ISiSSiiilL«^
Spisi indopiBi se pošiljajo: TTreinlätvu t Domoljuba*, ijubljana, Kopitarjeva ulioa. Naroönina. reklamacije in in-serati pa: UpramiätTu .Domoljuba", — Ljubljana, Kopitarjeva nlloa. —
i/.baja vsak ömrtek. Cena mu je 5 K na leto. (Za NemMjo g K, ca Ameriko in drage tuj» države T K.) — Posamezne številke ge prodajajo ———— po 10 vinarjev. ———
Štev. 17.	V Ljubljani, dne 25. aprila 1918.
Zunanja politika.
Naš mladi cesar si je ob nastopu svoje vlade postavil časten cilj, da vrne Avstriji, in če mogoče, celemu svetu zopet mir. S tem se je začela pri nas znova zunanja politika, ki je tako dolgo na škodo vsega človeštva mirovala. Naš cesar si je namah pridobil s svojim nastopom srca ne samo svojih državljanov, ampak vseh dobrih, po miru hrepenečih ljudi vesoljnega sveta. Videli smo, da so voditelji sovražnih držav, pod pritiskom cesarjeve mirovne miefi, takoj ubrali napram Avstriji drugo struno. Tako je bilo mogoče, da so se za-iela javna in tudi tajna pogovarjanja o splošnem miru. Vodila jih je Avstrija po svojem zunanjem ministru grofu Czerninu.
Miroljubni cesar pa ni pustil opravljati samo svojega ministra mirovnih priprav, ampak je tudi sam posegel vmes. Tako vemo iz najnovejših odkritij, da je pisal tudi svojemu svaku, princu Sikstu parm-skeHBU, ki služi pri belgijskem Rdečem križe, naj se trudi pri naših sovražnikih za mir. Vsi avstro-ogrski narodi morajo to delo svojega cesarja visoko ceniti. Toda, kar je cesar delal, to je z nerodno roko pokvaril sedaj zunanji minister grof Černin.
Grof Černin je dne 2. aprila t. 1. iz neznanih razlogov v svojem govoru pred strankinimi načelniki dunajskega občinskega sveta francoskemu ministrskemu predsedniku Klemansoju očital, da se je z nami pogajal za mir. Černinov izpad se je izvršil brez vednosti našega cesarja in brez vednosti avstrijskega ter ogrskega ministrskega predsednika. Škodoval je neizmerno veliki mirovni misli, kajti sedaj sc ne bo nihče več upal, ali vsaj ne tako kmalu, govoriti z nami, če tudi samo tajno ln previdno o miru,
Grof Černin je uvidel svojo napako ler je podal cesarju ostavko. Na njegovo
mesto je prišel prejšnji zunanji minister Bu-rian, ki ga imamo Jugoslovani v slabem spominu, ker kot upravitelj Bosne in Erce-govine ni dobro skrbel za naše brate v teh deželah in ker je pred vojsko z Italijo na pritisk Nemčije ponujal Italiji kose avstrijskih dežel ter Italijanom v Trstu hotel za • sigurati politično prvenstvo. Toda splošno se misli, da baron Burian ne bo ostal dolgo na tem važnem mestu, ampak naredil prostor drugemu možu, kakor hitro bodo mednarodne razmere take, da se zopet lahko začne delati za cesarjevo mirovno misel.
Nemci so zelo nezadovoljni, da je Černin moral iti. Bil je velik, lahko rečemo prevelik prijatelj Nemčije ter sovražnik Čehov in Jugoslovanov. In to je Nemcem dovolj. Mir in dobrobit avstrijskih narodov ni njih glavna skrb, V svoji jezi nad Černi-novim padcem so se spozabili Nemci tako daleč, da se v državnozborskem nemškona-cionalnem klubu govorili celo o tem, da spremenijo svoje razmerje do države. Ti ljudje neprenehoma očitajo Slovanom, ki se na podlagi majniških deklaracij borijo za svojo samostojnost, »veleizdajstvo«, a sami se ravnajo po izreku graškega župana na marčnem ljudskem shodu v Gradcu, ki je izrekel veleizdajniške besede kot politični pravcc za Nemce: »Avstrija bo ostala nemška, ali pa je ne bo več!« Vidi se torej, da je našim Nemcem razburjenje nad »veleizdajniki« le hinavstvo, kakršnega tudi med bivšimi pristaši S, L, S, ne manjka.
Zunanja politika bo torej vsled usode-polnih pogreškov grofa Černina zopet nekoliko časa mirovala in ž njo tudi mirovno delo. Pričakujemo, da ta doba ne bo dolgo trajala in da se medtem na mednarodnem političnem polju nič iie zgodi, kar bi nanovo poostrilo razmerje med narodi.
Leto XXXL
Dr. Šusteršič dela na vedno večji razdor med Slovenci.
Dne 8. aprila je sklical deželni glavar dr, Šustešič shod svojih zaupnikov in prijateljev, Sestanek se je vršil v deželnem dvorcu. Koncem shoda so bile sprejete in podpisane resolucije, v katerih mrgoli polno neresničnih sumničenj proti S, L, S* posebno da je Slovenska Ljudska Stranka zavrgla katoliška načela, da je stopila na pot veleizdajalcev, da »Slovenec4< in »Domoljub« pišeta v framazönskem, to se pravi v veri skrajno sovražnem duhu m končno poživljajo te resolucije slovensko ljudstvo, da naj nastopi proti S. L, S,, ki se bojuje proti veri in tako obenem huj-skajo, čeprav ne naravnost, zoper škofa, ki stoji v prvih vrstah S. L S. In da bo ta boj za sv. vero proti S, L. S, in proti škofu bolj uspešen, ustanavlja dr, Šusteršič »Katoliško slovensko zvezo«, V odgovor prinašamo izvrsten dopis, ki ga je priobčil »Slovenec« v 88. št, 1. 1. Naslove nad posameznimi stavki smo radi lažjega pregleda sami vstavili
Uvod.
Danes sem pa vzel v roke in prečita! poročilo, ki ga prinaša »Resnica« o sestanku dotične strančice dne 8. aprila. Src« me je zabolelo, koliko dobrih mož in duhovnikov so načelniki in voditelji te stranke s popolnoma napačnimi trditvami in 2 neresničnim opisovanjem dejanskih razmer speljali, da so pritrdili predloženim, večinoma nepotrebnim sklepom.
Nekaj misli mi sili v glavo, zapisati jih hočem in upam, da jih Vi, g, urednik, ne zavržete, marveč v »Slovencu« ponatisnete.
Razdor se začenja.
