedilnica v Studorju, last roda jalnih taborov, ter stanovanjska stavba v Hrašah in podrta baraka v Srednji vasi), ki jih ni I ^ogoče legalizirati; v drugo [ ?kupino 23 posegov, za katere ^legalizacija možna, in v tretjo 108 nedovoljenih gradenj, ki jih je zaradi zahtevnosti mogoče legalizirati le po predhodno pridobljenih strokovnih podlagah in pogojih. V drugi in tretji skupini so tudi vse nedovoljeno zgrajene počitniške hišice v Triglavskem narodnem parku (TNP) in drugod v občini, med njimi tudi štiri, ki so v osrednjem območju parka. V zavodu Triglavski narodni park se z občinskim predlogom ne strinjajo. Ker zakon o TNP Marca javna razgrnitev Predlog prostorsko ureditvenih pogojev za območje nedovoljenih posegov bo od začetka do konca marca javno razgrnjen v Bohinjski Bistrici, na Bledu in v Radovljici, zadnje dni marca pa bodo tudi javne obravnave. Erepoveduje gradnjo počitniš-ih hiš(ic) na celotnem območju parka, menijo, da v parku ni mogoče legalizirati nobene tovrstne stavbe, zgrajene po letu 1981, ko je začel veljati zakon o TNP. Še več: menijo, da prostorsko ureditveni pogoji za "degradirano območje", ki jih predvideva spremenjeni zakon o urejanju naselij in drugih ni mogoče legalizirati stanovanjske stavbe v posegov v prostor, ne morejo legalizirati posegov, ki jih prepovedujejo drugi zakoni. Kar zadeva v parku na črno zgrajene (preurejene) stanovanjske stavbe in gospodarska poslopja, je po oceni zavoda TNP legalizacija možna, če stavbe služijo za kmetijsko in gozdarsko dejavnosti in če sanacija omogoča primerno vključevanje v prostor in v ohranjevanje stavbne dediščine. V TPN-ju menijo, da je mogoče posebej obravnavati stavbe (za stalno ali občasno bivanje), za katere so bila lokacijska dovoljenja izdana še ?red sprejetjem zakona o TNP 981. leta. Občino prosijo tudi za oceno, iz katere bo razvidno, po kakšnih merilih se je odločila za legalizacijo objektov v parku. • C Zaplotnik Sanacijski PUP odpira vrsto vprašanj, med drugim tudi... Kaj čaka neprijavljene črne gradnje? V kranjski občini naj bi legalizirali 253 prijavljenih črnih gradenj, štirinajst pa ne. Knuij, 25. februarja - Občinski izvršni svet je v torek sprejel j)snutek odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora (sanacijski PUP) in ga poslal v enomesečno javno razgrnitev oziroma razpravo. PUP obravnava 267 nedovoljenih posegov v prostor, za katere so graditelji v času Moratorija na prisilno odstranitev črnih gradenj vložili zahtevo za odlog izvršbe, plačali depozit in s tem zaprosili za legalizacijo. OfTI nni»vHi«tU. x~.iu pasu trase visokotlačnega pli- E» .P"JavlJ£nih JK- hovoda in podtalnice, za gospo- Jjnj naj bi v kranjski občin, P stanovanjem v Jez zahtevane sanacije legali- Visoko, ki stoji na prvem pasu irasc visunuuauicga jj..- novoda in podtalnice, za gospodarski objekt s stanovanjem v Jfrali 154"gradenj, s pogojem ko- v»soko, ki stoji na prvem Racije 99 gradenj, glede na kmetijskem območju, odmakn-p°storske ureditvene pogoje Jen 0(1 naselja in v varstvenem J1 veljajo''za "normalne" Pasu podtalnice na vizualno zadnje, pa je po osnutku izpostavljeni lokaciji, za masivno zidano ograjo v k.o. Cešnjev-ek, ki ni oblikovno sprejemljiva in tudi ne v lasti graditelja, za brunarico v k.o. Zalog blizu vodotoka, na vizualno izpostavljeni lokaciji ter kmetijskem zemljišču zunaj naselja, za lopo za avtoprevozniško dejavnost z odpadom rabljenih tovornjakov v k.o. Kokra sredi gozda, za brunarico in gostinski objekt v k.o. Tenetiše, ki je v gozdnem območju zgodovinskega in kulturnega spomenika Udin boršt, za objekt za začasno bivanje v k.o. Senturška Gora, ki stoji v ožjem varstvenem pasu vodnih * je po °dloka iz legalizacije izključe-n>h Štirinajst črnih gradenj. , Gre za peskokop na kmetijs-S*n» zemljišču v katastrski ob-(k.o.) Klanec, ki predstavlja fcrazito vizualno in oblikovno ^otnjo ter degradacijo prosta, počitniško stanovanjski ?°jekt v k.o. Tupaliče, odmakn-!en od naselja, na vizualno ^Postavljeni lokaciji, v varovalom pasu lokalne ceste ter na reliefno preoblikovani brežini, la počitniški objekt v k.o. Šenčur, ki je na prvem območju kmetijskih zemljišč, odmaknjen od naselja in v varovalnem virov pod Krvavcem, za počitniški objekt v rezervatu predvidenih žičnic ter za počitniški objekt, prav tako v k.o. Šenturška Gora, ki na novo posega v gozdne površine v strmem pobočju. Da država namerava "pospraviti" črne gradnje za nazaj, jih legalizirati, če le pretirano ne motijo, in ostro ukrepati za naprej, je očitno. Ob tem je Danijela Bida - Sprajc na torkovi seji občinske vlade povedala, da so številne prijavljene črne gradnje na območjih, na katerih bi investitorji lahko legalno gradili, vendar so v ogib plačilom raje gradili na črno. Pojasnila je tudi pojem legalizacije s pogojem sanacije. V to skupino je uvrščenih 99 prijavljenih črnih gradenj. Gre za gradnje na zazidljivih zemljiščih oziroma na stikih z zazidljivimi zemljišči, ki jih je s primernimi popravki (strehe, škarpe ipd.) mogoče vklopiti v okolje. Kako črnograditelje prisiliti, da bodo naredili in plačali vse potrebno zagradbeno in uporabno dovoljenje, je bila ena od dilem na seji izvršnega sveta. Miha Perčič iz sekretariata za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve verjame, da bodo, saj bodo za komunalno ureditev lahko dobili nazaj do tri četrtine vplačanega depozita, ki bi ga drugače državi poklonili. Gre za ErecejSnje denarje, saj so v ranjski občini črnograditelji plačevali povprečno blizu 400.000 tolarjev depozita, številni tudi več, celo do 800.000 tolarjev. Sicer pa je zakon jasen; če gradnja ni legalna, se odstrani. Precej vprašanj je bilo tudi glede usode črnih gradenj, ki jih investitorji niso prijavili. V Kranju odgovora na to vprašanje od ministrstva še niso dobili. Govori se o "prisilni" legalizaciji, če se bodo v občinah tako odločili. Po zakonu o urejanju prostora in graditvi, ki ga bo vlada obravnavala prihodnji mesec, pa menda črnograditelje čakajo zelo ostre kazni. Črnogradi-teljstvo naj bi po novem kazenskem zakonu sodilo tudi med kazniva dejanja. • H. Jelovčan SeJa jeseniškega izvršnega sveta Novim občinam se slabo piše E^SjŽLutr$Zaradi pomanjkljivosti poročila o črnih 2 »e&o, k {-I* SSS 8vel P™0**1* «"* PoMU. Lokalni samoupravi B°f*« na nihr kar 19 ■fcvenrtdh občin, ki so pod 90 odstotki EHuuke^«„r£.med na katerih sto- fc vedno prejemajo krepko nad Javno ra^f adinje- Osnutek naj bi 100 odstotkov, v ljubljanskem ^otovlifn^?111' kaJu" v Predlogu o "rangu" Pa sta, na primer, tudi 8ih v JjP\n nedovoljenih pose- K°per in Piran. Jeseniška občina ^PfavilnJ ?r js° "gotovih nekaj P°° 90 odstotki sicer ni, vendar h a dana \Crnograditeljem je ma že zdaJ izjemne težave. Vse *eP°2ita mo,nost, da s plačilom to kaže- da lokalni samoupravi »J0 Zaht do,ocenem roku vlo- nikakor ne bo lahko, še posebej v> Po nkxza ,e8alizacijo objek- ne v tistih občinah, ki so že zdaj £Videnco wh pa 50 P"Pravili povsem na repu. In kaj bo šele z ■fevlien- * • Jesenicah sta 102 novimi občinami, če je financir- ^ > n črni gradnji. anje že zdaj neurejeno? ^illet^ve pa so sprejeli V jeseni^ občini je zaprosilo W«ikPr°gramske zasnove va Z.a štlPendlJe 12 republiškega 'er ^na^ Cerkev m HnrfS skJada 1048 diiakov in 5tuden" S 0d&ed,O8 premem" pre *? fobrili Pa so.,737 Snict ° , 0 P^čunu občine ostaie Pa zavrnili predvsem * v rijL a ,etos. Ob proračunu zaradl cenzusa. S spremembo ^UdanjPravi med drugim tudi zak°na so 14. januarja ponovno fjjajst -1T* da je od prejšnjih določili cenzus in je zato repub- J9 slove' Voskih občin zdaj že Iiski zavod za zaposlovanje usicin občin, ki so pod 90 ponovno razpisal republiške štipnedije. Zaradi povišanega cenzusa je pridobilo pravico do štipendije iz jeseniške občine še 82 dijakov in 22 študentov. 138 jeseniških dijakov in študentov prejema tudi Zoisovo štipendijo. V razpravi so predvsem ugotovili, da je v jeseniški občini velik strukturni razkorak ter zahtevali, da se mora čimprej spet uvesti sofinanciranje za pripravnike. Zanimalo jih je tudi, kako to, kje je pravna podlaga za to, da ministrstvo za delo pri uveljavljanju premoženjskega cenzusa upošteva povsem drugačen koeficient kot ga uporablja davčna uprava. V jeseniškem proračunu je bilo lani za dodeljevanje sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva namenjenih nekaj več kot 4 milijone tolarjev sredstev. Jeseniški izvršni svet je odobril 14 posojil štirim podjetjem in desetim obrtnikom, krediti pa so bili namenjeni predvsem zanakup opreme, za nakup poslovnih prostorov in nakup obratnih sredstev. Ta sredstva za pospeševanje malega gospodarstva pa so občutno premajhna, zato si bodo v prihodnje prizadevali, da bi se povečala. Člani izvršnega sveta pa so sprejeli tudi informacijo o delu podjetniško informacijskega centra, ki je v zadnjih nekaj letih opravil veliko svetovanj obrtnikom in podjetnikom. V sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje Kranj so tudi za 20 nezaposlenih organizirali seminar o možnostih samozaposlitve, organizirali so okroglo mizo ter precej seminarjev. Nenazadnje so skrbeli tudi za promocijo in skupaj z jeseniško Obrtno zbornico izdali zanimiv Katalog obrti in podjetništva občine Jesenice in tako predsta vili 40 jeseniških obrtnikov in podjetnikov. • D. Sedej TRGOVINA 8 POHIŠTVOM Sp. Besnlca 81 V FEBRUARJU POPUSTI DO 35%. POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI Pokličite ^064/403-871 Občina izrabila zakonsko možnost Sedmim odpisali davčni dolg Radovljica - Izvršni svet ima po zakonu o dohodnini možnost, da v celoti ali le deloma odpiše davčni dolg, če bi z izterjavo ogrozili nujno preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Radovljiški izvršni svet je na ponedeljkovi sejih izrabil to zakonsko možnost in je sedmim prosilcem odpisal skupno 70.576 tolarjev dohodnine, vlogi dveh občanov, ki sta zaprosila za odpis več kot 111 tisoč tolarjev dolga, pa je zavrnil. Izvršni svet se je tako odločil na predlog izpostave za javne prihodke, ki je za vse prosilce pridobila tudi podatke občinske uprave za notranje zadeve o lastništvu motornih vozil in podatke centra za socialno delo o denarni pomoči za otroke in delnem nadomestilu stanarine. * CZ. Preimenovanje ulic po določenem postopku Jesenice, 24. februarja - Vsaki posamezni občini je prepuščena samostojna odločitev o tem, kdo m na kakšen način vodi postopek za imenovanje, preimenovanje, razdruževanje, združevanje in odpravo naselij in ulic. Zato se v občinah po različnih postopkih tudi odločajo za preimenovanje ulic, večkrat pa prihaja - kot ugotavljajo na Geodetskih upravah - predvsem v skupščinskih klopeh do politiziranja ali do mnenj in predlogov, ki so na meji dobrega okusa. Na Jesenicah, kjer so na Geodetski upravi do zdaj prejeli dva predloga za preimenovanje ulic, so se zato odločili za točno določen postopek. Po tem se predlogi za preimenovanje zbirajo na sedežih krajevnih skupnosti, sveti krajevnih skupnosti se do njih opredelijo, Geodetska uprava pripravi predlog za sklic komisije, stališča komisije obravnava izvršni svet in krajevne skupnosti, po končani enomesečni javni obravnavi pa sveti krajevnih skupnosti skličejo razširjene seje svetov, na katerih se opredelijo do pripomb. Vse to pa po obravnavi na komisiji obravnavata izvršni svet in skupščina, ki predlog nazadnje tudi sprejme. • D.S. Pripravljen predlog proračuna Pripombe na osnutek upoštevane Kranj, 25. februarja - 22. decembra so zbori kranjske občinske skupščine s številnimi pripombami sprejeli osnutek proračuna za letos, na skupščini 9. marca pa bo delegatom ponujen predlog, hkrati z načrtom sklada stavbnih zemljišč Predlog proračuna je v torek sprejela občinska vlada. "Tehta" 2,230 milijarde tolarjev, 120 milijonov več kot je predvideval osnutek in enajst odstotkov več od lanskega. Ali je letošnja številka prava, še vedno ni jasno, saj državni proračun še ni sprejet. Prav počasnost države je tudi zadrževala zgodnejše sprejetje občinskega proračuna. Zdaj v Kranju ne nameravajo več čakati, če bo proračun že treba popraviti, ga bodo kasneje, gotovo pa ne bistveno. Pri oblikovanju proračuna so upoštevali enoodstotno planirano mesečno rast drobnoprodajnih cen. V predlogu so z dodatnimi 120 milijoni tolarjev zadostili večini pripomb na osnutek proračuna, dobro polovico dodane vsote je namenjene t.i. družbenim dejavnostim. Ob tem je predsednik izvršnega sveta Peter Orehar dejal, da bodo v občini ne glede na reorganizacijo lokalne samouprave in države uprave letos delali po programu, ki so ga začrtali 1991. leta; to pomeni, da bodo nadaljevali z vrsto projektov oziroma začeli z novimi. Na nekatera vprašanja, kot kaj z Osrednjo knjižnico in smučarskim skakalnim centrom, pa konkreten odgovor še ni mogoč, ker za te projekte še ni zagotovljeno sofinanciranje države. * H. Jelovčan Škofjeloška vlada o črnih gradnjah Vsesploša amnestija črnih gradenj Od skupno 176 nedovoljenih posegov v prostor naj bi s posebnimi ureditvenimi pogoji legalizirah praktično vse. Tri hiše bodo ostale kot crne gradnje. Skofja Loka, 24. februarja - Zadnje spremembe zakona o urejanju naselij so zahtevale, da vsi črnograditelji prijavijo svoje posege v prostor, plačajo depozit in počakajo na to, da se prouči, ali ie mogoče njihovo početje legalizirati. Za občino Skofja Loka so že izdelali tako imenovane sanacijske ureditvene pogoje - posebne urbanistične dokumente, po katerih so ugotavljali možnost, da se črne gradnje "pobelijo", in izvršni svet seje odločil, da jih pošlje v javno razpravo. Ena od osnovnih ocen predlaganih dokumentov na seji škofjeloške vlade je bila, da so pisani zelo dobrohotno, ocena delavcev na urejanju prostora pa, da bodo ti dokumenti v mnogočem povsem razvrednotili delo, ki so ga na tem področju vlagali. Edini so si bili, da gre za maksimalno amnestijo črnograditeljev, s čimer se potrjuje staro a Žalostno pravilo, da je potrebno biti le brezobziren, pa vse dosežeš. Samokritike o tem, da so prav neznaske težave škofjeloškega urbanizma (povzročena s skoraj neuresničljivo zakonodajo, objektivno si nasprotujočimi interesi, včasih pa tudi spretno "plasiranimi" individualnimi intersi) cela desetletja mnoge naravnost prisilile k takemu ravnanju, pa ni bilo slišati. Skupno so obravnavali 176 posegov v prostor, pri čemer so črnograditelji prijavili 140 takih gradenj, preostale pa so odkrili inšpektorji oziroma so jih ugotovili na podlagi nerešenih vlog za lokacije. Ugotavljanje možnosti za legalizacijo je potekalo po natančnih navodilih Ministrstva za okolje in prostor (ta navodila so vsebovala tudi poseben sistem točkovanja) in končno so jih po izdelanih dokumentih razvrstili v tri skupine: tiste, katerih legalizacija je možna brez posebnih pogojev; tiste, za katere je sanacija pogoj legalizacije in tiste, ki jih ni mogoče legalizirati. Ze pri obravnavi pogojnih legalizacij je prevladovala skepsa o tem, ali bodo lastniki te pogoje resnično izpolnjevali - pri večini gre k sreči le za zahtevano zazelenitev (ki naj "pokrije greh"), težje pa bo pri tistih, kjer je zahtevana sprememba strehe, kritine, ah pa npr. pomanjšanje oken. Za 15 nedovoljenih posegov (na seji občinske vlade so dodali še šestnajstega) pa je ugotovljeno, da legalizacija ni mogoča, ob čemer nihče ni hotel pojasniti, kaj to v bistvu pomeni in kakšne bodo v tem primeru posledice. Najhuje je seveda pri ' stanovanjski hiši (na Kamnitniku) in dveh počitniških hišicah (na Kranclju), medtem ko gre pri drugih posegih za teniška igrišča (2x), hlev, garažo, lopo, ribnik in 7 gramoznic. Pripomniti velja tudi, da Regionalni zavod za naravno in kulturno dediščino. Gozdno gospodarstvo in Elektro - vsi iz Ljubljane, svojih pogojev še niso poslali. Izvršni svet se je odločil, da vse pripravljene predloge preko občinskeskupščine pošlje v javno razpravo, ki bo z obrazložitvami organizirala po vseh centnh v občini, vsa dokumentacija pa bo izobešena in na ogled v stavbi upravnih organov - v Žigonovi hiši. Edino kar je dobrega pri tem je, smo slišali, da so črnograditelji morali plačati depozit, s katerim se bode vsaj nekatere najhujše posledice tega ravnanja omilile. • S. Žargi Obvezna demokracija Zakon o lokalni samoupravi in predvsem z njim v zvezi pripravljanje na nove občine postaja vse bolj dogodek številka ena. Že nekaj časa je poznano tudi vse bolj posplošeno mnenje, da se je sproiil plaz, ki ga pač ni moč in tudi ne gre zaustavljati. Nenazadnje gre za zakon, ki ga je treba spoštovati in se v skladu z njegovimi določili tudi dosledno ravnati po njem. Vendar pa je znotraj zakonskih določil na terenu, če uporabim ta izraz, vse več takšnih in drugačnih razmišljanj. Ob redkejših, kjer se kale zavzetost za bodoče nove, manjše občine in zavzemanjih, da bi vendarle v Sloveniji tako ali drugače dobili še kakšno mestno občino več, je druga plat tega "plazu" v tem trenutku še vedno precej obarvana z določeno nostalgijo. Pripričanja, da bi bilo najbolje tako tudi v prihodnje, kot je zdaj, da bomo morda ie čez deset let spet majhne.bodoče, jutrišnje občine spet združevali (kar tu in tam danes počno tudi v Evropi), niso ravno izjemna. Pravzaprav je kar nekakšno pravilo, da majhne, obrobne krajevne skupnosti v sedanjih (večjih) občinah ie na samem začetku razprav in razmišljanj ne kaiejo prav nobene zagretosti in volje, da bi se kot takšne vključile v središča, iz katerih so recimo včeraj "odšle", ker so v skupni krajevni skupnosti takrat dobile pač premajhno rezino. Spodbujajo jih pri tašnih ocenah prav rezultati, ki so jih po odcepitvi dosegli kot samostojna krajevna skupnost. Vendar, plaz se je sproiil in trmoglavo upiranje bi pomenilo tiščanje z glavo skozi zid. Takšne so v tem tenutku ocene v številnih, predvsem manjših krajevnih skupnostih tudi na Gorenjskem. Vse več pa je tudi tudi kritičnih pripomb. Če se bodo namreč na nekem manjšem območju oziroma v krajevni skupnosti odločili na referendumu drugače, kot naj bi bilo v okviru zakonskih in načrtovanih meril opredeljeno, jim bo potem pač driavni zbor, če bo potrebno, "pokazal" pravo pot. Temu, da se bodo ponekod morali(!) odločati o novi občini, pa marsikje pravijo, da gre pač za obvezno demokracijo. • A. Žalar KRATKE GORENJSKE Srečanje harmonikarjev Besniške doline Pod Besniško voščenko Besni ca • V okviru letošnjega praznovanja oziroma delovanja 40-Ietnice Turističnega društva Besnita bo jutri, 26. februarja, v dvorani v Gasilskem domu v Spodnji Besnici po nedavnem uspelem koncertu ansambla Mira Klinca že letošnja druga prireditev. Ob 1930 se bo namreč začelo srečanje harmonikarjev Besniške doline, od Jamnika do Resnice, z naslovom Pod Besniško voščenko. Srečanje, na katerem bo letos sodelovalo okrog 20 harmonikarjev iz doline, Turistično društvo organizira že tretjič. Poleg gorenjskega prvenstva harmonikarjev za izbor najboljšega za Ljubečno je tako tudi to srečanje postalo tradicionalno. Tako kot je postalo tradicionalno tudi ime, saj zdaj Pod voščenko (voščenka je poznano jabolko iz Besnice oziroma tega dela sedanje kranjske občine) zadnja leta potekajo različne prireditve. "Da smo se pred dvema letoma odločili za prvo takšno srečanje harmonikarjev iz doline, ni naključje," ugotavlja predsednik zelo delovnega Turističnega društva Miha Sušnik. "Dolina je bila namreč nekdaj znana po tem, da je tako rekoč pri vsaki hiši bila doma tudi harmonika. Med takšnimi zaslužnimi godci iz doline, ki so skrbeli za ohranjanje domače pesmi, je nedvomno Franc Fabijan, oče Janeza Fabijana, ki zdaj tovrstno tradicijo nadaljuje s poučevanjem mladih diatonične harmonike. Po njegovi zaslugi je bila uresničena tudi ideja o organizaciji gorenjskih prvenstev na diatonični harmoniki, kakršno bo tudi letos v začetku junija, nanj pa bomo prvič povabili tudi harmonikarje z onkraj meje na Koroškem." Sicer pa bodo na jutrišnji prireditvi podelili tudi priznanja krajanom, ki so imeli lani na podlagi ocene posebne komisije najlepše urejene domove in okolico. Med gosti na tretjem srečanju harmonikarjev Pod besniško voščenko iz doline pa bodo jutri zvečer tudi dramski igralec Zlat ko Šugman in učenci osnovne šole oziroma turističnega podmladka iz Besnice. Na srečanje, za katerega so vstopnice v prodaji v trgovini Živila in Pizzenji Pod Rovnikom v Besnici, vabijo prireditelji vse, ki radiposlušajo domačo harmoniko. Za nastop pa se še vedno lahko prijavijo vsi v dolini, ki igrajo harmoniko. • A. Žalar Po nagelj na Limbarsko goro Domžale - Limbarska gora je s 773 metri najvišji vrh v občini Domžale. Že dolgo pa je priljubljena izletniška točka, njena posebnost pa je tudi cerkvica sv. Valentina, ki sodi med najpomembnejše kulturno-zgodovinske znamenitosti v občini. Še posebno obiskana je Limbarska gora spomladi oziroma marca, ko Športno društvo Krašnja, Smučarski klub Termit Moravče in Rod moravskih tabornikov vsako leto pripravijo prireditev Po nagelj na Limbarsko goro. Letos bo ta prireditev, na kateri bodo v kulturnem programu nastopili Moravska godba, moški pevski zbor Moravče in recitatorji, dekleta pa bodo zbirala nageljne, prihodnjo nedeljo, 13. marca, ob 11. uri. Prireditelji vabijo vse; tiste, ki že imajo nagelj z Limbarske gore in tiste, ki ga še nimajo, da pridejo na veselo spomladansko srečanje. • A. Ž. Zbori in jubileji Kranj - Že januarja so se po gorenjskih gasilskih društvih začeli občni zbori. V 111 prostovoljnih društvih in 18 industrijskih na Gorenjskem bodo končani do konca tega meseca, prihodnji mesec pa bodo podobne letne obračune imele občinske gasilske zveze. Sicer pa bo letos kar nekaj društev na Gorenjskem proslavljalo svoje jubileje. Tako bodo 110-letnico proslavljah gasilci GD Bohinjska Bistrica, 100-letnico člani industrijskega gasilskega društva BPT Tržič in gasilskega društva Gorje ter Bohinjska Bela. 40-letnico bodo praznovali GD Sovodenj, 30-letnico pa v industrijskem društvu LTH Skofja Loka. • (ip) Koncert in predstavi V Cerkljah bo jutri (sobota), ob 19. uri koncert cerkljanskih pevskih zborov. Prireditev sodi v okvir meseca kulture v Cerkljah. V Predosljah bodo člani Kulturno umetniškega društva Velesovo jutri (sobota), ob 19.30 gostovali s komedijo E. Fritza Ta veseli dan ali Cefizelj se ženi, v nedeljo, ob 18. uri pa bodo nastopili v dvorani Krekovega doma v Selcih. • (kj) Krajevna skupnost Železniki Tudi letos prednost urejevanju trga S sodelovanjem krajanov pa letos med drugim v krajevni skupnosti načrtujejo tudi obnovo cest in širitev toplovodnega omrežja. Železniki, 24. februarja - Predsednik krajevne skupnosti Železniki Alojz Čufar, ki je lani prevzel vodstvo v svetu KS, je z uresničevanjem lani začrtanega programa del v krajevni skupnosti zadovoljen. "Že takoj na začetku, ko sem prevzel funkcijo predsednika, sem ugotovil, da položaj pravzaprav ni slab, da ie svet KS dobro seznanjeni s programom in uresničevanjem in da tudi glede denarja, ki ga krajevna skupnost dobiva iz proračuna na podlagi dogovorjenih in sprejetih meril v občini, m nič narobe. Tako nam je tudi uspelo uspešno uresničiti nekatera za lani načrtovana dela." Največja naloga, katere nadaljevanje je v osnutku opredeljeno tudi za letos, je bilo urejanje trga v naselju Trnje. Skupaj s Komunalnim podjetjem so namreč v tem delu in delno na območju Češnjice urejali kanalizacijo za meteorne in fekalne vode. Večje akcije pa so sicer potekale na krajevnih in lokalnih cestah, pri katerih pa so s prispevki in delom sodelovali tudi krajani. Tako so od obnovljenega 1100 metrov dolgega odseka ceste v Megušnico asfaltirali 600 metrov, v Potok pa 1300 metrov. Z javnimi deli pa so v Železnikih uredili tudi oporni zid za Grivo. Z nadaljevanjem toplifikacije so na toplovod priključili večji stanovanjski objekt in sedem zasebnih hiš. To je bila ena večjih akcij, kjer so z delom in prispevki v okviru tretjinskega deleža sodelovali tudi krajani. Zaradi slabega vremena pa je žal iz programa izpadlo načrtovano urejanje krajevnih cest v Podlonku. Pogodba je sicer že podpisana in bodo s temi deli nadaljevali letos. "Program za letos smo v osnutku obravnavali v svetu KS že sredi februarja, sprejeli oziroma predstavili pa ga bomo na zboru občanov v začetku marca, ko bomo razpravljali o lokalni samoupravi," pravi predsednik Alojz Čufar. "Sicer pa kot osrednjo in najpomembnejšo nalogo načrtujemo dokončno ureditev trga v naselju Trnje, vključno z ureditivjo avtobusnega obračališča in postajališča na Jesenovcu. Vzporedno ali pa z enoletnim zamikom pa v program vključujemo tudi obnovo odseka regionalne ceste od odcepa za Škovine do kulturnega doma. Kar 42 odstotkov Investicijskega denarja Alojz Čufar opredeljujemo za vzdrževanje krajevnih in lokalnih cest. Seveda pa bo ta del odvisen od lastne udeležbe na podlagi občinskih meril, ko je za krajevne ceste treba zagotoviti dve tretjini, za lokalne pa polovično udeležbo." Sicer pa nameravajo v blokovnem naselju na Kresu in Cešnjici širiti toplovodno omrežje, izdelavo projekta primarnega toplovoda pa načrtujejo tudi od Toplarne prek križišča na Cešnjici, s čemer bi začeli postopno uresničevati toplifika-cijo tudi v naseljih Današnjica in Log. Skozi vas Zali Log i" 1 delu naselja Češnjica so,' programu opredelili tudi }? gradnjo prve faze kanalizacij' za naselje Na Plavžu pa naj» izdelali projekt obnovekaiw zarije in sicer od nekdaj Kraljeve hiše do Tehtnice. jektno naj bi uredili drugi d«j pokopališča, urejanje žaro'] grobov pa je zaradi pomanjka" j a denarja letos preloženo prihodnje leto. "Letos nameravamo nad*ij* vati tudi z lani začeto akcijo " izgradnjo novega vrtca, za k'' terega smo lam pridobili «i» jišče, letos pa načrtuje«1' izdelavo dokumentacije. SK' pa dokaj pomemben /ne*1 načrtujemo v letošnjem pro|r8 mu tudi za podporo priza««' nim društvom. Lani smo f ?rimer pomagali prizadevni lanom Turističnega druŠl*' da so dobili svoj prostor. KoJij niča Ivana Tavčarja je dot"1 urejene prostore, pomagali ? smo tudi pihalnemu orkest^ Prizadevni so tudi v Muzejski društvu in za muzej je * naročen projekt obnove. Sk* pa ugotavljam, da gasili turistično in muzejsko druš'v tudi sicer zelo dobro sodeM Eri uresničevanju program" rajevni skupnosti." 9 ' Žalar Cerklje bodo občina Najbolj primeren kandidat za župana je Franc Čebulj. Cerklje, 24. februarja - Na posvetu v Cerkljah, ki ga je sklical predsednik kranjske občinske skupščine Vitomir Gros, so se v torek sestali sveti krajevnih skupnosti, predsedniki in odborniki iz osmih KS pod Krvavcem v kranjski občini. Že v prvi oziroma uvodni razpravi o bodoči lokalni samoupravi oziroma novih občinah pa se je pojavil predlog, da bi bil najbolj primeren kandidat za bodočega župana občine Cerklje Franc Čebulj, sedanji predsednik KS Velesovo. Na posvetu, ki se gaje udeležil tudi tajnik zbora KS občinske skupščine Ivan Mihovec, je predsednik Vitomir Gros, ko je razložil zakon, tudi rekel, da je cerkljansko območje, poleg Jezerskega, tisto, ki lahko z odločitvijo vseh osmih krajevnih skupnosti postane občina. Ob tem pa je kakšnih 70 predstavnikov vodstev KS s tega območja poudarjalo, da bi krajevne skupnosti v novi občini morale ohraniti samostoj- nost, hkrati pa naj bi iz vsake KS bila v bodočem občinskem svetu po dva odbornika. Pri tem pa so še posebej poudarili, da pri oblikovanju bodočega občinskega sveta ne sme prevladati strankarsko "tekmovanje". Svojevrstno presenečenje na skupnem posvetu pa je bilo razmišljanje o imenu bodočega župana nove občine Cerklje. Predsednik KS Zgornji Brnik je namreč na posvetu podal zapisnik s sestanka predsednikov, tajnikov in sedanjih odbornikov, ki je bil v nedeljo zvečer v Adergasu (brez predsednika Grada in ^predstavnikov KS Cer kije). Že na tem sestanku so namreč razpravljali, kako zagotoviti v prihodnje samostojnost sedanjih krajevnih skupnosti v novi občini, se opredelili za nestrankarski občinski svet Vode na cerkljanskem Največji problem je pitna voda Na nedavnem posvetu o urejanju voda na cerkljanskem v kranjski občini so predsedniki KS poudarjali, da nekatera dela potekajo prepočasi. Kranj, 24. februarja - Skupni posvet s predstavniki Ljubljanica -Sava pri Direkciji za varstvo okolja in urejanje voda je bil namenjen izoblikovanju ocene o uresničitvi lanskega in predvsem izoblikovanju letošnjega programa. Vendar pa je že uvodoma predsednik KS Cerklje Peter Kepic opozoril, da je največji problem na tem območju zdrava pitna voda. Zagotoviti pa bi bilo treba tudi tako imenovani biološki minimum in s tem pretok vode v strugi reke Reke od Krma do Hribarjeve ulice, kjer je bi bilo hkrati treba tudi zaustaviti odnašanje proda. Lojze Čimžar (KS Poženik) je opozoril, da tudi struga potoka Pšata že več let ni bila vzdrževana in je treba na več mestih zavarovati bretonske zidove. Obnoviti pa je treba tudi most med Glinjami in Šmartnim ter na Apneniku zgraditi vsaj eno zaporno pregrado. Po oceni predsednika KS Zalog (Franc Bohinc) je reka Reka od Nasovč do Lahovč lepo urejena, letos pa bi bilo treba nadaljevati z urejanjem v Lahovčah. Čimprej pa bi bilo treba razrešiti tudi problem, da KS Grad ne bi bila ob sedanje prostore. Mlinar v Gradu je namreč pred leti odstopil zemljo za izgradnjo objekta KS, če bo le-ta zagotovila pretok vode za obratovanje mlina. To pa je moč urediti le z izgradnjo jezu na reki Reki, temu pa zdaj nasprotujejo krajani oziroma sosedje na tem območju. Z oceno, da so lani na tem območju v spodnjem delu reke Reke urejali obrežja, znižali prodno pregrado v gradu, zavarovali strugo v delu potoka ob cesti v Adergasu, postavljali pragove nad Pšato in končali sana-cijo Brezovškega grabna (dokončati jo je treba le še v zaledju hudorunika), pa nista bila zadovoljna predsednika KS Velesovo m Zgornji Brnik. Nič ni bilo narejenega v Zgornjem Brniku, krajani pa so morah sami zgraditi most in obrambni zid. V KS Velesovo pa se že nekaj let projektira zadrževalnik, ki naj bi preprečil poplavljanje hudournika Trskovec. Po tem, ko je Franc Šala, vodja izpostave Ljubljanica - Sava pri Direkciji za varstvo okolja inur-ejanje voda pojasnil, da za letos znašajo proračunska sredstva za urejanje voda za vso državo 248 milijonov tolarjev (in so razpo-lovljena), naj bi dva milijona namenili za urejanje Pšate v Zalogu in 2 milijona za urejanje reke Reke v Zgodnjem Brniku. PUH bo zgradil tudi zgornjo pregrado na Apneniku. Skupaj z denarjem Sklada stavbnih zemljišč občine Kranj pa naj bi sanirah tudi zaledne Brezoviške- fa grabna. Za urejanje Lukans-ega grabna pa se občina Kranj s 50-odstotnim deležem lahko prijavi tudi na informativni razpis in izoblikovali mnenje, da bi £ najbolj primeren kandidat * novega župana sedanji preds*1! nik KS Velesovo Franc Čebw\ Na posvetu v Cerkljah.] torek zvečer so se tudi striflf li, da sveti KS na cerkljanske' že do zborov občanov skuš^ opredeliti tudi možne k**$ date za bodoči občinski svetj sicer po dva iz vsake krajev^ skupnosti. Sicer pa bo pf6 zbori občanov še en skur posvet predsednikov KS, taF kov in odbornikov sklical P' dsednik KS Peter Kepic V[ takrat pa naj bi se v vsehK' vodstvih opredelili tudi do lj[5 lišč posveta v Adergasu, sy?'| stališča o imenu bodočega *Jj pana občine Cerklje pa naj , podale tudi stranke na te območju. * A. Žalar ,. ■ „.........................„„-.