Prvi korak na razdor. Pri vsakem nastopu nove Kmečke stranke se spomnimo na povod njenega začetka. Poli
irod je oiia osebna užaljenost g. deželnega glavarja, ne pa kako načelno vprašanje, bodisi narodno, bodisi versko. G. deželni glavar je hotel biti vo-* ljen v delegacije; grozil je, da bo izvajal posledice, ako ne bo izvoljen.
Ni bil izvoljen. In posledice? Poslanci in sploh slovenski možje so mislili, da bo morebiti nepokorne poslance izključil iz S. L. S., ali pa da se bo sam odpovedal časti poslanca in deželnega glavarja, češ, da ne uživa več potrebnega zaupanja. Vsaj je s svojim odstopom grozil prepogosto-krat, kadar koli je hotel od raznih oseb, tudi od škofa, kaj izsiliti, To bi bilo dosledno in dokaz, da. g. glavar ne dela za svojo osebo, ampak za stvar in za ljudstvo.
Dr. šušteršič iz osebne užaljenosti razpusti S. L, S. "in ustanovi novo kmetsko stranko.
Toda ne! V strastnem govoru, kakor se je iz dvorca službeno razglasilo, je razpustil staro S. L, S. in je v še bolj strastnem oklicu začel z novo Kmečko stranko. V strasti je vnel zase in za svoje osebne koristi mnogo pri. govoru navzočih mož, lajikov in duhovnikov. Iskal je raznih, seveda le prividnih razlogov. Ko bi bil izvoljen v delegacije, bi bil še danes v S. L, S, in kar nič bi mu ne bila sumljiva,
Nastop presvitlega kneza in škofa proti razpustu S. L. S.
Zoper tak popolnoma neutemeljen ter za edinost v ljudstvu in med posameznimi njegovimi stanovi nevaren korak je nastopi! ljubljanski škof in so nastopili drugi verni člani S, L, S. Ne, skupnega dela tolikih ne sme razdreti osebno užaljeni deželni glavar. Stara S. L. S. je obstala in se hilro pomladila
Razdor se poglablja.
Drugi korak v razdoru. Prvi Korak se ni posebno obnesel. Prevladovala je pomlajena S. L. S, Da se g. deželni glavar obdrži, izmisli on s svojimi prijatelji nov napadalni in razdiralni načrt, ki se je začel izvajati na sestanku dne 8, aprila v deželnem dvorcu.
Zloraba katoliške vere.
Pomagata naj jim dve ideji, za katero naše ljudstvo gori in plamti. Prva je katoliška vera, v »kateri je naš narod močan«. V svojem govoru zatrjuje tudi g. deželni glavar, »kako se iz frivolne samoljubnosti in brezvestnosti nekaterni-kov pripravlja našemu narodu katastrofa v verskem , .. oziru.« V IV, resoluciji trdijo voditelji stranke; »Stranki, ki si prisvaja Ime S. L. S., odrekamo vsako zaupanje, ker so si prilastili v njej odločilen vpliv ljudje, ki so se popolnoma izneverili vodilnim načelom stranke. Liberalizem, ki je bil potisnjen v kot, dviga zmagoslavno svojo glavo ... Že se kaže na obzorju možnost in verjetnost liberalne dnbe in kulturnega boja . . . zato pozivamo katoliško ljudstvo, da skunno branimo v javn»»«-> ' 1'cnju sv, katoliško vero,« 21
Lažnive trditve se ovržejo.
Oglejmo si te trditve, da vidimo, kako so resnične! V tesni zvezi s pomlajeno stranko je ljubljanski škof; njegove korake odobrujejo nadškof goriški, škofa tržaški in krški. Z njo so odlični kanoniki in premnogi vzorni duhovniki. Njeni voditelji in navdušeni pristaši so oni odlični lajiki, ki so najbolj v katoliškem smislu govorili na zadnjem katoliškem shodu in ki so večinoma v akademični Marijini družbi. Pri vseh dosedanjih sestankih so izjavljali, da ostanejo zvesti svojim davno utrjenim katoliškim načelom, zvesti v mišljenju in življenju. Enako z njimi govore duhovniki in izobraženci med našimi obmejnimi Slovenci. In tem se nasprotniki drznejo očitati, »da so se izneverili vodilnim načelom stranke«, namreč stare S. L. S.!
Kdaj je liberalizem najbolj cvetel?
Toda »liberalizem, ki je bil potisnjen v kot, dviga zmagoslavno svojo glavo in na obzorju se kaže možnost kulturnega boja«! Kako drzna, neresnična trditev!
Dokler so naše javno življenje vodili g. deželni glavar in njegovi prijatelji, ter smo jih mi duhovniki vedno in popolnoma ubogali, je že divjal nevaren kulturni boj: liberalni časopisi so grdili sveto vero in vse njene resnice, so napadali in sramotili nas duhovnike, so se norčevali iz vernega ljudstva in njegovih pobožnosti. Njihovi listi so se med ljudstvom vedno bolj širili, marsikje je versko življenje pojemalo, duhovnike so bolj in bolj sovražili. Ali ni bil to pravi kulturni boj?
Kako j e z liberalizmom sedaj?
Kaj pa sedaj, ko smo se ločili od g. glavarja in njegovih pristašev? Čez noč se je položaj izpremenil: liberalni listi ne pišejo surovo in žaljivo, kakor poprej, spoštovanje do škofa in do duhovnikov napreduje, pri javnih shodih narodno - napredne stranke ne napadajo ne vere, ne duhovnikov, pač pa povdarjajo zvestobo svojim načelom. Krščanske dolžnosti so začeli izpolnjevati mnogi, ki so jih poprej radi surovosti pod glavarjevim vplivom stoječih listov opuščali. Raste pa sovraštvo do stranke g. deželnega glavarja. —
Dr. šusteršičeva stranka poživlja ljudstvo,
naj brani sv. vero — proti škofu.
Tak je položaj: kje je torej na obzorju kulturni boj? In kljub temu jasnemu položaju se drzne nasprotna stranka pozivati »katoliško ljudstvo, da skupno branimo — sveto katoliško vero»! Grozen poziv: ljudstvo naj brani sveto vero zoper škofa in njemu vdane duhovnike in lajike!
Dr. šusteršičeva stranka nas dolži veleiz-daje.
Druga ideja je majniška deklaracija, po kateri zahtevamo združitev Slovanov na jugu, Slovencev, Hrvatov in Srbov v eno državno skupino v mejah avstro-ogrske monarhije in pod žezlom naše habsburške hiše. Na shodu 8. aprila so to idejo povdarjali. Tudi o tej nekoliko besedi.
Tej ideji je vdihnila življenjsko moč skupna izjava, ki jo je podpisal naš škof
in razne naše stranke. Od takrat je pre šinila ves slovenski rod po Kranjskem in v obmejnih deželah, Besedilo, kakor so ga podpisali škof in z njira možje raznih strank, besedilo jasno in odločno patrio-tično, je temelj in vodilo vsem drugim izjavam,
G, deželni glavar je omahoval; majni-ško izjavo je sicer podpisal, toda ne rad, ampak prisiljen; vedel je namreč, da je drugače nemogoč. Njegovi so pa zopei deklaracijo naravnost govorili ter jo z besedo in s peresom sumničili. O, kako per-fidno piše v tej zadevi »Resnica«! Kar piše ta list in kar je govoril g. glavar na shodu o potrebi te deklaracije, o želji po zmagi entente, o jugoslovanskih ubežnikih' iz domovine, se nas Slovencev kar nič ne tiče, tudi ne katoliških Hrvatov, ampak le neke nam nepozxiane izdajalske peSčice srbofilov. Na shodu 8. aprila so pa ravno to okolnost, ki se zraven patriotičnih manifestacij kar izgubi in nas prav nič ne zadeva, izredno široko obravnavali, da bi človek mislil, da smo mi vsi veleizdajalci. Tako se pravi položaj postavi v popolno napačno svetlobo.
Dr. šusteršičev shod obdolži S. L, S, ir škofa izdajstva sv. vare.
Višja cerkvena oblast. Na shodu torej 8. aprila so pomlajeno S. L. S. in vse njene voditelje obdolžili, da so izdali sveto vero in so pozivali vse slovensko ljudstvo v boi zoper to nevarnost. Vse te grozne obdolžitve zadevajo tudi ljubljanskega škofa, ki stoji v prvih vrstah S. L, S. Na shodu so torej zoper škofa klicali ljudstvo v boj in sklenili ta boj organizirati. In v tem dejanju trdijo, da so katoliški možje, da branija katoliško vero.
Kdo je katoličan?
Kaj pa ljubljanski škof? Ali je on katoliško vero pogazil? Katekizem pravi, da katoličan je tisti, ki je po svojem škofu združen z Rimom, Ali je torej katoKški mož, ki je zoper škofa, ki škofa grdi in zoper njega hujska, akoravno dela tako le pritajeno in škofa ne imenuje? Papež Benedikt XV. pravi, da ni s cerkvijo, kdor ni s škofom.
»LJdanost« cerkveni oblasti.
Toda ne, tudi o višji cerkveni oblasti govori zadnja resolucija in sicer tako-le: »Višji cerkveni oblasti izrekamo svojo uda-nost in pokorščino v vseh verskih zadevaW,' V političnih stvareh pa si varujemo po cerkvenih in državnih postavah nam zajamčeno svobodo .., prosimo Vsegamogoč-nega, da bo prej ali slej raztrgal umetno zaveso, ki nas brez naše krivnje loči v nekaterih necerkvenih vprašanjih od našega duhovnega nadpastirja.«
»Duhovnega nadpastirja« ne bom jaz branil. Mislim, da je zadnji stavek zanj jako razžaljiv in da sedanje gibanje na Slovenskem ni čisto politično, ampak zasega pregloboko v versko življenje in vse cerkveno razmerje po škofiji, Vsaj to priznajo zborovalci sami, ker govore, da liberalizem zopet dviga glavo, da se na obzorju prikazuje kulturni boj. Ali bi bil tak pojem zgolj političen? Ali bi ne bil posebno cer-
kveno verski? In ko zborovale! očitajo škofu, da podpira liberalizem in pospešuje kulturni boj, mu obenem izrekajo udanost in pokorščino: Kako grdo hinavstvo!
»Katoliška zveza«, ki dela zoper katoliškega škofa.
Tretji korak: utrjevanje r a z d o r a. Da se razdor še poveča in za stalno utrdi: zato se bo osnovala: Katoliška slovenska zveza, izdajal nov dnevnik in zborovalci so resolucije podpisali, ter se po imenu v »Resnici« vsemu svetu naznanili. —
Res, načrt ni slab, Toda »Katoliška iveza« brez škofa, celo zoper škofa! Potem nov dnevnik! Z našim »Slovencem« smo popolnoma zadovoljni. Odkar se je izgubil g. Štefe in odkar se je s pomočjo škofovo osvobodil vpliva g. deželnega glavarja, piše konsekventno, odk-rito, vljudno, uglajeno in po katoliških načelih; v njem ni več surovosti, neotesanosti in zavijanj raznih neljubih dogodkov. Prijatelji gosp. deželnega glavarja mu očitajo, da nima cerkveno-verskih člankov. Meni se zdi, da se načela katoliška, katoliške resnice večkrat povdarjajo, in vidimo tudi, da sedaj prinaša lepe apologetične razgovore. Ali je prinašal več strogo verskih člankov pod prejšnjim močnim vplivom? Nov dnevnik ni potreben nam, pač na voditeljem nam nasprotnim, da svoj začeti razdor po-več-;- utrdijo in zbližanje onemogočijo.
Dspodarska polita ■■: Mažarov.
Ogri ne stremijo za tem, da bi vso državo gospodarsko okrepili, ne, temveč njih cilj je: našo državno polovico kolikor mogoče oslabiti, ogrsko deželo pa osamosvojiti. In res se je zgodilo, kar hočejo Ogri: mi gospodarsko nazadujemo, Ogri pa bogate. Pred vojsko so nam Ogri dajali petino vsega žita, kar ga rabimo v Avstriji, to je 23 milijonov stotov. Med vojsko 1. 1916. so nam bili voljni dati še borih 800 tisoč stotov! Na pritisk naše vlade so potem obljubili, da bodo preskrbeli sami vso krušno moko armadi. Toda zato so pa žitu nastavili na Ogrskem veliko večje maksimalne cene in 66 odstotkov tega žita mora plačati Avstrija, ostalo pa Ogrska. Tako so Ogri naredili izborno kupčijo. Obogateli so vsi graščaki, med prvimi je Tisza in njegovi.
Uvoz avstrijskih tovarniških izdelkov 10 Ogri kolikor mogoče otežkočili. Na drugi strani pa silijo, da se na Ogrskem s skupno državno pomočjo zida tovarna za 'ovamo, ki bodo po vojski delale samo za Pßrsko. Poleg tega mora za ogrske vojne ^delke Avstrija orispevati 66 odstotkov, Ogrska pa 34 odktotkov. Koliko denarja Sfe zopet tem polom iz Avstrije na Ogrsko! —
, Nadalje je znala Ogrska od Avstrije [Militi, da od vseh tovarniških surovin, ki № dobimo od drugod, dobi Ogrska 34 od-»totkov, Avstrija pa 66 odstotkov. Ker
imajo na Ogrskem desetkrat manj tovaren kot pri nas, imajo ogrske tovarne skoro preveč dela, naše tovarne pa stoje ali pa takorekoč životarijo.