^ Republiške direkcije za vaJ*Jj* prostora in urejanje voda. *a dsednik Sklada stavbnih zerpJj občine Kranj Tadej Markič je 3 tem pojasnil, da bo sklad zag*^ vil 2 milijona za gradnjo p&pK na Apneniku in sodeloval P., urejanju Brezovškega grabo8. sanaciji Lukanskega grabna 9 ( oma je pripravljen sodelovati r vseh delih do polovične udele*. kjer bo Ljubljanica - Sava pf|*£ vala svoj delež. Kar pa zad^ pitno vodo, bodo v kratk^ pripravili poseben strokovni vet. • A. Žalar Danes zaseda tržiški izvršni svet Pripravljen osnutek letošnjega proračuna Tržič, 25. februarja - Namesto običajnega torkovega zaseda1^ je predsednik izvršnega sveta SO Tržič Frančišek Meglic sld% 75. sejo za danes dopoldan, z začetkom ob 9. uri. Nekatere od t°* dnevnega reda namreč terjajo čimprejšnjo obravnavo. , J Neodložljiva naloga je zlasti sprejem sklepa za javno razgrni1 odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradira*1 ga prostora v občini Tržič. Gre za sprejem urbanistične^ dokumenta, ki bi omogočil legalizacijo za 23 prijavlje" nedovoljenih gradenj. Mudi se tudi pri obravnavi osnutJV letošnjega proračuna, da bi ga lahko čimprej pregledali in sp^jS občinski zbori. Kot je predvideno z osnutkom, v tržiški obci načrtujejo za dobrih 441 milijonov SIT prihodkov za javno pof*7jj kar je za 11 odstotkov več glede na lanske proračunske prihodk6^ drugimi prihodki skupaj naj bi tako v letu 1994 zagotovili dobPjj 576 milijonov SIT, kar naj bi zadostovalo za pokritje načrtova" odhodkov. |. Na seji se bodo med drugim seznanili z informacijo Komu^j nega podjetja Tržič o ureditvi oskrbe z vodo v vasi G°p [>oročilom o delu izvršnega sveta in občinskih upravnih organo" , ani ter besedilom odloka o zaključnem računu občinske!*, proračuna za leto 1993. Pregledah bodo še predlog odlok8>, uskladitvi ustanovnega akta ZKI Tržič, pogodbo o naj6"^ stražnice na Ljubelju in sklep o organizaciji civilne zaščite. ' Saje , Šolarji o šegah in navadah v Upniški dolini Gledališče zgodovine za današnji cas Glasilo učencev OŠ Staneta Žagarja v Lipnici in kulturni dan so posvetili predstavitvi narodopisnega blaga. Upnica, 22. februarja - šege in navade se skozi čas spreminjajo, ie poudaril v svojem predavanju za učence Upniške šole etnograf dr. Janez Bogataj. To so s svojo predstavo potrdili tudi nadobudni Šolarji, ki so skupaj s svojimi učitelji obudili običaje iz domače okolice. Več o njih so zapisali v svojem glasilu Odmevi izpod Jelovice. Približno 300 učencev matične in podružnične šole Ov-siSe je napolnilo šolsko dvorano v Lipnici. Seveda so tudi njihovi učitelji in priložnostni gostje z zanimanjem prisluhnili predavanju slovenskega etnografa dr. Janeza Bogataja, ki jim je z besedo in sliko predstavil bogastva narodopisne dediščine v naši deželi. Kako raznolik in pester prostor je Slovenija, so pričale podobe o naravni, arhitekturni, obrtni in kulinarični dediščini. Zlasti slednje so vznemirile mlade želodčke, ki pa so vseeno morah še malo počakati na vsakdanjo malico. Predavatelj jim je namreč spregovoril še ° šegah in navadah, ki jih spoznavamo ob odkrivanju dediščine. Kot je med drugim dejal, so nekatere ostale le del zgodovinskega spomina. Posamezne običaje zato oživljamo z zaigranimi prikazi, ki so kot gledališče zgodovine. In da bi nekaj bogastev iz te zgodovine obranih za nove rodove, se bo tudi današnja mladina morala zamisliti nad našim skupnim početjem pri ohranjanju narodopisnega blaga, je še namenil kot popotnico učencem dr. Bogataj. Dedje in babice bi bili ponosni Etnografov nasvet so šolarji začeli uresničevati že več mesecev pred njegovim prihodom. Kot je povedala učiteljica slovenskega jezika Marjana Žmavc, so pri pripravi glasila in prireditve od jeseni sodelovali vsi učenci in učitelji. Delo je potekalo v obliki delavnic, v katerih so naloge prilagodili starosti in sposobnostim učencev. Tako so prvi in drugi razredi iskali zanimivosti o Praznovanju rojstnih dni in MALA ANKETA godov, zbirali fotografije o teh dogodkih, izdelovali čestitke in zavijali darila. Tretji in četrti razredi so se zanimali za razna kmečka opravila in stikali za starimi predmeti po domačijah. Petošolci in šestošolci so se lotili obdelave nekaterih običajev, obenem pa so preizkusili svoje spretnosti v izdelavi pustnih mask, barčic in velikonočnih prtičkov. Najstarejše so privabili, se razume, ženito- dnevu in godu, prebirali pa so tudi svoja praznična doživetja. Tudi njihovi vrstniki, ki so prikazali dogajanja na kmetih ob lickanju koruze in luščenju fižola, so kar navdušili obiskovalce v dvorani. Le-ti so zvedeli še nekaj o tem, kako so nekdaj žganje kuhali in koline delali, da pa ne bi ostali samo pri hrani za želodec, so vmes poskrbeli mladi glasbeniki. S seboj niso prinesli le sodobnih instrumentov, ampak so zaigrali tudi na citre, naše ljudsko glasbilo. Odrasli luščijo fižol, otroci pa se igrajo z zrnci. Etnograf dr. Janez Bogataj je mladini nasul kopico zanimivosti o narodopisnih bogastvih Slovenije. vanjski običaji, raziskovali pa so tudi razne vraže v domači okolici. Svoje izdelke so zbrali na sicer skromni razstavi, a vanjo so vložili nemalo truda in časa. Tudi sodelavci šolskega glasila Odmevi izpod Jelovice so krepko prijeli za peresa, da je nastalo dovolj narodopisno obarvanih besedil in risb do izdaje prve številke pred dnevi. Glasilo je že odromalo po domovih, kjer bodo še drugi lahko zvedeli to in ono o šegah in navadah v Lipniški dobni. Dedje in babice pa bi bili gotovo ponosni na svojo mladino, če bi si lahko vsi ogledah njihovo "gledališče zgodovine" na šolski prireditvi. Pesmi, igre in plesi Nastop se je začel ljudskimi pesmimi, ki sta jih predstavila otroški in mladinski zbor šole. Mednje so vpletli pripovedi najmlajših o znanih rekih. Za pravo veselje - ne le svoje - so poskrbeli učenci nižjih razredov, ki so z igro predstavili družinski praznik ob rojstnem Joj, kako citre lepo zvenijo! Največ ploskanja in smeha so bili deležni sodelavci dramskega krožka, ki so prikazali že-nitne običaje, zaplesali ples z metlo in znani "pouštertanc". Na oder so prišli tudi koledniki, ki jih poznajo iz predbožičnega dogajanja v Kropi. Sledil je se pustni običaj pometanja smeti na tuj prag, ki je spri obe sosedi. Manjkalo ni niti starih vraž, ki so se ohranile vse do danes. Prireditev so spremljali tudi trije starejši prebivalci iz Upniške doline, Rok Šolar iz Podnarta, Valentin šparovec iz Kamne Gorice in Janez Smitek iz Krope. Kot je pohvalil mlade 78-letni inženir Smitek, katerega privlači poleg zgodovinopisja tudi krajevna kronika, jim je uspel prikaz zgodovinskih vrednot z vseh področij, za kar jim posebej čestita. • Stojan Saje Počitnice so prekratke za vse, kar bi radi počeli Kranj, 25. februarja - Počitniški načrti naših šolarjev so zelo "ulični, vleče jih na sneg, k video igram, v kino, na drsanje... v« pa so si edini, da je teden dni premalo za vse, kar bi radi počeli. Tako razmišljajo tudi na osnovni šoli Staneta Žagarja, kjer so otrokom letos ponudili ducat različnih dejavnosti Bojana Ducanović, prvošolka: "Med počitnicami pojdem na dva pohoda, sodelovala pa bom tudi v lutkovni delavnici in pri izdelovanju slaščic. Sama sem hotela med počitnicami nekaj početi, pa tudi moji mamici je bilo prav ker ima takrat v šoli neke izpite m zame ne bo imela veliko časa. Posebno fino je, ker za vse to ni treba nič plačati. Mami pravi, da je v nekaterih šolah za take počitnice treba plačati 5500 tolarjev." Sašo Stepan, prvošolec: "Če bi se med počitnicami v šoli nič ne dogajalo, bi bil doma, name pa bi pazil štin leta starejši brat. Tako pa nam je tovarišica razdehla listke, na katerih je pisalo, kaj bo med počitnicami v šoli. Doma so mi dejali, naj si izberem kar hočem. Izbral sem lutke in pripravo slaščic. Všeč mi je da bom med počitnicami imel kaj početi. Drugače bi mi bilo gotovo dolgčas." Emilijana Logar, učiteljica 2. razreda: "Za vse dejavnosti med počitnicami je v šoli veliko zanimanja. Dva počitniška dneva pojdem z otroki prvih in drugih razredov na pohoda na Smarjetno in Križno goro. Čeprav je izlet z otroki zame odgovornost, je tudi sprostitev in tega ne čutim kot neprijetno dolžnost. Ostale dni pa bom prosta, če me le ne bodo poklicali na seminar." Boštjan Zupančič, osmošolec: "Med počitnicami pojdem smučat na Krvavec. Verjetno bom Šel kar z družbo sovrstnikov, saj sem že dovolj samostojen. Tudi šola ima za ta čas pripravljenih nekaj dejavnosti, vendar o njih še-nisem razmišljal." Matej Knific, sedmošolec: "Počitnice so kar nekam prekratke, skoraj pol jih tako ali tako prespiš. Nisem se Še odločil, kaj vse bom počel v prostem tednu. Kak dan bi Šel rad smučat. V šoli so organizirane tudi instrukcije angleščine za učence, ki pri jezikih malce šepajo. Ker tudi meni škriplje, se jih bom morda udeležil." • D. Z. Žlebir ZDRAVILIŠČE LAŠKO gNKRATMA PRILOŽNOST V 2DRAVIUSCU LAŠKO V ČASU OD 21JL DO 26*3.1994 ZA SAMO 15000 SIT 5 POLNIH KNZ10N0V IN KOPANJI V TCRMALNEM BAZENU Nobp mosoi, savn«, solarna ali!•■»* kopeli po programu 5-4 {koristite 5 plačate 4) motnost pracUo no 2 čeka Ekonomski razkroj v invalidskih podjetjih "Komedija zmešnjav46 s hudimi socialnimi posledicami Finančni položaj invalidskih podjetij se je zadnja leta zelo poslabšal, česar je kriva nedosledna državna politika. Združenje invalidskih podjetij Slovenije je zato osnovalo stavkovni odbor, ki se na državne ustanove obrača z opozorilom o ekonomskem razkroju invalidskih podjetij in o hudih socialnih posledicah takega stanja med zaposlenimi invalidi. Lani je slovensko ustavno sodišče (sicer z odlogom) razveljavilo oprostitve prometnega davka za invalidska podjetja, medtem pa naj bi država z zakonom uredila to področje. To se do sedaj še ni zgodilo, namesto tega pa je drŽava uvedla subvencijo v višini polovice zajamčene plače za zaposlene v invalidskih podjetjih. To je po mnenju stavkovnega odbora zgrešen sistemski ukrep, saj tega ne počno nikjer v svetu, ampak v redkih državah kompenzirajo zgolj zmanjšano storilnost invalidov. Stavkovni odbor opozarja, da se institut invalidskega podjetja zlorablja za zaposlovanje invalidov, za katerega v tujini uporabljajo kvotni sistem. V invalidskih podjetjih je vse manj hudo prizadetih invalidov (zakonski pogoj za ustanovitev invalidskega podjetja je 40 odstotkov invalidov, ki se ne morejo zaposliti v običajnem delovnem okolju). Ker ni dosledne državne politike, so invalidska podjetja prepuščena sama sebi. Država tudi ne podpira tehnološkega razvoja teh podjetij, kar je tudi vzrok za nakopičeno izgubo v višini milijarde tolarjev. Zaradi nakopičenih težav, ki potiskajo v socialno stisko vse več invalidov, se stavkovni odbor invalidskih podjetij obrača na državo z zahtevami, naj se izvaja v vladi in parlamentu potrjeni koncept razvojne strategije invalidskega varstva, naj državni zbor ustanovi posebno komisijo za invalidska vprašanja, ki naj čimprej obravnava problematiko invalidskih podjetij, naj takoj začne delovati tudi že ustanovljeni urad za invalide, naj pri zaposlovanju sledijo zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidov. Tudi ustavno sodišče pozivajo, naj čimprej obravana vlogo invalidskih podjetij glede davčnih olajšav, saj bo tako najhitreje rešen njihov težak položaj. • D.Ž. Kaj se bo dogajalo med počitnicami Žagarjeva šola bo zadihala "po počitniško" Kranj, 25. februarja - Po letošnje šolsko leto uveljavljenem šolskem koledarju so počitnice enakomerno razporejene čez vse leto. Po dveh mesecih, kar so bili šolarji nazadnje prosti ves teden, se spet prileze oddih. Zimskih počitnic se šolarji še posebej veselijo, zlasti če so obdarjene s snegom. Letos ga je nekaj na okoliških smučiščih, vendar ta niso vsem enako dostopna. Zato so nekatere organizacije poskrbele tudi za drugačno razvedrilo. Tudi kranjska šola Staneta Žagarja. Prejšnja leta je za svoje učence navadno priredila smučarski tečaj v Kamni Gorici, letos pa tam ni snega, zato ponujajo vrsto drugih (brezplačnih) počitniških dejavnosti. Kot je dejal ravnatelj šole Niko Slapar, se jim je odzvala dobra desetina od 700 otrok, kolikor jih je na tej šoh. Skupina otrok od 5. do 7. razreda bo odšla na planinski tabor na Kofce, kjer se bodo družili z otroki iz kranjske šole Jakoba Aljaža in radovljiške Linhartove šole. Psihologinja Jana Vogelnik, ki ima s podobnimi tabori že nekaj izkušenj, je povedala, da je tabor namenjen doživljanju narave in prijateljevanju. Na Kofcah se bo 23 otrok s tremi spremljevalci ukvarjalo s planinskim pohodništvom, ki bo priložnost za prisluškovanje naravi in poglabljanu vase Telesno aktivnost bodo dopolnjevali z raznimi delavnicami, trenutki tišine, igrami, petjem, pravljicami, v naravi pa igram, orientaciji, varnosti v gorah, tako da bodo nakopičeno otroško energijo izkoristili do zadnjega vlakna. Člani zgodovinskega krožka bodo med počitnicami izdelali raziskovalno nalogo o Joštu, otroci iz turističnega krožka pojdejo na izlet v Vilenico in Izolo. Dva dneva bodo v šoli namenih literarni delavnici. Učencem višjih razredov, ki imajo težave pri učenju jezikov, bodo nudili instrukcije iz angleščine. Tudi likovno delavnico imajo v načrtu, za nižje razrede pa računalništvo, izdelovanje oblekic za Barbike, raziskovanje domače pokrajine, pravljične ure, izdelovanje lutk in slaščic, prva dva počitniška dneva pa se bodo odpravili tudi na pohod, m sicer na Smarjetno in Križno goro. Med počitnicami naj imajo otroci priložnost, da si oddahnejo od šole. Toda med počitnicami je tudi šolska stavba z drugačnim utripom življenja prijaznejša. Očitno tako čuti tudi veliko otrok z osnovne šole Staneta Žagarja, ki so jih zamikale številne dejavnosti. Mlajši otroci, katerih starši ta čas ne morejo na dopust, pa so tako tudi primerno obvarovani. • D. Z. Žlebir Pomoč beguncem in domačinom Kranj, 25. februarja - Socialna dejavnost Rdečega križa zadnji dve leti tudi v Kranju zajema zlasti razdeljevanje pomoči beguncem. Lani so na ta način "skrbeh" za blizu tisoč beguncev, nastanjenih v tej občini. Ti begunci so večidel gostje tu živečih sorodnikov, tako da je humanitarna pomoč v obliki prehrambenih paketov namenjena večidel družinam, ki gostijo begunce. Tudi mnogim domačinom gre zelo slabo, zato je dobrodelnost humanitarnih organizacij namenjena tudi njim. Rdeči križ iz Kranja je tako lani razdelil 450 prehrambenih paketov in 120 paketov s higienskimi pripomočki, ob novem letu pa 70 darilnih zavitkov otrokom. Prehrambene pakete, higienske pripomočke, oblačila in odeje iz zalog Rdečega križa pa delita tudi občinski center za socialno delo in Karitas. Pri Rdečem križu takorekoč vsak dan trkajo za oblačila in odeje. Tudi med temi prosilci je vse več Kranjčanov. * D.Z. Kako pomagamo ostarelim in bolnim Radovljica, 25. februarja • Župnijska Karitas iz Radovljice vabi na seminar "Kako pomagati ostarelim in bolnim", ki bo jutri, 26. februarja, od 9. do 16. ure v dvoranici radovljiške knjižnice na Gorenjski cesti 27. Predavanja in pogovore bodo vodili Zlata Rajtar, Pavle Demšar in Jožica Šefih. Prijavite se lahko Še danes, po telefonu 715-003 ali 714-112. Marca in aprila na krvodajalsko akcijo Kranj, 25. februarja - Rdeči križ Slovenije vabi v marcu in aprilu na krvodajalsko akcijo Kranjčane in okoličane. Potekala bo od 21. marca do 5. aprila, in sicer tako kot že vrsto let na zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani. O prevozih bodo krvodajalce sproti obveščali. Marca imajo krvodajalsko akcijo tudi Kamničani, in sicer že čez dva tedna, 14., 15. in 16. marca. Tržičane pa vabijo na odvzem krvi 15. aprila. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Prešernovi nagrajenci 1992- 1993. V Stebriščni dvorani Mestne hiše razstavlja arhitekt in oblikovalec Janez Suhadolc. V Mali galeriji Mestne hiše je odprta razstava slik akad. slikarja Jožeta Mariniča. V restavraciji Jasmin razstavlja keramične slike Skušnjava Vlado Novak iz Petrovč. V knjižnici kranjske Gimnazije je do konca meseca na ogled razstava slik slikarke Eve Scagnetti - Gerkman. JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled razstava Rimsko steklo iz Argyrtuntuma. V bistroju Želva razstavlja akrile Mojca Vilar iz Ljubljane. V Pizzeriji Ajdna v Žirovnici razstavlja barvne fotografije Klemen Čebulj, v pizzeriji Bistr'ca v Mojstrani pa so na ogled barvne fotografije Franceta Urbanije. BLED - V prostorih SRC v Grimščah je na ogled fotografska razstava avtorja Tomaža Kunsta. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše razstavlja risbe na temo pesnika Prešerna akad. slikar Vladimir Lakovič. V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja barvne fotografije na temo Les in kamen fotograf Peter Pokorn. SKOFJA LOKA - V galeriji Loškega muzeja je na ogled razstava likovnih del članov jeseniškega Dotika. Zbirke Loškega muzeja so odprte ob sobotah in nedeljah, od 9. do 17. ure. V galeriji Ivana Groharja so na ogled likovna dela akad. slikarke Mire Pregelj. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: GLEDALIŠČE - V Prešernovem gledališču bodo jutri, v soboto, ob 19.30 uprizorili komedijo Raya Cooneva Zbeži od žene - za izven in konto. V ponedeljek, 28. februarja, ob 19.30 bodo predstavo Matije Logarja Dosje ponovili za abonma rumeni, konto in izven. Ji* KRANJ: MATINEJA - V Ragtime klubu, y Sejmišče 2 bo v okviru sobotne matineje, jutri, v soboto, ob 10. urinastopilo Lutkovno gledališče Kobanci s predstavo Janko in Metka. ^ f JESENICE : KOMEDIJA, MATINEJA - V Gledališču Tone Čufar bodo v nedeljo, 27. februarja, ob 10. uri v Vaši naši matineji otroke zabavali z lutkovno igrico Piščanček Čivko. V Gledališču že prodajajo vstopnice za ponovitev komedije Pokvarjeno, predstava bo v petek, 4. marca. JESENICE: FOTORAZSTAVA - V razstavnem salonu Dolik danes, ob 18. uri odpirajo razstavo barvnih in čmobelih fotografij članov Foto kluba Jesenice. BLED: URA PRAVLJIC - V Gradu Grimšče bo danes, v petek, ob 17. uri živahno ob pravljici Žabji kralj, Pavlihovih dogodivščinah in ob lutkovni igrici. SKOFJA LOKA : JANKO IN METKA - Na Loškem odru bo jutri, v soboto, ob 10. uri v okviru sobotne matineje nastopila skupina WE Pedenjped in Rožle z Grimmovo pravljico Janko in Metka. TRŽIČ: PREDSTAVITEV MONOGRAFIJE - V knjižnici dr. Toneta Pretnarja bodo danes, v petek, ob 17.30 predstavili likovno monografijo z naslovom Jurij in divje živali avtorjev slikarja Jurija Mikuletiča in pisca tekstov Franca Šetinca. PODLJUBELJ: GOSTOVANJE Z MOLIEROM - Dramska skupina KUD Predoslje bo jutri, v soboto, ob 19.30 z Molieriovimi Skapinovimi zvijačami nastopila v Domu Družbenih organizacij v Podljubelju. GORJUŠE: GOSTOVANJE - Dramska skupina DPD Boh. Bistrica bo v nedeljo, 27. februarja, ob 15. uri s predstavo Vzorni soprog nastopila na Gorjušah. SKOFJA LOKA: LITERARNI VEČER - V galeriji Ivana Groharja bo danes, v petek, ob 18. uri literarni večer s Tonetom Frelihom ob njegovi zadnji knjigi Samomor upokojenega sod ni k d. PREDDVOR: KONCERT - Mešani pevski zbor Iskra Kranj bo jutri, v soboto, ob 19.30 nastopil s koncertom v Kulturnem domu v Preddvoru. KIPAR JANEZ PIRNAT Radovljica - V knjižnici A .T. Linharta bo danes, v petek, ob 19.30 pogovor s kiparjem Janezom Pirnatom. O njegovem ciklusu ljubezenskih nsb Visoka pesem se bo pogovarjala Daniela Leskošek. Pirnatove risbe iz tega ciklusa so bile predstavljene na razstavi v ljubljanski Mestni galeriji pred dvema letoma. Ciklus obsega 50 tankih plošč porisanih z motoviko biblične Visoke pesmi. Ciklus je nastajal dve desetletji, potem ko se je umetnik na razstavi v New Yorku seznanil s kumranskimi rokopisi. DETEKTIV MEGLA Tržič - Z veseloigro v treh dejanjih Jožeta Kranjca Detektiv Megla se bodo člani dramske skupine KUD Lom pod Storilcem premierno predstavih v dvorani kina Tržič in sicer danes, v petek, ob 19. uri. Predstavo je rež i ral Ludvik Soklič. V tem letu KUD Lom pod Storžičem praznuje 75-letnico obstoja. V tem olgem obdobju je nastala cela vrsta dramskih dogodkov ob drugih seveda, na primer pevskih, pri vseh teh in drugih kulturnih dogodkih pa je sodelovalo kar lepo Število Lomlja- PREDPOMLADNA SLUTNJA Kamnik - V razstavišču Veronika bo jutri, v soboto, ob 19. uri glasbeno literarni recital z naslovom Predpomladna slutnja. Več pesmi Franceta Balantiča je uglasbil Samo Vremšak, krstno izvedbo koncertnega recitala posvečenega petdesetletnici pesnikove tragične smrti pa je organiziral ZKO Kamnik. Na prireditvi sodelujejo: Irena Baar, sopran, Samo Vremšak, bariton, klavir, Pihalni kvintet RTV Slovenija, z recitacijami pa Boris Kralj. Skladbi na pesmi Franceta Balantiča sta nastali v letu 1990 in 1993. Poleg omenjenih skladb bo glasbeni večer zaokrožila še Vremšakova Simfonietta poliphonica, kakih deset let staro delo, ki bo tokrat Šele drugič javno izvedeno. ZKO Kranj sredi sezone TEČAJI, S0LE, DELAVNICE ŽE SKORAJ POKAJO PO ŠIVIH Kranj • Bojazni, ki so v letu 1992 spremljale selitev dejavnosti ZKO Kranj v nove prostore na Sejmišču, so bile nepotrebne * ugodnejša prometna povezava je ob sicer večjem zanimanju za najrazličnejše interesne dejavnosti za mlade in odrasle že napolnila stavbo do te mere, ko prostora že krepko zmanjkuje, po drugi strani pa ni mogoče organizirati prireditev, ki so bile poprej značilne za grad Kieselstein. Prav gotovo si pri Centru kulturnih dejavnosti, ki je že drugo leto organiziran pri Zvezi kulturnih organizacij Kranj, niso predstavljali tako velikega zanimanja mladih za gledališko dejavnost. Ob lanskem jesenskem vpisu je bilo treba v prvi letnik gledališke šole mlade razporediti kar v dve skupini po dvajset tečajnikov, skupina iz prejšnjega leta pa je ostala domala enako številčna, ko je samo prestopila v drugi letnik. Tisti, ki so videli njihovo predstavo Le po kom se je vrgel ta otrok ali pa letošnjo medigro Pokojnik, so si prav gotovo na jasnem, da šestdeset mladih z veseljem spoznava prvine gledališča, ob tem pa še izpopolnjuje znanje slovenščine, da ne govorimo o vseh drugih izobra-ževalno-vzgojnih plateh. Morda bo med njimi tudi kdo, ki bo kasneje čez leta stopil tudi na deske poklicnega gledališča, nemara vse bolj uveljavljenega Prešernovega. Ob tem pa ni treba pozabiti, da ob skupinah mentorja in strokovnega delavca ZKO Lojzeta Domanjka, podobno gojijo zanimanje za gledališče tudi na osnovnih šolah. Gledališka dejavnost pa je le en del iz spleta cele vrste drugih, ki v eni sezoni - lanski na primer - z raznimi oblikami od tečajev, seminarjev in šol za ples, glasbo, folkloro, likovnost in podobno pritegnejo kar okoli petsto udeležencev najrazličnejše starosti - od predšolskih pa tudi do odraslih. "Ob nenehnem pomanjkanju denarja, ob lastnih prizadevanjih za dohodek, nam vseeno uspeva dejavnost Centra kulturnih dejavnosti vzdrževati v enakem obsegu," je o delu preteklega leta povedal Janez Eržen, tajnik ZKO Kranj. "Ne samo, da smo obseg dejavnosti z mentorji in udeleženci kljub neugodnim pogojem obdržali, uspeli smo tudi z nekaterimi novostmi. Center postaja vse bolj zanimiv, v tečaje se tudi Kranj - Pevski zbori so ena množičnih dejavnosti amaterske Šinik zdaj, približno na polovici sezone, ko se nekatere skupine že predstavljajo na takoimenova-nih internih produkcijah, vpisujejo novi tečajniki. Zato nas že skrbi, ali bo mogoče vse razporediti; časovno se seveda naredi marsikaj, saj dejavnost poteka dopoldne, popoldne in zvečer. Drug problem pa je prostor, premalo ga je in tudi neustrezen je." Kletna dvoranica stavbe na Sejmišču, kjer se na primer zbirajo in vadijo gledališke skupinice, ni prostor za predstave, zato se po dogovoru selijo v bližnji Ragtime klub, kjer so vsako soboto tudi lutkovne matineje in druge prireditve za otroke. Na ZKO Kranj so seveda veseli, da imajo lahko tamkaj predstave, čeprav se obenem sprašujejo, zakaj morajo otroci na predstave v gostinski lokal, po drugi strani pa je v stavbi, kjer zdaj domuje ZKO, obsežen podstrešni prostor, za katerega je kranjska občina oziroma izvršnisvet dala obljubo o adaptaciji - do leta 1995. Ne gre le za matinejske predstave, pač pa tudi za nujno potrebne metre za nekatere danes "brezdomske" in še vedno aktivne skupine, ki morajo vaditi po neprimernih prostor- PODOBE OVITE V TANČICO BARV Po nekajletnem premoru se akademski slikar Boni Čeh zopet predstavlja kranjskim ljubiteljem likovne umetnosti. Tokrat svoje slike razstavlja v hotelu Bellevue na Šmarje Ini gori pri Kranju. Na razstavi se lahko spoznamo z dvanajstimi deli naslikanimi v zanj značilnem slogu. Večina slikarjevih platen je prežeta z neizrazitimi, hladnimi barvami, med katerimi prevladuje bela. Zelo blizu so mu tudi sivi in rožnati odtenki, ki jih premišljeno vpleta med belino. Zato njegove slike na trenutke delujejo nekoliko melanholično, pa vendarle že naslednji hip začutimo trdnost, pozitivno energijo. Čeprav se ne more upreti tonskemu slikarstvu, monotonosti oziroma "brezbarvnosti", mu misel, ideja narekuje uporabo intenzivnejših barv, ki jih nanaša na svetlo, skorajda že prosojno površino. Sledi toplih barv le še bolj zaznamujejo slikarjevo osnovno tonsko lestvico. Vendar barva ni osnovni gradnik pri Čehovem slikarstvu. Motivno mu je zelo blizu figura, ki je včasih razpoznavna, drugič povsem zabrisana. Antropomorfne podobe razgradi, razčleni, včasih povsem demateriahzira, vendar je v novih podobah še vedno čutiti doslednost oziroma zavezanost človeški metriki. Njegovo slikarstvo ohranja še vedno rahlo vez z akademskimi leti, ko ga je prežel ustvarjalni duh Marija Preglja, njegovega profesorja in mentorja. Prav ta akademskost ie zaznavna v Čehovem interpretiranju kompozicije, ki ostaja klasično zaznamovana. Osnovni motiv - figuro, postavlja v sredino oziroma v prvi plan slike, kjer uporabi kompozicijo trikotnika. Ima torej jedro, medtem ko ga modernistično zasnovane slike večinoma nimajo. Čeprav slikar že vse od srede 70-ih let v pretežni meri ostaja zvest takrat izoblikovanemu razmišljanju, pa vsakič v teh svojih podobah razgrajenih organizmov najde novo misel, ki jo v sicer ustaljenem okviru, torej znotraj enega, osnovnega motiva, skuša podati drugače bolj sveže. Boni Čeh tako išče nove pripovedne poti, ki jih na osnovi ustaljenih tirnic ponuja gledalcu v razmislek. Njegove slike - zastrtih pogledov - vedno znova doživljamo, odkrivamo, a vedno ostaja delček nedorečenega, ki ga bomo morda razkrili v eni od njegovih še neizrečenih likovnih izpovedi. • Irena Jerala najpogostejših in tudi najbolj kulture pri nas. • Foto: Gorazd ih, včasih tudi hodnikih in podobno. Pa tudi za nekatere tečaje in šole v okviru CKD že zmanjkuje prostora. Zaradi utesnjenosti po preselitvi je obenem tudi domala v celoti prenehala prireditvena dejavnost, ki se je poprej v gradu Kieselstein že lepo razvila in tudi uveljavila. V stavbi na Sejmišču se je sicer, kar nekateri ob selitvi iz gradu niso verjeli, živahna dejavnost v najrazličnejših delavnicah lepo udomačila, a kaj ko prostorsko že po poldrugem letu domala poka po šivih. Na ZKO so sicer Že razmišljali o takoimenovanih dislociranih enotah. Vendar so te misli že opustili, saj so prostori izven Kranja, ki so sicer na voljo in kjer je med otroki in odraslimi zanimanje, še skromneje opremljeni, pozimi slabo ogrevani in podobno. S slabo opremo se spopadajo že v stavbi na Sejmišču, saj so problem na primer talne površine, ki za plesne in folklorne korake otroških skupin niso primerne. "Sami si pri tem ne moremo kaj dosti pomagati, prostorski problemi in oprema so finančni zalogaji, ki jih sami ne moremo reševati. Proračunski delež sicer zadnje čase povečujemo tudi s takoimenovanim trženjem kulture. Vendar se stvari ne dajo spremeniti čez noč in prvi koraki na tem za nas povsem novem področju, so lahko sicer obetavni, zadovoljivi pa še ne-Lani smo sicer sami ustvarili -bolje rečeno s pomočjo spon-zorjev - dvajset odstotkov dohodka, kar je v primerjavi t j drugimi občinskimi ZKO nekaj | posebnega. Vendar pa po drug' ! strani ne gre prezreti, daje prav j ZKO Kranj med vsemi slovens- I kimi organizacijami po financ' nem deležu glede na svojo razvejano in razvito dejavnost j najmanj dotirana. Zaradi tega tudi ljubiteljska društva dobij0 tako malo finančne podpore, da je komaj omembe vredna ali pa se tega ne. Zato zadnje čase j tudi za društva - kadar gre za pomembnejše ali obsežnejše) projekte, iščemo sponzorje-Brez tega pač ne gre. Prednost pri tem imajo seveda zanimivej;! ši projekti, teh pa seveda n| ravno veliko in jih ni v vsaki sezoni; za pomoč rednemu društvenemu delu pa sponzof; jev skorajda ni, za tako delo 1" i že morala biti zagotovljena j proračunska sredstva za ljubi' teljsko kulturo. Po normativi!1 bi tega denarja za kranjsk? področje moralo biti dovolji toda normativi so eno, odmer-jena finančna realnost pa drug0-saj dobimo le okoli 35 do 40 odstotkov tega, kar naj bi p° republiških normativih," je obrazložil finančne zadreg« delovanja ZKO Kranj Janez Eržen. Finančne zadrege, s katerim! se ukvarjajo pri ZKO Kranj tako ob delovanju Centra kul' turnih dejavnosti kot tudi p0' \ moči pri delu društvene dejavnosti, pa ne bi smele zamegliti tega, da se je ljub*' j teljska kulturna dejavnost klju^ 1 vsemu ohranila, da večina 0<* več kot osemdesetih društev i j brez šolskih in nekaterih drugih skupin) vendarle deluje. ™ tem pa postaja razvijajoči Center kulturnih dejavnost' izobraževalno središče za mlade, ki se lahko kasnej6 glede na najrazličnejša zanj" | manja vključijo v številna dru*1' va. * Lea Mencinger Filmi na novem platnu NEFILMSKE NOVOSTI V KINU Od sredine tega tedna gledalci v kinu Center zreJ°.i!^0< novem filmskem platnu, ki je vsaj za 30 odstotkov svetlejši k kdanje zaprašeno, več kot dve desetletji staro platno. Gleda1 naj ne bi več zamujali predstav, kajti vrata bodo od začetka Kot je povedal direktor Kinematografskega podjetja Kranj Triler, pa temeljitega čiščenja ni bila deležna le dvorana, pač pa *5j obe avli in drugi stranski prostori. V dvorani je namesto nekater polomljenih stolov tudi nekaj novih, medtem ko bo treba na . sedaj nujno zamenjavo vseh sedežev še nekaj časa P°^a![-fl(j Tolikšna obnova bo vsekakor zajeten finančni zalogaj, ki ga J* ( že nekaj časa načrtuje. Po predvidevanjih naj bi bilo v kinu Cefl tudi nekaj manj sedežev, kar bi tudi izboljšalo pogled na platno-^ Z obnovo kina Center pa je povezana tudi obnova dvorane v ** . Storžič, ki naj bi iz sedanje drugorazredne dvorane s tretjerazf | nimi filmi postal filmska dvorana z nekoliko manj sedež« izvrstnim, se pravi izbranim filmskim programom. Določenih popravkov in izboljšav je bilo deležno tudi ozvocej v kinu Center, čeprav še ni dokončano, saj prav te dni pričakuj angleškega strokovnjaka, ki bo ugotavljal dosedanjo ustrezfl ozvočenja in predlagal izboljšave. Vse te novosti bodo gledalci brez dvoma pozdravili, saj so do*jjy vse boljši program - izbira filmov je samo v enem letu za 80 odstoi. , ;dati povečala "obisk v gorenjskih kinematografih - morali razmeroma slabo vzdrževanih in opremljenih dvoranah. Ali pa obisk spet kdaj dosegel izjemnih 800.000 gledalcev letno, kot je bU -v sedemdesetih letih, je seveda vprašanje; krivulja se je komaj W» desetkrat manjšem obisku šele začela počasi obračati navzgor. * Če se gledalci znova vračajo v kinodvorane, ni ne upravlja' ,0 niti gledalcem vseeno, kako se predstave odvijajo. Po novem v 6 razvajeni, ki ne poznajo točnosti, trčili po začetku filma na dosle ^ zaprta vrata. Za začetek bodo to uvedli pri filmskih abonmajih ^ prehod na točnost začetka predstav omilili s kratkim predfilm0,p' mu bo sledila minuta ah dve odmora za zamudnike. • L.M- BRIVSKO FRIZERSKO PODJETJE KRANJ po. Tomšičeva ul. 3, KRANJ Brivsko frizersko podjetje Kranj p.o. razpisuje po sklepu delavskega sveta z dne 17. 