Končno je na Ogrskem vir silnega bogastva skrivno kupčevanje. Na Avstrijskem so nižje cene za marsikatera živila, kot na Ogrskem, Zato Ogri na skrivnem kupujejo po Avstriji razno blago, • potem ga pa za mnogo višje cene milostno prodajajo nam nazaj.
Vojska je ogrsko gospodarstvo silno okrenila. Ogrski se še nič ne mudi za konec vojske! Če bodo pa Ogri imeli dosti v žepu, bedo pa tudi v drugih rečeh lahko rekli močno besedo. Pri romunskih mirovnih pogajanjih so pokazali, da hočejo na Balkanu odslej največ oni odločati in si tam zagotoviti f"di mažarske šole, mažar-sko trgovino, mažar=ke banke itd.; s svojim ravnanjem na Hrvaškem hočeio Jugoslovane popolnoma gosppdarsko in narodno podjarmiti; s carinsko mejo med Avstrijo in Ogrsko in med drugimi državami, pa hočejo Avstrijo z ozirom na poljske pridelke popolnoma navezati nase. Pa v Avstriji kljub temu še niso izpregledali!
Izjava »Jugoslovanskega kluba« in »Češkega svaza«.
Predsedstvi »Jugoslovanski klub« in »Češki svaz« sta izdali izjavo, iz katere povzemamo sledeče:
Ker je grof Czernin podpiral aneksij-sko politiko nemškega cesarstva ter sam ustvaril novo netivo na vzhodu z aneksi-jami in drugimi na~icnimi ukrepi, ker se je frivolno igral s pojmom narodne samoodločbe in je s samovoljnimi premem-bami dokumentov s pomočjo n. in kr. poslanika pl. Wiesnerja omajal vero v poštenost avstrijske diplomacije, se je vedo-ma odstranil z edino mogoče poti, ki bi čimprej mogla silno trpečim narodom monarhije prinesti mir. S svojim govorom, v katerem je Nemce in Madžare hujskal proti sodržavljanom, je zopet podaljšal vojsko za nedogleden čas. Diplomatična samostojnost je s Czerninovo pomočjo doživela drugi Kraljevi gradeč, žal ž njo tudi mir, ki avstrijska-ogrska demokracija tako hrepeni po njem.
Naša delegacija bo kakor doslej tudi poslej zasledovala demokratično mirovno politiko z namenom, izvojevati avstro-ogr-skim narodom takojšen mir, po katerem naj se obenem ustvari tudi med njimi trajni mir.
Do novega zunanjega ministra n i -mamo zaupanja z ozirom na njegovo preteklost ter z ozirom na dejstvo, da se je njegovo imenovanje izvršilo pod vplivom Madžarov. Tudi on bo, kakor grof Czernin, namesto samostojne taktike, ki bi odgovarjala gorečim mirovnim željam vseh avstrijskih-ogrskih narodov, vodil politiko pod vplivom od zunaj, ki brani tuje interese ter zasleduje enostranske narodne cilje»
V Avstriji se je zopet vaga presukala.
Kdo ne bi preklinjal dualizma? Koma^ smo se Slovani iznebili enega zmaja v Čer-ninovi podobi, imamo na vratu že drugega v mažarski koži. Prej nas je tlačil Černin i svojo vsenemško politiko, zdaj nam žuga Burian z vsemažarsko politiko, ki gre. seveda vedno vzporedno z nemško politiko. Vaga se je samo presukala z Dunaja v Budimpešto!
Za Černinom so razumljivo jokali samo Nemci. Kako ne? Saj je bil njih naj-zvestejši služabnik. To ga je tudi zapeljalo, da se ni ravnal po tistih edino pravih mirovnih načelih, ki jih zastopa naš vladar; in ravno radi prevelikega prijateljstva z vsenemci je tako nesrečno udrihal po Slovanih. Moral je oditi.
Imenovanja novega zunanjega ministra se je izvršilo drugače, kot je navada. Navadno so se pred imenovanjem novega zunanjega ministra posvetovali vladar, avstrijski ter ogrski ministrski predsednik. Pri zadnjem imenovanju sta pa vladar in Tisza vse opravila kar sama. Burian, 1« je Tiszov največji pristaš, takorekoč njegova igrača, je postal zunanji minister, ne da bi ministrska predsednika o tem kaj vedela. Zloglasni Tisza, ki je začetkom vojne strahoval s pomočjo Stürgkha in Bu-riana vso Avstrijo, je tako zopet na konju. Spet bo imel zagrizen Mažar v naši državi prvo besedo. In v tako važnem času, ko gre za svetovni mir in se odloča usoda cele Avstrije! Kakor rečeno, nam je nerazumljivo, zakaj so tako nenadoma naslonili vso zunanjo politiko ravno na —■ Mažare! Čas bo vse razjasnili
Oba ministrska predsednika sta bila ob nenadnem imenovanju Buriana za zunanjega ministra silno razočarana in ne-voljna. Ogrski ministrski predsednik We-kerle je radi tega celo odstopil z vsemi ministri. Wekerle je tudi glavni Tiszov in Burianov nasprotnik, posebno glede volilne reforme. Wekerle hoče, naj se po želji cesarjevi volilna pravica kolikor mogoče razširi, posploši; Tisza, najzagrize-nejši plemenitaški absolutist, pa zahteva, naj ostane volilna pravica pred vsem gra-ščakom, zato naj bo kolikor mogoče omejena na ogrske izobražence, preprosto ijudstvo in nemažarski narodi naj samo služijo. Ker je bilo od zgoraj dano zaupanje Tiszu in Burianu, je Wekerle rajši odstopil. S tem je v nevarnosti sploh ogrska volilna reforma. Delavstvo prireja radi tega velike demonstracije.
Naš Seidler je radi Buriana sicer ne-voljen, a ker mu je menda več za ministrski stolček, kot pa za načelno in dosledno politiko, je nevoljo rajši požrl in ostal na stolčku.
Novi zunanji minister se lahko ponaša, da se vse stranke razen Tiszovih pristašev nanj kregajo, še preden je odprl usta. Ga predobro poznajo že od prej. Nekateri ugovarjajo: »Cesar mu zaupa. Dobro pozna že od prej razmere v naši zunanji politiki.« Kako mu cesar zaupa, se vidi iz tega, da ga je že eez en mesec po nastopu, svojega vladarstva odslovil! In če Burian že takrat ni bil kos zunanji politiki, kako ji ba sedaj kos, ko je ta politika stokrat težja
Čehi in Jugoslovani so mu že naprej iztekli nezaupnico.
Za Besarabijo se prepirajo
Romuni in Ukrajinci. Dežela šteje okrog dva in pol milijona prebivalcev. Ena četrtina je Ukrajincev, drugi so po večini Romuni, Največ posestva in moči imajo graščaki, kmet ima toliko, da ravno ne umre od lakote. Ob zadnji ruski revoluciji 60 giaščaki zgubili veliko posestev kmetom v dobro. A sedaj hočejo dobiti graščaki nazaj nekdanja posestva in oblast. Zato so podpirali, da so deloma Avstrijci, deloma pa Romuni zasedli vso deželo. Ker sta se ti dve državi izkazali graščakom naklonjeni, žele priti pod Avstrijo ali pa pod Romunijo. In res je prejšnji teden Romunija proglasila združitev Besarabije z Romunijo, vendar tako, da obdrži Besara-bija lastno upravo. Avstrija ni ugovarjala. Pač pa je Ukrajina poslala slovesen ugovor na vse zvezne države, rekoč, da s'e je izvršila ta priklopitev nasilno, ker niso upoštevali želja tistih narodov, ki niso zadovoljni s to priklopitvijo. Naj se izvede ljudsko glasovanje in naj potem izločijo tiste kraje, ki z Romunijo niso zadovoljni. Podobnih ugovorov bo pri sedanji srednjeevropski politiki še veliko!
Na Angleškem
so sprejeli splošno vojaško dolžnost do 55. leta. Irci se ustavljajo. Skušajo jih pridobiti z obljubami, da jim bodo dali lastno upravo, Lojd Žorž je rekel: »Ircev ne bomo samo silili k vojaškin bremenom, ampak jim bomo tudi zagotovili načelo sa-modločbe narodov, za katero se Anglija bori na vseh bojiščih. « Z novo postavo upajo nabrati zopet en milijon vojakov. Vsa ententa od Angleške pa do Amerike je na delu najsilnejšega oboroževanja. Vse sloje od preprostih delavcev pa do najvišjih uradnikov je obšla neka mrzlična besnost, da se hočejo vojskovati do končne zioage! Kdo je tega kriv?
Svetovna vojska.
Dne 21. t. m. je pretekel en mesec, kar so pričeli Nemci ofenzivo na zahodu. Nemci so poizkušali napredovati v treh smereh: proti Kaleju, Amienu in proti Parizu. Od začetka so po najljutejših bitkah napredovali zelo hitro, sedaj pa gre zelo počasi, ker se jirn Angleži, Francozi in Amerikanci ljuto ustavljajo. Angleži so na Flanderskeni izgubili doslej skoraj dve tretjini svoje bojne črte, Nemci stoje kakih 40 km pred Kalejcm, ki leži ob morju, Pariz obstreljujejo Nemci ponoči in podnevi. Angleški zakladni minister Bonar Law je rekel: »Kritični čas, katerega doživljamo, bo končan maja ali junija. Ta vojna bo trajala najmanj še osem mesecev.« Na laškem bojišču se več ali manj živahno bojujejo. Zdi se, da neugodno apri-lovo vreme zavlačuje ofenzivo. Na tirolskih gorah pri Asiagu leži še debel sneg, ki se mora še stajati, preden je misliti na večja podjetja. Turki so vzeli mesto Batuni 4i
v Kavkazu, odkoder so pregnali Ruse, ki so se kljub pogodbi v Brestu Litovskem še vedno tam držali. Nemško brodovje je udrlo v Helsingfors na Finskem. Tam so se vršili pocestni boji.
Mir v nepregledni daljavi...
Bitka na Francoskem se z vedno večjo besnostjo nadaljuje. V naši državi se ministri menjajo, prihajajo novi možje, katerih imena nam jamčijo, da bo državni voz vozil po stari poti. Vse na svetu se spreminja, le pri nas ostane vse pri starem. Naši vodilni državniki še niso prišli tako daleč, da bi razumeli tok časa ter šli za njim. Niso si še na jasnem, da ne more biti govora o miru, dokler si lastne hiše ne uredimo. Le v notranjem trdna stavba more biti v kras in zgled celi okolici. In Avstrija bo močna le, če bo v njej prostora za vse narode z enakimi pravicami in enakimi dolžnostmi.	* - • \
Mir sklenjen
v Brestu Litovskem, sloneč na uspehih meča, kaže že svoje prve sadove. V vseh državah, s katerimi smo ga sklenili, vre. Pričakovali smo prijateljstva, a doživeli razočaranje, a veliko po naši lastni krivdi. V Ukrajini vlada veliko razburjenje, ker si je Romunija z našim tihim pritrjevanjem prilastila del Besarabije, katere prebivalstvo je jako mešano. Mirovna pogajanja z Romunija so se prekinila vsled nesoglasja med Avstrijo in Ogrsko, med našo državo in Nemčijo, med Turčijo in Bolgarijo. Vsaka izmed teh držav, si skuša kolikor mogoče več dobrin zase izvojevati. Nemčija ne želi močnih balkanskih držav, ki bi se slejkoprej osvobodile vsakega tujega jarma, njej so povšeč le majhne države, ki bi se na njo gospodarsko, politično in kulturno naslonile. V prvi vrsti bi bila naša država poklicana za vodnico na Balkanu, seveda ne bomo tega dosegli s svojo sedanjo politiko, katere ost je vedno obrnjena proti Slovanom, ki tvorijo večino balkanskih prebivalcev. Nesoglasje je največje med Turčijo in Bolgarijo. Ker dobi Bolgarija Dobrudžo, zahteva Turčija vsled strahu pred močnim sosedom del bolgarskega ozemlja od Odrina do morja. Čim dalj traja vojna, tem večji so zapletljaji; glavni vzrok leži v pohlepnosti in gospodoželjnosti držav,- Medtem ko hrepenijo po čim več ozemlju, se bližajo gospodarskemu poginu, ki slejkoprej zagospodari v Evropi. Mesto da bi iskali potov do sporazumnega miru, čakamo le na uspehe, ki nam jih prinese meč, ki je še vedno rodil novo sovraštvo.
Sporazumni, pravični mir je edina rešitev iz te morije, ki pomeni končno našo smrt!
DROBNE POLITIČNE VESTI,
Shod S. L, S. se je vršil dne 21. t, m, v Dol. Logatcu. Govoril je državni poslanec Jože Gostinčar.
»Tudi Slovenci in Hrvatje so junaki, in nihče ne dvomi nad njihovim patriotizmom,« tako j<; rekel ministrski predsednik Čehu Staneku, ki se je šel pritožit radi Černinovega govora. Sedaj samo še »Resnica« in štajerski Nemci dvomijo nad našim patriotizmom,
Besnost. Štajerski Nemci groze Slovencem s pobijanjem, ker bi radi preprečili slovenske shode.