2. 1994 in v skladu s statutom prosta dela in naloge DIREKTORJA PODJETJA za mandatno dobo 4 let Pogoji: - VI., V. ali IV. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske, komercialne, pravne ali frizerske smeri - 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornih del - sposobnost za delo z ljudmi, za organiziranje, vodenje in usklajevanje delovnega procesa Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati posredujejo na naslov: Brivsko frizersko podjetje Kranj p.o. Tomšičeva ul. 3, s pripisom "Za razpisno komisijo" v 15 dneh od dneva objave. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sprejetju sklepa o izbiri. GREGORC FRANC, Kokrica Golniška 6, 64000 Kranj TEL.:213-441 KRAJEVNA SKUPNOST SV. DUH SKOFJA LOKA Oddajamo v najem poslovni prostor v velikosti 60 m2 s samostojnim telefonskim priključkom. Prostor je v 1. etaži doma KUD Sv. Duh 1, ob regionalni cesti Skofja Loka - Kranj. Pogoji razpisa: - navedite dejavnost, ki bi jo opravljali - ceno za rn2, ki ste jo pripravljeni plačati Pisne ponudbe zbiramo 8 dni po objavi. Dodatne informacije dobite po telefonu št. 631-941. !> MERKUR V najem oddamo skladiščne prostore na Kolodvorski cesti 1 v Kranju, ob železniški postaji. Skladiščni prostori so visoki 3.5 m in pozimi ogrevani. Primerni so za hrambo blaga, trgovinske lokale, mimo obrt ali proizvodnjo, storitveno dejavnost. Pokličite nas po telefonu, da vam bomo lahko postregli s podrobnejšimi informacijami. Telefon: (064) 222-021, Jakažibert. _ Ije, slovanski uitramaraioflec MDCCCLXXXIV a SLOVEN1CA zavarovalniška hiša d . d . Življenjsko zavarovanje z valutno klavzulo je več kot pogodba, ki jo nekdo sklene zato, da bi se zavaroval. Pa tudi več kot pogodba o varčevanju. Oboje je, tako varčevanje kot zavarovalna zaščita za posameznika in njegovo družino. Zagotovite sebi in vaši družini bogatejši in varnejši jutri. Ne dovolite, da vam en sam dogodek za vedno onemogoči nadaljnjo življenjsko pot, da se vam podrejo življenjske sanje in dolgoletna prizadevanja. Tu smo, vedno vam na razpolago: Ljubljana, Celovška 91, tel. 061 159 50 32 Koper, Ljubljanska 3, tel. 066 32 541 Nova Gorica, Gregorčičeva 11, tel. 065 27 070 Maribor, Slovenska 21, tel 062 23 781 Kranj, Koroška 2, tel. 064 222 850 Radovljica, Izola, Portorož, Ilirska B^iPf^a'f^' Tolmin, Idrija, Ajdovščina, Rogatec, Murska Sobota, Lendava Ko previdnost postane modrost. KAJ SE DOGAJA NA ŠKOFJELOŠKEM? Poslušajte Radio Žiri, berite Gorenjski glas in izvedeli boste! FM STEREO: 91,2, 89,8 In 96,4 MHz TOGOVINA Kranj Tavčarjeva nI. 29 tel.: 221 740 / I IJlV OTROŠKA OBLAČILA O *~ X METRSKO BLAGO 16 let HRANILNICA LON d. d. Kranj Koroška 27 tel.: 064/223-777 Vsak Gorenje ta prav bo v LON tolarja dajv. Tovarna obutve "Peko" Tržič razpisuje delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: DIREKTORJA NABAVNEGA SEKTORJA Pogoji za sprejem: - dipl. ekonomist - dipl. organizator dela - šola za poslovodne kadre - aktivno znanje dveh svetovnih jezikov - poznavanje dela v zunanji trgovini Kandidati naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 8 dneh po objavi v časopisu Gorenjski glas na naslov: Tovarna obutve "Peko" Tržič, Ste Marie aux Mineš 5. O izidu bomo kandidate obvestili v 30 dneh po zaključku prijavnega roka. Izbrani kandidat bo združil delo za nedoločen čas za 4-letni mandat. KRANJ,Mladlnska 2, p.p.93 Tel.: 064/221 336,211 324,215 563 Fax.: 064/215 570 Enota TRZIC, Predilniška 6 Tel.: 064/51 193 Fax.: 064/50 190 Enota JESENICE, Maršala Tita 20 Tel.: 064/81 141, Int.: 218 INFORMACIJA št 2 o plačevanju in določanju cene toplotnega ogrevanja v OBČINI KRANJ Podjetje Domplan Kranj p.o. je dne 31. 1. 1994 poslalo obvestilo uporabnikom ogrevanja, kjer je upravnik Stanovanjska zadruga Gorenjske z.o.o. Kranj. V tem sporočilu ie napovedalo, da bo v mesecu februarju 1994 ponovno prešlo na neposredno Izstavljanje položnic za plačilo toplotne energije posameznim uporabnikom oziroma lastnikom stanovanj. Razlog tej odločitvi naj bi bile težave z zamudami plačil, za katere naj bi bila odgovorna Stanovanjska zadruga Gorenjske z.o.o Kranj. V mesecu februarju je Domplan Kranj p.o. položnice za plačilo tudi poslalo neposrednim uporabnikom. Ker je to povzročilo med uporabniki in lastniki stanovanj začudenje in nezadovoljstvo in ker so mnogi zahtevali od zadruge pojasnila, jih zadruga tudi daje. Podjetje Domplan Kranj p.o. je v mesecu nobembru 1993 predložilo zadrugi v podpis pogodbo o dobavi toplotne energije. Z njo je zadrugo vzelo kot odjemalec toplotne energije za stanovanjske stavbe, katerih upravnik je zadruga, ter dalje zahtevalo, da vso porabo toplotne energije plača zadruga. Zadruga se ni mogla strinjati, da je šteta kot odjemalec, ker to ni, kakor tudi ne, da naj bi bila dolžna plačati vso porabljeno toplotno energijo, ne odvisno od tega, koliko bodo posamezni uporabniki plačali ali neplačali. Domplan Kranj p.o. si je s tako pogodbo hotel zagotoviti popolno plačilo dobavljene toplotne energije in se izogniti neplačnikom in izterjavi dolgov in vsem neprijetnostim in stroškom. Stanovanjska zadruga Gorenjske z.o.o. Kranj je podpis pogodbe zavrnila ter takoj sklicala sestanek, ki je bil dne 24.11.1993, ki so se ga udeležili predstavniki podjetja Domplan Kranj p.o., predstavniki Občine Kranj, predstavniki lastnikov stanovanj, predsednik ZSZS in vodstvo zadruge. Sestanek se je neuspešno končal, čeprav je zadruga pripravila ustrezno pogodbo o servisiranju sklicujoč se na 3. in 5. člen pogodbe o opravljanju stanovanjskih storitev s posameznimi stanovanjskimi hišami oziroma lastniki v skladu z 28. členom stanovanjskega zakona. Domplan Kranj p.o. je sklenitev pogode o servisiranju zavrnilo. Značilno je, da se je to podjetje naredilo za upravljalca kotlovnic in toplotnih naprav, čeprav bi z lastniki stanovanj že dalj časa moralo imeti ustrezne pogodbe o dobavi in plačevanju toplotne energije. Ker teh pogodb ni sklenjenih, bi moralo podjetje Domplan Kranj p.o. sedaj pogodbo o servisiranju obvezno skleniti s Stanovanjsko zadrugo Gorenjske z.o.o. Kranj za vse stavbe, v katerih je zadruga upravnik in ima od lastnikov stanovanj pogodbeno pridobljena pooblastila. S pogodbo o servisiranju bi moralo podjetje Domplan p.o. Kranj in Stanovanjska zadruga Gorenjske z.o.o. Kranj, urediti vse medsebojne odnose z lastniki oziroma uporabniki, ki jih zadruga zastopa (določiti ceneogrevanja, obračun, poročilo o uporabi naprav, ki jih uporablja Domplan Kranj in so v skupni lasti lastnikov stanovanj in ostalo). Tega podjetje Domplan Kranj p.o. očitno noče in se sklicuje, da si hoče zadruga zaračunati 5 % od fakturiranega ogrevanja, pri čemer pa hote prezre, da je navedenih 5 % namenjenih za poravnavo stroškov v zvezi z deli zadruge za zagotovitev plačevanja porabljene energije in ne nazadnje za izterjavo dolžnikov. Dokler ni pogodba o servisiranju sklenjena, je zadruga kot upravnik dolžna samo razdeliti stroške, izstaviti položnice, ter dobljena sredstva nakazati podjetju Domplan Kranj p.o. kot dobavitelju in mu predložiti seznam neplačnikov, dolžnikov. Stanovanjska zadruga Gorenjske z.o.o. Kranj se sprašuje, zakaj se podjetje Domplan Kranj p.o. noče ravnati po določilih stanovanjskega zakona in zakaj Upravni organ Občine Kranj ne posreduje, da bi se zadeve uredile kot je treba. Se najmanj je jasno, zakaj Domplan Kranj p.o. ni podal končnega obračuna pretekle kurilne sezone do konca meseca julija 1993, čeprav je to obljubil z dopisom z dne 8. 7.1993. Morda ni odveč vprašanje, kako so bila sredstva dobljena za plačilo toplotne energije, porabljena. Moteče je, da Domplan Kranj p.o. ni dalo obračuna za preteklo kurilno sezono, ceno pa je povečalo, ne da bi povišanje cene lastnikom stanovanj pojasnilo. Zadruga ne želi ničesar, kar bi bik> v škodo lastnikom stanovanj, zlasti ne, da bi prišlo do motenj pri dobavi toplotne energije. Zaveda pa se, da je dolžna kot upravnik storiti vse za zavarovanje interesov lastnikov stanovanj in najemnikov stanovanj. Istočasno zadruga poziva lastnike oziroma uporabnike stanovanj v hišah, kjer je upravnik, da še naprej toplotno energijo plačujejo po njenih položnicah. STANOVANJSKA ZADRUGA GORENJSKE z.o.o. Predsednik zadruge Franci Teran SPET BO SEJ'M NA JESENICAH Turistično društvo Jesenice Titova 1$ - M.:(064) BI 974 V času od 16. - 20. marca TURISTIČNO DRUŠTVO JESENICE v organizira JOŽEFOV SEJ'M '94 zabavno-turistična prireditev v centru Jesenic Prijave in informacije: tel. 064/81-974 KUPON 1 JOŽEFOV SEJ'M '94 Turistično društvo Jesenice Titova 18 - te!.:(064) 81 974 ATELJE ZA PROSTORSKO PROJEKTIRANJE JESENICE, Pod Gozdom 2, Jesenic« (razpisna komisija) razpisuje prosta dela in naloge DIREKTORJA PODJETJA (reelekcija) Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati še naslednje: 1. da imajo visokošolsko izobrazbo gradbene, arhitektonske, ekonomske ali pravne smeri; 2. da imajo pri opravljanju nalog s posebnimi pooblastili najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj; 3. da predložijo program dela In razvoja podjetja za štiriletni mandat. (Kandidat bo izbran za čas do lastninskega preoblikovanja podjetja in konstituiranja organov v skJadu z zakonom o gospodarskih družbah.) Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov podjetja v zaprtih ovojnicah z oznako "za razpisno komisijo" v roku 10 dni po objavi. Vse kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 15 dneh po končanem razpisu. SKY VVEST d.o.o. v stečaju RODINE 24, ŽIROVNICA objavlja PRODAJO naslednje proizvodne in pisarniške opreme ter materiala in izdelkov po do 20 % znižanih cenah: - sitotiskarski stroji 3 kosi 173.280.- SIT/kos - miza za sitotiskarski stroj 1 kos 26.880.- SIT - šivalni stroj Union spec. 1 kos 14.720.- SIT - delovne mize 6 kosov 4.000.- SIT/kos - kovinske električ. razdel. omarica 1 kos 12.000.- SIT - kalorifer KLIMA IMP 1 kos 16.720.- SIT - pisalna miza s predali 1 kos 4.000.- SIT - dvodelna omara 1 kos 6.000.- SIT - rotacijski delovni stoli z naslonjalom 19 kosov 3.750.- SIT/kos ter še nekaj pisarniške opreme Poleg tega pa so v zalogi razni prti, vrečke in rokavice izdelane iz lutrasila. Prodaja bo v soboto, dne 5. marca 1994, od 10. ure dalje v prostorih SKY VVEST, RODINE 24. Ogled sitotiskarskih strojev je mogoč v prostorih ISKRA INSTRUMENTI OTOCE. Prodaja se po sistemu VIDENO KUPLJENO. Vse cene so neto, zato kupec plača promenti davek, ali pa prodaja na naročilnico z izjavo. UPRAVNI ORGANI IN STROKOVNE SLUŽBE OBČINE KRANJ razpisujejo prosti delovni mesti. Kandidata morata poleg splošnih in posebnih pogojev določenih z zakonom o delavcih v državnih organih izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. SVETOVALEC II - PRAVNIK v Sekretariatu za družbene dejavnosti: - da ima visoko izobrazbo VII. stopnje zahtevnosti pravne smeri - 4 leta delovnih izkušenj - pravosodni izpit ali strokovni izpit za delavce v državni upravi - poskusno delo je 5 mesecev. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Strokovni izpit za delavce v državni upravi se lahko opravi v enem letu po sklenitvi delovnega razmerja. 2. PRIPRAVNIK v odseku za premoženjsko pravne zadeve: - da ima visoko izobrazbo VII. stopnje zahtevnosti pravne smeri. Delovno razmerje se sklene za čas pripravništva -1 leto. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Občina Kranj, Kadrovska služba, Slovenski trg 1,64000 Kranj. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav. NAGRADNA IGRA JOŽEFOV SEJ'M '94 Turistično društvo Jesenice in OBJAVLJATA NAGRADNO IGRO V vsaki številki Gorenjskega glasa bo do 11.3.1994 objavljen KUPON Jožefovega sejma '94. Vsi, ki boste zbrali vseh 5 kuponov in jih poslali na naslov: TURISTIČNO DRUŠTVO JESENICE, Titova 18,64270 Jesenice ali oddali v biroju, boste sodelovali v JAVNEM žrebanju, ki bo 20. marca ob 15. uri na prireditvenem prostoru na ČUFARJEVEM TRGU. \ AGIt UM; i\ AJ OSTANEJO SKRIVNOST GOZDAR, D.O.O. KRANJ ZAGRAJŠK0VA11, KRANJ TEL218-798 PISARNA:OLDHAMSKA 1 TEL215-913 ODKUPUJEMO GOZDNE LESNE SORTIMENTE VSEH DREVESNIH VRST IN KAKOVOSTI IZVAJAMO POSEK IN SPRAVILO LESA GOJENJE IN VARSTVO GOZDOV ZAHTEVNI POSEKI V NASELJIH, PARKIH... IN OSTALA DELA Z DVIGALOM NA VIŠINI DO 18 m. PREVZEM GOZDNIH POVRŠIN V OPRAVLJANJE ALI ZAKUP "LOKA", proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje p.o. Skofja Loka, Kidričeva 54 objavlja prosto delovno mesto MESARJA v prodajalni za prodajo mesa in mesnih Izdelkov Mesarja rabimo predvsem za delo v samopostrežbi Podlubnik, po potrebi tudi v ostalih prodajalnah na območju Škofje Loke in Medvod. Kandidati morajo imeti končano poklicno živilsko šolo - smer mesar in eno leto prakse na podobnem delu. Poskusno delo traja dva meseca. Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov: LOKA, skofja Loka, Kidričeva 54 v osmih dneh po objavi oglasa. Informacije pa lahko dobite tudi po telefonu številka 631-261. Republika Slovenija OBČINA RADOVLJICA Zavod za prostorsko načrtovanje in gospodarsko infrastrukturo Radovljica, 21. 2.1994 JAVNI ANKETNI ANONIMNI ENOSTOPENJSKI NATEČAJ ZA PRIDOBITEV IDEJNIH REŠITEV RAZVOJA BLEDA Z OKOLICO OBJAVA REZULTATOV Natečajna komisija je dne 18. 2. 1994 med 38 prispelimi natečajnimi elaborati izbrala devet idejnih rešitev, za odkup v višini 70.000 SIT. Avtorji odkupljenih elaboratov so: TRIJE TRGI, ALEŠ ŠAREČ, Pod Topoli 57, Ljubljana 2222, PIBER, Prešernova 50 A, Bled RIKLI 24, MARJAN DEBELAK, Ul. Pohorskega bat. 85, Ljubljana J.J., JOŽE JAN, Prekmurska 3, Ljubljana PREŠERNOV RAJ, JURIJ HOČEVAR, dipl. ing. gr., Celovška c. 108, Ljubljana AVREUJ, ZLATO BERNARD, Levstikova 6, Bled JEDRO, MARJAN DEBELAK, Ul. Pohorskega bat. 85, Ljubljana CRPOV, JANEZ KUNŠIČ, Grabče 11, Zg. Gorje F4D7, KATARINA SMOLEJ, Jermanka 35, Bled Razstava vseh natečajnih elaboratov je bila odprta včeraj, v četrtek, 24. 2.1994, ob 17. uri v Festivalni dvorani na Bledu. Elaborati bodo razstavljeni do 5. 3. 1994. NATEČAJNA KOMISIJA Skrbnik natečaja Irena Rus, dia kot Bombažna predilnica in tkalnica Tržič d.o.o. Predi Iniška cesta 16 64290 Tržič razpisuje JAVNO ZBIRANJE PISNIH PONUDB za nakup: dela nezazidanega stavbnega zemljišča, komunalno neurejenega, pare. št. 195/1, k.o. Podljubelj, s površino okrog 4.000 m2. Za zemljišče je izdelana lokacijska dokumentacija. Pogoji: 1. Kot ponudniki lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež na območju R Slovenije in fizične osebe, ki so državljani R Slovenije. 2. Prednost pri izbiri bo imel tisti ponudnik, ki bo ponudil višjo ceno in boljše plačilne pogoje. 3. Ponudbe pošljite v zaprti ovojnici z oznako "Ponudba za odkup Podljubelj - ne odpiraj" na naslov BPT Tržič, Predilniška cesta 16, 64290 Tržič. 4. Rok za zbiranje ponudb je vključno do ponedeljka, 7.3.1994. 5. Prodajalec si pridržuje pravico, da v primeru neustreznih ponudb ne opravi izbire med ponudniki. 6. Izbrani ponudnik mora skleniti kupoprodajno pogodbo v 15 dneh po prejemu pisnega obvestila prodajalca, da je bil izbrance uspeli ponudnik ne bo sklenil ustrezne pogodbe v določenem roku, se izbiro razveljavi. ' 7. Z dnem plačila celotne kupnine pridobi kupec kupljeno premoženje v last in posest. 8. Prometni davek in vse stroške v zvezi s prenosom lastništva prodanega premoženja plača kupec. 9. Podatke o lokaciji in druge informacije v zvezi s prodajo lahko dobite na sedežu družbe po tel. 064/53-571, kontaktna oseba Slavko Teran. Aerodrom Ljubljana objavlja prosta delovna mesta STEVARDES Pogoji: - dokončana srednja medicinska šola - medicinska sestra - znanje angleščine - primeren videz, smisel za informiranje in objavljanje - dovoljenje za gibanje v mejnem pasu -1 leto delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: AERODROM LJUBLJANA 64210 BRNIK - AERODROM. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi oglasa. CENTER SREDNJEGA USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA JESENICE razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA ŠPORTNE VZGOJE za določen delovni čas s polnim delovnim časom Pogoji za sprejem: kandidat mora poleg splošnih pogojev, ki jih predpisuje zakon o srednjem izobraževanju imeti še visoko izobrazbo - profesor športne vzgoje. Delovno razmerje bomo sklenili takoj in bo trajalo do konca junija 1994. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Kandidati naj vloge z dokazili o izobrazbi pošljejo na naslov: Ravnatelj Centra srednjega usmerjenega izobraževanja Jesenice, C. Bratov Rupar 2. O izbiri bodo obveščeni v roku 15 dni od dneva izbire. Tani LASTNIKI KOSTANJEVIH GOZDOV! IMATE KOSTANJEV GOZD, KI GA JE NAPADEL RAK 1 LES SE SUŠI! S POSEKOM TAKIH DREVES BOSTE POSTOPOMA OBNOVILI SVOJ GOZD, LES PA VAM BO ODKUPIL TANIN"SEVNICA . TAKO BOSTE REŠIU SVOJ GOZD IN IMEU PRI TEM TUDI FINANČNO KORIST. VSE ŽELENE INFORMACIJE DOBITE NA TELEFONSKIH ŠTIVIlKAH 0608 41 349 in 41 044 AU NA SEDEŽU TOVARNE TANIN" V SEVNICI. GOSPODARSTVO UREJA MARIJA VOLČJAK Privatizacijo v kranjski občini so upočasnile revizije in denacionalizacija Ovirani ali odrešeni krivde Čez čas mi boste zaradi revizij še hvaležni, saj boste odrešeni vsakršne krivde, je direktorjem dejal kranjski župan Vitomir Gros, ko so se jezili, da niso v enakovrednem položaju z drugimi podjetji v Sloveniji. Preddvor, 23. februarja - Lastninsko preoblikovanje podjetij je v polnem famahu, zato smo mu posvetili naš prvi aktualni pogovor, pripravili pa smo ga v kranjski občini, katere posebnost je množica revizij. Zanimivo se je ujel z SnMo, ki so jo v kranjski občini zaključili 17. februarja, pokazala pa je, da so v veČini anketiranih podjetij kot oviro za hitrejše lastninsko preoblikovanje navedli zastoje zaradi revizijskih postopkov, približno petina pa jih je kot oviro navedla težave pri dogovarjanju z denacionalizacijskimi upravičenci. Res sem vsa družbena podjetja Prijavil v revizijski postopek, vendar tcga nisem napravil zaradi zlobe, temveč zato, ker sem kot predsednik komisije za privatizacijo v prejšnji skupSčini videl, kako je skoraj nemogoče kakršnokoli nepravilnost odkriti ,n nato sankcionirati, je uvodoma dejal kranjski župan Vitomir Gros. Tako bomo za vso Slovenijo na verodostojnem vzorcu, kar kranjsko gospodarstvo ned-v o m n o je, dobilo sliko, kaj je sploh bilo pred uvedbo lastninskega preoblikovanja. Kranjska podjetja pa bodo iz revijskih postopkov prišla očiščena, ||*N5e jim kasneje ne bo mogel očitati, ričakovanjih Avtoimpex, ki je potrojil prodajo Škodinih avtomobi-ov iz leta 1992 in prodal 7264 vozil. Tudi ostali uvozniki, razen redkih izjem, so prodali bistveno več kot pred dvema letoma, ko je bilo v Sloveniji registriranih 31198 novih vozil. Tako velik razkorak je povsem jasno znamenje, da svetovne avtomobilske recesije pn nas še ni, hkrati pa tudi povsem jasen dejavnik še ne povsem stabiliziranega trga. Trga, na katerem je kljub različnim mnenjem o koristi ali škodljivosti dovolj pomemben tudi tako imenovani sivi uvoz, za katerega nihče natančno ne ve, kolikšen delež predstavlja pri posameznih znamkah in v kolikšni meri dejansko konkurira uradnim uvoznikom oziroma zastopnikom. In kakšne so napovedi za letošnje leto? Del uradnih prodajalcev tudi za letos načrtuje povečanje svojega tržnega deleža, ostali pa so v svoje prodajne cilje zapisali lanske prodajne številke ali pa so celo malo bolj skromni. Pri tem bo pomembno vlogo igrala cenovna politika, saj je konkurenca tudi pri našem trgu, kjer imamo poleg dveh tovarn zastopnike skoraj vseh znamk, izredno ostra. Cene so v pretežni meri odvisne od prodajnih količin, ki pa so v Sloveniji tolikšne, kot proda ena sama avtomobilska znamka v Nemčiji. In nenazadnje, poleg gibanja deviznih tečajev je pomembno tudi postopno vključevanje slovenske industrije avtomobilskih komponent v svetovno avtomobilsko industrijo. Ker pa je vse skupaj še precejšnja neznanka, je verjetno še najbolj realna napoved ta, da Slovenci letos ne bomo pokupili kaj dosti več novih avtomobilov kot lansko leto. M. G. NOVICE MAZDA: Mazda letos praznuje 25-letnico organiziranega in uspešnega nastopa na evropskih trgih. Ob tej priložnosti so pripravili posebno akcijsko prodajo jubilejnih modelov, ki so po posebno ugodnih, od 1500 do 3000 nemških mark nižjih cenah na voljo tudi pri sloven- Podjetnik leta skih prodajalcih. Akcija bo trajala do konca marca. RENAULT Po neuresničeni poroki z Volvom je Renault prodal del svojih delnic AB Volvo na prostem trgu. Lastniški delež tako znaša 3,45 odstotka, glasovalni pa 8,76 odstotka. S prodajo teh delnic je Renault dobil dodatna obratna sredstva, ustvarili pa so tudi nekaj dobička. • M.G. Kranj, 23. februarja - Revija Podjetnik je za podjetnika leta izbrala Marjana Koščaka oziroma podjetje Ikom iz Grosuplja. AVTOTRADE Kranj, Ljubljanska 22,tel.223-710 LADA NAJVEČ AVTOMOBILA ZA VAŠ DENAR Karavan Samara 9.780 DEM 11.430 DEM 12.630 DEM 4 - LETNI KREDITI BREZ POLOGA STARO ZA NOVO Marjan Koščak je edini lastnik podjetja Ikom, ki se ukvarja z vodovodnimi, toplotnimi in drugimi instalacijami. Podjetje ima 90 zaposlenih, njegov letni promet znaša 12 milijonov mark. Marjan Koščak je z obrtjo začel pred štirinajstimi leti, ko je bil star enaindvajset let, leta 1991 pa se je preusmeril v podjetje, ki je hitro raslo, ko je v konkurenci dobil naročilo za izvedbo instalacij na gradbišču novega World Trade Centra v Ljubljani. Naročniku je namreč ponudil celovito ponudbo, od projekta do proizvodnje in montaže ter AVTOM SERVIS IN TRGOVINA vgradnje kakovostnih sestavnih delov, saj ima podjetje predstavništva sedmih evropskih proizvajalcev. Poleg 90 zaposlenih je pri delu sodelovalo tudi 40 zunanjih sodelavcev oziroma kooperantov, pri čemer so se zelo zanimivo matrično organizirali, dosegli križanje med funkcijami in projekti. Podjetje pravkar uvaja standard ISO 9901. Nižji regresi za mleko Ker bo državni zbor predvidoma sprejel republiški proračun šele marca, je vlada za čas začasnega financiranja sprejela posebno uredbo o finančnih intervencijah v kmetijstvu ter navodila # njihovo uveljavljanje. Uredba, ki je že bila objavljena v Uradnern listu Republike Slovenije, prinaša za območja z omejenimi jn oteženemi pridelovalnimi možnostmi nižje regrese za prirejo mleka. Hribovske kmetije bodo pri plačilu mleka za prve tri letošnje mesece prejele za vsak liter oddanega mleka tri tolarja regresa, medtem ko so lani 3,75 tolarja, gorske kmetije Pa namesto osmih tolarjev le pet. Podobno velja tudi za mleK° drobnice: v hribovskih območjih se je regres znižal s 7,50 tolarja na pet tolarjev, v gorsko višinskih območjih pa s šestnajst tolarjev na deset. Kmetijski pridelki na tržnici Krompir: na večini tržnic v večjih slovenskih mestih ga prodajajo po 40 do 50 tolarjev za kilogram, na kranjski, na primer, po 40 tolarjev. Jabolka: v Kranju je za kilogram treba odšteti 60 tolarjev, v Ljubljani prav tako, v Celju 55, v Novi Gorici 70... Jajca: na kranjski tržnici jih prodajajo po 13 tolarjev, fljj ljubljanski po 16, na koprski po 18 in na novogoriški kar po 20 tolarjev. Zelje: med tržnicami so pri cenah velike razlike, na kranjski g8 ponujajo po 55 do 65 tolarjev za kilogram. Fižol: na kranjski in ljubljanski tržnici je po 300 tolarjev z* kilogram, sicer pa je drugod tudi dražji in tudi cenejši. Katalog traktorjev Časopisno založniško podjetje Kmečki glas bo 2. marca izdalo doslej najobsežnejši katalog traktorjev. V njem bodo predstavili 321 različnih tipov traktorjev (lani le 179) in 32 proizvajalcev, z8 vsak tip traktorja pa 36 tehničnih podatkov in kajpak tudi ceno v tolarjih in v markah. V katalogu bodo tudi naslovi zastopnikov i" prodajalcev traktorjev in posebno poglavje o traktorskih priključkih. Naročniki ga bodo dobili brezplačno, sicer pa bo zanj treba odšteti 600 tolariev.Podoben katalog, vendar precej manj obseŽefl (na 24 straneh), je s februarsko številko izdala tudi revij3 Kmetovalec. foto bobnar TRZIC, Predilniška 16, TCBPT Delovni čas: 8-12,13-17, sobota: 8-12 Tel.: 53-334 Fax:53-381 CILJ, ČAS POTOVANJA, PRIJAVE i DATUM j ODHODA PARIZ KOMPAS KRANJ SKOFJA LOKA 6 dni Te!.:211-022 T»l.:620-960 OPIS POTOVANJA OGLED PARIZA Z OKOLICO Kaposi Avtohiša Kaposi d.o.o., Linhartova 9, Ljubljana, tel.: 061/301-722, 301-831 POSEBNA PONUDBA VELJA DO 15.3.1994! FIESTA FUN. Ze od 19.650 DEM. 1.11 KAT, SO KM, 3 ali S vrat; 1.31 KAT, 60 KM, 3 trata. Serijska oprema: zatemnjena stekla, športni volan, športna prestavna ročica, digitalna ura, dve od znotraj ročno nastavljivi ogledali, barvno usklajene sedežne prevleke, opozorilni ton za prižgane luči, zadnja meglenka, ... V ČASU POSEBNE PONUDBE PODARJA FORD VSEM KUPCEM FlESTE FUN STERE0 AVT0RADI0-KASET0F0H BUUPUHKT! ESC0RT GHSA. Do 15.3. samo 30.950 DEM. 1.81 16V KAT, 105 KM, 4 ali S vrat Redna cena 35.500 DEM Serijska oprema: električna pomična streha, električni pomik stekel spredaj, centralno zaklepanje-po višini nastavljiv servo volan, zatemnjena stekla, ogrevani električno nastavljivi ogledali, predpriprava za radio z zvočniki, števec vrtljajev, po višini nastavljiv voznikov sedež, zadnja meglenka. digitalna ura, intervalni brisalci (6 hitrosti). Naši podtrgovci:Servis Bizilj, Ljubljana, 061/50-903;Servis Trzin, Mengeš, 061/721-720;Avtoservis Klemenčič, Ljubljana-061/112-028;Avto M d.o.o., Tržič, 064/53-334;Servis Frlic, Lesce, 064/714-567;Mustang d.o.o., Radovljica, 064/714-300; Avto-mobil d.o.o.. Ljubljana, 061/16-81-434; Avtousluga d.o.o. Ljubljana;061/667-846 U KI NA GORENJSKEM OD 1. MARCA 1994 TRZIC - ZVIRCE KRANJ ŠKOFIJA LOKA TRŽIČ \ KRANJ V J A LOKA OKI • KALCIT d.o.o. Kranj, Planina II - prt pokopališču tel.: 331-013 • SMIUAN BOGATAJ, Zvirče 30a, Tržič tel.: 57-208 • Avtomehanika "LUŠINA", Gosteče 8, ŠkofJaLoka, tel.: 632-286 PRODAJA IN SERVISIRANJE VOZIL ^SUZUKL STARO ZA NOVO GOTOVINSKI POPUST KREDITI ZA STARA VOZILA KLEPARSKA IN UČARSKA DELA Odprte strani- dr. Mateja Kožuh - Novak STRAN 12 Vprašljiv postaja celo otroški dodatek Moti me, da mnogi v parlamentu in vladi zelo veliko govore o svetosti življenja, o družini, zelo malo pa storijo, pravi poslanka, sicer pa znana ginekologinja dr. Mateja Kožuh - Novak. Irena Oman, poslanka STRAN 17 Brezplačen vrtec in šola, delo in stanovanja S prerazporeditvijo državnega denarja bi morali spodbuditi rojstva v slovenskih družinah, ne pa zapirati porodnišnic, kar bi menda najraje storili tudi s kranjsko. ' SI)«*- 'MOM1'' " Najstarejša Gorenjka Ivana Pogačar s hčerkama v ponedeljek, 21. februarja, na 100. rojstni dan. - ~ — « ~ » rr GORENJSKEGA JUGA POGLEDI t(Gore so krog Gorenjca, kar je ravnine in doline, je polje, obdelano kot cvetne gredice. Na gorah pojo zvonci pasoče se Živine, udarja drvarjeva sekira, gore kresovi in se razlega ob njih fantovska pesem. Po dolinah živi studenci, potočki, sinje reke. Nad vsem sonca veliko, tudi viharjev in vetrov dovolj. Vse je kakor "mito, čisto, pa krepko in zdravo. V taki Pokrajini je rasel in raste Gorenjec, "zamejo vase ga njene moči." O tem, ali je navedena podoba še tokšna, kakršno je svoj čas naslikal Fr. *al> Finigar, bi se lahko razpisali po d°lgem in počez. Pa se ne bomo. Po eni strani smo to storili ie pred leti, po drugi 5e lahko vsak sam ozre okoli sebe in Presodi, kako je z njim in z njegovo okolico v času, ki ga živi. O tem, da krajina vpliva na ljudi, ki v nJej Živijo, seveda ni dvoma. In če ne prej, ga njene moči vzamejo vase takrat, ko umre. A pustimo to pot krajino v ozadju. Zarasli pašniki, izsekani gozdovi, onesnažene vode in kar je še takega - vse to nas ne Povzema več s tako močjo, kot nekoč. Zanima nas predvsem, kaj Se Je zgodilo z ljudmi. Finigar je za Gorenjca svojega časa Zapisal, da je zvest (konservativen), trmast, pošten. Je kakor raskava skorja, pod katero se skriva usmiljeno srce, globoko Ve» n in " Prevzeten. Finzgarjeve oznake je v svoji karakterologiji (opisu značajev) slovenskega človeka povzel dr. Anton Trstenjak Gorenjce J primerjal z Dolenjci, ki so njih nasprotje; če so prvi grčavi in značajni", tedaj so drugi mehki in popustljivi "Tu pa takoj vodamo, da je Dolenjec znan po svoji gostoljubnosti, kar ne Veija za Gorenjca. Znani so na ta račun dovtipi, ki so ie del folklore. Ko so Gorenjci vabili na gostijo, so pripomnili, naj Pridejo vsi gostje na 'en bart', da ne bo pes dvakrat lajal. To je ffhovita in srčkana šala na račun Gorenjcev... Ali pa tista: če je °olenjec kam povabljen, prinese s seboj še šunko in pletenko ^itka; če pa je Gorenjec povabljen, pripelje še dva s seboj. Tako Se medsebojno karakterizirajo, vse v šali, ki pa vsebuje jedro resnice. Še nadaljujmo s primerjavo. Gorenjec prebiva v ravnmi, ztepa ni gorenjskega naselja v planinah; tam so samo planšarske koče, izjeme so le v škofjeloških hribih. Tako je Gorenjec v resnici le pravi dolenjec, medtem ko Dolenjec iivi razsejan po hribih; saj ga je samo hribovje, je torej pravi hribovec, recimo gorenjec." (Misli o slovenskem človeku, 1991, str. 35-37). Tako. Vidimo, da je tudi prof. Trstenjak zadel ob ločevanje (iz našega prvega zapisa) med "ta pravimi" Gorenjci (dolinci) in Rovtarji (hribovci). Med prvimi in drugimi je precejšnja značajska razlika. (Občutili so jo tudi partizani, ki so bili med vojno med slednjimi sprejeti čisto drugače kot med prvimi.) A pustimo to ob strani. Od gorenjsko-dolenjskih razmerij ^Tl7/1lO m razHk omenimo samo še no, ki danes ni j LILIJ C več tako usodna, kot je bila nekoč: da na Gorenjskem ne uspeva vinska trta! Zato naj bi bili Gorenci včasih obsojenina "iganjepitje", ki je zdravju veliko bolj škodljivo kot "vmo-pitje". Naj bi bili. A rešila jih je tudi v tem oziru njih prislovična varčnost, kije spet prešla v šalo. Dolenjci so Gorenjce zbadali, da cele pol ure premišljujejo pred gostilno, ali bi šli noter ali ne. Sami pa so hodili vanje kar naravnost, brez premisleka, se v njih zapijali in zapadali v dolgove... Kakorkoli ie obrnemo vso stvar, izkaie se, da so Gorenjci nad Dolenjci! Ozrimo se na koncu te "obravnave" še na domnevno ogroženost "čiste" gorenjske krvi. Tudi o tej bi se dalo razpravljati in poseči daleč nazaj v zgodovino. Dejstvo je, da se je slovenska precej pomešala z nemško. (Vzemimo Bavarce in Tirolce, ki so jih freisinški škofje naseljevali na svojih posestih.) Pa se je s tem samo oplemenitila. Nemara nekatere od prej navedenih gorenjskih odlik (napram Dolenjcem) izvirajo prav od tod? Se bo potemtakem gorenjska "rasa" zaradi priseljencev s slovanskega juga "pokvarila"? Ker je priseljevanje ustavljeno, je ta bojazen verjetno odveč. Zgodovina vrh tega uči, da tujci, kolikor so v manjšini, slej ko prej sprejmejo kulturo okolja, v katerega so prišli. V našem primeru torej kulturo, ki jo sooblikujejo gore in ljudje pod njimi. Miha Naglic GORENJSKI GLAS / stran 11 / Kranj, 25. februar 1994 Gorenjke in Gorenjci Konec prvega tisočletja je tudi Gorenjsko poplavil slovanski val. Slovani, staroselci, v srednjem veku naseljeni Germani in še kdo so se zlivali in ločevali, osvajali ledine, gradili vasi, mesta, gradove, cerkve, doživljali vojne, kuge, lakote, potrese, požare in še marsikaj drugega V zadnjem stoletju in pol je značilno, da se je v drugi polovici prejšnjega stoletja naraščanje prebivalstva ustavilo (1869:111.695, 1890: 112.445), kar priča o močnem odselitvenem valu. V