Shod proti dr, šusteršičevim sumni-čenjem se je vršil to nedeljo v Trstu.
Nemški strah. Nemci so vsi nervozni radi Jugoslavije. Po Koroškem in štajerskem prirejajo shode, rotijo ministrskega predsednika Seidlerja, da naj nam jugoslovanskim veleizdajaleem vendar že enkrat na prste stopi, sicer je konec Avstrije, ali bolje rečeno nemške nadvlade. Pri tem proglašajo načelo, da ie narod več kot država, seveda mislijo na nemški narod, Ko bi pa mi tako rekli o svojem narodu, bi nas neumorni cenzor zaplenil in sicer — proti svoji navadi: opravičeno.
Dalmatinski poslanci so imeli dne 13 t. m. v Zadru sestanek, na katerem so sc izjavili solidarne z delom Jugoslovanskega kluba glede majniške deklaracije, potem so protestirali, ker deželni zbor že 6 let ni bil sklican in da je bilo razpuščenih toliko občinskih svetov, dalje so najostreje obsodili preganjanje dalmatinskih Slovanov, potem so zahtevali takojšno gospodarsko in finančno pomoč umirajoči Dalmaciji ter so sklenili v ta namen poslati depu-tacijo k cesarju. Končno so zahtevali strogo kontrolo nad aprovizacijskimi odbori.
21- kočevskih nemških občin se je izjavilo proti deklaraciji.
Rešitev jugoslovanskega vprašanja. Vlada je menda izdelala neke načrte, da reši jugoslovansko vprašanje. Nekateri govore, da nam hočejo dati združeno Slovenijo, torej odpravo deželnih mej, drugi pa trdijo, da vlada ne gre preko deželnih mej, temveč daje narodnim skupinam neko vrsto samouprave. Naši Nemci pa o kaki rešitvi jugoslovanskega vprašanja sploh nečejo ničesar slišati, temveč hočejo še dalje ponemčevati slovensko zemljo in našim ljudem kruh odjedati.
Za begunce. Poslanca dr. Korošec in dr. Pogačnik sta šla k ministrskemu predsedniku, da naj preskrbi beguncem domačih vojakov za obdelovanje polja. Dalje sta se pritožila radi čudnega razdeljevanja begunske podpore. Dr, Seidler je obljubili da bo posredoval in povedal, da leži načrt, kako naj se razdeli podpora sedmih milijonov kron med begunce, na tržaškem na-mestništvu.
Za Černinom vse nemško časopisje pretaka krokodilove solze,
O Černinovem odstopu pišejo angleški listi; Černinov odstop dokazuje, da želi Avstrija mir, a da ji brani Nemčija skle-niti mir.
Precejšen del Poljske bi Nemci radi priklopih Nemčiji, tako zahteva, oruskft
gosposka zbornica. Na ta način bi prišlo morda od enega do dveh milijonov Poljakov pod prusko pikelhavbo.
Nemčija si je priklopila toliko poljske zemlje, da je dobila v roke veljko poljskih premogovnikov.
Baltiške dežele, ki so jih Nemci iztrgali Rusom, bi se rade združile z Nemčijo, Tako zahtevajo baltiški deželni sveti, ki so nemški, dasiravno je Nemcev samo 3 odstotke v teh deželah. Nemški cesar je ponudbo sprejel,
Trocki, sedanji ruski »vladar«, se pogaja z aritanto, da naj bi ta mu preosno-vaia armado.
»Zmagati moramo in bomo zmagali. Nobenega drugega konca ne more imeti ta vojska.« Tako je nedavno govoril ameri-kanski državni tajnik./ No, potem bo pa vojska še zelo dolga.
Čez nemškega cesarja je zabavljal urednik Sokol na nekem shodu v Pragi. Shod je bil zato takoj razpuščen!
Wilson, amerikanski predsednik, duša vse antantine politike, pride začetkom maja v Evropo.
Proii rabi strupenih plinov v vojski je nastopil Rdeči križ v Švici ter predlagal vojujočirn se državam tozadevne predloge. ■ Osrednje sile so predlog odklonile.
Avstrijski državni zbor se snicle dne 30. aprila.
DOMAČE NOVICE.
Po zlati poroki — pogreb. Oče in mati slovenskega pisatelja in župnika č. g- Fr. Fin-žgarja sta obhajala 17. t. m. zlato poreko, oče v 88. letu svoje starosti, mati v 87. Dne 22. t. m. pa se je mati po .'.elo kratki bolezni. preselila v večnost. Vsej družini naše iskreno sožatje.
' Romarski sliod v Nemški Loki pri Kočevju se bo vršil letos v nedeljo, dne 5. maja. Ker je za spovedovanje preskrbljeno, bodo romarji lahko prejeli tudi sv. zakramente. Sveta maša bo po novem času ob 6. uri zjutraj s slovensko pridigo in ob 10. uri z nemško pridigo.
Izročitev častnega roga gorskemu strelskemu polku št. 2. Dne 17, ♦. m. sta ljubljanski župan in podžupan izročila na italijanski fronti se nahajajočemu slovenskemu gorskemu strelskemu polku št. 2 (prejšnji sedemindvajseti) častni rog kot darilo ljubljanskega mesta.
Strelk. V Ladstatterjevi tovarni za slamnika v Domžalah šo dne 11. t. m. delavke začele štrajkati zaradi prenizke plačo.
Sukanec je prispel v Ljubljano in se je razposlal tudi že na deželo. Vitel (spula) stane IC vin. in ima 50 metrov. Kupiti ga je mogoče le prot.i izkaznici.
Nikelnaste novce po 10 vin. bodo c. kr. blagajne sprejemale tudi še po 30. aprilu, dokler ne bo preklicano.
Zalepke so odpravljene raenkrat in tudi dopionic bo eno tretjino manj v prometu. Menda hoče vlada s tem prodati več lövinar-skib znamk in tako profitirati. Na drugi strani Pa milijone proč meče.
Ali je to prav? S Štajerskega man pišejo: Pred kratkim je k našemu županu prišlo poročilo pd c. in kr. glavarstva, da mora vsak posestnik županu naznaniti, koliko ima krav m koliko ima vsaka krava mleka na dan. In res smo vsi naznanili. Čez par tednov pa že dobimo listek, da moramo dati vsak dan 1 liter rnleka. Pogledam listek, bil je nemško pisan. Ce hočete mleko imeti, pišite nam slovensko.
Mnogo nesreč se še vedno pripeti na "■oriškem vsled neprevidnosti z granatami, ki teže še vsepovsod. Otrokom je najljubša igrača granata.