dvajsetem stoletju sta svetovni vojni pobrali vsaka po nekaj odstotkov prebivalcev, vendar pa je število prebivalstva v obeh Jugoslavijah naraščalo in se v šestdesetih letih več kot podvojilo (1931: 130,482, 1993: 266.412). Gorenjska je bila najbolj razvita pokrajina, kamor so se priseljevali ljudje tako s slovenskega kot jugoslovanskega "Juga". Ta priselitveni val je bil veliko številčnejši od odse-litvenega. Vzporedno s tem je potekala deagrarizacija in industrializacija. Pomnožilo se je zlasti prebivalstvo mest, vendar tudi poselitvena mreža vaških naselij ni bila raztrgana. Sodobnost postavlja pred nas vprašanje, ali ne bodo zaradi krize odseli tveni tokovi spet močnejši od prise-l i tvenih in pa seveda vprašanja, kakšni naj bosta demografska in urbanistična politika, ki bosta ustrezen odziv na krizne razmere* Jože Dežman Gorenjsko ureja uredniški odbor zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarja Marija Volčjak in Miran šubic in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Gorazd Šinik R V U M R V U dr. Lojze Gosar dr. Mateja Kožuh - Novak Naravni prirastek je zelo skromen Vprašljiv postaja cdo otroški dodatek Gorenjska je v demografskem pogledu nekoliko na boljšem, vendar ne sme pozabiti na demografsko ogrožene kraje, pravi dr. Lojze Gosar, direktor Inštituta za urbanizem v Ljubljani, sicer pa geograf po profesiji. uspelo, če bomo našli primerne oblike usklajevanja interesov med občinami, ki tvorijo kolikor toliko zaključeno geografsko celoto. Usklajevanje interesov pa je potrebno v več smereh, saj je problematika posameznih območij posebej zapletena. Na Gorenjskem to prihajala toliko bolj do izraza, ker je intenzivno razvita in razvojni interesi so različni, zato bi se lahko ovirali. Na Gorenjskem bi morali najti obliko sožitja, ki je najbolj primerna tako zanjo kot z vidika Slovenije, morda se ta misel na prvi pogled izključuje, vendar se v svetu vse bolj uveljavlja spoznanje, da integracija in decentralizacija nista v nasprotju, če ju seveda pojmujemo pravilno. Tudi v dolgoročnem interesu Gorenjske je, da je njena vloga v okviru Slovenije primerna. Če želi svoje interese prav in enotno zagovarjati, mora biti usklajena tudi znotraj sebe, potrebna je uskladitev med občinami pa tudi znotraj njih. Francoski prostorski načrtovalec uporablja izraz 'cona ravnotežja', skušali naj bi doseči notranje pa tudi zunanje ravnotežje. Gorenjska kot celota bi morala doseči neko uravnoteženost znotraj sebe in v odnosu do sosednjih območij." "Kakšna je demografska slika Gorenjske?" V primerjavi z drugimi deli Slovenije je sorazmerno boljša. V Sloveniji je približno 6 tisoč naselij, v skoraj polovici naselij število prebivalstva nazaduje. Naše analize so pokazale, da je bilo po prvem predlogu o novi upravni razdelitvi med 249 občinami kar 54 takih, v katerih imajo vse krajevne skupnosti status demografsko ogroženega območja. Gorenjska ima samo dve taki krajevni skupnosti. Res pa je, da je v petih občinah, ki imajo skupaj 461 naselij, število prebivalcev v obdobju 1981 do 1991 nazadovalo kar v 168 naseljih. Za Gorenjsko so značilna večja središča, ki hitro rastejo, škoda pa bi bilo, če bi se Gorenjska razvijala, morda celo pretirano, le po svoji osi. Gorenjci nikakor ne smete pozabiti na odročna, hribovska območja, ki se bodo sicer praznila. Zlasti zato ne, ker imate kar nekaj zelo privlačnih območij, ki potrebujejo stalno naseljeno prebivalstvo, saj bi brez tega mnoge dejavnosti zamrle, denimo kmečki turizem v škofjeloških hribih." "Znano je, da je naravni prirastek prebivalstva v Sloveniji skromen, na inštitutu se ukvarjate s projekcijami, kaj torej napovedujete?" "V Sloveniji je na splošno naravni prirastek izredno nizek, če v prihodnjih letih ne bo doseljevanja, bo po naravni rasti število prebivalstva začelo upadati že po letu 2003. V kolikor ne bi bilo doseljevanja, bi na Gorenjskem število prebivalcev začelo nazadovati že leta 2000 v občini Radovljica, leta 2005 na Jesenicah, leta 2008 v Kranju in leta 2011 v občini Skofja Loka. V obdobju petih let od leta 1987 do 1991 je naravni prirastek v petih občinah Gorenjske znašal letno le 4,2, selitveni pa 1,6 na 1000 prebivalcev. Doseljenih je bilo 422 več kot odseljenih." "Trenutno se največ ukvarjate z novimi občinami, vse kaže, da bomo dobili veliko majhnih občin, zato je toliko bolj aktualno vprašanje, kako naj bi jih nadgradili, z okraji, regijami, pokrajinami?" "Slovenija je v Evropi poleg Islandije praktično edina država, ki med občino in državo nima vmesne stopnje. Ker bo verjetno prišlo do večjega števila občin, saj so sedanje glede na druge evropske dežele sorazmerno velike, in če vmesno stopnjo torej je mjerno kot nujnost, se zastavlja samo Šeorganizacijsko vprašanje, kako naj se tudi formalno izrazi. To pa nam bo "Kje so meje Gorenjske?" "Pet gorenjskih občin lahko pojmujemo kot ožjo Gorenjsko, ki bi jo lahko po Svetozarju Ilešiču delili na zgornje Gorenjsko ter srednje Gorenjsko mezoregijo." "Na vmesni stopnji med občino in državo naj bi bili tudi okraji?" "Zakon o državni upravi še ni sprejet, če bo obveljala sedanja različica, bodo v prehodnem obdobju ekspoziture ministrstev enostavno na sedežih sedanjih občin. Začasno je to verjetno dobra rešitev, dolgoročno pa bi morali doseči širšo koordinacijo na območju več občin. V prejšnjih različicah zakona o državni upravi (drugo branje) so bili predvideni tako imenovani medobčinski sosveti, ki naj bi usklajali interese posameznih občin. Mislim, da je bila ta rešitev najbolj primerna, vendar bi jo morali v zakonu podrobneje razčleniti, da bi samoupravni vidik res prišel do izraza. Zdi se mi, da je bilo 25 upravnih okrajev, predvidenih v drugem branju zakona o državni upravi, primerno število, ki bi ga morda lahko nekoliko povečali, vendar ne prek 30." "In koliko naj bi v Sloveniji imeli pokrajin?" "Mislim, da bi uvajanje pokrajin kot širših samoupravnih skupnosti občin, ki jih predvideva ustava in zakon o lokalni samoupravi, prišlo v poštev šele kasneje, ko bi čas dozorel zanje. Mislim tudi, da je težko strogo ločevati med državno upravo in lokalno samoupravo. Pri pripravi dosedanjih zakonov je bila zelo izražena skrb, da lokalna samouprava ne bi bila podrejena državni upravi, vendar pa, če gledamo nekoliko optimistično, kđr je nujno, če želimo stvari izboljšati, bomo morali doseči, da ljudje v državni upravi ne bodo videli samo nadzornika in pobiralca davkov, temveč nekaj, karje zaradi njih, za zagotavljanje reda in primernega razvoja." "Povejte nam še za konec, ste Gorenjec saj po priimku to lahko sklepamo?" "Ne, zrasel sem sicer v Ljubljani, vendar se počutim Notranjca. Priimek pa je res gorenjski, saj je moj praoče prišel s škofjeloških hribov." GORENJSKI GLAS /12. stran / Kranj, 25. februarja 1994 Moti me, da mnogi v parlamentu in vladi zelo veliko govore o svetosti življenja, o družini, zelo malo pa storijo, pravi poslanka, sicer pa znana ginekologina dr. Mateja Kožuh - Novak. 19.744, leta 1991 pa 14.023), zlasti pri mlajših ženskah.'" "Splavi s padanjem rodnosti nimajo neposredne zveze. Če bi bili ljudje v celoti prepuščeni sami sebi, kakor so bili pred drugo svetovno vojno, ko niso imeli ne zdravniške pomoči, ne razumevanja okolja, bi nekaj teh splavov bili otroci, vendar bi bili to nezaželeni otroci, raziskave pa so pokazale, da imajo v povprečju manjšo kvaliteto življenja. Nekaj bi jih bilo, veliko pa ne, v bistvu bi s prepovedjo splava ogrozili matere in posredno otroke, ki jih te matere že imajo. Mislim, da število splavov pada, ker smo mlade naučili odgovornega starševstva, uporabljajo kontracepcijo. Poleg tega pa nimamo več emigracije, v sedemdesetih letih so nam število splavov dvigovala zlasti mlada dekleta, ki so prišla iz okolij, kjer kontracepcije niso poznali. Manjka nam torej samo še, da bi se več parov odločalo za zanesljivo kontracepcijo, saj je večina splavov rezultat odpovedi manj zanesljive kontracepcije." "Kako gledate na razprave o splavu^ ki so vedno zelo vroče, v našetn časopisu so se prav zdaj ponovno razplamtele?" "Ne dvomim v iskrenost nekaterih ljudi, ki pa so zavedeni, tudi strokovnjakov, zavedli so jih tisti, ki skušajo obvladati človeka skozi njegovo stisko. So pa tudi strokovnjaki, ki jih zdravje njihovih pacientov ne zanima, ki znajo prepovedovati kontracepcijo, ne pa nadomeščati eno z drugo. Prav ti ponavadi vpijejo na žensko, ko pride na splav in se postaljajo v vrste tistih na državni ravni, ki si domišljajo, da lahko namesto mladih parov odločajo o tem, bodo imeli otroke ali ne. O tem mora odločati par sam, lahko seveda upošteva Cerkev, vendar, odločiti se mora sam." "Tri mesece moram čakati na pre^ gled, kako naj se potem še lahko odločam, pripovedujejo ženske?" "Morda res kdo noče naročati, vendar mislim, da je tega malo, da gre bolj za brezbrižnost. V zdravstvu so preveč obremenjeni s svojimi problemi, s tem, kako bodo več zaslužili, medsebojni odnosi pa tako nikoli niso bili dobri, konkurence pa še ni-To, da v zdravstvenem domu ne sme delati privatni zdravnik, je škodljivo, če bi privatni delal poleg javnega, bi se razmere izboljšale." "Kakšna demografska politika M bila uspešna?" "Edina uspešna demografska politika V Evropi je nadzorovana, emigracija, to se je pokazalo tudi v Franciji in Nemčiji, kjer so najbolj v stiski glede rodnosti. Uspeli so le Švedi, kjer trdijo, da so moški res prevzeli polovico dela pri vzgoji otrok, pa še tam se je moč vprašati, če ne gre morda leza rojevanje dveh generacij hkrati, dvajsetletnic in tridesetletnic, ki so se za otroke odločile kasneje. Tudi pri nas se to že dogaja in v naslednjih letih bomo imeli morda več porodov, potem pa bodo spet upadli. Zato mislim, da b» morah biti do beguncev in do ljudi, ki delajo pri nas in govorijo sorodni jezik, bolj tolerantni, saj bodo sicer pri nas ostali le najslabši. Napovedujem namreč, da si bomo že čez nekaj let morali pomagati z emigracijo, kakor so si drugod po Evropi." "Gorenjka sicer niste, vendar živitlS Goričanah na Gorenjskem, kaf Vasjj pripeljalo tja, je mož Gorenje?" "Dolenjska Štajerka sem, tudi mož je 1 Dolenjske. Dedek je v Goričanah naše* prostor, ko smo imeli štiri otroke je bilo stanovanje za vse pretesno in postavili sm° montažno hišico." "Kaj torej mislite o Gorenjcih?", "Gorenjci so najbolj napreden del slovenskega naroda, razočarali pa so me zaradi svoje nestrpnosti do nevernikov in delavcev, ki niso slovenske narodnosti. Pričakujem pa, da je to samo prehodno obdobje, saj so najbliŽJ1 Evropi in mislim, da se bom tudi v prihodnje med njimi tako dobro počutila kot doslej." "Koliko se parlament sploh ukvarja z demografsko politiko?" "Načrtno se ne, slišala sem le, da je ministrstvo za delo ustanovilo komisijo za demografsko politiko, ki naj bi naredila celovit program. Žal pa se dogajajo v parlamentu stvari, ki so v nasprotju z demografsko politiko, ki niso naklonjene spodbujanju rojevanja otrok. To je liberalizem, ki daje prednost samo spretnim in iznajdljivim, ki si znajo pridobiti denar, znano pa je, da imajo več otrok predvsem revni ljudje. Druga stvar pa je obupni nacionalizem, ki je trenutno naperjen proti tujcem, lahko pa se obrne tudi kam drugam, proti ženskam, invalidom." "Mar parlament za demografsko politiko nima posluha, ker je med 90 poslanci le 13 žensk?" "Posredno nedvomno, saj je veČina moških bolj naklonjena ideji 'profit za vsako ceno', ki pa vodi v razslojevanje, ženske pa smo branilke bolnih, starih, nebogljenih in nazadnje pridejo seveda tudi revni. V parlamentu in vladi me moti, da mnogi zelo veliko govore o svetosti življenja, o družini, zelo malo pa store. Vprašljiv postaja celo otroški dodatek, ki naj bi ga z letošnjim majem začelo dobivati približno 60 tisoč otrok. Z njim smo skušali pomagati tistim, ki so na meji socialne ogroženosti, utrl pa naj bi pot k univerzalnemu otroškemu dodatku. Čeprav je bil sprejet, ga zdaj skušajo z maja prestaviti na 1. januar prihodnjega leta.V letošnjem proračunu bi namreč morali zagotoviti nekaj milijard, vlada pa tega ni storila, za otroški dodatek denarja ni, za marsikaj drugega pa je. V tej liberalistični politiki je to tipično dejanje, ki je nastrojeno proti demografski politiki." "Kaj najbolj vpliva na rodnost?" "V Evropi rodnost pada že tri stoletja, Slovenija temu samo sledi. Nedvomno je število rojstev omejila bistveno manjša umrljivost dojenčkov in zaposlitev žensk, ob hkratni nespremenjeni vlogi moža oziroma očeta. Mlajši so že pripravljeni doma prevzeti del odgovornosti, vendar se pojavlja nizek standard in brezposelnost, 50 tisoč mladih išče prvo zaposlitev, ne vedo, kje bodo dobili stanovanje, če bodo imeli stalen dohodek. Pojavlja se brezup in obupna razslojenost, pogrevanje krivic, ki jih ni moč popraviti, saj umrlih ni moč vrniti, trpljenja preživelih ni moč zbrisati, tudi z denarjem ne. S tem pa mladim jemljemo tistega malo denarja, ki bi ga lahko dobili." "Zanimivi so podatki, da v zadnjih desetih letih ni upadlo samo število porodov (leta 1982 jih je bilo 29.141, leta 1991 pa 22.380), temveč tudi število splavov (leta 1982 jih je bilo VREME Danes se bo postopno razjasnilo. Jutri bo sončno s kratkotrajno jutranjo meglo po nižinah. LUNINE SPREMEMBE Danes je ob 2.15 nastopila polna luna, zato naj bi bil po Herscnlovem vremenskem/000o° ključu sneg in vihar. Koncerti Nula dva dni do Nirvane Ja, tako odštevajo vsi, ki z nestrpnostjo pričakujejo zadnjo februarsko nedeljo in z njo ročk dogodek leta v Sloveniji, koncert skupine Nirvana. Drugi album "Nevermind" (1991), prodali so ga v fantastičnih devet milijonih primerkih, v svet ni ponesel le Imena Nirvana, ampak je utrl prodor celotni grunge glasbeni sceni, takoimenovanemu kitarskemu zvoku iz Seattla. Kljub temu, da kontroverzni frontman banda Kurt Cobain pravi, da si ne želi sprehajati obkrožen z bodyguardi, da gre fantom iz Nirvane (še Chris Novoselic in Dave Grohl) zvezdništvo na k..... bi se jim to po uspehu zgoraj omenjenega albuma kmalu zgodilo. "Lahko bi držali jezik, za zobmi in naredili še en "Nevermind", a smo z neprisiljenim, spontanim feelingom na zadnjem albumu ("In Utero", 1993") v neki meri uspeli, da se na nas ne gleda, kot na "Rockstars", ker mi to nočemo biti," pravi Kurt. "Mi nismo tako veliki kot vsi mislijo. Domnevam, da lahko napolnemo dvorano s 4.000 sedeži, več ne." Če sklepamo po prodaji vstopnic za njihov ljubljanski koncert, 27. februarja, se je mr. Cobain zmotil. Sicer pa, v Aligator Music Shopu v Kranju se prav te dni prodajajo zadnje. • Igor K. Jonas in 300 mark O nesporazumu z revijo Stop Jonas Ž. pravi, da res zahteva okrog 300 nemških mark, za vsako objavljeno sliko v tej reviji; vendar naj se vsota nameni v dobrodelne namene in ne na njegov račun, kot bi mogoče kdo sklepal, da ne gre za osebni spor, ampak za reakcijo na "negativno" pisanje o njem, za "namerno" neomenjanje njegovega imena... Mogoče ne v mestu, ampak na deželi Je že tako z medijskimi zvezdami, da jih eni obožujejo, jih imajo malodane za božanstvo, spet drugim gredo na živce, da nobeden bolj. Medtem, ko Slovenci, predvsem "fantje", že nekaj let prisegamo na eno in edino medijsko m...muzo, pa pravega moškega zvezdnika do preteklega leta, ko se je na sceni pojavil Jonas Ž., pravzaprav ni bilo. Voditelj "Videošpona", gledališki in filmski igralec, voditelj koncertov in zabavnih prireditev, mojster biljarda, umetnik na kitari... pa še kaj bi se našlo, je prav to, zvezdnik, ljubljenec najstnikov, njihovih staršev, njihovih staršev... Kako se je pravzaprav vse skupaj začelo? Vedno sem počel kup stvari. Doštudiral sem dramsko igro na AGRFT, iskal službo v Mestnem gledališču in Drami, a na koncu ostal "svobodnjak" (svobodni umetnik). Trenutno največ delam na TV in moram reči, da sem prav zadovoljen. To je pač redni vir dohodka, katerega pred tem nisem imel, a ne gre samo za honorar, zaradi Videošpona sem postal znan, folk množično hodi gledat' predstavo "Klinika Uvo- V Kliniki Tivoli nastopa tudi Duro, na koncertih se vama pridruži Loša... Ja, z njima se poznam odkar sta pred letom, letom in pol Eribežala v Slovenijo. Smo pač udje iz istega "foha" in se zelo dobro ujamemo. Kjerkoli nastopamo, povsod je polno. Nastopamo po celi Sloveniji, pridemo kamor nas seveda povabijo, tudi na Gorenjskem smo že bili: v Kranju, Škofji Loki, Gorenji vasi, Železnikih... In kakšna je gorenjska publika? Razlikujete se od ostalih. Zdi se mi, da se znate na Gorenjskem zabavati najbolj ostro, brezkompromisno, gre se do konca, žur vedno traja do jutra. Je to, kar sedaj počneš, tisto, kar si si vedno želel? Niti ne, jaz nikoli ne zdržim dolgo. Nisem tak, da bi do konca življenja počel eno in isto stvar. Mislim pa, da bom tudi v prihodnje vsako stvar, ki se je bom lotil počel z veliko energije. Nekateri te ne marajo preveč, pravijo, da si preveč samovše-čen...? TVudim se, da ne bi bil tak, ne pustim pa, da bi mi vsak solil pamet. Kar tako na ulici... Na ulici? Ja, tudi to se dogaja. A se ne morem navaditi, da ne bi reagiral. Imam pač svoj prav. Kaj pa očitki o podobnosti med Videošponom in oddajo, ki jo na MTV vodi Ray Cokes? Takih očitkov se branim. Informacije, ki letijo okrog mene, zajemam z veliko žlico, opazujem okolico, gledam filme, TV, precej berem... in vse to prežvečim v svojem organizmu. Nastopam tak, kakršen sem, v nastopih se odraža tisto, kar se zgodi v meni. Poznam trende, konkurenco in nikoli mi ni bilo nerodno si sposoditi kakšno dobro idejo. Kaj delaš takrat, ko ne delaš? Prosti čas? Obseden sem z delom, nikdar ne mirujem. Sicer pa rad berem knjige, bestselerie, ki si jih naročam v originalih iz tujine. Muzika? Prince, jazz, moderna glasba, kateri dam včasih celo prednost pred ostalo dobro glasbo. Ops, kaj pa je z revijo "Ž"? Ž je žal zgubil sapo. Po odločitvi izdajatelja je po letu in pol nehal izhajati. Problem okrog profita. Misliš na umik s TV ekrana? Mogoče. Vendar se vsaj pol leta zagotovo Se ne bom umaknil, sem pa razmišljal o tem. Za konec? Vsaka pozitivna gesta se je še vedno izplačala, do bližnjega in do tistih, ki jih imate radi. Seveda pa naj vsak poskrbi tudi zase, da mu bo v življenju lepo. Igor K., foto: Vito Tofaj Zadnjič sva se z enim, meni zelo dragim prijateljem, takole na Štiri oči zmenila, da je ie skrajni čas, da postaneva slavna. Pozitivno slavna. S pametnim pristopom, ki bi se kazal v umirjeni taktiki, prilagojeni za ta čas in razmere, bi se dalo kaj pametnega pokasirati. Takole bo Sel ta strmi vzpon k slovenski slavi. Najprej se bova Sla ostro in brezkompromisno časopisno Polemiko. Sama med sabo, se vel Dandanašnji uredniki itak objavljajo vse, kar jim pride ali ne pride na mizo: samo da je ostro in najostreje! On bo zame en navaden zamaskiran bivši komunist in udbomafijec, }oz pa zanj, denimo, ena ambiciozna kura. Ni se bati, da bi časopisi polemiko prekinili: ko nama bo zmanjkalo ene teme, se vrieva na drugo, obvezno pa bo v vsakem pismu na koncu tudi kakšna zelo osebna nota, češ: saj saj, od takega bumbarja kot si ti, itak nimam kaj drugega pričakovati! Kar poglejte pisma bralcev -on tebe s krampom, ti njega s sekiro! Ko bo to bralstvu postalo rahlo mukotrpno, bo treba prakso s pismom nad pismo prekiniti. Se s te fronte umakniti na drugo. Kam? Nikamor drugam kot h kakšni stranki, kajti lokalne volitve so pred vrati. Treba bo imeti nos in pogruntati, katera irna najvišji rating ■ ni, da bi se motal okoli nekih "levih" marginalnih strančic, pa naj imajo « tako fleten in perspektiven program. Do smrti ne pozabim tistih tipov, ki so prišli na Predvolilno zborovanje ene močne stranke - ki je kasneje na volitvah tudi olala povlekla - tipov, ki so bili na pomembnih položajih ie v enoumju. In ki so čez noč slekli koio in so spet ostali - na oblasti! Vsaj meni naj nihče nikoli ne ble-beče, da imamo naenkrat toliko strašnih liberalcev in demokratov! Res strašnih in res pravih liberalcev in demokratov ni nikjer, ker so jih bodisi drugi povozili bodisi nikjer tudi nočejo biti. Posluš' te, lepo prosim! Le kdo pa se ne bi z vsemi štirimi gor k slavi silil? Saj, saj - morala in čista vest in nič privilegijev in mirno spanje je ie lepo in v redu, ampakcven-ka pa nič. Lahko, da tudi denar ni vse, ampak če je človek pismen in ni gluh in posluša, potem: k vragu z moralo na teh tleh, če se ti prestolnica na vseh nivojih in v vseh institucijah lepo redi, provinca pa iivotarL Na prava mesta Ali se nimajo naši poslanci včasih fletno: v poslanske klopi so prišli šele tedaj, ko jim je predsedujoči zagrozil, da je tudi za prekinitev seje treba biti sklepčen! Skratka: ni hudir, da enemu izmed naju ne uspe! Najbri bo njemu, a je itak vseeno: me bo potem ie kam "poturil", za kakšnega koresponenta za stike z javnostjo, recimo. Vai-no je, da sem v tisti močni stranki, ki bo itak delila stolčke in sluibice pa še kakšen stano-vanjček lahko pade. Danes nama je namreč krepko jasno in do zadnjega lasu na glavi ial, da nisva bila ie tedaj, koje bilo moino, ob pravem času torej, na pravem mestu - se pravi pri tapravi stranki. Saj je res grdo, da se tudi sam h koritu siliš in privilegije zauii-vaš, ampak očitno to ni nič hudega.. Ohoj - če nama uspe veliki met in moj prijateljček enkrat naslednjič pristane v parlamentu, recimo! Račun brez krčmarja? Ni rečeno! Saj čisto nič ne podcenjujem sedanjih parlamentarcev, eni so prav fejst fantje in lepe punce, ampak kot se meni vidi, se imajo včasih kar luštno. Mene na moč pritegne, recimo, njihov predvčerajšnji od- nos do dela - če vzamemo samo zadnji primerček. Na dnevnem redu so bila za folk zelo zanimiva poslanska vprašanja vladi. In je vlada v parlamentu skoraj polnoštevil-no sedela, poslančki pa so flikali naokoli. Prazne klopi so zijale, vladniki in ministri pa so govorili v mikrofone. Očitno so polnoštevilni samo tedaj, ko je treba koga, po domače, "zribat", kar je pa za slovensko občestvo življenjskega pomena, se pa njih visokosti ne tiče. Le sem in tja se je kdo pošteno razjezil in nadrl kakšnega ministra, drugih pa ni bito. In ni jih bilo celo tudi v trenutku, ko je bilo treba prekiniti sejo. Šele, ko je predsedujoči zagrozil, da je tudi za prekinitev seje treba biti sklepčen, so se razšli. Na počitnice. Tak sistem dela je mojemu prijateljčku všeč. Se posebej, ker je malce ie v letih in če dokaže, da je slabega zdravja, ga bodo brez problemov upokojili. Pri nas se navadni folk upokoji težko in mukoma, v boljših državnih službah pa poznajo administrativne upokojitve, poslanske upokojitve... Načinov kolikor hočeš! A kajbi naštevali. Saj vse že veste. Zdaj in samo zdaj je pravi trenutek, da vsi tisti, ki nam je do donosne slave, startamo. Na položaje! In po "Stengcah" gor! Nujno na lokalne volitve! Ko bova midva na oblasti... Ko bova midva na oblasti, bo nama fletno, vi boste pa nekje glokobo na dnu, nevidni najinim očem in mislila si bova: eh, kakor si bodo postlali, tako bodo pa spali... • D.Sedej Skandinavsko poletje ali s spačkom po losovi deželi Kjer sonce tl€ $Plw* Igor K. "SpeČek ni le avto, to je umetnost življenja," je nekoč izjavil neki Francoz in ponovil prenekateri lastnik ritroena 2 CV, avtomobila, Id ga njegovi ljubitelji po vsem svetu vozijo že 45 let, od daljnega leta 1948, ko je bil le-ta prvič predstavljen na avtomobilskem salonu v Parizu. Spaček je, razen malenkostnih sprememb, do vse izpred dveh let, ko so na Portugalskem izdelali zadnjega, ostal pravzaprav tak, kot se je rodil. V šestdesetih letih je spaček postal avto mlade generacije, v sedemdesetih gibanje, od leta 1975 naprej pa se njegovi ljubitelji vsako drugo leto dobimo na svetovnem srečanju. Ker se je vse skupaj začelo na Finskem, je bilo prav tam tudi "10. svetovno srečanje ljubiteljev 2 CV". Zato se je letos v Skandinavijo odpravilo tudi 70 spačkarjev v 32 vozilih iz Slovenije. Del te karavane je sredi julija krenil izpred Kluba Rosa na Kokrici pri Kranju. Nazaj v naše kraje Je že tako, da se človek po določenem času spet spomni na rodno grudo in tudi mi smo volane obrnili proti jugu. Od doma nas je ločilo približno 2500 kilometrov po suhem in deset ur po mokrem, imeli smo namreč povratne vozovnice za trajekte med Finsko in Švedsko, Švedsko m Dansko ter Dansko in Nemčijo. S kratkimi postanki, najdaljšim v Tampereju, smo v stilu "šala mala" prevozili prvih 600 km, prišli v Turku, zamudili zadnji trajekt, se spoznali z avtomatsko bencinsko črpalko (ti daš njemu "feder", on ti pljune bencin) in v horizontali počakali na jutro. Na trajektu smo čas izkoristili za ogled videokaset, ki smo jih posneli na poti, no zadevi bi lahko rekli kar javna projekcija, saj je bil "naš TV ekran" na precej "prometnem" hodniku. Stockholm, vožnja proti Danski in zadnji znaki "nevarnost severnih jelenov na cesti". Še en spomin iz Nurmesa Ja, Dansko, ki smo jo ob prodiranju na sever odložili na povratek, smo si tokrat ogledovali bolj z občutkom, posebno pa prestolnico Kopenhagen v dnevni in nočni izdaji, z večerjo in mokro malico vred. Prednjačila je Pizzerija "Alexander Pizza House" (baje je v mestu še nekaj podobnih), v kateri plačaš 49 danskih kron (cca 1000 tolarjev) in poješ pizz in solat različnih vrst in okusov, kolikor pač prenese tvoj želodec. Ob vprašanju ali se pizzeriji izplača, pa je treba dodati, da so cene pijače bolj zasoljene kot drugod. Naslednjega dne smo zapolnili tudi to vrzel, obiskali smo namreč pivovarno Tuborg, si ogledali proizvodnjo, propagandni film in degustirali... Ja, lepo je bilo a Gorenjska še daleč. Nemčija, Hamburg, nakupi odpihnejo zadnje marke in pred nami je spet avtocesta in gozdovi, njive, travniki ob njej. Po radiu izvemo, da so okrog Muenchna veliki zastoji, zato se odločimo za vrnitev preko Innsbrucka in Italije. In naključje, po skakalnicah na Holmenkolnu, v Lahtiju, sedaj še Garmisch in Innsbruck, slednji na srečo le od daleč. V Slovenijo vstopimo v Ratečah, v Mojstrani za Jakobom pogledamo proti Triglavu in po več 7000 -8000 kilometrih na domačem dvorišču, parkirišču ugasnemo spačkov motor. > (konec) Če slučajno vozite Citroena (spačka, diano, amija.) oziroma vas pogled na te prelepe avtomobile vznemirja in če nekaj date na dobro družbo, žur in vse vam bo povedal predsednik gorenjske spačkarske sekcije Aljaž Stare, Bavdko-va 20, 64000 Kranj, tel. (064)311-105. S hrano, pijačo, svečami proti komarjem, bencinom, denarjem in še Čem so nam pomagali: Galvanizacija Zupančič - Naklo, Hardchrom Rendulič, Sava - Kranj, Donit - Medvode, Petrol - Kranj, Trgovina Suzi - Bistrica, Trgovina Sitar - Križe, Trgovina Višnja - Tržič, Lepenka - Tržič, Avto M - Tržič, Trgovina K & G - Tržič, Renata in Bojč... in še kdo. Pri spominjanju na Skandinavijo sta pomagala Gorazd in Stari, fotografske aparate pa so uporabljali še Mateja, Zok, Urban, Valter, Niko, Stari, Uroš, Meme in Model. VOLKSBANK KARNTEN SUD Ljudska Banka Borovi]« Hauptplatz 6,9170 Ferlech Tel. 00 43/42 27/37 56, Fax 0043 / 42 27 / 37 56 - 26 Možnosti varčevanja in naložb v vseh svetovnih valutah. Brez davka in stroškov.Nakazila do celem svetu. OoJasite se, pogovorili se bomo v slovenskem jeziku.Veselimo se vašega obiska in vam zagotavljamo, da bomo diskretno ustregli vašim željam SOBOTA, 26. februarja 1994 NEDELJA, 27. februarja 1994 PONEDELJEK, 28. februarja 1994 8.00 Tedenski izbor: Radovedni Taček; Mladi virtuozi;; Zimska tekmovanja; Kam pa kam; Žabica Regica, Tok tok, Zgodbe iz školjke 11.20 Dogodivščine Robina Hooda, ameriški film 13.00 Poročila 13.05 Tednik, ponovitev 15.15 Recite mi gospod Brovvn, ponovitev avstralskega filma 17.00 TV dnevnik 17.10 Svet narave, angleška poljudnoznanstvena serija 18.00 Regionalni program Ljubljana 18.45 TV mernik 19.10 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 19.58 Lillehammer: Zimske olimpijske igre '94 20.25 Utrip 20.45 Ona + on 21.45 TV poper 22.00 Korenine slovenske lipe; Lepa vida 22.30 TV dnevnik 23.00 Sova: Sled zločina: Zločin don Benita, španska nanizankaMrtva fontana, francoski film 1.25 VkJeostrani TV SLOVENIJA 2 8.30 VkJeostrani 8.40 Sova, ponovitev 9.05 Lillehammer: Zimske olimpijske igre '94 - slalom (ž), 1. tek, prenos 10.20 6. tekma finala končnice OP v hokeju na ledu: Acroni Jesenice - Olimpija Hertz, posnetek z Jesenic 12.00 Košarka NBA, posnetek 12.55 Lillehammer: Zimske olimpijske igre '94 - slalom (i), 2. tek, prenos; biatlon 4 x 7,5 km (m), vključite v prenos; umetnostno drsanje, revija, prenos; hokej na ledu, polfinale, posnetek 18.50 Vodne pustolovščine, angleška poljudnoznanstvena serija 19.30 TV dnevnik 20.05 Alternativni viri, angleška poljudnoznanstvena serija 20.30 Lillehammer: Zimske olimpijske igre '94: hokej na ledu, prenos tekme za 3. mesto 23.35 San Remo '94, posnetek finalnega večera 3.35 Videostrani strani 14.30 Borza dela 15.40 Policijska zgodba, ponovitev ameriškega filma 17.15 ITV, oddaja za begunce 17.45 BMX TVE 18.30 Igre na kotalkah, ameriška športna serija 19.00 Ameriških deset 19.30 Detektiv z Beverlv Hillsa, ameriška nanizanka 20.00 Modna dežela, oddaja o modi 20.30 Detektiv z Beverlv Hillsa, ameriška nanizanka 22.50 Spot tedna 22.55 CTM 0.30 Borza dela 1.00 vldeo strani 9.00 čas v sliki 9.05 Pri Huxtablo-vih, ponovitev 9.30 Otroški program 10.30 Sobota, nedelja, ponedeljek, italijanski film 12.20 Dva ljubka otroka 12.30 Hello Austria, Hello Vienna 13.00 čas v sliki 13.10 Zasebna tajnica, nemška komedija 14.40 Stan in Olio, risanka 15.45 Kdo me hoče 15.00 Za otroke 18.15 Beverlv Hills, 90210 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X - large, mladinska oddaja 18.00 Čas v sliki 18.05 Slika Avstrije 18.30 Zdravnica dr. Ouinn 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 V imenu ljubezni, italijanska nadaljevanka 21.50 Zlata dekleta 22.15 Smrtonosne sanje, ameriška srhliivka 23.50 Čas v sliki 23.55 Mafijec, francoska kriminalna komedija 1.15 Poročila /Ex libris /tisoč mojstrovin 6.00 ZOI '94: rezultati, reportaže, intervjuji 9.20 ZOI '94: Slalom (ž), 1. tek, Bob četverosed, 1. in 2. vožnja, Biatlon 4 x 7,5 km (m), Umetnostno drsanje 12.55 Slalom (ž),2. tek; Hokej 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Bogovi so padli na glavo II., južnoafriška komedija 21.35 ZOI '94: Olimpijski studio 23.55 Hunter 0.40 Round Midnight 1.15 Poročila/Ex libris ZA USPEŠEN POSEL afflB TVHRVASKAl 8.55 Poročila 9.00 Dobro jutro 10.30 Poročila 10.35 Živalska farma, risanka Poročila 12.05 Portret Claudia Arraua, glasbena oddaja 13.05 Prizma 13.55 Goldie in boksar, ameriški barvni film 15.40 Hišni ljubljenčki 16.10 Mladi Indiana Jones, nanizanka 17.00 Poročila 17.05 Hrvaška knjiga, dokumentarna oddaja 17.50 TV razstava 18.00 Televizija o televiziji 18.30 Santa Barbara, nadaljevanka 19.15 Na začetku je bila beseda 19.20 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Maska, ameriški film 22.20 Film - video -film 23.05 Poročila 23.15 Slika na sliko 0.10 Poročila v angleščini 0.15 Sanje brez meja v 9.15 TV koledar 9.25 ZOI 94: Slalom (ž), prenos 1. teka 10.15 Svetnik med junaki zgodb, angleški film 11.55 Samo norci in konji, angleška humoristična nanizanka 12.55 Slalom (ž), prenos 2. teka 14.00 Olimpijski pregled 15.00 Drsanje: revija, prenos 17.00 Biatlon: 4 x 7,5 km (m), posnetek 17.30 Slalom (ž), osnetek 17.55 Ekran brez okvirja, ponovitev 19.00 Vaterpolo: polfinale pokala evropskih prvakov 20.20 Ljubezen da, ljubezen ne 20.46 Podmornice - jekleni morski psi, dokumentarna serija 21.35 Cro pop ročk 22.20 Nočna izmena: Severna obzorja 23.45 Obsedena, ameriški film KANAL A 7.00 Borza dela 9.00 CMT 10.15 Kino, kino 11.00 Policijska zgodba, ponovitev ameriškega barvnega filma 12.40 A shop 12.50 Video V GORENJSKEM GLASU POKLIČITE 218 - 483 Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. 8.00 Dobro jutro 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Dobro jutro ob kavi: Milan Balista - slikar 12.00 Mali oglasi 14.00 Gorenjska danes 16.20 Izbor pesmi tedna 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.20 Večerni program 12.00 Napoved programa 13.00 Morda še niste slišali 14.00 Naš zgodovinski spomin 14.40 Minute za družino 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 Prenos dnevno-informa-tivne oddaje RA Slovenija 16.00 Sobotno razvedrilno popoldne 17.00 Novice - obvestila - šport 19.00 Odpoved programa 8.00 Dober dan 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.00 Aktualno 11.15 Duhovni razgledi 12.00 Glasba je življenje 13.00 Prenos; danes do 13-tih 13.30 Popevka tedna 14.15 Obvestila 14.30 Popoldanski tele- 8raf 15.30 Dogodki in odmevi »renos R Slovenija) 16.15 Obvestila 16.30 Novice 17.00 Izmenično: npr.: Moja je lepša kot tvoja; Igre na žaru 18.00 Voščila 18.30 BBC novice, odpoved programa SOBOTA CENTER amer. mlad. kom. DENIS POKORA ob 10. in 15. uri, amer. akcij, drama POPOLN SVET ob 17.. 19. in 21. uri STORŽIC amer. pust. akcij, film TRIJE MUŠKETIRJI ob 16., 18. in 20. uri ŽELEZAR celov. ris. VSI PSI GREDO V RAJ ob 16. uri, amer. pust. akcij. znan. fant. film UNIČEVALEC ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. kom. SAM DOMA 2 -IZGUBLJEN V NEW YORKU ob 16., 18. in 20. uri DUPLICA amer. ris. ALADDIN ob 16. in 18. uri, amer. akcij, thrill. NA OGNJENI ČRTI ob 20. uri RADOVLJICA amer. kom. LJUBICA, OTROK JE NARASTEL ob 18. uri, amer. melodr. MESTO RADOSTI ob 20. uri SKOFJA LOKA amer. akcij, film UNIČEVALEC ob 18. in 20. uri 8.35 Otroški program: Živ žav 9.25 Pot v šolo, ponovitev nizozemske nanizanke 9.55 Sezamova ulica, ameriška nanizanka 10.55 Naša pesem '93, 6. oddaja: Domžalski komorni zbor 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Vodne pustolovščine, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije 13.00 Poročila 13.05 Videostrani 13.30 Vročinski val, ameriški film 15.00 Skrivnost mrtvih, ponovitev angleške dokumentarne nadaljevanke 16.00 Calebove hčerke, francoska nadaljevanka 17.00 TV dnevnik 17.10 Orli pravice, ponovitev ameriškega filma 19.30 TV dnevnik 20.25 Zrcalo tedna 20.30 Nedeljskih 60 21.30 Clive James: Slava v 20. stoletju, angleška dokumentarna serija 22.20 TV dnevnik 22.45 Sova: V civilu, angleška nanizanka; Sled zločina, španska nanizanka 0.50 Videostrani 8.30 Videostrani 9.05 Lillehammer: Zimske olimpijske igre '94: slalom (m), 1. tek, prenos; tek 50 km (m), prenos; slalom (m), 2. tek, prenos; bob štirised, posnetek, umetnostnodrsanje, revija, posnetek; hokej na ledu, finale, prenos; slalom (m), posnetek; tek 50 km (m), posnetek, zaključek zimskih olimpijskih iger 21.25 Slovenski magazin 22.00 Malo tukaj, malo tam, češki film 0.10 Videostrani 8.25 TV koledar 8.35 Poročila 8.40 Mohawk, ameriški film 10.00 Poročila 10.05 Nedeljski živžav 11.00 Malavizija 12.05 Kmetijska oddaja 12.55 Narodna glasba 13.25 Mir in dobrota 13.55 Duševni klic 13.30 Risanka 14.00 Poročila 14.05 Velike avanture 14.55 Opera box 16.25 Poročila 15.30 Družinski zabavnik 17.00 Dunaj, mesto mojih sanj, avstrijski film 18.50 Maxim, risanka 19.15 Tv fortuna 19.30 TV dnevnik 20.15 Sedma noč 21.45 Poročila 21.50 Odletel bom, ameriška nadaljevanka 22.40 Slika na sliko 23.40 Poročila v nemščini 23.45 Sanje brez meja 9.15 TV koledar 9.25 Slalom (m), prenos 1. teka 10.45 Nevada Smith, ameriški film 12.55 Slalom (m), prenos 2. teka 13.45 Hokej na ledu 17.30 Tek 50 km (mL posnetek 18.15 Radar 19.30 TV dnevnik 20.00 Zaključek zimskih olimpijskih iger, prenos 21.15 Brannigan, an-glešli film, Leteči cirkus Montvja Pvthona 8.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 8.15 RIS 9.25 Spot tedna9.30 Dance session, ponovitev 10.00 Priporočilno pismo, ponovitev filma 11.45 Male živali 12.00 Nedeljski nagovor 12.15 Helena, čestitke 13.00 Podobe na filmskem platnu, filmski ciklus 18.00 CMT 19.05 Tropska vročica III, ameriška nanizanka 20.00 Tropska vročica III, ameriška nanizanka 20.55 Kino, kino, kino, oddaja o filmu 21.55 Transilvanija 6-5000, ameriški film 23.30 Spot tedna 23.35 CMT 1.00 Video strani mobitel Koroška cesta 27 64000 Kranj Tel.: 064/222-616 9.00 čas v sliki 9.05 Bogovi so padli na glavo, ponovitev filma 11.00 Pogovor s tiskom 12.00 Tednik i2.30 Orientacija, ponovitev 13.00 ;as v sliki 13.10 Zlata dekleta 13.35 Sanje mojega življenja, ameriški film 15.10 Cirque du soleil 15.30 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Klub za seniorje 18.00 Look 18.30 •Gozdarski inšpektor Buchholz, Smrdljivec 19.30 Čas v sliki 19.48 Sporni primeri 20.15 Kaisermuhlen blues 21.50 K1, kultura v živo 22.00 Klaus Maria Brandauer - Sem, kar sem 22.45 George Elser - človek iz Nemčije, nemški film 0.15 VVolfgang A. Mozart 0.35 Poročila/Tisoč mojstrovin 6.00 Zimske olimpijske igre 1993, rezultati, reportaže, intervjuji 9.00 Čas v sliki 9.05 Dober dan, Koroška 9.30 ZOI '94: Slalom (m), 1. tek; Bob četverosed, 3. in 4. vožnja; Tek 50 km (m) 12.55 Slalom (m), 2. tek; Hokej 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrijadanes 19.30 Čas v sliki 19.48 ZOI '94: Olimpijski studio 21.35 Nežni pre-maknjenci II., nemška komedija 23.05 Čas v sliki 23.10 Flatliners, ameriška srhljivka 1.00 Poročila/ 1000 mojstrovin Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. 8.00 Dobro jutro 10.00 Dežela kranjska - Sv. Duh 11.00 Po domače na kranjskem radiu 12.00 Mali oglasi 12.40 Kmetijska oddaja 13.00 Med praznovalci 17.20 šport 18.20 Kino, kviz 9.00 Napoved programa - radijski koledar - EPP 10.00 Kmetijska oddaja 10.30 Iz narodno zabavnih logov 11.00 Novice - obvestila -mali oglasi - osmrtnice 11.40 Sprehod po kinodvoranah 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 EPP 12.30 Čestitke in pozdravi 13.30 Nedeljsko popoldne na valovih RA Žiri, vmes vremenska napoved, prometne informacije, kulturni kažipot, glasbena lestvica 3 + 3, športni utrinki 15.30 Odpoved programa 8.00 Dober dan 8.05 Mirin vrtiljak 9.30 Horoskop 10.30 Kuharski recept mojstra Robnika 11.00 Brezplačni radijski sejem 12.00 Voščila 13.00 Nedeljski gost 14.00 Voščila 15.30 Dogodki m odmevi (prenos R SL) 16.00 Voščila 17.00 Radio v nedeljo 18.30 Minute za ljubitelje resne glasbe, odpoved programa TRGOVINA KRANJ NI Jaka natise 17 »•m NEDELJA CENTER amer. ris. ALADDIN ob 10. in 15. uri, amer. akcij, drama POPOLN SVET ob 17., 19. in 21. uri STORŽIC amer. pust. akcij, film TRIJE MUŠKETIRJI ob 16., 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. kom. NUNE POJEJO ob 16. in 18. uri, amer. pust. akcij. znan. fant. film UNIČEVALEC ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. pust. akcij, film TRIJE MUŠKETIRJI ob 20. uri TRŽIČ amer. mlad. kom. DENIS POKORA ob 16., 18. in 20. uri DUPUCA amer. akcij, thrill. NA OGNJENI ČRTI ob 17.45 in 20. uri RADOVLJICA amer. kom. LJUBICA, OTROK JE NARASTEL ob 18. uri, amer. melodr. MESTO RADOSTI ob 20. uri SKOFJA LOKA amer. akcij, film UNIČEVALEC- ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. kom. NESKONČEN DAN ob 19. uri 8.30 Videostrani 9.00 Zimski počitniški program: Z vrha, Zimske olimpijske igre - Sap-poro, ameriški film 11.10 Z vrha, angleška humoristična nanizanka 11.35 Mesečeva ura, angleška nadaljevanka 12.05 Svet narave, ponovitev serije 13.00 Poročila 13.05 Slovenski magazin, ponovitev 13.55 Videostrani 15.55 Videomoda: Modna starinarnica 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Radovedni Taček, Zimska tekmovanja 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 ABC - ITD, TV igrica 19.30 TV dnevnik 20.05 Sedma steza 20.30 Mednarodna obzorja: Nezaposlenost 21.10 Omizje 22.30 TV dnevnik 22.55 Sova: Ženske in moški, ameriška nanizanka China Veach, ameriška nanizanka 0.20 Videostrani 15.30 Videostrani 15.50 Tedenski izbor: Forum 16.05 TV Mernik 16.20 Utrip 16.35 Zrcalo tedna 16.50 Nedeljskih 60 17.50 Obzorja duha 18.20 V avtobusu 18.50 TV Avtomagazin 19.30 TV dnevnik 20.05 Ruski prijatelj, finska drama 21.05 Studio Citv 22.50 Večer jazza v studiu 1: Greentovvn jazz band 23.45 Videostrani 9.00 Čas v sliki 9.05 Sporni primeri 9.30 Združitev ali propad 10.30 Sanje mojega življenja, angleški film 12.15 Dokumentarna oddaja 13.00 Čas v sliki 13.10 Družinske vezi 14.50 Kitajski živalski svet 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 1&00 Čas v sliki 18.05 MH8.30 Gozdarski inšpektor Buchholz 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 19.55 Šport 20.15 Športna arena 21.05 Pogledi od strani 21.15 Zdravniki 22.45 Vohun, ameriški film 0.06 Čas v sliki 0.10 Predsednik, francosko-itali-janska politična drama 1.40 Poročila/1000 mojstrovin TVAVSTRI 9.00 Čas v sliki 9.06 Borza dela 9.50 Vremenska panorama 14.50 Tisoč mojstrovin 15.00 Musikanten-stadi 16.45 TV živalski vrt 17.00 Echos de france 17.30 Lipova ulica 18.00Pri Huxtablovih 18.30 Srček J9.00 Zvezna dežela danes 19.30 ;as v sliki/vreme 20.00 Kultura 20.15 Immenhof 21.07 Kompas, evropski magazin 22.00 čas v sliki 22.35 Mojstrovine 23.40 Otok cvetja, brazilski film 23.55 War Re-quiem, angleški film 1.25 Poročila/ 1000 mojstrovin __■---^__/ N--^—/ ALQK MAJA SALON POHIŠTVA Kranj, PRED0SUE 34 (kulturni dom), tel.: 241-031 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.35 Deklica iz prihodnosti, nadaljevanka 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nanizanka 12.45 Pujsovi dosjeji, humoristična serija 14.25 Major in frklja, ameriški film 14.55 Monoton 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Srečni ljudje 18.30 Govorimo o zdravju 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 20.15 Arena 21.10 Grun-tovčani, nadaljevanka 22.10 Poročila 22.15 Hrvaška in svet 23.00 Slika na sliko 16.25 Video strani 16.40 TV koledar 16.50 Deklica iz prihodnosti 17.15 fkrivnosti 17.40 Odletel bom 18.30 ivalski svet, dokumentarna serija 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Načrt, švedska nadaljevanka 21.55 Murphv Brovvn, humoristična nanizanka 22.15 Pristanišče v megli, francoski čb film 23.50 Električni kavboj 7.00 Borza dela 9.00 MacNeil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini 10.00 Pozitiv +,ponovitev 11.00 Luč svetlobe 11.50 A shop 12.00 Spot tedna 12.05 Helena, ponovitev 14.30 Borza dela 16.00 A shop 16.10 Transilvanija 6-5000, ponovitev ameriškega filma 17.45 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 19.00 Poročila 19.20 A shop 19.30 Popstop 20.15 Brlog, španska nadaljevanka 20.45 Komandos, ameriški film 22.15 Poročila 22.30 A shop 22.40 Spot tedna 22.45 CTM 0.30 Borza dela 1.00 Video strani Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. 5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10**§ Informacije - zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 16.20 Pozdrav iz naše ulice 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Juke box 18.50 Radio jutri, koristne informacije 12.00 Napoved programa 13-00 Morda še niste slišali 14.00 Nas zgodovisnki spomin 14.40 Meda polna skleda 15.00 Dogodki danes - jutri 16.00 Otorško-mladinski program 19.00 Odpoved programa R TRIGLAV JESENIC 8.00 Dober dan 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Novice 10.00 Predstavljamo vam 11.00 Minutka za okolje 11.30 Novice 12.00Glasbena skrivalnica Dogodki in odmevi (prenos Radia Slovenija) 13.30 Popevka tedna 13.35 Pregled nastopov gorenjskih športnikov in Kako se obnašamo v prometu 14.15 Obvestila 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi (prenos Radia Slovenija) 16.15 Obvestila 16.30 Novice 17.00 Zimzelene melodije 18.00 Voščila 18.30 Novice londonskega BBC 18.50 Pogled v jutrišnji dan in odpoved programa CENTER amer. pust. akcij, film TRIJE MUŠKETIRJI ob 10. in IOvMA amer. akcij, drama POPOLN SVET ob 18. in 20. u ri STORŽIC ir» ŽELEZAR Danes zaprto! TRŽIČ amer. ris. ALADDIN ob 16. uri, ang"-drama GOU ob 17.45 in 20. uri Petek, 25. februarja 1994 RADIO KRANJ 97,3 «111« NO V PRIMADONO sreda, 2. marca, od 17. do 18. ure oddajo pripravlja in vodi Nataša Bešter LESTVICA - Kdo bo gost v Primadoni: It Monroe - Pravljična noč je minila 2. Easy - Starec 3. Bambe - Slovo 4 Duo Presstige - Vsako noč 5. California - Nisem automat novi predlog: Deja Mušič - Luna - Tuji del lestvice: 1. E. T. - Tek je dvanajst sati 2. Bryan Adams, Rod Stevvard, Sting - Ali for love 3. Jimmy Clrff -1 can see clearv now 4. Hard - We'll you be there 5. Beavis & Butt head - Come to the Butt head novi predlog: Mariah Carey - VVithout you NAGRAJENCI: • Kavbojke Jeans duba PETRIČ iz Kranja dobi Maša Manfreda iz Trbovelj: Bon za 3.000 SIT prejme Bojana Bojanič iz Kranja; 2 PIZZI v pizzeriji BOHINC pa čakata Diano Volčjak iz Cerkelj; VVEEKEND VSTOPNICI za dve osebi s konsumacijo 2.000 SIT bomo poslali Jožetu Galinu v Kamnik in Nuši Bizjak v Kranj. „A~OAriCl CESTITAMI SODELUJTE Z NAMI. ČAKAJO VAS LEPE NAGRADE! Srečno! Nataša GLASUJEM ZA: MOJ NASLOV: KUPONE POŠLJITE NA RADIO KRANJ, 64000 KRANJ /trn SVETOVNA SMUČARSKA ELITA Noben moški me v življenju še nI pogledal tako debelo kot Aamodt, to je tisti Norvežan, ki si že nabira kolajne v Lillehammer) u. Vprašala sem ga, če se kdaj koncentrira s pomočjo glasbe, pa ml je rekel, da Ima pred startom preveč dela, da bi mislil še na glasbo. Ampak vsi asi svetovne smučarije ne menijo tako. Jure Košir recimo, tik pred tekmo včasih malo prepeva, mi pa sedaj vsi upamo, da bomo v nedeljo tudi ml prepevali, če bo našemu Koširju le šlo tako kot mora ln kot si želimo. Pred nedavnim sem se pomešala med druščino največjih mojstrov belih strmin na svetu ln jim malo težila, kaj jim pomeni glasba, če se z njeno pomočjo koncentrirajo pa te stvari. Klepeti z njimi so bili prav zanimivi. Prisluhnete jim lahko Jutri točno opoldne na Radiu Triglav v moji oddaji Glasba je življenje. V nagradni igri Emone Merkurja pa so si nagrade prislužili, s pomočjo žreba, seveda: Kavčič Francka lz Skorje Loke, Marija Martinjak lz Cerkelj ln Marija Mežan lz Straže. PO SEBI SODI TinčekJe prvič gledal z očetom hokejsko tekmo. Nekaj časaJe molčal nato pa vprašal: - Očka, ali hodijo tekmovalci zato tako pogosto z igrišča, ker jih zaradi mraza tišči Ivlat? Simona H20 /a + f = ŠKODA Volksvvagen Group 8.30 Videostrani 9.00 Zimski počitniški program9.10 Clarence - Škilasti lev, ameriški film 10.35 Z vrha 11.00 Sezamova ulica, ameriška nanizanka 12.00 Ruski prijatelj, ponovitev finske drame 13.00 Poročila 13.05 Videostrani 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Mladi virtuozi: Trobenta, 7. oddaja; 17.30 Pot v šolo, holandska nanizanka 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 ABC - ITD, TV igrica 19.30 TV dnevnik 20.10 Žarišče 20.35 Pričevanja o zvestobi, Slovenci v Argentini 21.35 Osmi dan 22.25 TV dnevnik 22.50 Sova: Razcepljene konice, angleška nanizanka; Chma Beach, ameriška nanizanka 0.10 Videostrani SpoiuiiTim-iii © 3 O BI S KALI o V AS BOMO Pronicljiva kamera lokalne televizije k več kot leto dni imajo v zgornjesavski dolini svoj lokalni televizijski program, televizijsko postajo Kekec, ki je s svojimi oddaj?—: Pavlovcič. naletele na g J« vodi Martuljčanka Cvetka Kakšne so vaše oddaje, ki so n |«ko dober odmev? Enkrat na teden so na lokalni televiziji in tajajo približno deset minut. Zamisel je b»a taka, da vsak teden opozorimo na ekološke probleme, na čistočo v Kranjski yori in v njeni okolici. Ne le na nesnago m na nepravilnosti, ampak poskušam biti tudi spodbudna, prikazati lepote in jih prikazati za zgled, saj si želim, da bi vsi živeli v prijetno urejeni okolici." Menda je zanimiv predvsem vaš komentar. Morda res, kajti nikoli naravnost ne frajarn, čeprav s kamero pokažem, kje Se kaj dogaja. Če, denimo, vidim kje kup Pločevink, prijazno povem, da bi se lahko dale tudi kako drugače uporabiti in da se Pravzaprav nikakor ne ujemajo z zelenem ali rožami." 1 kakšen pa je odziv? Moram reči, da je vedno presenetljiv. Naslednji dan je vse Popravljeno in vse pospravljeno. Nihče nič ne reče, samo nesnage 01 več tam. Meni osebno ni nikoh nihče nič rekel, slišala pa sem, da ^katerim ni bila všeč tista oddaja, ki sem io posvetila malim eHtrarnam in komentirala, da se nikoh ni zgodilo, da v potoku, kjer 80 te elektrarne, ne bi bilo rib. Da je premajhen pretok, kar škoduje naravi." Veliko ste jih že tako ali drugače okrcali. Se vas bojijo? Ne vem, ampak nihče ne ve, kdaj se bom kje pojavila. Moj način afla je namreč malce nenavaden: ker delam v vrtcu kot vzgojiteljica, otroke vodim na redne sprehode. Včasih gremo kar daleč, vedno pa *arn drugam. Sama imam s seboj vedno kamero in vedno kaj najdem." že zgodilo, da oddaje ni bilo, saj ste vendarle amaterka? Nikoh. Kamera mi ne dela nobenih težav, tekst tudi ne, gradiva pa je ISv Obilju. S tem pa seveda ne mislim tega, da je Kranjska Gora z okolico tako zanemarjena, vendar ekologija nudi veliko možnosti oddaji"' *e le PnstoP v™™ - vedno lahko naredlš dobro £te tamermanka, novinarka in vzgojiteljica. Kaj najbolj? vzgojiteljica. To je poklic, za katerega živim, v veliko veselje pa so seveda tudi te oddaje na lokalni televiziji Kekec. Se posebej,ker as«ednji dan vidim, da so "vžgale"." • D^edej kJODL <^r A T P2- 14.30 Videostrani 14.50 Zgodbe iz školjke 15.45 Tedenski izbor 15.45 Sedma steza 16.05 Mednarodna obzorja: Nezaposlenost 16.45 Ljudje in zemlja 17.15Sova, ponovitev 18.40 Iz življenja za življenje: Da ne bi bolelo 16.10 Poslovna borza 19.30 TV dnevnik 20.05 Doktor Finlay, škotska nadaljevanka 20.55 Pro et contra 21.55 Alternativni viri energije, angleška serija 22.20 Videošpon 23.20 Videostrani 9.00 čas v sliki 9.05 Pri Huxtablovih, ponovitev 9.30 Klub za seniorje, ponovitev 10.15 Pan - optikum, ponovitev 10.30 Zasebna tajnica, nemška komedija 12.15 športna arena 13.00 Čas v sliki 13.10 Družinske vezi 13.30 Živali 15.05 Za otroke 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlizter 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Gozdarski inšpektor Buchholz, Pasti 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Sence iz temne globine 21.07 Pogled od strani 21.20 Zmešnjava 21.50 Ambo temo, svet številk 22.00 Downtown, ameriška kriminalna komedija 23.30 čas v sliki 23.35 Neskončna ljubezen 1.15 Poročila/1000 mojstrovin Katera bo NAJ NAJ slovenska natakarica 94 GORENJSKI IZBOR BO 6. MAJA u£P™em Programu Radia Slovenije ob četrtkih med 8.00 in 10.00 wb pnsluhnite popularni oddaji "DEJ NEHI NO" in v njej o velikem vseslovenskem izboru NAJ NAJ NATAKARICE 94. Pod generalnim ^oKiovrtelistvom l iiihliana bo uredništvo oddaie skupaj "■■oi\OMI |£DorU IN/VI IN/VI INMlAW"ini\^c 3t. rviu yoi 101 an..... teljstvom Pivovarne Union Ljubljana bo uredništvo oddaje v^t"*1 s Sl0venskimi novicami pripravilo 5 regijskih izborov, na iiSL T 000,0 izrned prijavljenih natakaric izbrane 3 finalistke za s«in?Sr° suPer finale v Mariboru (v sklopu turistično gostinskega Ajdovs*--*onec .marca bo primorsko regijsko tekmovanje v k A i'x- W,,BC marca do pnmorsKO regijsno m»miiuv«hjo * ovščini, gorenjsko pa 6. maja v večnamenski dvorani Gorenjs-'a sejma. vrSDred!oa-> katera gorenjska natakarica bi I0.uro (i "£°n in~«m Sa P0*1)*6' °^!e.m„f . zaslužila naziv NAJ NAJ, ...pa na 91,8 MHz med 8. in program RA Slovenija) v oddaji "Dej nehi no" vsak četrtek! KUPON NAJ NAJ NATAKARICA'94 (ime in priimek) (gostišče) (naslov, telefonska številka) pošljite na: Gorenjski glas, 64000 Kranj , noč, noč... ... totalni je mrak, ništa se više ne vidi u tami... Se opravičujem za teh nekaj besed u srbščini, namreč upam, da boste razumeli mojo vzradoščenost. Mislim predvsem na tiste, ki niste bili na koncertu od Bajage. Bilo Je mega, kar bi najbrž potrdilo tudi kakih 7000 do 8000 ljudi ln je potrdila Boži, ki pravi, da Je bil Bajaga tolk' preprost ln originalen, da Je bil tako lep vzdušje, d' se tega ne more pozabit. Punca je bila v prvi vrsti ln Bajaga ji je baje celo namenu en kiss ln pomežik. Misl'm a..., kva pravte na to, to se pa ne zgodi vsak dan. Ja, tisti, ki nimate predsodkov, ko gre za fajn muziko, že veste zakaj tak naslov ln nadaljevanje. Ja, tudi odgovor na zadnje vprašanje se je glasil Bal aga in prav vesel sem, da ste poslali toliko dopisnic. Tokrat Je žrebala ena fest punca v vlola-rosa bundi, ki se Je ravno tapravi trenutek nahajala v Aligator Music Shopu (s kolegico sta gledale uno knjigo od Pop designov). Pa ja, potegnila je dopisnico, k jo je poslal tip Jernej Kaše po imenu, doma z Malkarjeve 24 u Kranu. Če boš vidu kakšno v vlola-rosa bundi, ma d' ji častiš eno kramšnito recimo. TOP 3 1. Spomin na njo - Monroe 2. In Utero - Nirvana 3. Gori Svijet - Željko Bebek NOVOSTI Takole bo to. Kreslina, Beltlnško bando (ko le bil še, žal pokojni, Ivek živ) in "Najlepša leta našega življenja" lahko po tanovem vidite tudi na videokasetl, Bajaga bo dostopen na cedejkl in kaseti v izvedbi "Greatest hits". NKTOB (a se še spomnete te kratice) imajo novo zadevo "Face The Music", Alice In Chains pa "Jar Of Flies", hrvaški novorockovskl bandi so se zbrali na "The Best Of Indie Ročk" Soul Asvlum ln Mlchael Jackson pa imata nove slngl cedejke (Jackson je na sličici z enim mladim fantom - a čemo tole komentirat, a si boste sami vse povedali). IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 125: Ja v nedelo mate u Lublan Nirvano in ravno študiram kaj naj vas vprašam. Ta dam... sem že ugotovil, Nlrvanovci so svoj čas napravili en full uspešen štikle, "Smells Like Teen Špirit" se mu je reklo. A vas beseda Špirit (če jo seveda malo spremenite) na kaj spominja, recimo na eno 100 % zadevo, k Ješe hujša kot šnopc in te full pr*bije. Je brez barve, okus ima ogaben, smrdi pa k svlna - sploh ne vem, kako ga morejo prodajat tudi v lekarni. No, kaj Je to za ena zadeva. Dopisnice čakam do srede, u a Je že marc, 2. marca v uredništvo Gorenjskega Glasa. Pripis "Jodlhikgator". Boži, glede plakata se ti kar oglas' pr' Aligatorju, valda bo kaj našu, Jože ti s' faca, namreč, če si bil ti tisti v srajci, potem sva se na koncertu Bajage zagotovo videla - tudi Jaz sem imel srajco, Katarina medalja Je čist' O.K., tudi jest tako misl'm, gospodična L., kar se tiče horoskopa bom napisal ja, res sem (cool a ne), 1. maja bom najbrž res v Ankaranu, anagram pa je d' best, naj citiram: "Sedaj se je sicer začel post, A GAJBA pira se pa lahko izprazne," bravo, razturaš nI kaj, en lahkonoč za Beti, k' gre v posteljo, ostalim, k' ste še pokonc' pa čav... Nocoj (PETEK, 25. februarja) bo v Discoteki PRIMADONA spet naš skupni žur. Z nami bo MAGNIFIC0! Pridite v PRIMADONO, super bo! MIMMILK 6.00 vremenska panorama 14.50 Tisoč mojstrovin 15.00 Lipova ulica 15.30 Look 16.00 Družina Mer-ian 16.45 Arabci in Evropa 17.30 Oreientacija, verska oddaja 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Vse devetke J9.00 Zvezna dežela danes 19.30 las v sliki 20.00 Kultura 20.15 Zgodbe iz Avstrije 21.07 Reportaže iz tujine 22.00 Čas v sliki 22.35 Klub 2 0.00 Odprava Evreka 1.30 Poročila/1000 mojstrovin 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.35 Deklica iz prihodnosti 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nadaljevanka 12.40 Pujsovi dosjeji, angleška humoristična serija 13.05 Živi ogenj, ameriški film 14.45 Monoton 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Glavni odmor 16.30 j Morje 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, serijski film 19.30 Dnevnik 20.15 Pot v središče zemlje, dokumentarna odaja 20.45 V velikem planu 22.30 Poročila 22.35 Danes z vami 23.15 Slika na sliko 0.15 Poročila v nemščini 0.20 Sanje brez meja 3ADiO ln 16.15 Videostrani 16.35 TV koledar 116.40 Deklica iz prihodnosti 17.05 Skrivnost 17.30 Načrt, švedska nadaljevanka 18.20 Morilec 19.30 Dnevnik 20.15 2,4 otroka, angleška humoristična nanizanka 20.45 Načrt, švedska nadaljevanka 21.35 Terra X, dokumentarna oddaia 22.25 Dokazi 23.10 Top DJ MAG Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. 5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Ob svetovnem dnevu civilne zaščite 1040 Informacije - zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 17.00 Na vrtiljaku z Romano 17.50 Koristne informacije 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.50 Radio jutri R 7.00 Borza dela 9.00 MacNeil in Lehrer komentirata 10.00 Popspot, ponovitev 11.00 Luč svetlobe 12.00 Spot tedna 14.30 Borza dela 15.45 Komandos, ponovitev ameriškega filma 17.45 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 18.30 Jazzbina, ponovitev 19.00 Risanke iz Berlina, dokumentarec 19.30 Rodeo, glasbena oddaja 20.15 Kiss shot, I ameriški film 21.50 Poročila 22.10 Jazbina 22.35 Spot tedna 22.40 CTM 0.30 Borza dela 1.00 video I strani 0 GAULOISES BLONDES RADIO ŽIRI ZAČNE ODDAJATI VSAK DAN OD 5.30 DO 19. UREI 8.00 Dober dan 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Novice 10.00 Aktualno 11.30 Novice 12.00 Gibljive slike 13.00 Danes do 13-tih (prenos Radia Slovenija) 13.30 Popevka tedna in Bracova lestvica Devet izpod Triglava 14.16 Obvestila 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi (prenos R Slovenija) 16.15 Obvestila 16.30 Novice 17.00 Zabava vas Braco Koren 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.40 Pogled v jutrišnji dan in odpoved programa TOREK CENTER amer. kom. NAPIHNJENCI 2 ob 10. in 16. uri, amer. akcij, drama POPOLN SVET ob 18. in 20. u riSTORŽIČ in ŽELEZAR Danes zaprto! SKOFJA LOKA angl. drama GOLI - F. G. ob 20. uri GRADIŠ GRADBENO PODJETJE JESENICE, p.o. Gradiš g.p. Jesenice p.o. Prešernova cesta 5, Jesenice na osnovi sklepa delavskega sveta z dne 10. 1. 1993 PONOVNO RAZPISUJE prodajo nepremičnin in pravice uporabe zemljišč na območju obrtne cone U - Dv - Dvorska vas Prodaja se izvede na osnovi javnega zbiranja ponudb, z objavo v časopisu Gorenjski glas. Predmet prodaje so nepremičnine in pravica uporabe zemljišč bivše opekarne Dvorska vas vpisane na zemlj.-knjižnem vložku št. 168 k.o. Otok, razen pare. št. 82/1 in 82/ 2 v skupni izmeri 35 295 m2. Zemljišča so namenjena izgradnji obrtne cone. Zemljišča je potrebno komunalno opremiti z vodovodom, meteorno in tekalno kanalizacijo s CN, sistemom drenaž in odvodom izvirne vode, elektroomrežjem s povečano TP ter PTT omrežjem. Izklicna cena za prodajo navedenih nepremičnin oz. pravice uporabe zemljišč je 30.907.524,00 SIT. Pogoj je prodaja celote. Vsak izmed ponudnikov je dolžan, do izteka roka za zbiranje ponudb na žiro račun prodajalca Gradiš g. p. Jesenice p.o. Prešernova c. 5 Jesenice št. žiro računa 51530 - 601 -12984 nakazati 1/3 ponujene cene kot varščino, ki bo v primeru sklenitve pogodbe vključena v pogodbeno ceno, v nasprotnem primeru pa vrnjena v 8 dneh od izbora najugodnejšega ponudnika. Ponudbe za nakup navedenih zemljišč posredujte v 8 dneh od objave 1994 na naslov R. c. R. d.o.o. Kranjska c. 13, Radovljica, kjer dobite tudi podrobnejše podatke /tel. 714-177/. Ponudbe posredujte v zaprtih ovojnicah z oznako "ponudba ne odpiraj". MESARIJA GREGORC FRANC, Kokrica Golniška 6,64000 Kranj Tel.:213-441 V trgovini BLANKA na Cankarjevi 4 v Kranju najdejo pletilje veliko izbiro volnenih in bombažnih prej 'KnRT^IATV'JI \ 23 rocno pletenje po ugod- A^.DI/1 i i IVIO) nih cenan-5 da9 26 °d 85 SIT naprej. Prav tako so jim na voljo pletilke, igle, sukanci, zadrge in ostali dodatki. Tistim pa, ki jim ni za pletenje, pa so v trgovini BLANKA na izbiro modne pletenine po ugodnih cenah. Trgovina BLANKA je odprta od 9. do 19. ure, ob sobotah pa do 12. ure. Za današnjo križanko trgovina BLANKA prispeva naslednje nagrade: 1. nagrada: nakup v vrednosti 7.000 SIT 2. nagrada: nakup v vrednosti 5.000 SIT 3. nagrada: nakup v vrednosti 3.000 SIT 4., 5. in 6. nagrado v vrednosti 2.000 SIT pa prispeva GORENJSKI GLAS Iz črk na oštevilčenih poljih sestavite geslo, vpisanega na kuponu pa nam do prihodnjega četrtka, 3. marca 1994, do 8. ure pošljite na naš naslov: GORENJSKI GLAS, Zoisova 1, 64000 Kranj. Rešitve lahko na kuponu (brez poštne znamke) oddate v turističnih pisarnah TD Cerklje, TD Jesenice, TD Bohinj, TD Radovljica, TD Skofja Loka ali TD Tržič do prihodnje srede, 2. marca popoldne -tudi te rešitve bodo prihodnji četrtek ob 8. uri v bobnu za žrebanje v našem uredništvu udeležene v žrebu za eno od nagrad. Rešitve lahko (ravno tako brez poštne znamke) oddate tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovne stavbe Zoisova 1 v Kranju. AVTOPUŠČIV RADOVLJICO IN V PODNART Celostranska nagradna križanka podjetja Alpetour BANDAG Skofja Loka prejšnji petek v Panorami je bila kar precej zamotana, a kljub temu se je včeraj v Glasovom bobnu za žrebanje vrtelo 1965 prispelih rešitev. Komisija bralcev Gorenjskega glasa je včeraj izžrebala naslednjih 6 srečnežev: 1. Jožica PIRNAT, S. Žagarja 22/c, Radovljica (prejme 2 avtoplasča Kummo 13" ali 14"); 2. Marija ZADNIKAR, Podnart 42/a (prejme obnovljen avtoplašč 13"); 3. Matej DOMEVŠČIK, Janeza Puharja (nepopoln naslovi), Kranj, (prejme avtokozmetiko ATAS v vrednosti 4.000 SrT); 4. - 6. Ivan ERŽEN, Podlubnik 220, Šk.Loka; Vika LOGAR, Bleivveisova 6, Kranj in Pavla JELEN, Zoisova 32, Kranj (prejmejo nagrade Gorenjskega glasa v vrednostih po 2.000 SrT). Pravilna rešitev križanke je bilo propagandno geslo: SAMO BANDAG JE BANDAG - MARANGONI, KUMHO, ATAS. Očitno je bil najbolj trd oreh KUMHO, katerega je tiskarski škrat v razpisu nagrad prekrstil v Kummo in je kar nekaj reševalcev križanke s tem zapeljal. Vendar, če ste pogledali oglasno sporočilo Bandaga v Gorenjskem glasu, križanke ni bilo težko pravilno rešiti. Se vedno pa velja priporočilo naše komisije, ki žreba rešitve: pri prepisovanju črk iz oštevilčenih polj je potrebno biti pazljiv, kajti napačne rešitve komisija izloči (in je potem jeza "...spet nisem nič zadel..." povsem neutemeljena). SGP GRADBINEC KRANJ Nazorjeva 1 I. objavlja najem prostorov za poslovno dejavnost na Jesenicah z zbiranjem pisnih ponudb Predmet razpisa so naslednji poslovni prostori: na Jesenicah 1. poslovni prostor Plavški travnik 4a, prosta površina 64,95 m2 2. poslovni prostor na Javorniku, Kurirska pot 2 b, prosta površina 68,23 m2 3. zaprti skladiščni prostori na Javorniku, Kurirska pot 2b, prosta površina 420,23 m2 4. odprti skladiščni prostori - lopa na Javorniku, prosta površina 580,50 m2 Pisne ponudbe s ceno najema za m2 površine in namenom koriščenja prostorov je potrebno poslati do 11. 3. 1994 na naslov SGP GRADBINEC, Kranj, Nazorjeva 1 s pripisom NAJEM PROSTROV. Prednost pri oddaji prostorov bo imel tisti ponudnik, ki bo ponudil višjo ceno najema. Porabljeno energijo in davek za najem prostorov v ceno ne vključujte in se le ta obračuna posebej. Vse informacije v zvezi z razpisom in ogledom prostorov je možno dobiti v času razpisa osebno ali po telefonu 064/216-361 pri g. Cerne H. Blažu, gr. ing. //. Javno dražbo za prodajo poslovnih prostorov na lokaciji v Kranju v pritličju poslovno stanovanjske stavbe H-8 na Bleiweisovi 14, ki leži na pare. št 913/6 in 913/4 k.o. Kranj - Poslovni prostori merijo 102,50 m2 1. Izklicna cena za prostore je 2.600,00 DEM/m2 plačljivo v tolarski protivrednosti za DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije veljavnem na dan plačila. 