Tatvine so zelo množe na postaji Zalog, 'чег tatovi stikajo po železniških vagonih. 1 red kratkim je straža dva ustrelila — enega v"iaka in enega ujetnika.
Bika ukradel, V Gozdu pri Kranjski gori je posestniku Robiču nekdo ukradel iz hleva bika ter ga ob železniški progi zaklal.
Smrtna uesreča. ČrnovojniSki delavec Ignacij Strah je na postaji Zagorje hotel skočiti na odhajajoči vlak. Pri tem pa je padel, in sicer p.id vlak, ki ga je povozil. Lil je na mestu mrtev.
Umrl je v Šmartnu pri Kamniku daleč naokoli znani krojaški mojster Mihael Erzin. 13:1 je občinski odbornik in zvest pristaš Slov. ljudske stranke. Počivaj v miru!.
Umrl je daleč znani črevljarski mojster Luka Bogataj iz Jarn pri Otaležu na Primorskem \ starosti 75 let. črevljarsko ^brt je izvrševal nad 60 let. Bil je mož poštenjak in katoliškega mišljenja, večleten naročnik »Domoljuba«. Edini sin se bojuje na Laškem.
Umrla je v Veliki vasi na Dolenjskem 181etna Anica Baje.
Utonil je v tržiški Bistrici 41etni Rudolf Kralj iz Tržiča. Mati je šla od doma iskat živil, oče je na vojski.
1325 K za naše invalide je prinesla ganljiva pridiga, ki jo je imel na velikonočni ponedeljek v Gradcu prečastiti g dr. Al. Nastran. Takoj po pridigi se je v cerkvi pri darovanju nabralo skoraj 900 kron; nato pa je bilo tudi po mestu med našimi rojaki pravo »vstajenje krščanske ljubezni«, v kratkem se je nabralo še čez 400 K. Odbor se vsem darovalcem in nabiralkam iskreno zahvaljuje in izraža svoje trdno upanje, da bodo ta lep zgled naših rojakov v Gradcu posnemali vsepovsod in da se bo tako »vstajenje krščanske ljubezni« kmalu •slavfto po vseh slovenskih župnijah! — Županstvo obč,ne Šmartno pri Litiji je nabralo za slovenske vojne invalide vsoto 106 K. Za ta velikodušni dar se »Slovenski odbor za vojne invalide v Ljubljani« vsem darovalcem in go3podu županu najtopleje zahvaljuje. — Nadalje so še darovali: Okrajna sodnija v Pod-gradu, Istra, za invalide iz Primorske, 199 K; za oslepele slovenske vojake mariborski bo-goslovci kot vezilo za god mil. g. ravnatelju Rud. Janežiču, 70 K; ravnatelj Rud. Janežič 10 K.
Velika izguba. 2070 kron je izgubil Janez Avrelijo, črevljar, najemnik v Št. Jurju, p. Radeče, ko je vstopal v četrtek prod polnočjo v Ljubljani na dunajski vlak. Kdor je našel ali izmaknil, je lepo prošen, revežu, ki zdaj nima drugega kot 8 otrok, vrniti vsoto, odtegnivši primerno nagrado. Lahko pošlje tudi na županstvo Polšnik.
RAZNE VESTI.
Prepoved materinega jezika. V Vitkovi-cah na Moravskem je nemški inžener Helferih prepovedal rudarskim delavcem med seboj govoriti v materinem češkem jeziku.
Tudi po vojski bodo še centrale, karte in razni neprijetni paragrafi v gospodarskem oziru. Kajti generalni komisar prehodnega gospodarstva Riedl izjavlja, da popolna svoboda gospodarskega življenja tudi po vojski še ne bo mogoča.
Veleizdajalci na Dunaju. Na Dunaju skrbi policija za številne hišne preiskave pri mladih ljudeh in študentih ter jih zapira za par dni.
Velikanska eksplozija v Budimpešti.
Eksplozija je nastala v električni delavnici. 30 centov težka stena je zletela skozi streho, neka rnašina je priletela z višine 15 m na cestni tlak, po 150 kg težki kosi so leteli naokrog, nastal je tudi požar. Človeških žrtev ni bilo.
Lakota je tudi na Nizozemskem, kjer ,so bili zadnje čase hudi izgredi zavoljo pomanjkanja.
Tudi umreti bo drago. Na budimpeštan-skem pokopališču so grobove tako podražili, da bo marsikdo moral posojilo najeti, da bo mogel umreti. Bo treba tudi za umiranje vpeljati karte.
Obvezna gasilna dolžnost. Ogrska vlada je odredila, da mora vsak moški, ki jo dosegel 17. leto, pristopiti požarni brambi.
Poljedelske zbornice nameravajo upe-ljati na Ogrskem. Imele bi namen pospeševati in braniti poljedelski stan.
Vojni plen, ki oo ga dobtle osrednje sile tekom zadnjih šestih mesecev, znaša čez pol
milijona ujetnikov, 72-46 topov, čez 20.000 strojnih pušk. in mnogo drugega inaterijala.
Ruske armade, ki se je valila začetkom vojske kot težak valjar čez Galicijo, ni vet. Demobilizacija je že popolnoma izvedena.
Izborno gospodarstva. Na Dunaju so dobili v zadnjem času z Ogrskega 10 vagonov — gnile špinače.
^ - , v	, f .
Betonske ladje bodo začeli graditi v Ameriki.
Po mažarsko. V neki mažarski šoli na Hrvatskem visi v šoli namesto razpela mažarski grb, turški polumesec in nemški meč.
Prevoz amerikanskih vojakov na zahod-< no boj.šče se vrši v zadnjih tednih petkrat hitreje kot v prejšnjih mesecih. Vendar v tem letu no bodo mogli prepeljati več vojakov kot kakega pol milijona. Amerikanci se bahajo, da so pripravljeni tudi še 20 let se bojevati, če bo treba.
Nered v Patiogradu. Kakor pišejo ruski listi, je bilo v Petrogradu v zadnjih treh mesecih oplenjenih po sodrgi 442.000 stanovanj in čez 2.6.0U0 trgovin. Vrednost vsega oplenjenega blaga so ceni na 22 milijonov rubljev.
Dnlmat.nskl otroci na. Hrvatskem. Hrvatska je sprejela zelo veliko dalmatinskih otrok na prehrano.
»Največji ovražnik mladine je kino,« je zaklical voditelj mladinskega urada pri ministrstvu za soc.alno skrbstvo, princ Lichten stein. Pri nas pa je deželni odbor ravno v ta namen dal Štefetu gledališče v najem. In v tem, Stefetovem kinu so se igrale že take »mladinske« stvari, in sicer v navzočnosti samih otrok, da so se odrastli zgražali. In danes tisti ljudje, ki to podpirajo, poživljajo slovensko ljudstvo, naj branijo sv. katoliško vero. Gospodje, pometajte tam, kjer je treba!