2. Pisne ponudbe s ceno odkupa pošljite na naslov SGP GRADBINEC KRANJ, Nazorjeva 1, s pripisom JAVNA DRAŽBA H-8 do 11. 3. 1994. Dne 14. 3. 1994 ob 12. uri bo v sejni sobi SGP GRADBINEC Kranj javno odpiranje ponudb. 3. Na javni dražbi lahko sodelujejo vse domače fizične in pravne osebe. 4. Varščino v višini 10 % od izklicne cene morajo dražitelji vplačati do dneva dražbe na žiro račun SGP GRADBINEC KRANJ št. 51500-601-15799. Uspelim dražiteljem bomo varščino všteti v kupnino, neuspelim pa brezobrestno vrnili v 3 dneh po končani javni dražbi. Dokazila o vplačanivarščini morajo dražitelji predložiti dražbeni komisiji na dan dražbe. 5. Pogodba mora biti podpisana v 8 dneh po končani dražbi, sicer prodajalec vplačano varščino zadrži in nepremičnino proda drugim kupcem. 6. Kupec mora kupnino plačati v roku, določenem s pogodbo. 7. Prometni davek na promet nepremičnin, stroške overovitve ter prenos lastništva plača kupec. 8. Predmetne prostore in opremo prodajamo po načelu "videno - kupljeno". O ogledu prostorov in vseh drugih podrobnostih v zvezi z javno dražbo se lahko dogovorite po tel. 216-361. PROJEKTIRANJE VSEH VRST OBJEKTOV, (STANOVANJSKIH, POSLOVNIH, INDUSTRIJSKI«! NOTRANJE OPREME, (LOKALOV, PISARN, STANOVANJ); GRAFIČNO IN INDUSTRIJSKO OBLIKOVANJE; i RAČUNALNIŠKA GRAHKA (CAD - PROSTORSKO MODELIRANJE; DTP) KIDRIČEVA 66A, 64220 SKOFJA LOKA TEL (064) 63I-2SI F Al 064) 631-233 Iskra ,7 ISKRA SERVIS D.O.O., PLANINA 4, 64000 KRANJ TEL.: 064/326 450 Kranj VAM NUDI rWWk AUDIO - VIDEO TEHNIKE, GOSPODINJSKE APARATE, ELEKTRIČNO ROČNO ORODJE, ^MM7ELE^NSKEAPARAWm^ -k $BBVI$l VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA PRODAJNE^* PROGRAMA, ZAGOTOVITEV ORIGINALNIH NADOMESTNIH DELOV IN GARANCIJA NA OPRAVLJENO DELO TER VGRAJENI MATERIAL HOVOl SERVISNA KARTICA ZAUPANJA, KI VAM ZAGOTAVLJA 5% POPUST ZA NAKUP AU STORITEV. Amegi Jr TU RS Tokrat vam predstavljamo nekaj Iz RVOMAJSKE ponudbe: - romantični PARIZ v maju /// 5 dni, 360DEM: v cvetju prebujajoča se HOLANDIJA W 5 dni, 380 DEM; - aII... ?~ Pridite, oglejte si naš katalog \ prvomajskih potepanj! j Meggi tours Kranj, tel:223870, molja Loka, tel: 623 173 2« ► MADŽ. IND MESTO VRSTA MESTO V EGIPTU (JEZ) SUKANEC POSLANEC GLASNIK STROKOV NJAKNA PODROČJU ŠTEVILK LEON NERAT SLOV. ARHITEKT MlltEVC DRŽAVA V SRED. AMERIKI IZUMITELJ MOTORJA NIK0LAUS POLOŽAJ PRI JOGI 39 VHOD ZDRAVA PIJAČA 43 32 IME IN PRIIMEK SLOV. PISATELJA 47 25 35 ZLOBNOST 44 ORJAŠKA KAČA KONICA OČE 13. IN 15. DNEVI RIM KOLEDARJA JAVOR PLESNI KORAK 27 45 BLUES PEVKA JOPLIN TOMAŽ 22 VOJAŠKO mm RAZTELE-ŠEVANJU 15 29 16 36 SESTAVIL F. KALAN J1 DEL OEirtAZA GL MESTO J. KOREJE DEL LJUBLJANE 4$ OOLOŽrTEV PLAČILA IZDGLOVA- 42 STATUA ŽIVLJENJSKA POT 0DHIRALEC TEKMOVALCEV 46 TV APARAT IGRALEC GIBSON 38 PASJA PASMA NAPITEK 24 23 DEL TEDNA GR. FIL. ŠOLA 17 MORSKA RIBA 40 HAR0LD PLANCK ZRAK HAT.) NEKD. FILM IGRALKA HEDY 30 ŽILA LADJE DEL. NAPRAVA MUSt.lM. BOG 20 FOčIlTiK' PIERRE 33 PISNI , ŠOLSKI PREIZKUS ZNANJA IME VEČ REK V ANGLUI 12 10 MONGOLSKI KAN BLODNJA POMOTA ALFRED TH0MAS VRSTA SLIVE MAJV. NORD BOŽANSTVO 37 48 34 ŽID. M0ŠKC IME SKUPINA ŽUŽELK DRŽAVA V AFRIKI Franci Kržan, geograf Gorenjsko rodnost so "reševali" priseljenci Majhna družina {povprečno 3,06 člana na gospodinjstvo) je tudi na Gorenjskem prevladujoč kulturni vzorec. Brezplačen vrtec in Mo, delo in stanovanja S prerazporeditvijo državnega denarja bi morali spodbuditi rojstva v slovenskih družinah, ne pa zapirati porodnišnic, kar bi menda najraje storili tudi s kranjsko. Rina Klinar, predsenica jeseniške vlade 1 w te bosta delo in blaginja, bodo tudi rojstva Vprašanje natalitete je nacionalni problem, ki nas bo, če se gane bomo pozorno lotili, strahovito udaril v prihodnjem tisočletju. Pred desetletjem je bilo v Sloveniji roienih blizu 30 tisoč otrok letno, ob popisu prebivalstva leta 1991 še ggfcg; nad 21 tisoč, po sedanjih trendih jih bo letos le PoŠta Železniki, ki sta jo je prav 27. aprila z ustanovitvijo organizirala Pokrajinski odbor Protumperialistične fronte, ka- tere ost je bila naravnana pre- (Gorenjski glas, 15. februarja 1994) V javnosti in sredstvih javnega obveščanja so v zadnjem času vse pogostejši pojavi napadov na koncept delovanja Sta- -~r--'-j~y novanjske zadruge Gorenjske posredništva ne zasluži. Ce jeto Z.o.o. Kranj in v zvezi z njeno 5f»*a sodelovanja med organi vlogo pri reševanju spornih Občine m Skladom z zadrugo je vprašanj pri sprejemanju pros- v*e. PJel k°! vzpodbudno za torsko izvedbenih aktov, prido- bodoče graditelje, upan/e pa je bivanju in urejanju stavbnega aa bo kmalu dokončno odpravl-zemljišča, pri urejanju pravno jen omejitveni faktor pri prome-lastniških razmerij z investitorji, to s stavbnim zemljiščem, da bo predvsem pa v zvezi z reševan- Pjomet prost, investitorji pa jem spornih dolžniško-upniških bodo samt odločali komu zau-razmerij med Stanovanjsko za- PaJ° ."**08f uvajanja investi-drugo Skladom stavbnih torskih poslov^ in Skladom stavbnih zemljišč Občine Kranj. Eden od zadnjih navedenih negativnih pojavov je članek H. Jelovčan "Drulovko bosta Sklad in zadruga poračunala ta mesec", obljavljen v časopisu Gorenjski glas dne 15. 2. 1994. V navedenem članku novinarka v informaciji iz četrtkove seje Izvršnega sveta Občine Kranj med drugim navaja izjavo g. STANOVANJSKA ZADRUGA GORENJSKE Frand Teran Na žiro računu 111.000,00 SIT Nabiralna akcija za pogor-elca Milana Cefertna -uMarenkovca(t iz Potoka št 18, p. Železniki V zvezi z nabiralno akcijo za Tadeja Markiča, predsednika ^ pogoreicu Milanu Čefer Upravnega odbora Sklada ? ->Marenkovcu" iz Potoka šl ...... u-;l. ..mIh7A i> Irntert o "* _ jc.....• 1. tavlja ZN Mlaka - Grič, ker se vse rešuje brez pretiranih zapletov, ker med Skladom in individualnimi investitorji ni nobenega posrednika (Stanovanjske zadruge). Iz navedenega je možno sklepati, da je v Občini Kranj na področju urbanizma in urejanje prostora vse v najlepšem redu, lahko pa je še boljše, če se izključi organizirana gradnja in njen za stanovanjsko politiko sklada moteči element, pri pridobivanju in urejanju stavbnega zemljišča, Stanovanjska zadruga- Stanovanjska zadruga Gorenjske z.0.0. Kranj je neprofitna stanovanjska organizacija, nesporno tudi nosilec organizirane individualne gradnje z znanimi in vidnimi uspehi pri reševanju stanovanjskih vprašanj pričakovalcev stanovanj, zato formalne očitke in nedokazane diskvalifikacije zavrača. Stanovanjska zadruga z zadovoljstvom sprejema odločitev sklada stavbnih zemljišč o odpravi številnih nejasnosti v zvezi s stavbnimi zemljišči tako glede razmejitve med funkcionalne in skupne funkcionalne površine ter javne površine, kakor tudi glede financiranja njihove ureditve oziroma minulih vlaganj. Stanovanjska zadruga si že dalj časa prizadeva dobiti od sklada obračun pridobivanja in urejanja stavbnega zemljišča zazidalnega območja S • 6/1, S - 8 in območje centralnih dejavnosti Cu v naselju Šenčur (zaključeno leta 1986) žal brezuspešno. Brezuspešni so tudi vsi drugi poizkusi ugotoviti ■ o----—.....- aktivistov OF Gorenjske in naše - združenje, in še teče, obvestilo dvsem proti Veliki Britaniji, ki (članek) o tem pa je bilo se je takrat edina zoperstavljala objavljeno v naslovnih javnih nacistični vojni pošasti, dan glasilih, vam posredujemo do- začetka delitve našega naroda, pis g. Mirka Rušta, Mesnti log I- ki sega še v današnji čas, 13, Kočevje, s prošnjo, da z združeni ob Lipi sprave ne njegovo vsebino seznanite vidimo razloga, ki bi opraviče-bra Ice oz. poslušalce. val praznovanje na ta dan. 27. Do današnjega dne je bilo na april mora biti za slovenski našem žiro računu zbranih narod le dan žalostnega spomi-111.000,00 SIT prispevkov za na. pogorelca "Marenkovca". Želimo, da bi se slavnosti 10. Dragi tovariši! aprila pridružile tudi stranke, ki Obveščam vas, da sem danes, našemu gibanju za narodno ko sem prejel TV-L5 SVOBOD- spravo sicer niso naklonjene, s NA MISEL št 3 in na strani 30 čemer bi naš narod pokazal prebral vaš poziv za pomoč enomost podobno sreči plebis- pogorelcu tov. Marenkovcu, se citne odločitve. takoj preoblekel in odhitel v Ljubljana, 23. 2.1994 mesto, v banko ter dvignil in odposlal 10.000,00 SIT na vaš Za združene ob lipi sprave Stanislav Klep cai nitf POHIŠTVA - NEBOTIČNIK BLEIVVEISOVA 6. KRANJ TEL : 212-738 NASPROTI AVTOBUSNE POSTAJE ffj\ aipleS - TOVARNIŠKE CENE IJ^ffi?! - TOVARNIŠKE CENE - kuhinja SVEA svea— 43% popust MIZA + 4 STOLI - 27.000 SIT POGRAD, SMREKOV - 29.748 SIT DELOVNI ČAS: OD 8 * 10. SOBOTA g - 13 U«E StnJOCURSKI II11III Hl III I Hlll USPEH KRANJČANOV V NEMČIJI Reit im Winkl, 9. februarja - Kranjčani so se uspešno udeležili mednarodnega tekmovanja za pokal "Lowenbrau 1994". Nastopili so skakalci Avstrije, Nemčije in Kranjčani. Nastopilo je 55 skakalcev na 85-metrski skakalnici. Kranjčani so nastopili z dečki do 15 let in enim mladincem. Pri dečkih do 15 let so Kranjčani dosegli trojno zmago. Rezultati: 1. Rober Janežič, 2. Miha Eržen, 3. Primož Peterka, 5. Uroš Peterka, 6. Primož Delavec, 7. Sašo Bodlaj (vsi Triglav Teling), mladinci: 6. Igor Cuznar. • Janez Bešter USPEH MIHE ERŽENA Ravne, 20. februarja • Kar 80 tekmoalcev je nastopilo na tekmovanju za pokal Cockta in državnem prvenstvu dečkov do 14 let. Pri dečkih do 15 let so najboljša mesta zasedli Gorenjci. Na državnem prvenstvu za dečke do 14 let pa so Gorenjci zasedli mesta od 2 do 7, Kranjčani pa so dobili dve kolajni za drugo in tretjo mesto. Rezultati Cockta: 1. Miha Eržen (Triglav Teling) 229,2 točke 62 in 85,5 m, 2. Boštjan Brzin (Tržič) 228.9 točk 63 in 58 m, 3. Robert Janežič, 5. Primož Delavec. 6. Uroš Peterka (vsi Triglav Teling), 9. Jernej Kumer (Alpina Žiri), 10. Primož Peterka (Triglav Teling). Državno prvenstvo: 1. Samo Lazar (Ilirija Center), 2. Primož Delavec. 3. Uroš Peterka (oba Triglav Teling), 4. Anže Urevc (Stol Žirovnica), 5. Andrej Cuznar (Triglav Teling), 6. Grega Lang (Tržič), 7. KLemen Jakopin (Triglav Teling), 9. Simon Šturm (Alpina Žiri), 10. Luka Mohonč (Triglav Teling). • Janez Bešter m TERPOio mmmmmmm TRIGLAV TUDI MLADINSKI PRVAK Maribor, 20. februarja - V zimskem bazenu Pristan je bilo minulo nedeljo državno prvenstvo za mladince. Nastopile so štiri ekipe: Micom Koper, Neptun, Maribor in Triglav. Državni prvak za leto 1994 je postal kranjski Triglav, ki je premagal vse nasprotnike in še enkrat pokazal, da z mladimi v Kranju pravilno dela. Že to soboto, 26. 2., bo v Kranju prvenstvo za dečke do 17 let, na katerem Triglav ponovno pričakuje zmago. Rezultati: 1. kolo - MICOM KOPER : TRIGLAV 6:13 (1:3, 2:5, 2:2, 1:3), MARIBOR : NEPTUN 19:4 (4:0, 4:3, 4:0, 7:1), MICOM KOPER : NEPTUN 23:4 (8:0, 6:0, 4:1, 5:3), TRIGLAV : MARIBOR 26:2 (5:1, 8:0, 5:1, 8:1), MICROM KOPER : MARIBOR 19:2 (6:1, 6:0, 2:0, 5:1), TRIGLAV : NEPTUN 27:3 (8:0, 8:0, 5:1, 6:2). Vrstni red: 1. TRIGLAV 6, 2. MICOM KOPER 4, 3. MARIBOR 2, 4. NEPTUN 0. Po končanem tekmovanju sta županija mesta Maribor g. Magdalena Tovornik in podpredsednik VZS g. Adolf Kolenc najboljšim ekipam in posameznikom podelila pokale in diplome. Za najboljšega igralca prvenstva je bil proglašen Jernej Seljak (Maribor), najboljši vratar je bil Andrej Laginja (Micom Koper), najboljši strelec pa z 11 zadetki Žiga Balderman (Triglav). Vse tekme sta sodila Tomo Balderman iz Kranja in Edmond Rebec iz Kopra. • Jože Marinček LJUBLJANČANI VSE BOLJŠI LJUBLJANA : KRANJ 90 17:7 (3:1, 6:3, 6:1, 22) Gledalcev: 50 Sodnik: Starina (Kranj) Ljubljana, 20. februarja - Ljubljančani so v prijateljski tekmi zasluženo premagali goste iz Kranja. Predvsem so bili boljši v prvih treh četrtinah, ko so si priigrali veliko razliko. Na tekmi se je predstavil tudi nov igralec Mile Rebič iz splitskega POSK-a, ki je bil s petimi zadetki tudi najboljši strelec srečanja. Tako kot pred tednom proti Triglavu, pa sta bila najboljša pri Ljubljančanih branilec Hraste in vratar Naglic. Pri Kranjčanih se je s tremi zadetki najbolj izkazal center Elvir Bečič. Po tekmi je trener kranjske ekipe Sandi Mikoletič dejal, da se ekipi pozna odsotnost šestih igralcev. Predvsem pa je bil razočaran zaradi neuigranosti, kar je posledica slabe udeležbe na treningih. • Grega Košir GORENJSKA LIGA LJUBELJU TOČKA V LOKI V škofji Loki je bila najzanimivejša tekma tega kola, saj je Lubnik gostil Ljubelj. Po izenačenem boju do zadnjih lučajev se je dvoboj končal brez zmagovalca. Rezultati: LUBNIK: LJUBELJ 4:4 (4881:4895), KR. GORA : JESENICE 2:6 (4929:5080), ADERGAS : S. JENKO 7:1 (4908:4724) in ELAN : TRIGLAV 6:2 (4791:4717). Lestvica: 1. Jesenice 20, 2. Lubnik 19, 3. Ljubelj 15 točk. V naslednjem kolu, jutri, ob 16. uri igrajo Jesenice - Elan in S. Jenko - Kr. Gora ter v nedeljo ob 9. uri Ljubelj - Adergas in Triglav -Lubnik. • Jože Pogačnik KADETI TRIGLAVA DRŽAVNI PRVAKI Tudi ekipno državno prvenstvo za kadete, ki se je odvijalo v Kranju, je prineslo kranjskemu Triglavu nove uspehe. Med šestimi klubi iz Slovenije, so mladi Triglavani z naskokom 40. kegljev in rezultatom 2411 podrtih kegljev osvojili naslov državnega ekipnega prvaka. Za ekipo Triglava so igrali: N. Zelnik, T. Žvanut, G. Kavčič in P. Dežman. 2 mesto je osvojila ekipa Bresta iz Cerknice. 3. mesto pa je pripadlo ekipi Triglav 2 v postavi: D. Zaje, D. Škrianc, B. Pen in A. Lahovec z 2207 podrtimi keglji. • Tone Česen KEGLJANJE NA LEDU KDO BO ŠEL NA SVETOVNO PRVENSTVO? Preteklo soboto in nedeljo so imeli kegljači na ledu kar dva turnirja. Prvi je bil 19. februarja v Športni dvorani Bled, kjer so se s slovenskimi klubi pomerili tekmovalci iz Avstrije in Nemčije. Skupaj je nastopilo 29 klubov. Na Bledu so se najbolje uvrstili Avstrijci - Kegljaški klub Asko Kotmannsdorf je zasedel prvo mesto, drugi pa je bil Kestag 2. Na nedeljskem mednarodnem turnirju na Jesenicah je nastopilo 21 klubov, zmagal pa je Ecoterm z Jesenic. Za izbor posameznikov za udeležbo na svetovnem prvenstvu se bodo kegljači in kegljačice borili 26. februarja na Bledu in sicer na državnem prvenstvu, ki se bo v športni dvorani pričelo že ob 7. uri. UREJA Vilma Stanovnik JESENIČANI SO Z ZMAGO PRESTAVILI ODLOČITEV O HOKEJSKEM PRVAKU ACR0NI SO PONOVNO DOBILI KRILA Z izredno borbeno in taktično igro so državni prvaki v Tivoliju drugič premagali Olimpij0 Hertz - Bo tudi letos odločila sedma tekma? Ljubljana, Jesenice, 25. februarja - V peti tekmi letošnjega hokejskega finala za naslov državnega prvaka so Jesničani v torek v dvorani Tivoli podaljšali odločitev o nosilcu letošnjega zvenečega naslova. Po dobrem srečanju so zasluženo slavili, novo zmago pa napovedujejo že v današnjem obračunu. Nabito polna dvorana Tivoli, ki je v torek sprejela prek 6500 navijačev Olimpije Hertza in Acronov Jesenic, je na koncu donela. Siva pot, vodi me na Gorenjsko... tja, kjer hokej je doma... je bilo slišati iz grl zvestih pristašev železarjev, ki v boju za novo zvezdico prav tako kot igralci, ne popuščajo. Jesničani so v sedmi minuti z igralcem manj povedli, akcijo pa je izpeljal Kadikov, ki je dal tudi prvi gol. Le tri minute kasneje je Beljajevski vodstvo Jesničanov povečal na 2:0. To pa Ljubljančanov ni zmedlo, saj je Beribak rezultat najprej znižal, Jobe pa izenačil. Tako sta se po prvi tretjini moštvi razšli z rezultatom 2:2. Druga tretjina se je začela z lepimi akcijami na obeh straneh, edini zadetek pa je šele v 39. minuti dosegel Kadikov. Tako so Jeseničani odločilni del srečanja pričakali z vodstvom, ki pa ni zadoščalo za lagodnejšo igro. Napeli so vse moči, Rusi so prikazali nekaj potez svoje hokejske šole, pn tem pa so jim ob strani stali tudi domači igralci. Ko je Beljajevski v 58. minuti znova premagal temnopoltega vratarja Red-dicka, je bila tekma odločena. Toda zmago je tik pred koncem ?ovišal še Andrej Razinger. ako je bil končni izid 2:5 (2:2, 0:1, 0.2). Z zmago so si državni prvaki znova odprli možnost za potr- BLEJCEM ČETRTO MESTO Celje, 23. februarja • V odločilni tekmi za tretje mesto državnega hokejskega prvenstva, ki je bila minulo sredo v Celju, je domača ekipa Inntal Celja premagala Sportino Bled z rezultatom 3:1 (0:0,1:1,1:0). Tako so Celjani v zmagah povedli 4:3 in osvojili tretje mesto letošnjega državnega prvenstva. Blejci so četri. • V.S. HORDI NQ SN0WB0ARD RACE OPEN Zanimivo tekmovanje anoivboardarjev bo tudi pala za oči* Krvavec, 25. februarja - Snowboard klub Kranj je organizator Snowboard race opna, ki bo jutri na Krvavcu. Tekmovanje, katerega nagradni sklad je med Štiri in pet tisoč nemških mark, oo nekaj posebnega za Slovenijo, saj je poskrbljeno tudi za bogat spremljajoč program. Za tekmovanje se je moč prijaviti jutri od 8.30 do 9,30 na Krvavcu, od 9.45 do 10.15 bo ogled proge, start tekmovanja pa je ob 1030. Podelitev nagrad bo takoj po končam tekmi, predvidoma ob 14.30, zvečer ob 19. uripabo velubu Gorjanc v HotemaŽah Še snowboard party. • \C& MOMIZNI TENIS MMIIHItlLLLL MERKUR ZMAGAL V GOSTEH Kranj, 25.februaria • V. 8. kolu DNT za članice so igralke Merkurja gostovale pri drugouvrščeni ekipi Kajuh - Slovana in tesno izgubile 3:4. V 8. kolu 2.DNTL za člane pa so igralci Merkurja zmagali na Ptuju, kjer so ekipo Petovije premagali z rezultatom 4:2. Na gostovanju v Krškem pa so izgubili, kjer so izgubili z 1:6. V 8. krogu 2.DNT za ženske je bil minuli konec tedna gorenjski derbi, v katerem je ekipa Križ v škofji Loki premagala domačo ekipo EGP: Nadaljuje se tudi gorenjsko namiznoteniško prvenstvo. Na polovici drugega dela ni nič novega. V vodstvu je še vedno zanesljivo ekipa Križe 1, pred Križe 3, ki je v derbiju kola premagala EGP 1. Pari 17. kola pa so: Križe 2: Javor-Commerce, Odisej: Križe 3, EGP Skofja Loka 1: EGP Skofja Loka 2, Šenčur : Gumar - Benedik , Jesenice : Križe 1 in Predoslje: Kondor. • F. Ošlaj, J.Rant, J. Starman n TRIGLAV NA ČELU ZELENE SKUPINE Kranj, 25. februarja - Košarkarji Triglavaso v sredo gostovali v Slovenskih Konjicah, kjer so v boju za igranje v končnici prvenstva premagali Comet z 58:63(27:24). Jutri, v soboto, ob 20. uri, pa v dvorani na Planini gostijo ekipo Satex Maribora. V I. SKL za uvrstitev od 1. do 6. mesta košarkarice Odeje Marmorja v domači dvorani na Podnu tokrat gostijo ekipo Rogaške. Zanimivo srečanje bo v nedeljo, 27. februarja, začelo pa se bo ob 18. uri. V ženski ligi za uvsrtitev od 7. do 12. mesta košarkarice Kranja jutri, v soboto, v dvorani na Planini gostijo ekipo Titanica iz Sežane. Tekma se bo začela ob 18.uri. VII. SKL za uvrstitev od 1. do 10. mesta obe gorenjski ekipi ta konec tedna gostujeta. Radovljiška Didakta odhaja v Maribor k ekipi Vanda Starše, škodjeloška ekipa Odeje • Marmorja pa bo igrala v Radencih z ekipo Radgone. • V. Stanovnik ditev naslova naj slovenske ekipe. Prej pa se bo treba izkazati še na domačem ledu. Kljub težavam, ki pestijo moštvo (poleg poškodovanih Pajiča, Mlinarca, Drozdova in Kožarja jo je v torek skupil še Kunčj*) pa so na Jesnicah pred danas«' jim obračunom borbeno razp0' loženi. Srečanje se bo začelo o» 1730 uri, blagajna pa bo odpn? od 12. ure naprej. • V3tanoi«» ANDREJ RAZINGER, NAPADALEC ACRONOV JESENIC POPRAVNEGA IZPITA NE BO VEČ Časa za proslavljanje torkove zmage v Ljubljani tokrat skorajda ni bilo. Že v sredo so Jeseničani marljivo trenirali in se pripravljali na današnjo tekmo- ki je lahko že odločilna. Je mogoče, da bi tretjič zapovrstjo izgubili v Podmežaklji- "Jaz pravim, da trikrat zapovrstjo izgubiti v domači domaČi dvorani ne bi smeli; Ker popravnega izpita m več, nam ne preostane dru* fega kot zmagati obe tekmi-)anes na Jesnicah in v torek v Ljubljani. Napake si ne smemo več privoščiti." Dobra torkova igra je gotovo nova spodbuda? , "Res je, da takrat , ko je najbolj treba, takrat vedno dobro igramo. To se je izkazalo tako v Ljubljani kot bi se moralo tudi domaje pa samo ena reši* tev...ooy, boj, boj!" Napoveduješ torej sedem tekem in novo zvezdico? "Mislim, da bo sedem tekem. Je pa res, da tudi Olimpija W slaba ekipa in da zagotovo pač ne morem obljubiti, da bomo prvaki. Upam pa seveda na najboljše in sem optimist za novo zvezdico." PARAPLEGIKI KRANJA V VODSTVU skofja Loka, 19. februarja - V športni dvorani Poden v škofji Loki je bilo v soboto, 19. 2., odigrano tretje in četrto kolo državnega prvenstva v košarki za paraplegike. Kranjčani, ki trenutno vodijo, so premagali Novo mesto s 68:32, zatem pa še Ljubljano z 71: 29. Prvenstvo se bo nadaljevalo marca. Pokrovitelj za sobotno tekmovanje je bila Picerija Gorjanc iz Hotemaž. • Jože Marinček VABILA, PRIREDITVE Državno prvenstvo v skokih za dečke- SK Triglav Teling bo W nedeljo, 27. februarja, organiziral državno prvenstvo za dečke o 15 let. Tekmovanje bo v Planici na 70-metrski skakalnici. Ji Tekstiliada na Soriški planini - Gorenjska predilnica škojr Loka je sponzor, Društvo inženirjev in tehnikov tekstilcev **J*5| Loka pa organizator letošnje že XXXII. Tekstiliade, smučarske/5 tekmovanja tekstilcev Slovenije. Začelo se bo jutri, ob 9.30 " Soriški planini. ^ Kegljači zaključujejo s prvenstvom - Jutri, v soboto, ob 13? uri bo na kranjskem kegljišču tekma predzadnjega kola v ' slovenski ligi za moške. Triglavani gostijo ekipo Žalca, ietiS ekipa pa se bo pomerila z ekipo Korotana iz Slovenj Gradca- Tečaj za vaditelje smučanja -Športna zveza RadovlJ^ organizira tečaj za vaditelje aplskega smučanja, ki bo predvido^ potekal v dveh delih - od 10. do 13. marca in od 17. do 20. rnaf*J Informacije o tečaju dobite na Športni zvezi v Radovljici, rok prijave pa je 2. marec. . -0i Odbojkarski spored - V prvi ligi vse gorenjske ekipe g°stu!/%j v II. DOL za ženske pa bo v Kranju, v ŠD Planina, ob 14. uri det med domačimi odbojkaricami Alpin Triglava in vodilno ekiP: ŠOK ŠOU Vitala. Igralke OK Mehanizmi Kropa se bodo ob*; uri v OŠ Lipnica pomerile z ekipo Mežice. V III. DOL za mo* igrajo Triglav - Kamnik (petek, ob 19. uri v ŠD Planina) in PlarnL - Olimpija III (OŠ Lipnica ob 19. uri), v III. DOL za ženske pa ^ ob 17. uri v OŠ T. Čufar na Jesnicah derbi med Jesenicami y Šentvidom. Doma igra še Bohinj , ki se bo ob 16. uri v O* Bistrici pomeril s Piranom. - v Rokometni spored- VI. državni ligi za moške škofjeloški Sp1^ hali Poden jutn, ob 20. uri gosti ekipo Drave. V I. državni hi? fl3 ženske, modra skupina, pa se bodo igralke Kranja v dvorani . Planini, ob 16. uri pomerile z ekipo Kočevja. Nadaljuje se } i tekmovanje v II. ligi. Ekipi Preddvora in Centra Zaplotnik jn j odhajata na gostovanje, Besnica pa v nedeljo, ob 10. uri g09 Škofljico. • \S. . Šola skokov - SK Triglav Teling organizira med počitnica1^ šolo skokov v skakalnem centru na Gorenji Savi. Pričetek vsak dan od ponedeljka, 28. februarja naprej, ob 16. ^P^^aAifi šole bo tekmovanje. Vabljeni so predvsem dečki letnik 1983 mlajši. • J.B. SVETOVNI KARATE PRVAK V KRANJ*] Kranj, 25. februarja - Ob 25-letnici karateja v Kranju kranjs, karate klub organizira prireditev, na kateri bodo nastopi , trikratni svetovni prvak v karateju Wayne Otto iz Angliji ^ njegov trener Terra Daly, člani in članice državne reprezenta ■ Slovenije in tekmovalna ekipa Karate kluba Kranj. Na P"r^d'„, ki bo to nedeljo, 27. februarja, ob 17. uri na OŠ France prese/ ^ bodo pripravili tudi demonstracijo samoobrambnih tenmfljii tehnik lomljenja klasičnih šol karateja - Uechi - ryu, Shotoka Shito ryu. . - p$ Ob prireditvi bo organiziran tudi karate seminar, trening1 * bodo od sobote do torka na Prešernovi šoli. • \S. KRANJSKO EKIPNO ŠAHOVSKO PRVENSTVO Odigrano je bilo 5. kolo. Rezultati: 1. Gumar - Iskra Števci ^ 2. BD Center - ŠK Naklo 11:3, 3. Primskovo - ŠK Naklo 1 . Šenčur - Adergas 4:0, 5. Bitnje II - Bitnje I 1:3, 6. ŠS T. ZupaP Sava 3:1, Vodovodni stolp prost. 5), Vrstni red: 1.-2. Sava, Gumar 7 (13), 3. ŠS Tomo Zupan 7 O*' j, 4. Iskra Števci 7 (10), 5. Primskovo 6 (13), 6. Bitnje I. 6 (l0'?i'5), NalT 10. (2). • Lado GrobeUek Petek, 25. februarja 1994 Lillehammer'94 on LENKA DOVŽAN V OČEH NJENIH DOMAČIH KDO PA JE TA DEKLIC? Alenka Dovžan ni noben čudež, ki naj bi se Slovencem dogodil v letu dni. Alenka je bila "čudež" tisti hip, ko je stopila na smuči. Jesenice, 24. februarja -Vsi tisti Jeseničani, ki že kar nekaj časa poznajo sestri Mijo in Vesno, z dekliškim priimkom Kos, v teh dneh prisrčno stiskajo roko obema. Vesni zato, ker je mama Alenke Dovžan, Miji Burkeljc pa zato, ker je Alenkina teta. In vsi, ki so se na Jesenicah rekreativno ukvarjali s športom, bodo rekli: nič čudnega! Mija in Vesna sta bili sami odlični orodni telovaditi. In mi srno tudi rekli: Mija in £e je ne \y08fe &gfo vesna sta skupaj s svojima, tudi . ; , za šport vnetima soprogoma, V K1UD, Vam ne Alenko kot druge svoje otroke bom pomagal! navdušili za šport. Že tedaj, ko so stanovali na Jesenicah in Potem, ko se je Vesnina druži- na preselila v novo hišo na Dovjem, Mijina pa v Gozd Martuljek. In sama Alenka je pred nedavnim takole izjavila: "Veliko zaslug za moj uspeh ima tudi moja teta Mija, mamina sestra..." Mija Burkeljc dela v Zdravstvenem domu na Jesenicah in takole pravi: "Za smučarski vzpon je zaslužna predvsem Alenka sama "Iz tekme na' tekmo je bila boljša in potem je bilo restako, kot je sama že izjavila: Ciril Čop, nekdaj sam odlični smučar, ki je Dovžanovim pomagal graditi hišo v Mojstrani, se je ob očitnem Alenkinem talentu nekega dne prav razjezil: Če ne boste Alenke dali v klub trenirat, vam tudi pri hiši ne bom več pomagal. In tu so bili potem še številni drugi, ki so Alenko zares spodbujali: od Cirila P račka do odličnih trenerjev in Njena neizmerna volja, njena funkcionarjev Smučarskega izjemna telesna pripravljenost Jesenice, predvsem pa u» psihološka trdnost." njenega očeta, ki ji je vedno stal ob strani in ji pomagal. Naj Kdo pa je tale Alenka? HTJ* """^ Takole se je začelo: "S sestro Vesno sva Alenko in druge otroke stalno vodili v telovadnico, v jeseniški Partizan. Alenka je bila na bradli in Da preskoku odlična, s presenetljivo močjo in sposobnostjo, »a gredi in na parterju pa ji je slo nekako težje. Mislim pa, da hi kljub vsemu lahko postala odlična telovadka, vendar je bilo zaradi zdravstvenih razlogov bolje, ko bi se ukvarjala s •portom na svežem zraku. Na šolskih tekmovanjih, v teku, krosu je kar naprej zmagovala. Kar vedno je bila prva in ko je bila stara dvanajst let, je začela bolj zares smučati. Saj smo smučali seveda tudi prej, rekreativno. Pa smo potem kar odpirali usta od presenečenja: ko je prvič tekmovala, je imela startno številko 83 in je prišla na 11. mesto! Na vseh lokalnih tekmah, od Kurirskega smuka in vseh drugih, je bila odlično uvrščena. Brez kakšnega posebnega strokovnega treninga: Alenka se je kar spustila med vratca in bila prva! Lahko je tekmovala v starejši kategoriji, Pa je bila spet prva! Bila sem tako ponosna nanjo! Ko so se tekmovalci in organizatorji ob smučišču začudeno spraševali: ja, kdo pa je tale Alenka?, sem bila tako prevzeta, da mi je ponosno kar ušlo: Veste, jaz sem pa njena teta!" tudi na zdravstveni šoli na Jesenicah, ki jo Alenka obiskuje. Ima neizmerno voljo. Ona nikoli ne bo rekla: eh, danes je pa mraz in dež pada, pa ne bom tekla po okolici Dovjega. Naj bo minus 20 stopinj in naj dežuje kot za stavo, Alenka bo tekla! In poleti nabirala gobe, kar zelo rada počne. Prav neverjetno je, kako ta deklic vsak najmanjši trenutek izkoristi za trening. Psihološko je izjemno trdna - MOJSTRANČANI RODO SPODBUJALI RETA IN ALENKO 91! DVA DNI VOŽNJE DO LILLEHAMMERJA Številni domačini so v sredo zvečer s središča Mojstrane pospremili na pot več kot štirideset fantov in deklet, ki so odšli proti Lillehamm-ru, kjer bodo s slovenskimi zastavami, ragla-mi in zvonci navijali za naše olimpijce. Mojstrana, 23. februarja - V sredo zvečer prav gotovo ni bilo veliko Moistrančanov, ki bi bili doma. Množica mladih pa tudi starejših se je zbrala na parkirišču ob trgovini in vsi so skušali kaj naročiti za svojega Jureta in Alenko... Nekateri so modrovali, da je pot z avtobusom dolga, drugi, da jim bo čas ob pesmi hitro minil, vsem pa je bila skupna misel, da bodo skupaj z našimi šampioni delili srečo ob novem morebitnem uspehu. V začetku letošnje smučarske sezone so mladi iz Zgornje-savske doline ustanovili navijaški klub, ki so ga po zgledu drugih poimenovali "Jure Košir ski fun club", podoben kot ga imajo navijači Alberta Tombe v Italiji. Že letos so se udeleževali tekem, na katerih so navijali za Jureta, ena od njihovih želja je bila, da Juretu ter ostalim našim smučarjem in smučarkam z navijanem pomagajo tudi na letošnjih olimpijskih igrah. "Ko smo se lotili organizacije tega izleta v Lillehamer so se nam pridružili tudi ostali domačini. Tako nas gre na Norveško kar dvainštiridcset. K sreči smo dobili veliko sponzorjev, tako da strošek za posameznika ni velik. Računamo, da bo potovanje trajalo približno dva dni in da bomo v petek popoldne ali najkasneje zvečer že v Lillehammerju," je v sredo zvečer pred odhodom iz Mojstrane povedal Matej Tolar, predsednik fun cluba: "VeČina smo Juretovi prijatelji in znanci, seveda pa bomo navijali tudi za našo Alenko in vse ostale. Obetamo si Juretovo zmago, če ne zmage pa vsaj kolajno. Alenkino že imamo... upajmo, da bo uspelo še Juretu. Možnosti ima zelo velike in je eden velikih favoritov. Pa tudi če se mu ponesreči, ne bomo prav nič žalostni, še vedno bomo navijali zanj. Do naslednje olimpiade!" • V. Stanovnik Alenkina prva medalja • Alenka skupaj z bratrancem Vojkom, ko je bila stara tri leta in je na Kresu na Koroški Beli osvojila prvo medaljo... Alenki Ko je Alenka na svetovnem prvenstvu prvič opozorila nase, ji je Mija poslala naslednje posvetilo: Po dolgih letih treningov in odpo-vedovanja,dosegia si cilj, o katerem se nam lahko le sanja. Alenka moja draga, povedala bi rada, kako čutimo to mL Štirje BurkeljcL Ko na ekranu pred nami zaživiš in pogumno po strmini se spustiš, v prsih razbija nam tako kot src imeli bi sto. Stiskamo pesti, solze zalivajo oči, le eno si telimo, da uspešno zavoziš v krivino. Ko v cilju nasmejan je tvoj obraz, trije tulimo v en glas, le Franci nas miri in govori: dobra, dobra Alenka si ti... nič je ne spravi iz tira. Če ima ona nek cilj, je ne zustavi nihče in nikoli ne bo taktizirala. Ona že ne." Na startu je nikoli ni strah "Ne morem pa povedati, kako naravnost trpim, ko jo gledam po televiziji. Sama pa gledam v ekran, roke in noge se mi tresejo in ob vsakem najmanjšem zdrsu njene smučke pri vratih kar otrpnem. Samo, da se ji kaj ne zgodi! Sama pa se potem smeji in pravi: Saj je meni morda res bolje stati gor na startu kot vam, ki me gledate. Mene ni nič strah in nič se ne tresem. Zavzemaš pravo linijo skozi vratca, pa je! Hitrosti pa sploh ne čutiš!" Alenka ni noben čudež! 'Takoj, ko le more, telefo-a domov in tako je tudi v ponedeljek. Zanimalo jo je predvsem, kako je v Sloveniji, kako je v Mojstrani. Sladko se je zasmejala, ko je izvedela, da je vsa Slovenija na nogah, v Mojstrani pa s harmoniko in zastavami hodijo okoli. In tudi domači smo praznovali! Pa še kako! Potem je še rekla, da bi ji šlo lahko še malo bolje od bronaste kolajne - Čisto Alenki podobno, kajti če kdo, ima Alenka visoke cilje," pripoveduje njena teta Mija. Nesporno je Alenka, odlična telovadka in smučarska šam-pionka, ki je Sloveniji in nam, Gorenjcem, prinesla prvo medalj o, izjemen talent, samozavestna in psihološko trdna. Alenka pa ni noben čudež, ki se je Slovencem zgodil v pičlem letu dni. Presenečenje je lahko samo za tiste, ki so mižali pred njenimi nespornimi sposobnost-mi...Vsaj njeni domači in kasneje tudi trenerji in funkcionarji jeseniškega kluba že zdavnaj vedo, da je bila Alenka "čudež" že od prvega dne, ko je stopila na smuči in kasneje, ko je gladko zmagovala kjerkoli že se ie pojavila na startu. • D.Sedej ZNANI GORENJCI NAPOVEDUJEJO: OB KONCU TEDNA NOVE KOLAJNE Kakšne so napovedi, pričakovanja in želje pred jutrišnjim ženskim in nedeljskim moškim slalomom? * Bojan Starman, direktor Alpine Žiri "Jaz sem optimist. Po nesrečnem super-veleslalomu in prvi olimpijski kolajni v ženski kombinaciji smuka in slaloma je naša ekipa postala še bolj motivirana. V Ženskem slalomu napovedujem takole: Alenka Dovžan bo druga, Urška Hrovat tretja, Špela Premar četrta, Katja Koren, ki bo med vsemi imela največ dobrih uvrstitev, pa peta do sedma. V moškem slalomu bo Jure Košir tretji, Andrej Miklavc peti, Grega Grilc šesti... Uspehi naših smučark so tudi uspehi Alpine, saj vse, razen Hrovatove, vozijo z našimi čevlji." * Matevž Lukam iz Tržiča, udeleženec olimpijskih iger 1948. leta v St. Moritzu: "Nič ne bom napovedoval uvrstitev. Kot nekdanji športnik dobro vem, da je slalom velik hazard in da bo tokrat kolajno dobil tisti, ki bo imel več športne sreče. Jaz želim, da bi jo vsi naši imeli veliko. Zdaj, ko že imajo eno kolajno, bo psihološka obremenitev manjša in bo vsem lažje." * Franc Voga, lastnik kampa na Dovjem: "Želim si, da bi se Dovžanova in Hrovatova uvrstili do desetega mesta, Košir na eno izmed mest, ki še prinašajo medalje, Grilc bi bil ob dobri vožnji lahko peti, šesti, Miklavc nekje okrog petnajstega mesta..." * Jože Resman, predsednik radovljiškega izvršnega sveta: "Jure Košir bo osvojil zlato kolajno, Grega Grilc se bo uvrstil med prvih deset. V ženskem slalomu bo ena, Dovžanova ali Hrovatova, dobila kolajno, ena izmed preostalih dveh bo "zletela" s proge, druga se bo uvrstila med deseterico." * Mara Rekar iz Mojstrane, udeleženka olimpijskih iger 1956. leta v Cortini d' Ampezzo: "Želim si, da bi naši športniki v Lillehammerju ob koncu tedna dosegli dobre uvrstitve in morebiti osvojili še kaj "okroglega", ne smemo pa pretiravati in od njih za vsako ceno zahtevati kolajne. Kot nekdanja špormica, olimpijka cenim tudi druge uvrstitve, dosežene s poštenim športnim bojem." Ko so navijači odhajali z Mojstrane sta jih prišla pozdravit tudi Alenkina oče in mama, ki si bosta olimpijske igre ogledala kar doma; **Na olimpijske igre nismo nameravali iti, saj bi bila naša prisotnost za Alenko prej obremenitev, pa tudi nismo prepričani ,da bi sploh lahko prišli do nje. Tako bomo raje doma in počakali kaj še bo. Sicer pa se Alenka vsak dan oglasi po telefonu, vidmo pa jo tako ali tako po televiziji," sta dejala. Juretovi in Alenkini navijači so se za pot dobro pripravili: vzeli so zastave, zvonce, raglje, harmoniko ... Alenkini sošolci pa so sestavili tudi posebno čestitko za dobitnico naše prve medalje. ENI SO ZADOVOLJNI, DRUGI RAZOČARANI LEP REZULTAT ANDREJE GRAŠIČ Po zaslugi Alenke Dovžan se ie tudi Slovenija vpisala med devetnajst držav udeleženk, dobitnic olimpijskih kolajn v Lillehammerju. Tri dni pred koncem tekmovanj pa imajo največ kolajn športniki Rusije: 10 zlatih, sedem srebrnih in štiri bronaste. Kljub temu, da naši tekmovalci po odlični uvrstitvi Alenke Dovžan v kombinaciji niso več segti med prve tri, pa so dosegli nekaj lepih rezultatov. Največ smo pričakovali od veleslalo-mistov, vendar pa Mitja Kune, po odlični prvi vožnji in petem mestu, v drugi vožnji ni uspel izboljšati rezultata, saj je po napačni taktiki prismuČal na štirinajsto mesto. Ostali naši so se uvrstili: Koblar na 22., Košir na 23. in Grilc na 24. mesto. Dobro so se odrezali naši biatlonci, saj se je Janez Ožbolt na 10-kilometrskem sprintu uvrstil na 9. mesto, pa tudi Andreja Grašič je z 18. mestom v sprintu na 7,5 kilometra dosegla lep uspeh. Slabše je Šlo skakalcem, ki so bili kot ekipa na veliki skakalnici le deveti, edini, ki ni razočaral, pa je bil ponovno Robi Meglic. Danes je na olimpijskem sporedu posamično tekmovanje v skokih na 90-metrski skakalnici, jutri se bodo pomerile najboljše slalomistke, v nedeljo pa še najboljši slalomisti • VS. GORENJSKI GLAS • 24. STRAN MALI OGLASI, KRONIKA Minister Bizjak v kranjski UNZ Gorenjski poskus dobro ocenjen Ministrova obljuba tržiškim policistom: letos v novo hišo Kranj, 25. februarja - V seriji obiskov notranjega ministra Iva Bizjaka po upravah za notranje zadeve v vsej državi je v torek kot zadnja prišla na vrsto tudi UNZ Kranj. Minister z najožjimi sodelavci se je najprej pogovarjal z vodilnimi možmi gorenjske uprave in s komandirji policijskih postaj, popoldne paJe skupaj z načelnikom UNZ Kranj Ivanom Hočevarjem odgovarjal na vprašanja novinarjev. Minister Bizjak je uvodoma dejal, da je bilo srečanje koristno za obe strani. Pohvalil ie slovensko (in gorenjsko) policijo, ki je po njegovi oceni urejen sistem z razpoznavno hierarhijo, v katerem se vsak zaveda svoje odgovornosti, velika večina policistov je predana poklicu. Policija je tudi dovolj dinamična, je dejal Ivo Bizjak, da zna poiskati nove rešitve in se prilagoditi spremembam (povečanju hujših oblik kriminalitete, nasilništva ipd.). Največ govora je bilo o projektu Javna varnost, ki ga na Gorenjskem poskusno uvajajo od lanskega leta. Poskusno obdobje, ki naj bi sprva trajalo pol leta, je podaljšano do sprejetja novega zakona o notranjih zadevah. Ocene projekta so večinoma dobre, dopolnitve so predvidene predvsem v nalogah vodij policijskih okolišev in policijskih pisarn, ponovno nameravajo vzpostaviti tudi "peš policiste" t.i. opazovalnih okolišev, vse zato, da bi bili čim bliže ljudem. Kot je projekt Javna varnost Eo eni strani svetla značilnost ranjske UNZ, pa je prometna varnost gorenjska šibka plat. 60.000 ukrepov, kolikor so jih lani policisti naprtili voznikom, ne zaleže. Minister Bizjak je povedal, da bodo novi zakon o varnosti v cestnem prometu, ki vnaša t.i. točkovni sistem za prekrškarje in je na sploh rigoroznejši, letos vendarle spravili v parlamentarno proceduro. Glede na to, da imajo gorenjski prometniki le en merilec hitrosti (prehitra vožnja je že dolgo na prvem mestu med vzroki nezgod) in še ta precej iztrošen, je minister Bizjak povedal, da lahko že kmalu pričakujejo nove radarje, tudi prenosne, ki jih trenutno atestirajo. Država ima še precej dolgov do policije, ki izvirajo iz osamosvojitve, je dejal Ivo Bizjak. Gre predvsem za objekte ob slovenski južni meji (34 prehodov) in stanovanja za policiste. Na vprašanje, zakaj vojska v primerjavi s policijo iz državne blagajne potegne več, pa je minister dejal, da se je slovenska vojska pač postavljala na novo, medtem ko je policija že bila usposobljena in je zato njene zahteve težje argumentirati. • H. Jelovčan Streli zaradi "norega" prehitevanja Kranj, 25. februarja - Bržčas ga med nami ni voznika, ki ga kdo od "kolegov" na cesti še ni spravil ob živce bodisi s prehitevanjem v škarje, po desnem pasu avtomobilske ceste, izsiljevanjem v križišču. Divjaka bi kar "zadavil"... Običajno se strah pred ogroženo varnostjo in jezo hitro poležeta. Nihče zares ne misli, da bi "davil", zadovolji se z žugajočo pestjo, s prstom, uperjenim v čelo, hupanjem, večina kulturnih voznikov ne počne niti tega, češ, samo da se je srečno izteklo oziroma pametnejši odneha. Da sta se v ponedeljek zvečer našla skupaj dva vročekrvna, je gotovo le naključje. Končalo pa se ni prav nič kulturno, niti neboleče, saj ima eden od voznikov prestreljeni roki in nogo. Primer so raziskali kriminalisti urada kriminalistične službe UNZ Kranj v sodelovanju z ljubljanskimi kolegi, ki so naslednje- Ea dne prijeli 40-letnega Franca M. iz jubljane, sicer začasno živečega v Kranju. V ponedeljek zvečer je Franc M. z avtom, ki ga s prejšnjim lastnikom še nista prepisala -zato tudi nekoliko pozna izsleditev - na magistralni cesti Ljubljana - Kranj "noro", se pravi v škarje, prehitel Igorja Š. Ta se je, razumljivo, ustrašil, reagiral pa tako, da je Francu M. sledil od Medvod do Orehka, kjer se je "nori" voznik očitno naveličal in ustavil. Prehitevam Igor Š. je počakal ob njem. Možakarja sta si menda izmenjala kup grdih besed, nakar je Franc M. privlekel na dan pištolo kalibra 6,35, Igorja S. ustrelil v roki in nogo, nato pa odpeljal naprej. Kot rečeno, so ga prijeli naslednjega dne, ko ga je izprašal tudi preiskovalni sodnik. V zagovor je povedal, da je streljal zato, ker se je ustrašil groženj Igorja Š. Fancu M. sledi kazenska ovadba, razen tega pa še predlog sodniku za prekrške, saj za posest pištole nima dovoljenja. • H. Jelovčan KRIMINAL jo no Oboroženi neznanci iskali podnajemnika Kranj, 25. februarja - Štirje oboroženi neznanci so v sredo zvečer "obiskali" enega od vaščanov v Koritnem pri Bledu in zahtevali, da pove, kje je njegov podnajemnik. Kriminalisti urada kriminalistične službe UNZ Kranj in lokalne kriminalistične enote iz radovljiške policijske postaje primer še raziskujejo. Kot je povedal načelnik urada Boštjan Sladic, vzrok nepričakovanega obiska neznancev v Koritnem ni jasen, domnevajo pa, da so bili neznanci izterjevalci. Vaščanu naj bi zagrozili, da se mu utegne "nekaj zgoditi", če podnajemnika prikriva oziroma če se je zlagal, da ga res ni doma. • H. J. Naleteli na mino Jesenice - Ko so delavci jeseniškega Kovinarja v torek kopali Jarek ob stanovanjski hiši v Planini pod Golico, so naleteli na neaktivirano mino z vžigalnikom. Mina je še iz druge svetovne vojne. Prevzel je pirotehnik in jo strokov-i uničil. • H. J. Otrok zanetil požar Radovljica - V torek, 22. februarja, okrog poldneva je požar zajel gospodarsko poslopje v Mišacah, veliko osem krat štiri metre, last Marjana O. Zgorelo je ostrešje in približno tona sena, škoda je ocenjena na najmanj poldrugi milijon tolarjev. Ogenj naj bi zanetil lastnikov petletni sin, ki se je v poslopju igral z vžigalicami. Vnelo se je suho listje. • H. J. Usodni trk v ograjo Tržič - V torek okrog petih zjutraj, ko so se z jugom peljali iz Kranja proti domu, je 26-letni Igor Kraševec iz Tržiča trčil v varovalno odbojno ograjo pod vasjo Zvirče. Trčenje je bilo tako silovito, da je ograja prebodla avto in usmrtila voznika Kraševca. Hudo ranjen je njegov sopotnik Aleš Rozman, star 30 let, ki ga zdravijo v Kliničnem centru, medtem ko je Igorjev leto starejši brat Janez sicer odnesel celo kožo, doživel pa hud psihični pretres. Po policijskih podatkih je Igor Kraševec med vožnjo po klancu navzdol najpej zapeljal na rob ceste, od koder je avto potegnilo v leto in nato nazaj, v začetek varovalne ograje. Igor Kraševec je četrta letošnja žrtev prometa na Gorenjskem. • H. J. Popravek V članek "Prvi v priporu, drugi ušel", objavljen v torkovem Gorenjskem glasu na zadnji strani, se je prikradel lapsus. Zadnji stavek se pravilno glasi takole: Pri drugem osumljencu, S. J. (ne M. C.), pa so ob aretaciji našli tudi stekleničko s heroinom. £2 AVTOSOLA Begunjska 10 - pn vodovodnem stolpu Tel.; (064) 216-245 gpoiuiin 223-111 OBISKALI VAS BOMO § Panasonic Atestirane centrate, telefoni in tBle(EdcBizapmpo6lQvne2B SERVIS Z ORIGINALNU! DELI POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO TELEFON TRGOVINA - SERVIS Uprava tal.. 064 222 M8 tu: 064 222 867 LJUBLJANA. ted/fax.: 061 159 O 232 KRANJ. tel/fOK.064 222 150 MALI OGLASI g 223-444~ APARATI STROJI PANASONIC brezžični telefoni, tajnice, telefaxi in telefonske centrale, zelo ugodno. 0632-595 3291 OVEBLOCK PFAFF in Singer, nova, nerabljena, ugodno prodam. 0215- 650 3935 PANASONIC brezžični telefoni, tajnice, telefaxi in telefonske centrale, zelo ugodno. 0632-595 3942 OBRAČALNIK MARATON za kosilnico BCS 127, prodam. Poljšica pri Podnartu 10, 070-242, popoldan 3959_ CISTERNO za gnojevko 1700 I in NAKLADALKO SIP 17, prodam. 0736-653 4005 Nov ŠTEDILNIK 4 elek, cena samo 30.000 SIT, prodam. 052-123 4009 Prodam uvožen HOBY CIRKULAR ter cirkular štucar Iskra. 064-056 4023 TV - vid«©« ovdio«hI»R AKCIJA- GORENJE «1 TTX 43 70© «ONY BI TTX »»,»00 *ONY i-1*0 OSO SOMY UX-eO 23» V BUIŽINI GLEDALIŠČA Cankar}«*« 0, KRANJ tri; 222-065 Rabljen OLJNI GORILEC prodam za 200 DEM. 0681-238_4048 Prodam novo avtoprikolco in velo za sikular. 0738-922 4053 Ugodno prodam ŠTEDILNIK COR-ONA3 PLIN, 1 elek. 0681-103 4oao Prodam PEČ BOJLER, nov. 043 390 4062 Prodam COMMODORE 64, skoraj nov, s kompletno opremo. Cena 250 DEM. 059-125_4M4 Prodam ROTACIJSKO KOSILNICO BRK 135. 070-416_4ioo Prodam po ugodni ceni končno Stopnjo 2 x 400 W. 0623-077 4102 Prodam NAHRBTNO MOTORNO ŠKROPILNICO M 83. 0712-O274H3 Prodam industrijski ŠIVALNI STROJ NECCHI. 0633-042_4127 Prodam VILIČARJA za priklop za zadnji del traktorja 1 t in pralni stroj Gorenje PS 201.049-486 4ise Prodam stroj za vezenje - 8 glavni, avtomatska menjava barv. 0241- 694 4158 Prodam enoosno prikolico za lažji traktor. 0621-502 4182 CEPILNIK drv na sveder, hidravliko ali elek. motor, prodam. 0061/666- 396 4194 SAMONAKLADALNE PRIKOLICE 12 in 14 kubične, nove, primerne za hribovite tere ter TV prodam. 0061/666-396 4195 PRALNI STROJ, prodam. 0 217- 367 4229 Barvni TV BLAUPUNKT 51 cm. prodam. 0 45-159, popoldan. 4236 Masovni reduktor za težje prenose, prodam. 0 874-032 4242 Motorno KOSILNICO, bencin, petrolej BCS, prodam. 0 733-170 424« ŠTEDILNIK 2+2 plin, pečica plin, prodam. 0 323-275, po 17. uri 4251 L AVTO ^OLA škofje toka, Frankovo nas. 157 '£»»633 «114, 620 -211,310 -222^ PEČ za centralno potrebno manjše- Sa popravila, cena 8000, prodam. 0 12-101_4283 CIRKULAR 3 KW in ročni voz dirca, prodam. 0 241-483 4299 GLASBILA Mešalno mizo DIWAMIX in pevsko OZVOČENJE 2 x 300 W komplet ali po delih, prodam. 0631-746 4oe? OJAČEVALEC MC - COY 2 x 200 W z boksom, ugodno prodam. 0623- 077 4099 SAMSUNG IZOBRAŽEVANI* INSTRUIRAM matematiko in Jj za osnovne in matematiko za sr«<« šole. 0 311-353_____% Instruiram matematiko in fi**^ osnovne in matematiko za sre°J šole. 0311-353___J5 Instruiram matematiko za osnovfl*J srednje sole. 0 332-605 __J> INSTRUIRAM francoščino za l*| letnike srednji šol za začetnik«' , 324-940 i TV37 cm od TV51 cm od TV 55 cm od TV 72 cm od Videorekorder od Hi-Fi stolp od 40.349 TV - HI Fl- VIDEO f9f6lCTalcev3Kranl nn 9Qf delovni čas od 9-12 tire * * f,od 15 do 19 ure 44.745 sobota od 9 -12 ure 41.370 "ZT 064/212-367 Skupina POP DESIGN proda BOBNE PEARL VVS s stojali za činele (veliki komplet 6 kosov). 0242-789, popoldan 4117 Diatonično HARMONIKO B, ES. AS, delicija, cena 650 DEM, prodam. 0 312-101 4282 HARMONIKO 120 basov, cena 26000 SIT, prodam. 0 312-101 4289 GR. MATERIAL Prodam suhe bukove PLOHE ali bukov parket. 066-358. popoldan ELEKTRIČNE OMARICE zunanje in notranje, kompletno opremljene, ugodno prodam. Izvajamo tudi vsa elektro-instalaterska dela. 0061/ 751-432, 751-425_3991 Prodam smrekove obloge 12 in 16 mm, nažagam tudi po merah. 064- 207 4054 Prodam suhe SMREKOVE PLOHE 5 cm. Zalog 52 pri Cerkljah 4ios Prodam HLODOVINO lipe, češnje in hruške. 041-804 4144 Prodam lepa, nova vhodna vrata za 34000 SIT. 0311-344_4149 Prodam 3 m3 DESK COLARIC, druge vrste. 0403-825_4165 Prodam obžagan LES za grušt, dolžine 4 m - 7 m. 0403-625 4iee 128 pranih plošč 40/40 in kovinski pokrov 60/60, prodam. 0 422-554 4264 foto bobnar KUPIM Odkupujemo smrekovo in bJjJSj hlodovino po tržnih cenah! 05t,",„i EXIM TRADE, d.o.o. ODKUPUJEMO IN PRODAJAJ starinsko pohištvo, umetnine, ^ porcelan, kovance, razglednic« n; ANTIKA KIRKA. Tavčarjeva 7, *r»' 0221-037 ali 48-545 ___S* Odkupujemo smrekovo in bujjjjj| hlodovino po tržnih cenah!ffl56"^] Exim trade, d.o.o. ODKUPUJEMO IN PRODAJAJ starinsko pohištvo, umetnine, n* porcelan, kovance, ra.z"L» dnice.....ANTIKA KIRKA, Tavčar)^, 7, Kranj, 0221-037 ali 48-545_ Kupimo ZAZIDLJIVO PARCELO^ 200O m2 na območju Kranja. tako najamemo garažni ali prostor za mirno dejavnost v «m ceado 100 m2.0331-306,331'% od 7. do 15. ure od ponedeljK«^ petka Kupim termoakumulacijsko Pjjj okno, strešno okno. 070-280^^ LATE za kozolec kupim. 041-8*3 £2_I___-J Kupim jelšove hlode ali > mm. 045-096_____^ Kupim prednjo havbo in JUGO. 0621-394 ____X Kupim tovorno PRIKOLIC^ osebni avto. 0802-042 ____' Kupim rabljeno GUMO SEMj^s 165/70 R 13 HI-UFE. 0736-6Z1 . o MESARIJA GREG0RC FRANC, Kokrica Golniška 6,64000 Kranj Tel.:213-441 i 8. -19. sobota: 8. -12. KRANJ, JAKA PLATIŠE 13 tel. 326-995 Tudi letos smo za vas pripravili VELIKO PREDSEZONSK0 AKCIJSKO PRODAJO vseh oblačil za otroke in odrasle po zelo ugodnih cenah za POMLAD - POLETJE. Z nakupom pohitite, ker so količine omejene Vse cenjene kupce obveščamo, da imamo na zalog1 oblačila za obhajilo in birmo. Možnost nakupa z odlogom plačil* Imetniki kartice KLUB BIBA pa 10% popust* 5022 ZASTAVLJALNICA NUDIMO UGODNA POSOJILA NA PODLAGI ZASTAVE: • ČISTEGA ZLA TA IN NAKITA • VREDNOSTNIH PAPIRJEV • ČEKOV IN TUJIH VALUT • UMETNIN IN STARIN ■ IN DRUGIH VREDNOSTI PO DOGOVORU PARTNER. VREDEN ZAUPANJA. Koroška c.41 Kranj, tel.:211256 Pričakujemo vas vsak dan od 8 -17 Prodamo kombiniran VOZIČEK za dvojčke in hojico. Matijaševič, Preska 2, Tržič 4114 Jedilni in semenski KROMPIR De-zire, prodam. S 41-567 4331 Otroško POSTELJICO z prodam. 0 51-820 jogijem, 4235 OSTALO V okolici Kranja kupim HIŠO v račun dam 1-ss 50 m2 na Planini. 0325- 549 4169 100 m2 POBJONA, kupim. 0 620-175,popoldan. 4213 ELEKTROMOTOR 22 KW, 900-1000 obr./min., kupim. 0 403-818 4230 LOKALI V najem oddam skladišče 40 m2 v Naklem. 050-852 3952 Kranj - center, prodam ali oddam lokal 50 m2. 0064/328-159, dopoldan 4002 CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA OD 28.2 - 5.3. 94 NE BOMO MELI URADNIH URI APRON NEPREMIČNINE, Ukozarjeva 1/a, Kranj. KOLESA °ve PONY kolesi, ugodno prodam. 0623-175 3922 Prodam zelo dobro ohranjeno MOŠKO KOLO 10 prestav. 084-645 3971 Prodam APN 6, letnik 1988 in MZ ]28, letnik 1980. 0736-573 3985 Prodam AVTOMATIK TOMOS in VW 1303 J. 0712-256, popoldan po 16. url__3999 BT 50, letnik 1987, rog. do 6/94, prodam. 064-088 4015 OBVESTILA MATURANTKE, MATURANTJE! Bliža se VALETA, vaš obraz naj bo bleščeč, koža zdrava. Čas je, da storite kaj zašel CANARY 0214-341 3328 Enodnevni nakupovalni izlet na Madžarsko dne 3.3. 1994. Prijave na 0697-058 3919 MATURANTKE, MATURANTJE! Bliža se VALETA, vaš obraz naj bo bleščeč, koža zdrava. Čas je, da storite kaj zase! CANARY 0214-341 3932 VSAK TEDEN NAKUPOVALNI IZLET s kombijem v Munchen. Prijave 082-104 3957 IZLET: Rim - Capri - Pompei - Vezu 6.4. in 23. 4, cena 310 DEM, SICILIJA od 19.3. do 26.3., cena 630 DEM. NAKUP: MUNCHEN 5.3.94. cena 50 DEM, ITALIJA 24.2. in 3.3., cena ' 1500 SIT, KOPANJE: Čatež 1.3. In 4.3. 94, ZREČE 2.3.94. 0691-624 Izdelujem - prodajam MOŠKE ŠPORTNE KLOBUKE. 0217-957 4160 LESTVE iz vseh vrst lesa in dolžin. Zbilje, 0061/611-078_3913 RISALNO DESKO Reiss ordinat 100 prodam. 0217-714 3981 Zelo ugodno prodam novo rostfrei POSODO. 0312-450_3992 TAPISERIJE - tudi unikatne - zelo ugodno prodam. 0310-588 4076 Prodam HLEVSKI GNOJ in kupim KRAVO. 046-212 4187 VRTNARJI POZOR! Kvalitetno PRST - Humus, prodam. 0 217-167 4211 GAJBICE, okovane po 320 SIT, ugodno prodam. Učar, Posavec 48. 12 m3 bukovih DRV, cena 600 DEM, prodam. 0 66-257 4222 Dobro ohranjene POKONČNE STATVE, prodam. 0 802-582 4252 OBLAČILA Prodam fantovsko obhajilno OBLE-KO. 0327-109_4039 Ugodna prodaja tankih ženskih hlačnih nogavic, cena za en par 80 SIT. Adergas 29, pri Cerkljah. 4283 Ženske in moške KOLESA po samo 6000 SIT, malo rabljena, prodam. Marjan, Alpska 54. Lesce 4092 ^1 OTR. OPREMA Otroško SPALNO VREČO nerabljeno, ugodno prodam. 0872-615 3964 KLFl 650 TENGAI. letnik BABY ALARM omogoča brezžično len nrŽZ™ S^iran in leP° ohran- zvočno kontrolo otroka do 500 m Jen, prodam. 058-ooo MOTORNO KOLO moped avtoma-tik, malo rabljen, prodam. Sp. Brnik 37. 4260 MOTORNO KOLO BT 50, letnik 1987, poceni prodam. 0 77-358 4187 daleč. «57-081 PREVIJALNO MIZO s predali in ležalni stolček, prodam. 0631-746 4066 Prodam STOLČEK in kombiniran otroški voziček. 0802-040 4112 ' 1 ' . m JELOVČAN G«MC 2,631 327 ob delavnikih od 7.30 do 19. im ob sobotah od 7. do 17. aro ob nodoljah od 9. do 12. uro BRALCEM GORENJSKEGA GLASA POKLANJAMO UGODNE CENE: radiator 22-605 x 600 1456 W 5790 |lT_ radiator 22-605 x 1000 2500 W 8398 S T regulator vleka Samson 3/4 ^jjj JJ črpalka Gruntfos s holandci 1 cola ?99° JJ ekspanzijska posoda 35 I 2890 JJ cevni termostat IMIT f9® |I mešalni ventil 4 potni 1 cola JJ oljni gorilci z pred/lop/pokr/diza od »J vrtna pipa z nastavkom za gumi cev 1/2 290 SIT ugodno tudi peči in ostalo blago za instalacije Cene so brez prometnega davka za takojšnje plačilo. S predložitvijo tega oglasa do konca februarja vam navedene cene garantiramo za neomejeno količino blaga. Blago spada v najvišji kakovostni razred. IKA - KIKA ŽIRI te/. 692-036, 691-555 fax 691-610 Zjjanje foifia Marjan c a Perko Zg. Bela 10 64205 Preddvor Tel.: 064/45-241 Vam nudi po zelo ugodnih cenah več vrst naravnega sadnega žganja, med ostalim: - češnjevo - marellčno - brlnjevo - sadjevec - vUJamovka Ves asortiman lahko dobite v prosti ali v lični stekleni embalaži. Ob večjih količinah tudi ekstra popust. V centru Škofje Loke, v urejeni poslovni stavbi oddajamo manjše poslovne prostore in trgovske lokale. Informacije po teh 064/621-261 ali po tel: 064/620-978 Prodam PARCELO 630 M2 v bližini Škofje Loke. Cena po dogovoru. 0621-622_ 4178 HIŠO v Kranju prodam, možna zamenjava za stanovanje z doplačilom. Šifra: KRANJ_4193 Maja. 0 4276 Oddam GARAŽO na C. 1. 323-977 VIKEND PARCELO na Gabrški gori pri Šk. Loki 290 m2 - lokacijska dokumentacija in voda. 0 311-312 4312 V Lahovčah zelo ugodno prodam, veliko PARCELO z zazidljivim okolišem. Šifra: PARCELA 4319 Kupim zazidljivo parcelo 1500 m2 na relaciji od Radovljice do Medvod z okolico. 0 41-383, po 20. uri 4325 Prodam 2 - raztegljiva KAVČA. Ručigajeva 12, Kranj, 0215-7963979 Prodam KAD 160 cm, cena 5000 SIT in kuppersbusch, cena 2000 SIT. 0311-468 4004 Prodam mizo, 4 stole in rostfrei kombiniran ŠTEDILNIK. 0215-042 4051 Prodam OMARE za predsobo. 0329-080 4081 Prodam dve POSTELJI, cena 10.000 SIT. Bleiweisova 6 (nebotičnik) stn. 18, 0211-782 4151 Prodam 4 kuhinjske STOLE in renosni TELEVIZOR. 0215-041 8 ZA ZADRUŽNIM DOMOM PRIMSKOVO Lepo stensko URO, novo, ročni izdelek, poceni prodam. 0 312-101 Za 10.000 SIT, prodam MARKIZO dolgo 4.70 m. 0 242-837 4301 ALPTERM KAMIN, nerabljen, cena po dogovoru, prodam. 48-033 4321 POSESTI PRIDELKI KROMPIR za sajenje in jedilni krompir deslre in sante, prodam. 0632-545_3923 Prodam FIŽOL 200 SIT/kg. 064-351 3968 travno 3978 Prodam SENO.OTAVO silažo. 065-672, zvečer Prodam domače HRUŠEVO ŽGANJE. Velesovo 7, Cerklje 4oos Prodam belo DOMAČE VINO sa-vignon-pinot. 0241-038, od 17. do 19. ure 4012 KROMPIR 35 - 45 mm, Sante, Astor, Jerla, Desire, prodam. Kepica, Po-dreča 10, Mavčiče 4032 Prodam semenski KROMPIR desere in jerla. 049-472, Trboje 15 4044 Prodam SENO in OTAVO po 20 SIT. 0622-418 4068 Prodam gomoljne BEGONIJE In domači jabolčni KIS. 065-491 4070 Prodam SENO in ŽGANJE. 0801- 338 4072 Prodam PŠENICO in jedilni KROMPIR. Jezerska c. 43, Kranj, 0241- 854 4087 Prodam SENO. Rupar Alojz, Log 23, Poljanska dolina, 065-344 40ss Prodam domače ŽGANJE. Hlebce 26, Lesce 409s GRADBENO PARCELO ali stanovanjsko hišo na Gorenjskem, kupim. Kličite po 20. uri 0994377488301 Avstrija 3917 PARCELO z nadomestno gradnjo, vodo, elektriko, prodam. Sovodenj. 0691-624_3926 Kupujete hišo z velikim vrtom v okolici Bleda? Poklčite samo resni 0725-034 4062 V Kranju prodamo HIŠO primerno za poslovno ali obrtno dejavnost 300 m2 + 100 m2 delavnico. TRGOA-GENT, d.o.o., 0061/15-99-686, 15-99-729 4121 V Kranju prodamo dvostanovanjsko HIŠO 140 m2 na parceli 900 m2, primerno za obrt. TRGOAGENT, d.o.o.. 0061/15-99-686, 15-99-729 4122 V Kranju prodamo samostojno hišo z garažo, CK, 154 m2 na parceli 600 m2. TRGOAGENT, d.o.o, 0061/15-99-686, 15-99-729 4123 Vrstno atrijsko hišo v Kranju 100 m2, prodamo. TRGOAGENT, d.o.o, 0 061/15-99-686, 15-99-729 4124 VILO 300 m2 na parceli 1000 m2 v Kranju, prodamo. TRGOAGENT, D.O.O.. 0061/15-99-686, 15-99- 729_4125 Prodam GOZDNO PARCELO 14000 m2 KO Podbrezje. 0214-074 4147 V Kranju prodam starejšo hišo. 0325-549 4168 Prodam JEDILNI KROMPIR. 581 057- 4116 Prodam rdečo peso, rdeč korenček. Sajovic, Suha 29, 043-514 4155 Prodam suha drva in jedilni in drobni krompir. 0401-167_4167 1401- 4185 Prodam KROMPIR za krmo. 254 JARI JEČMEN za setev, prodam. Zalog 43, Cerklje. O 421-668 4226 5 ton SENA, prodam. 0 631-656 4249 Jedilni in drobni KROMPIR, prodam. 0 631-309 4255 ŽGANJE in BUČNO jedilno olje, prodam. 0 421-799 4259 Cerklje. 4262 KOROŠKA/AVSTRIJA Prodamo več stanovanj ob smučarskem središču pri jezeru (samo 8 km od Beljaka), ležečih ob južnem pobočju s pogledom na jezero, samo 3 minute hoje do obale in samo 600 m do žičnice za smučarsko središče Gerlitze. Velikosti 59-92 m2. Cena cca ATS 20.000 do 25.000 za m2.INF0RMACIJE: Herr Gruber, 9500 Vlllach, Ossiacherzcile 68, tel.0043-4242-44660, fax.0043-4242-44338 TRGOVINA S PREMOGOM ZAPOGE 40 VODICE, VAM PO NIZKIH CENAH DOSTAVI NA DOM VSEH VRST PREMOGA ZAGORJE, TRBOVLJE, VELENJE, ČEŠKI, MADŽARSKI BRIKETI, B ZAGORJE PAKIRANO V VREČE, BUKOVA DRVA PLAČILO PO DOGOVORU. TEL.: 061-823-585, 824-096 Prodam rabljeno SEDEŽNO GAR-NITURO. 0622-254_4iw Usnjeno SEDEŽNO GARNITURO, prodam. Plačilo možno na obroke. 0 311-427_4241 STAREJŠO SPALNICO, prodam. 0 48-225 4281 ŠPORT Ugodno prodam ŠOTOR za 4 osebe, srebrna kupola. 065-491 4069 LOVSKI LOK, ugodno prodam. 0326-574 4096 ŠPORT IGI BLED - organizira otroško šolo smučanja na Straži. 078-315 4184 Nov ŠOTOR za 4 osebe, cena 350 DEM, prodam. 0 329-001 4267 PRIREDITVE Plesna šola Kranj s programom plesne šole URŠKA vpisuje otroke, mladino in odrasle. 041-581 3928 TRIO je prost za dan žena, igra tudi za ohceti. 070-015 3963 narodno zabavni TRIO Igra na zabavah in porokah. 058-353 4043 DUO KARINA igra na porokah, zabavah, lokalih. 046-137 4063 POSLOVNI STIKI Prodam D.O.O. v mirovanju s široko registracijo. 0215-135 3998 Potrebujem posojilo v višini 20.000 DEM za dobo enega leta. Vrnem 30.000 DEM. Šifra: GOSTINSKI LOKAL_4026 CERTIFIKATE ugodno prodam. Šifra: CERTIFIKATI 4033 STORITVE LEDO SERVIS - servisiramo skrinje, hladilnike, pralne stroje, štedilnike. Hitro in pocenil 0214-780 3264 OBRAČALNIKE za seno tračne, vsi tipi POPRAVLJAM IN OBNAVLJAM. 0061/374-294, dopoldan 3271 ROLETE, ŽALUZIJE, lamelne zavese in harmonika vrata, izdelujemo, montiramo in popravljamo. 0213-218 3277 _ Vaša kozmetična nega za obraz in tek). 0214-341 3283 Ugodno prodam kvalitetno izdelane smetjake in dvokolesne samokolnice za prevoz silaže In žaganja. Kveder Bojan, Predoslje 132 3294 Posodim 1000 DEM dogovoru. 0 312-532 ali več po 4302 POZNANSTVA če si sama na kmetiji, stara do 40 let, če rabiš pomoč, se oglasi moškemu, vajenemu vsakega dela. šifra: PRIDNOST_3967 Vsi, ki iščete partnerja, zaupajte to AFRODITI ženitni posredovalnici 0324-258, ki nudi mlajšim ženskam in Intelektualcem nad 40 let usluge brezplačno obenem vabi vse na zabavo prvo soboto v mesecu v HOTEL ILIRIJA v Šiški in tretjo soboto v HOTEL CREINA v Kranju! 4071 RAZNO PRODAM Suha mešana DRVA, prodam. Podbrezje 158, 070-188 3920 t310- 4031 SERVIS ZA POMOČ ONEMOGLIM NA DOMU NUDI: nego pokretnih in nepokretnih oseb, gospodinjska opravila-pospravljanje, na območju Gorenjske. Tel: 621-072, klicati od 9 -16. um 10 m bukovih DRV, prodam. 010 Prodam suha razžagana bukova DRVA - žamanje za centralno. Sučeva 9, Primskovo 4038 Prodam rabljeno trajnožarečo peč in traverzo. 049-012 4058 Prodam 3-nitni OVERLOC in belo poročno obleko št. 38-40 in MOTOR APN6. Cene po dogovoru. 0621- 602 4086 Prodam suha mešana DRVA. 813 141- 4091 HLEVSKI GNOJ, prodam. 0 421-419 Rumen holandski ČEBULJČEK. Čebulj, Krvavška c. 8, Ceklje. 4272 HLEVSKI GNOJ, kupim. 0 422-416 4293_ SEMENSKI KROMPIR Sante, prodam. 0 421-419 4297 HIŠE prodamo; novejšo vrstno na Golniku (12x7), do I. plošče (13x11.5) na parceli 670 m2 pri Žirovnici, nadomestno gradnjo pri Predosljah, manjšo opremljeno v Preddvoru in Gorjah pri Bledu ter druge nepremičnine. CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA OD 28.2 - 5.3.94 NE BOMO IMELI URADNIH UR! APRON NEPREMILNINE. 0 214-674 ali 218- 4338 AMC POSODO in aparat biserno kopel, prodam. 0682-166 4103 SUHA DRVA in ŠROTAR za žito, prodam. 0 46-047 4206 BUKOVA DRVA in bukove ter smrekove BUTARE, prodam. 0 421-345 4233 Novo PONY KOLO in RAČUNALNIK C 64, prodam. Posavec 124 4234 STAN. OPREMA KUHINJSKE ELEMENTE, poceni prodam. 051-557 rabljene, 3910 KUHINJO in štedilnik Iskra Corona, prodam. 0325-900 3915 POPRAVILA - MONTAŽA pralni stroji, štedilniki, bojlerji, vodovodne in elektroinstalacije. 0325-815 3317 TV ANTENE montaža A kanal, MMTV, ter ostali TV kanali. 0215-146, 57-420_3487 SATELITSKE ANTENE 439 DEM, montaža klasičnih anten, dograditev A MMTV kanala. 0310-223 3541 Vseh vrst oken - vrat in zidne obloge izdelujemo in montiramo. 0691-676 3556 Poskrbite za pravočasno obrezovanje sadnega drevja in okrasnega grmičevja. 0214-410, 714-282 3911 Ugodno prodam in posadim VRTNICE, širok izobr. Naročila na 0325-900 3916 ROLETARSTVO NOGRAŠEK iz MIU 13, obvešča cenjene stranke DA NE POSLUJEMO VEČ NA TEM NASLOVU. Preselili smo se v Notranje Gorice. Za obisk in naročila se priporočamo na naslov RONO NOGRAŠEK. NOTRANJE GORICE, MAUSERJEVA C. 46. 0061/651-247 3925_ Izdelujem kovinska vrata, stopnice, vetrolove, zastekljujem balkone itd. 0631-537 3931 OBRAČALNIKE za seno tračne, vsi tipi POPRAVLJAM IN OBNAVLJAM. 0061/374-294, dopoldan 3934 ROLETE, ŽALUZIJE, lamelne zavese in harmonika vrata, izdelujemo, montiramo in popravljamo. 0213-218 3936_'_ Ugodno prodam kvalitetno izdelane smetnjake in dvokolesne samokolnice za prevoz silaže in žaganja. Kveder Bojan, Predoslje 132 3941 Vaša kozmetična nega za obraz in telo. 0214-341 3945 LEDO SERVIS -servisiramo skrinje, hladilnike, pralne stroje, štedilnike. Hitro in poceni! 0214-780 3946 Vseh vrst oken - vrat in zidne obloge izdelujemo in montiramo. 0691-676 3950 SATELITSKE ANTENE 439 DEM, montaža klasičnih anten, dograditev A MMTV kanala. 0310-223 3951 TV ANTENE montaža A kanal, MMTV, ter ostali TV kanali. 0215-146, 57-420_3954 IZDELUJEM KOVINSKE ZAŠČITNE MREŽE za kletna okna, vrata...naročila 082-104 3956 VODOVODNE INSTALACIJE v novi hiši, kot tudi razna popravila vam naredimo obrtniško strokovno in hitro. «218-427_3959 Izdelujem SNEGOLOVILCE za vse vrste streh. 0324-468 3966 Spoštovane stranke! Z veseljem vam sporočam, da zopet opravljamo čiščenje itisonov, tapisonov, sedežnih garnitur itd. na vašem domu. CASABLANCA. D.O.O., 0064/401- 068 4024 SMETNJAKE pocinkane izdelujem in prodajam. 0324-457 4037 Izvajamo vse vrste GRADBENIH DEL. 0421-415 4052 Nudim nego, masažo, razgibavanje in RR - merjenje krvnega tlaka na vašem domu in ostale medicinske usluge. Šifra: MEDICINSKI TEHNIK 4085 Polagam, brusim, lakiram - parket, pluto, topli pod. 041-662 4093 ROLETE, žaluzije, lamelne zavese, harmonika vrata, naročite na 0714- 519 4107 KOMBI PREVOZI tovora in manjše selitve. 0215-211 4111 V Kranju na Planini TAPECIRAM sedežne garniture, kote, stole in vrata. Plačilo na dva čeka. 0327-620, popoldan 411 s Kozmetika, pedikura, masaža! Kozmetični salon, sp. trg 2a, Šk. Loka, 0622-596 4130 SERVIS šivalnih strojev in gospodinjskih aparatov. 082-544 4177 MESO in KLOBASE, sušim. 256 712- 4209 ŽIVILA Kranj Restavracija PARK Kranj Odlični gostinski ponudbi Sobotni plesi ob živi glisbl Družabni plesni večeri ob SREDAH 1EL214-441 Plesni tečiji, plesne šole STEP TEL: 327-308 CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA OD 28.2 - 5.3.94 NE BOMO IMELI URADNIH UR. APRON NEPREMIČNINE, Likozarjeva 1/a, Kranj. VARSTVO 20 mesecev stara Tjaša iz Kranja išče prijazno gospo za dopoldansko varstvo najraje na Planini. Jagodic Marko, J. Puclja 9, Kranj 4162 VOZILA DELI TRGOVINA z novimi, rabljenimi avto deli Zastava, Renault, GOLF. AVTOK-LEPARSTVO, Krničar Milan, Dvorje 93, Cerklje, 0422-221_3278 TRGOVINA z novimi, rabljenimi avto deli Zastava, Renault, GOLF. AVTOK-LEPARSTVO, Krničar Milan, Dvorje 93, Cerklje, 0422-221_3937 Popravilo avtoplastike in hladilnikov, barvanje in prodaja odbijačev. 0725-315_4046 Prodam dele za JUGO 45. 0218- 712 4143 Ugodno prodam AVTOPRIKOLICO. 0327-203 4148 LIGNIT IZ VELENJA kosi, kocke RJAVI IZ ZASAVJA (Zagorje), prevoz brezplačen. PEČI NA SVETILNI PETROLEJ 200 - 650 DEM - akcijska prodaja prodaja In montaža z avtomatiko za OLJNE QORIl.CE In atestirana CISTERNE. Ugodnosti za upokojence. S ce-kl j« plačilo z odlogom. TAMARČEK, d.o.o., KRANJ '^21-17-60 ali 06-09-61-17-60 Opravljam manjša popravila na vaših oblačilih. 0 217-367_4227 Varujemo in vzdržujemo nepremičnine med vašo odsotnostjo. 0 329- 308 4265 MONTAŽA in SERVIS centralne kurjave. 0 632-520 4303 STANOVANJA Starejše stanovanje 50 m2 prodam. 0310-042 3929 Iščemo 2-sobno stanovanje na relaciji Lesce - Radovljica. 078-234 3975_ Iščemo 1 ali 2-sobno STANOVANJE v Tržiču ali okolici. 052-160, po 14. Uli 3980 Kranj - center (blizu avtobusne 6ostaje), prodam ali oddam STANO-ANJE 46,6 m2, klasično ogrevanje. 0064/328-159, dopoldan 4001 Uslužbenka išče garsonjero na območju Kranja. 0241-046 4049 Iščem SOBO s kuhinjo in kopalnico za daljši čas. 0241-046 4oeo Prodam, menjam ali kupim komfortno stanovanje. 084-125, zvečer 4079 Slovenski fant išče sobo Kranj -okolica. 0216-308 4119 Prodam mansardno STANOVANJE 80 m2 na Mestnem trgu v Šk.Loki. 0620-848 4128 Oddam sobe v najem. 0421-829, zvečer_4157 V Radovljici prodamo 3-ss 60 m2, CK, tel., SATV, 1400 DEM/m2. TRGOAGENT, d.o.O., 0061/15-99-686, 15-99-729_4175 Enosobno opremljeno stanovanje, 44 m2 v centru Radovljice, cena 65.000 DEM, prodam. 0 714-847, popoldan._ 4215 3- sobno stanovanje 74.3 m2, v Kranju, prodam. 0 061/312-417 dopoldan in 064/213-817, popoldan. 4231_ 3 sobno stanovanje 89.7 m2, prodam. 0 328-529 431 a Prednje desna vrata za R 5 Campus, 3 vrata, malo karambolirana, prodam. 0 733-185 4224 Novo PLOČEVINO za Zastavo 101 in 750, prodam. 0 733-170 4245 AVTOODPAD - ZASTAVA, YUGO, LADA, ŠKODA tudi novi deli. Mu-hovc, gorica 1. 0 715-601 4278 PVC odbijači YUGO 3000 SIT, batni obročki Z 101, cena 4800 SIT, VW 4800, R 4, 4800 in ostali deli -UGODNO! Trgovina ADR 0 50-341 4290_ VOZILA Prodaja novih vozil, možnost kredita in leasing ter staro za novo ali staro za staro. 0325-981 ali 242-300 ali 242-600 3319 ODKUP IN PRODAJA rabljenih vozil - možnost kredita, prenos lastništva. 0325-981 3320 PRODAJA in OCENITEV rabljenih vozil. 0217-528 3321 Prodam ŠKODO 105, letnik 1981, reg. do 20.4. 0311-664 3912 LADO 1500, letnik 1976, 12/94, avtoradio, kljuka, obnovljen, 1300 DEM, prodam. 0328-420 3914 GOLF JL, letnik 1980, odlično ohranjen, pravkar registriran, cena 3500 DEM, prodam. 0623-175 3921 AUDI 80 TD, letnik 9/88, odlično ohranjen, prodam. 0311-390 3924 Odkup, prodaja, kreditiranje, prepisi in cenitev vozil. AVTOSPORT, Planina L, vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 17. ure, 0331-503 3930 ODKUP IN PRODAJA rabljenih vozil - možnost kredita, prenos lastništva. 0325-981 3938 PRODAJA in OCENITEV rabljenih vozil. 0217-528 3939 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1982, reg. do 18.2.95. 0329-342 3961 Prodam R 9 TL, letnik 1983, cena 5200 DEM in R 5 GTL, starejši letnik, tena 2300 DEM, oba regis. celo leto. liber, Zgoša 15, Begunje 3970 Prodam JUGO 45, letnik 1985. 064-048 3972 OPEL VECTRA 1.2 I GT, letnik 1990, ugodno prodam ali zamenjam za cenejše vozilo. 0323-642 3974 TIPO 1.7 D, letnik 1989, prodam. 0332-178_3977 Prodam dobro ohranjen, registriran VW 1200 (1976). Bavdkova 6, Kranj, Stražišče 3982 FORD FIESTO, letnik 1988, prodam. cena 8700 DEM. 0217-715 3983 OPEL ASCONA 1.9 SR.Ietnik 1979, ohranjen, ugodno prodam. 0241- 131_3984 Prodam Z 128, letnik 1988, 3700 DEM. 0633-645_3986 Prodam GOLF diesel, letnik 1988. 0633-037 3990 Prodam GOLF JXB, letnik 1990, tornado rdeč. 057-861 3994 Prodam SCIROCCO GT, letnik 1980, dodatno opremljen, cena po dogovoru. 0213-809 4000 Prodam R 11, letnik 1988, 70000 km, izredno vzdrževan. 0215-80, zvečer 4003_ Prodam R 4 GTL, letnik 1989. Švab, Alpska 1, Lesce, 0715-430 4006 Prodam GOLF diesel, letnik 1987, dobro ohranjen, cena 10.000 DEM. 0214-775 4007 Prodam ŠKODO 120 L, letnik 1988, reg. do 7/94. 064-088 4014 ŠKODO FAVORIT 136 L, letnik 6/ 90,prodma. 0631-274, po 16. uri 4017 LADO SAMARO, letnik 1988, cena 4650 DEM, prodam. 046-529, popoldan 4018 R 4 GTL furgon (kamionet), letnik 1985, reg. in ohranjen, prodam za 2600 DEM. 0211-912_4019 Prodam MERCEDES 200 D.letnik 1979. 065-140_4021 NISSAN SANNY SLX, letnik 1989, metalno sive barve, reg. do 2.95, 54000 km, cena 10800 DEM. 0802- 767 4022 Prodam AUDI 80,letnik 1988, metalno siv, centralno zaklepanje, elek.odpiranje stekel, alarmna naprava. 0881-452,od 12. do 23. ure 4025 BMW 316, letnik 1981, reg. do 1/95, prodam. 0242-158 4030 R 4,letnik 1990, prodam. 0403-022 4034_ R 4 GTL, letnik 1990, garažiran, ugodno prodam. Rozman Janez, Praše 20, Mavčiče 4035 Prodam VW 1200, letnik 1974, reg. do 31.5., cena po dogovoru. 070- 332 4036 Dobro ohranjeno VISO 11 RE, prodam, v račun vzamem Z 750. 0332-289 4040 Prodam 101 GTL, reg. do 11.2.95 za 1600 DEM. 085-249_4047 LADO SAMARO 1300, 5 v, letnik 6/ 90, prodam za 6200 DEM. 0061/ 314-026_4055 Ugodno prodamo R 5 CAMPUS 3 v, letnik 1988, R 5 CAMPUS 3v., let. 91, GOLF JX diesel, letnik 1988. Možen tudi kredit. 0422-522_40S9 Ugodno prodam KATRCO 87. 0874-267 dopol, 872-561 popol. 4061 ^331-339 DOSTAVA. PIZZ OD 9. DO 23. URE VSAK DAN R 4, letnik 1985, cena 1800 DEM, prodam. 0633-447 4064 Prodam JUGO 45, letnik 1990, za 4100 DEM. 0733-071 4073 Prodam FIAT TIPO, letnik 1988, turbo diesel 1.9, cena po dogovoru. 0326-422 4074 Prodam Z 101 GT 55, letnik 1986, cena 2000 DEM. 047-504 4075 JUGO 45, letnik 1986, reg. do 6/94, prodam. 0216-056 4077 Prodam Z 101 M, letnik 1982, reg. do 7/94. 053-176 4078 Izredno ohranjen JUGO 45, reg., letnik 1986, prodam. 0326-889 4094 Prodam GOLF.Ietnik 1982, bele barve, lepo ohranjen, reg. do 9/94, cena 3800 DEM. 0326-930 4095 Prodam JUGO 45, letnik 1985, cena 1200 DEM. 0715-931_4097 Prodam rdečo KATRO, letnik november 1990. 070-294 4101 VOLVO 740 GL diesel, letnik 1988, 94000 km, bel, prodam. 0712-037 4104 Prodam JUGO SKALA 55, letnik 1989. reg. 10/94. Čumurdžič, Partizanska 23, Tržič 4106 Prodam KOMBI ZASTAVA 900 AK. letnik 1988, za prevoz oseb in materiala. 0325-253 4109 Prodam JUGO 45, letnik 1987, cena 2100 DEM. 084-777, po 15. uri 4110 Prodam JETTO, letnik 1989, 5 p, diesel, prvi lastnik, garažiran, cena 14500 DEM. 0241-683_4129 Prodam R 4 GTL, letnik 1985. 0218-455_4133 Prodam LADO, letnik 1979, reg. do 5/12, lepo ohranjeno. 0422-5814134 Prodam NISSAN SUNNY 1.6 SLX, letnik 1988, metalne barve, lepo ohranjen, cena 11.000 DEM v račun vzamem JUGO. 0331-852 4135 Zastavo 128,letnik december 1984, ugodno prodam. Trboje 3 4137 Prodam Z 128, letnik 10/90, 50.000 km. 064-258 4141 Prodam R 4 TL, letnik 1984, prevoženih 76000 km. 0242-491 4142 Prodam FIAT REGATO, letnik 1986, prevoženih 82000 km. 064-258 4145 Prodam Z 101, letnik 76/77, rdeče barve , ohranjena, reg. potekla. 046-186, popoldan 4146 SUZUKI VITARA, letnik 1991, reg. do 11/94, prodam. Možnost kredita. 0876-170, po 14. uri 4iso Prodam KOMBI VW, starejši letnik, cena po dogovoru. 085-361 4153 Poceni prodam Z 101 POLY, neregistrirano, letnik 1987. 0217-032 4154 Prodam R 5 CAMPUS, letnik 1991, 5 v, 5 p rdeče barve, malo vožen, cena 10.500 DEM. 050-631 4161 R 4 GTL, letnik 1987, poceni prodam. 0310-192, zvečer 4163 MERCEDES 1213, letnik 1983, kason, ugodno prodam. 0241-795 4164 _ Prodam VW 1300, letnik 1972, reg. do 2/95, drugi lastnik, ohranjen, 2100 DEM. 051-246_4170 Prodam 126 p, letnik 1983, reg. do 12/94, cena 55000 SIT. Luznar, Sp. Bistrica 11, Tržič, za tovarno BPT 4171 ALFA ROMEO 33 turbo diesel inter cooler, letnik 1990, reg. celo leto, z vso dodatno opremo, možnost majave, možnost kredita, prodam. 0331-719 4172 R 18, letnik 1985, ugodno prodma. 0326-142 4173 Prodam Z 128 SKALA, letnik 1988, cena 3200 DEM. 0211-390 4174 R 5 CAMPUS, letnik 1992, prodam. 0311-567 4176 R18 TURBO diesel, reg. 1/95, motor odličen, ohranje, poceni prodam. 045- 170 4180 JUGO 55 CORAL.Ietnik 1988, reg/.6/ 94, prodam. 078-315, po 18. uri 4181 R 5 francoska, I.87, rdeča ugodno prodam. Možen kredit ali menjava. 0215-545_ 4183 Prodam snemljivo kljuko za GOLFA. 046- 256 4186 Prodam GOLF JGL, letnik 1982, reg. do 1/95, 113000 km, cena 3700 DEM, rdeče barve. 0632-330, resni kupci 4188 Prodam rdeč R 18 9/86. 0332-102 4189_ Prodam Z 101 GTL 1986, reg. celo leto. 043-312 4190 OPEL KADETT GSI 1.8, letnik 1986, rdeč, Z 101 SKALA, letnik 1989, prodam. 0736-686 4198 ALFA 33 1.8 TD, letnik 1989 z veliko dodatne opreme, prodam. 0622- 165 4200 JUGO 45, letnik 1984, prodam za 1200 DEM. 0620-483_4201 Ugodno prodam HORŠČA, regis-trian. 0801-217 4202 Ugodno prodam CITROEN GS CLUB (žaba), letnik 1974, reg. do 11/94. 041-013, po 15. uri 4205 ŠKODA FAVORIT 136 LS, letnik 9/ 91, prodam. 0 622-144, popoldan. 4212____ OPEL KADETT, letnik 1982, prodam. 0 218-612 4214 Auto - Krainer CELOVEC, ROSENTALERSTRASSE 12«. tal. 0043-463-21415 Z 750, letnik 1982, reg. do 3/95, cena po dogovoru, prodam. 0 58- 352 4216 VW HROŠČ 1300, letnik 1968, reg. do 1/95, prodam. 0 633-741 4217 FIAT 126 P, letnik 1982, prodam. 0 725-672_4218 GOLF III. CL 92, katalizator, 6000 km, prodam. 0 77-779 4219 YUGO 45, letnik 1985, cena 1600 DEM, registriran in R 12, starejši letnik, reg. do 16.9.1994, cena 700 DEM, prodam. Cirilova 10, Orehek. 0 332-027_4220 YUGO FLORIDA, letnik 6/90, cena po dogovoru, prodam. 0 217-068 4232_ DAIHATSU SHARADE, letnik 1990. prodamo. RUBIN KOKRICA. 0 215- 545 4238 POLO VOLKSVAGEN, letnik 1989, karavan, prodamo zelo ugodno. RUBIN KOKRICA. 0 215-545 4239 YUGO 55, letnik 1991, prvi lastnik, prodam ali menjam. RUBIN KOKRICA. 0 215-545 4240 R 4 GTL, letnik 1984, reg. do 18.2.95. prodam. Šučur, Groharjevo nas. 5, Šk. Loka. 4243 VVARTBURG, letnik 1980, lepo ohranjen, ugodno prodam. 0 46- 593 4244 GOLF diesel, letnik 1983, ugodno prodam. 0 65-790 4254 Z 101, letnik 1982, reg. do 2/94, prodam. 0 714-007, po 15. uri 4257 YUGO KORAL 55, letnik 12/88, prodam. 0 736-432 4258 Z 101 1.1 GX, letnik 1987, prodam. 0 51-179 4266 VOLVO 343 DL, črne barve, letnik 11/77, dobro ohranjen, reg. do 11/94, ugodno prodam. 0 725-870 4271 YUGO KORAL 55, redno vzdrževan, dodatno opremljen, rdeče barve, letnik 1989, ugodno prodam. Hafner Oton, Na Kresu 24, Železniki, sobota popoldan. 4273 R 4 TL, letnik 1981, ugodno prodam. 0 242-442 4279 R 4 GTL, letnik 1987, ugodno prodam. 0 242-442 42so Z 128, letnik 1986, reg. do 11/94, prodam. Tomšičeva 18, Kranj. 4287 Z 101, letnik 1984, registriran, cena 1200 DEM, prodam. 0 325-862 4288 YUGO 55, letnik 1990, ugodno prodam. Ogled po 14. uri, Boškan, Tomšičeva 18, Kranj. 4291 126 P, letnik 1990, prodam. 459 736- 4292 Z 101 GTL, letnik 1983, karambolir-ano, še vozna, reg. do konca junija, zelo ugodno, prodam. 0 403-149 4294 Z 128, letnik 1986, prodam. 0 311-613, popoldan. 4295 R 12, letnik 1975, neregistriran, prodam. 0 421-136, po 17. uri 4296 NISSAN MICRA, letnik 12/87, prodam. 0 311-198 4300 OPEL KADETT 1.3 LS, letnik 1987, metalne barve z nekja dodatne opreme, prodam. 0 43-546 4304 ŠKODO 120 L, letnik 1988, reg. do 8.6.94, cena 3000 DEM, prodam. 0 70-782 4305 GOLF GTI, metalik, grafitno sive barve, letnik 1978 in zadnji del karoserije za JETTO s premo, letnik 1981, prodam. S 332-439 4309 YUGO 55 KORAL, letnik 10/89, druga lastnica, prodam za 4700 DEM, prodam. 0 311-357 4314 Z SKALA 55, letnik 1989, ugodno prodam. 0 46-145 4316 LADO SAMARO, letnik 1988 in 126 P, letnik 1984, prodam. 0 328-314 4317_ LADO 1300 S, letnik 1989, reg. do 8/ 94, prodam. 0 714-714 4320 Z 101, letnik 1987, prodam. 0 422- 221 4322 YUGO 45, letnik 12/89, prodam. 0 891-151_4323 R 4 GTL, letnik 1984, reg. do 2/95, nova sklopka, zavore, kloparsko in avtoličarsko obnovljen, prodam. 0 52-135_4324 Z 750, letnik 1985, reg. celo leto, prodam. 0 64-436 4326 ŠKODA 120 LS, letnik 1981, prodam. 0 327-028 4328 Prodamo naslednje avtomobile; ZASTAVA 101, letnik 1989. ZASTAVA 128. letnik 1988, SUZUKI SVVIFT GTI, letnik 1990, R 5 , letnik 1990, 126 P, letnik 1980. 0 325-981 4329 LADO SAMARO, letnik 1989. svetlo modre barve, prodam. O 41-458 4330 Z 750, letnik 1984, prodam. 342 241- 4332 ZASTAVA 128, letnik 1987, cena 2700 DEm, prodam. 0 312-255 4334 ŠKODA FAVORIT, letnik 1990. cena 7600 DEM, prodam. 0 312-255 4335 R 5 Campus, letnik 1988, cena 7500 DEM, prodam. 0 312-255 4336 ODKUP, PRODAJA vozil in PRENOS lastništva nudi AVTOPRIS d.o.o. 0 312-255 4337 ZAPOSLITVE Iščemo prodajalce tehničnega blaga za Gorenjsko. 0311-712, vsak dan od 15.30 do 17. ure 3454 Redno zaposlimo mlado dekle izučeno ali s prakso za strežbo v pizzeriji. Informacije vsak dan od 15. - 22. ure Pizzerija Polona Golnik, 046-502 K sodelovanju vabimo KOZMETIČARKE z večletno prakso. Šifra: DOBER ZASLUŽEK_Miš Iščemo prodajalce tehničnega blaga za Gorenjsko. 0311-712, vsak dan od 15.30 do 17. ure 3948 Iščemo prodajalce drobnega tekstila, teren Gorenjska. 0241-038, od 17. do 19. ure 4016 Zaposlimo zelo komunikativno dekle ali gospo za delo na reklamacijah Delo je dolgoročno. 0331-306, 331-307, od 7. do 10., od ponedeljka do petka__ Zaposlim simpatično dekle za strežbo. 0325-430 3»6 =tADiO ZAPOSLI RAČUNOVODJ0 TEL: 064/222-825 ŠOFERJA C kat. zaposlim za domačo in mednarodno špedicijo-Ponudbe s tel.štev. pod Šifra: VOZNIK_ *^ Iščemo dekle za strežbo v slašči-čarni. 0325-545__«*J Modna prodajalna na Bledu ZAPOSLI TRGOVKO za določen čas. šifra BLED__«2 Uspešno privatno podjetje v Radovljici - inženering - uvoz - izvoz in zastopstvo zaposli EKONOMISTA, najmanj srednja šola, znanje italija"" ščine ali nemščine. Šifra: USPEH^ Zaposlim dekle za vodenje W strežbo v gostinskem lokalu. 0218' 643, od 9. do 18. ure__«* Ženski nudim delo na domu. šifra-TAKOJ_J^i Takoj honorarno zaposlim KV VOZNIKA C in E kateg.. možnost redne zaposlitve. 041-469, od 18. Ure dalje__4J* Redno ali honorarno zaposlim dekle za čiščenje. Tel.mobitel 0609-615' 629 4138 REPROFOTOGRAFA-MONTAŽERJA takoj zaposlimo za nedoločen čas. POGOJmajmanj 5 let delovnih Izkušenj. ]% Prošnje z dokazili pošljite do 25.3.94 na oglasni oddelek pod šifro "COLOR'^J Iščemo čistilko za čiščenje stopnišča. 0221-119, Kidričeva 47 A Zlato polje___*2- FLORIDA A. - uredimo vam o^fi plačano delo na ameriških potovalni ladjah (natakarji-ice, sobarice, P°' možno osebje), pogoj: pogovorn znanje angleščine, starost 19 -let. 0066/75-215 *JZ NATAKARICO zaposlim takoj! Ne delje in prazniki prosti. Loški hranj1 Blaževa 1, Šk. Loka, Q621-679J^, Delo dobi takoj dekle v strežbi J" pomočnica v kuhinji. 0881 -453J^. Zaposlimo dve KUHARICI. P's']! ponudbe; Bistro DAMA, Nikola Tesw 1, Kranj.__ Mlajšega delavca, šoferja, rnont^ nega delavca in montažne delavk -potrebujemo. LE-TEHNIKA, HfflWJ 75, Kranj.__ FRIZER moško-ženski dobi r»*J zaposlitev. Plačilo po učinku, r nudbe pod Šifra: PETRA 426» Visoko OD za vestno delo, dobi P6' terenskih zastopnikov. 0 620-56» 4277_ ____■ Iščem dekle za delo v strežbi. 0 305___£2 ARHITEKTKA za delo v biroju iščemo. Šifra: SAMOSTOJEN Restavracija Vila Bela iščei K* natakarja ali natakarico za reon zaposlitev in honorarno delo * vikende. 0 45-398 Iščem AVTOKLEPARJA za redno zaposlitev. 0 70-462___^ PIZZERIJA TONAĆ zaposli deklejj strežbo. 0 422-271 ŽIVALI ODOJKE za zakol in PRAŠI£E02 nadaljno rejo, prodam. Krivic, Zg° 22, Begunje, 0733-232 Za LABRADORCE mladiče detojjjjj1 staršev, čistokrvne z rodovnikov .—---„-----n. JB692-761 3549 sprejemamo rezervacije Po 5. marcu bodo naprodaj PJ^j JARKICE s pričetkom nesnosti sre^ marca. Debikirani kljuni, cePJlgJa proti vsem kokošjim boleznim-J^/ 180.-SIT/kos, Žabnlca 39, »u£,6 311-767 Rjave JARKICE ter manjše in *fZ PRAŠIČE, prodam. 065-546, nonik Prodam |HNOLETNE KOKOŠI NESNICE za nadaljno rejo ali zakol. Cena 100 SIT. Voklo 49, tel.: 064/49-250 Prodam NEMŠKE OVČARJE z mdovnikom, odličnih staršev. Možna °ddaja takoj po tetoviranju 11.3.94, gzervaclje na «64-030_ ODOJKE za zakol in PRAŠIČE za "adllno rejo, prodam. Krivic, Zgosa 22. Begunje, »733-232_smo Po 5. marcu bodo naprodaj RJAVE JARKICE s početkom nesnosti sredi marca. Debikirani kljuni, cepljene Pfoti vsem kokošjim boleznim. Cena 180 SIT/kos, Žabnlca 39, 0064/311- '87 384« ^Prodam 8 tednov stare PISKE, Oolnižka 1, Kokrica_ WW P™**™-1 Prodam PRAŠIČA 120 kg težkega ali Polovico. 0733-350 3960 PRIZIJKO po 1. teletu prodam, vonjam za telico bikca slmentalca. • 7C-351 3966 Prodam en teden starega TELETA wčka in 15 kub. suhih bukovih DRV. •725-286 3973 Prodam brejo KRAVO. Markun, grahovše 18, Tržič_3976 Prodam enoletne KOKOŠI za na-gajno rejo ali zakol. 0403-104 3987 Prodam polovico mlade KRAVE. Na 14, Vogjje, Šenčur_3989 Prodam TELIČKO simentalko 7 tednov staro. Pogačnik, Otoče 21, ^odnart 3996 Prodam KRAVO simentalko z drugim teletom ali tik pred telitvljo. 0241- 406 4013 B|KCA slmentalca težak cca 120 kg, Prodam. 066-810 4041 KUPIM TELETA slmentalca, težkega go 100 kg. 070-593 _4042 BIKCA črnobelega, starega 7 dni, Prodam. 0061/823-675 4060 PURANE, stare 5 tednov za nadljno rejo, prodam. 0217-128 4065 KUNCE modri dunajčan za nadaljno fejo. prodam. 0403-097 4083 LABRADORCE mladiče delovnih staršev, čistokrvne z rodovnikom, prodam. 0692-761_4ooo Prodam PRAŠIČKE 7 tednov stare. Vlrmaše 42, Skofja Loka_4126 RJAVE JARKICE stare 9 tednov, Prodam. 0621-475, Oman, Zminec ^Šk.Loka 4131 zaradi pomanjkanja časa prodam 8 mesecev staro LABRADORKO z ^ovnlkom. V ušesu ima vtetovira-n° številko, cena po dogovoru. •81-988 _ 4159 prodam KRAVO za vzrejo telet ali za jjgpl Prešern, Vrbnje 36, Radovljica Prodam TRI PRAŠIČKE do 25 kg. 2vka 7, Naklo_4iw Prodam eno leto stare KOKOŠI za fakol ali nadaljno rejo. Cena 150 SIT tl0+1). Podbrezje 32 4203 7 mesecev brejo KRAVO, prodam. 0 871-265_4208 TELICO staro 14 mesecev za zakol ali nadaljno rejo, prodam. 0 217-167 4210_ KRAVO 8 teletom, simentalske pasme, prodam. 0 64-114 4223 KRAVO SIMENTALKO, za zakol, prodam. Poljče 23, Begunje. 4237 BIKCA starega 10 dni, črnobel, prodam. Perčič, Rupa 21, Kranj. 4247 KRAVO v osmem mesecu brejosti, prodam. Arh, Bodešče 2/b. 424* 6 kom. domačih PUJSKOV, prodam. 0 736-690_4250 TELICO SIMENTALKO, staro 13 mesecev, prodam. 0 65-198 4256 ia BIKCA starega 20 dni, 1 421-675 4261 KRAVO s teletom frizijko aH po izbiri In teličko staro 10 mesecev simentalko, prodam. Visoko 5, Visoko. 4268 KOBILO visoko, težko 550 kg, staro tri leta, prodam. 0 49-437 4270 BIKCA SIMENTALCA 120 kg, prodam. 0 718-340, Lesce 4274 9 mesecev staro TELIČKO in delovnega VOLA, prodam. Meglic, Grahovše 5, Tržič. 42se Črne PUDLJE, odličnih starešev, stare 6 tednov, prodam. 0 214-661 4298 KRAVO, prodam. 0 70-602, po 19. Uri. 4306 Tri PRAŠIČE, po 140 kg, prodam. 0 47-679_4308 Podarimo majhno PSIČKO mešan-ko, staro dva meseca, dobrim ljudem, ki imajo vrt. 0 631-827 4311 čistrokrvno NEMŠKO OVČARKO. staro 3 mesece, z rodovnikom, prodam. 0 620-619 4313 25 kg težke PUJSKE, prodam. Ažman, Suha 5, Kranj. 4333 Kupim, BIKCA SIMENTALCA starega do 20 dni. 0 061/752-966 4341 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrla NEŽA KERŠIČ iz Sp. Dupelj 68 delavka Tovarne obutve PEKO Tržič Pogreb pokojnice bo v petek, 25. februarja 1994, ob 15.30 izpred domače hiše na pokopališče v Duplje. TOVARNA OBUTVE PEKO TRŽIČ SPOROČILO O SMRTI Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš upokojeni sodelavec iz Tovarne tehnični in kemični izdelki FRANC SVETINA rojen 1908 Od njega smo se poslovili v torek, 22. februarja 1994, ob 15.30 uri na pokopališču v Šenčurju. KOLEKTIV SAVA KAMNOSEŠTVO Kaiper Na Kalu 16, NAKLO, tel. 47-875,47-286 BDEUVANAGROBNIH "POMENIKOV IN NAPISOV ZAHVALA Ob smrti dragega sina, brata, očeta in strica BOJANA SOVE s Šutne 72 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem ter kolektivu Iskre Kibernetike za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala tudi g. župniku za opravljeno mašo in pogreb, pevcem za lepo petje, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Šutna, 21. februarja 1994 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila draga mama, stara mama, sestra, tašča, teta m prijateljica ANA HRIBERNIK iz Sp. Bitenj Pogreb drage pokojnice bo v petek, 25. februarja 1994, ob 16. uri na pokopališču v Žab niči. Do pogreba leži v mrliški vežici v Zabnici. ŽALUJOČI: sinovi Ivan, Rudi, Milan, Simon z družinami, vnuki, pravnuki, sestra in ostalo sorodstvo Bitnje, 24. februarja 1994 ZAHVALA V 43. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat, stric in bratranec IVAN KOS Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki so kakorkoli počastili n]egov spomin in ga spremili na zadnji poti. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI 18. februarja 1994 ZAHVALA Ob izgubi naše predrage žene, mamice, stare mame, sestre, botre in tete ANICE KARNIČAR z Jezerskega se zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem in sosedom, ki ste jo še zadnjič obiskali in prinesli tako ljubega ji cvetja. Se posebej se zahvaljujemo sestram in bratom, gorskim reševalcem, planincem, smučarjem, cerkvenim pevcem, kvartetu Jutro, g. Krču, župniku, cerkovniku in ministrantom za lepo spremstvo na poslednji poti. MOŽ ANDREJ IN OTROCI Jezersko, 21. februarja 1994 ZAHVALA Ob smrti našega očeta, moža in deda PETRA GRAŠIČA st. se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče ter se poklonili njegovemu spominu. Iskrena hvala g. župniku za obiske na domu in lep pogrebni obredi Hvala pevcem škofjeloškega okteta, Obrtni zbornici Sk. Loka in Centru slepih Sk. Loka. VSI NJEGOVI Skofja Loka, 25. februarja 1994 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega FRANCA PREMRUJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, za vso pomoč m izkazano toplino. Hvala vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče. Prisrčna hvala za vsa izražena sožalja. Hvala govornikoma in pevcem za tople besede slovesa m lepe slovenske pesmi. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi! VSI NJEGOVI Podnart, 25. februarja 1994 _________________ZAHVALA V 96. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica in teta mm** -f* n HELENA SLUGA roj. Kalan u Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za izrečena sožalja, podarjeno cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala duhovnikoma za lep pogrebni obred. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste nam pomagali, še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI Grad, 20. februarja 1994 ZAHVALA Tako bi rad pogledal ti v oči, roke pobotal tvoje ovenele, poljubil te na ustne onemele, a je med nama smrt in kup prsti (S. Šali) Ob boleči izgubi naše drage sestre, tete, svakinje, botre in nepozabne varuške ANTONIJE ZIHERL roj. Triler se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste io spoštovali, jo imeli radi in ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njem zadnji poti. Posebno smo hvaležni Ludviki in Ivanu Hriberniku za pomoč v težkih trenutkih, osebju oddelka 600 na Golniku za lajšanje bolečin, gasilcem GD Bitnje za poslovilne besede, cerkvenim pevcem za žalostinke in zvonarju. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in maše. Ohranite jo v lepem spominu. VSI NJENI Spodnje Bitnje, 10. februarja 1994 Počitniško drsanje na blejskem ledu Med letošnjimi zimskimi počitnicami zaradi mile zime mladeži resda niso na razpolago zamrznjeni gorenjski bajerji in jezera, vendar pa zaradi tega ne bo treba drsalk odlagati v kot. Turistično podjetje Turizem in rekreacija Bled ter radovljiška Športna zveza sta za čas gorenjskih šolskih počitnic dogovorila dodatne termine rekreacijskega drsanja, ki bodo od ponedeljka (28. februarja) bo vključno prihodnje nedelje (6. marca) vsak dan dopoldan m popoldan. Dopoldanski termin je od 10.00 do 11.30 ure, popoldansko-večerni pa od 17.00 do 18.30 ure. Športna zveza Radovljica je poleg tega omogočila šolarjem osemletk na Bledu, v Bohinju, Gorjah, Lescah, Lipnici in Radovljici izjemno ugodno ceno drsanja - 50.- SIT. V šolah in na Športni zvezi so namreč naprodaj kuponi za rekreacijsko drsanje po tej ceni, ki je štirikrat nižja od cene otroške vstopnice za blejsko športno dvorano. Sestanek škofjeloških KS o oblikovanju mestne občine Do mestne občine bo težko priti Skofja Loka, 24. februarja - Po nekaterih strokovnih izhodiščih Skofja Loka nima pogojev za pridobitev statusa mestne občine, ki bi naj ga na Gorenjskem dobil le Kranj. Se manj možnosti pa bo za kaj takega, Če se bo KS Trata, skupaj še z nekaterimi bližnjimi manjšimi krajevnimi skupnostmi odločila za samostojno občino. Na Trati in v mestnih KS trdijo, da so bili zapostavljeni. Včeraj zvečer so se na predlog občinskega izvršnega sveta sestali predstavniki štirih škofjeloških krajevnih skupnosti z namenom, da se dogovorijo o tem, kako se organizirati in pripraviti, da bi Skofja Loka dosegla status mestne občine. Neusmiljeno se namreč bližajo dnevi, ko naj bi po republiškem rokovniku sklicali zbore občanov, na katerih naj bi se odločali o tem, kakšni naj bi bili glasovalni okoliši ter o kakšnih predlogih naj bi glasovali glede bodočega organiziranja novih občin. Na pomoč jim je s strokovnimi mnenji priskočil tudi prof. dr. Igor Vrišer -strokovni sodelavec s področja geografije pri pripravi republiških materialov o lokalni samou- {>ravi, žal pa prof. dr. Albina gličarja, ki bi lahko pojasnil pravne oz. zakonske plati, zaradi zadržanosti ni bilo. Kot "hladen tuš" je že na začetku sestanka delovalo gradivo dr. Marjana Ravbarja z Inštituta za geografijo Univerze v Ljubljani, ki poskuša osvetliti vprašanja organizacije mestnih občin v Sloveniji m postaviti tudi nekatere kriterije za opredelitev takega statusa. Po njegovem mnenju namreč po evropskih merilih izpolnjujeta pogoje za mestno občino le Ljubljana in Maribor, le pogojno pa še šest krajev, med katerimi je z Gorenjske le Kranj. Preostalih obravnavanih osem mest, med katerimi je tudi Skofja Loka (ter Jesenice in "somestje" Radovljica - Bled -Lesce) po teh kriterijih, predvsem zaradi "svojega položaja v urbanem sistemu Slovenije m ekonomske šibkosti", pogojev za mestne občine ne izpolnjujejo, to pa pomeni, da si ne morejo obetatj nekaterih posebnih nalog in pooblastil ter temu ustreznih služb, ki mestne občine ločijo od "navadnih". Pri vsem tem je seveda najbolj zaskrbljujoče to, da nihče ne zna konkretno odgovoriti, razen na splošno, za katere naloge in razlike bo pravzaprav šlo. Drug problem, ki tare Škofjo Loko, in ki je bil glavni povod za ta sestanek, pa je neenotnost o organiziranju občine Skofja Loka. Tudi tokrat je predstavnik KS Trata obvestil vse zbrane, da so na Trati trdno odločeni predlagati svojim krajanom organiziranje svoje občine, dobili so tudi že pismene sklepe svetov KS Godešič in INSTALATER Gregorčičeva 8, Kranj tel.: (064) 221-050 1500 I 2000 I 2500 I 32 718,50 SIT 34 500,oo SIT 42 636,50 SIT »gasi Pg se Z Merkurjevo kartico zaupanja najmanj 4 % in največ 8 % ceneje NAJAVLJAMO KD Reteče, da se jim pridružujejo, enako pa se menda odloča tudi KS Sv. Duh. Vse to pa namreč pomeni, da bi bila mestna občina Skofja Loka kar močno okrnjena, ah kot smo slišali: pohabljena. V vodstvu KS Trata sicer v uspeh tega predloga niso prepričani, nasprotujejo mu namreč menda tudi v vodstvih podjetij (tam je večina škofjeloške industrije), na sestanku pa argumentom s Trate praktično niso mogli oporekati.Glavni je ta, da je bila Trata kot obmestno naselje zanemarjena, da je denar odtekal, kopičili so se ekološki problemi, in le aktivno vodstvo te KS je uspelo, da so se ti trendi obrnili. Celo predsednik občinske vlade je priznal, da v občini Skofja Loka v zadnjih letih "tečejo Sore navzgor" - da je bila poglavitna skrb namenjena razvijanju podeželja, tudi na račun urbanih naselij. Na koncu so se dogovorili, da v upravnih organih le pripravijo določene analize in strokovne osnove, s katerimi bi uter leljili mestno občino Skofja Loka - pri tem je prisotni župan, kot že večkrat doslej, brezuspešno trdil in zahteval, da se taki materiali pripravijo za celo občino - in da se čez en teden o tem, skupaj še z drugimi krajevnimi skupnostmi v bližini, ponovno sestanejo. • Š. Žargi Pohod upokojencev Društvo upokojencev Kranj, Odsek za pohodništvo, vabi vse upokojence na pohod od Seničnega preko Novakov, skozi Tenentiše, Srakovlje in Mlake do Kranja. Zbor po-hodnikov bo v četrtek, 3. marca, ob 9.15 uri na avtobusni postaji v Kranju. Pohod bosta vodila Dušan Feldin in dr. Helena Prlja. Vsak udeleženec pohoda naj ima s seboj tudi nekaj hrane in pijače. * L.C. Izlet na Ptuj Društvo upokojencev Kranj vabi na izlet na Ptuj, ki bo v torek, 8. marca, z odhodom ob 7. uri izpred kina Center v Kranju. Prijave sprejema DU Kranj, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek, od 8. do 12. ure. • L.C. Partizanske smučine • Cerkno 45 V spomin na prve smučarske tekme v okupirani Evropi bo v nedeljo, 28. februarja, v smučarskem centru Cerkno na Črnem vrhu tradicionalna, 18. smučarska prireditev. Program se bo začel ob 10. uri s smučarskim tekmovanjem bork in borcev Zlitovi gasilci tudi brez opreme? Tržič, 25. februarja - Industrijsko gasilsko društvo Žaga iz Tržiča je za danes, 25. 2.1994, ob 15. uri sklicalo 42. občni zbor svojega članstva. Srečanje bo v upravni stavbi sosednje tovarne Peko, saj je moralo društvo v začetku leta izprazniti prostore v matičnem podjetju. Zbor bo tako namenjen razen obravnavi poročil vodstva društva, sprejemu delovnega in finančnega načrta za letos ter volilnim opravilom tudi osvetlitvi problematike fasilcev v tovarni ZLIT, i se je posebej zaostrila po uvedbi stečajnega Postopka za podjetje, reprečili bi radi predvsem namero, da bi odprodali vso opremo, ki so jo gasilci skrbno dopolnjevali in vzdrževali v več generacijah. Čeprav gre za premoženje podjetja, pa takemu ukrepu nasprotujejo zaradi izničenja dobro urejenega varstva pred požari, v kar so vložili tudi veliko prostovoljnega dela. • S. Saje NOV in pripadnikov TO, zaključil pa ob 16. uri | zaključno slovesnostjo v hotelu Cerkno. Vabljeni! • L.C Koča na Jakobu odprta Kranj, 25. februarja • Pla' ninska sekcija podjetij ISKRA iz Kranja, ki upravlja planinsko kočo na Sv-Jakobu nad Preddvorom, ob* vešča ljubitelje hoje v gore< da imajo njihovo postojank0 odprto med zimskimi počitnicami, to je vključno do A^ 1*0*11,1 2.A ^-^ PoA*?' V SEJEM VAROVANJE-SECURITY Pravo ime za brezskrbnost! VAROVANJE - SECURITV 4. slovenski sejem varovanja objektov, premoženja in oseb, z mednarodno udeležbo Ljubljana, 1.- 4. 3. 1994 od 10. do 18. ure na Gospodarskem razstavišču LJUBLJANSKI SEJEM =fADiO RADIO KRANJ POSLUŠAM VSAK DAN 3ADS0