Dopisi.
Iz Smlednika. Izobraževalno društvo »Kviäku« v Smledniku izborno služi svojemu nainenu: širiti izobrazbo. Letos je že priredilo krasno igro »Sv. Julija«; na belo nedeljo pa v proslavo Krekovega spomina »Tri sestre«, in »Urška s Poljan»-. Vse so uspele naravnost izvrstno. Naša sicer velika društvena dvorana je pri vsaki prireditvi premajhna. Dohodke darujemo v dobrodelne namene. Da pa društvo tako dobro upeva, gre hvala neumorni delavnosti i. g. predsednika in gdč. Zalki Ke-rinovi. Le tako naprej I — Naše zavedno žen-stvo se je navdušeno in polnoštevilno podpisalo za Jugoslovansko deklaracijo.
Iz Kranjske gore: Dne 1. in 7. aprila nam je tukajšnje si. kat. izobr. društvo preskrbelo dvoje ljubkih zabavnih večerov. Povabili so nas k uprizoritvi ganljive Pibrovčeve ljudske igre »Pred vaškim znamenjem« in ljubke A. Čadeževe veseloigre »Pri gospodi«. Uprizoritev obeh iger se je že prvi večer tako vrlo izvajala, da so jima poslušalci, katerih je bilo natlačeno polno v veliki dvorani hotela »Balkan«, z največjim zanimanjem sledili in svojo zado-voljnost pokazali s prav prisrčnim aplavdi-ranjem. Tudi drugi večer sta se igri kar najboljše obnesli in privabili zopet natlačeno polno dvorano gledalcev. — Da, v Kranjski gori, kjer паз je skrb za življenje že silno potrla in so nam bridke prevare sedanjih dni vzele časa, veselja in tistega nekdanjega smisla za društveno delo in društvene prireditve, najodkri-tosrčneje pozdravljamo gorečo prizadevanje našo vrle mladine, ki nas še vsa prepojena idealov težko gleda potrte in nam zato skuša pripraviti primernega, ljudskega razvedrila.
Iz St. Vida pri Bruiu. Letos smo obhajali tukaj v Št. Vidu velikonočne praznike jako žalostnih src, ker so se od nas poslavljali naš iskreno ljubljeni, pref. gospod dekan Jan. Nep, Vidmar. Bili so pri nas kot begunec od julija 1. 1915. Toda ne kot begunec, marveč kot očetovsko mili in skrbni dušni pastir, tidani nam iz celega srca. Bili so nam vedno zvest in ne-ustražljiv zaščitnik, ter -dober prijatelj v žalostnih dneh sedanjega časa. Bridka žalost
«daj opuaja naša aren, ker jih ni več v naši sredi. Veliko veselje so imeli do olepšave naše prijazne cerkve. Pod njihovim vodstvom se je napravila krasna obhajilna miza ter še innogc drugih reči. Odšli sie! V prijazno solnčno Go-? riško, pa Vas spremljajo naše misli in molitve. Bog Vas ohrani še mnogo letf
Z Gorenjskega. 4. maja leta 1818. je bil rojen na Dovjem na Gorenjskem Janez Bren-ce. Naj »Domoljub« posveti temu duhovnu nekoliko vrstic. Starši njegovi so ga poslali v šole v Ljubljano, kjer je tudi dovršil bogoslovje. Kaplanoval je v Bohinju. Še v poznejših letih se'je rad spominjal dobrih in vrlih Bohinjcev. Od tam je prinesel žaklje starih »cvancgarc«. Bil je jako priljubljen. To priča, kako radi so imeli gospoda, ker so ga še po-гпеје obiskovali. Enako so ga radi imeli v Komendi, ker je nekaj «asa kaplanoval. Služboval je potem v Podkraju dalj časa. Kako je bil priljubljen tu, pričajo mnogi obiski, ker so ga ljudje hodili obiskovat, potem ho je bil prestavljen na Unc. Pa ne samo obiskovat so ga hodili, temveč so prinesli toliko raznih ži-ril, da so tudi ubogi bili deležni teh darov. Na Uncu jc bil oče ubogim revežem. Njegovi tovariši so ga svarili, da naj ne razda preveč. Nekega dne pride revež s strganimi črevlji in z milo prošnjo, da bi rad črevljev. Gospod mu da dobre črevije, seveda, da jih je revež potem prodal. Bil je otrok otrokom. V nedeljah po večernicah je povabil otroke, da so šli na sprehod in potem jih je obdaroval. Pri tem je bil ves srečen. Bil je dober pastir svojim ov-iicam. Veliko veseljo je imel do sadjereje. Napravil je malo drevesnico in tam je z otroci delal in jih poučeval. V njegovem času so napravili novo šolo. Bil je vnet Slovenec. Pisal je rad v »Novico« in »Danico«, kar pa ni- bilo nekaterim gospodom všeč. Bil je «vest prijatelj svojim tovarišem, kateri so ga pogosto hodili obiskavat. Ob njegovi SOletnici so prinesli prijatelji pesmico. Naslov se je glasil: Abraham potuje na Unc. Podpisanih je 24 duhovnih in svetnih prijateljev. Preselil se |e v boljšo domovino 25. aprila 1870.
Selca. Tukajšnje izobraževalno društvo je priredilo 1. t. m. svojemu prvemu častnemu članu pokojnemu dr. Jan. Ev. Kreku malo Blavnosti, ki jo razmeroma prav lepo uspela. — Oder je dičila slika velikega moža, ki je bila obdana z zelenjem in trobojnicami. Otvo-ril je slavnest s kratkim pozdravom predsednik društva g. žup. Jan. Kepec. Ko je mešani tbor odpel pozdravne pesem, je slsdil slavnostni govor. Govornik nam je na kratko orisal velikopotezno organizatorično delo pokojnikovo; pekazal veliki pomen organizacije, kar danes uvidevamo bolj kot kdaj, in poudarjal pred vsem nesebično ljubezen do naroda, ki je vodila dr. Kreka pri vsem njegovem. delu. — Sledili sta deklamaciji Gregorčičevih pesmi: »Velikonočna« in »Domovini«, med kateri je vpletel mešani zbor dve slavno-sti primerni pesmi: »Nazaj v planinski raj«-in »Naša zvezda«. Petje je vodil društveni predsednik g. župnik Jan. Kepec. — Potem so uprizorili dr. Joža Ix>vrenčičevo »Vstajenje«, ki so ga morali ponoviti, tako je ugajalo. — Končala se je siavnost z igro »Sv. Cita«. — Dvorana je bila čisto nabito polna kljub slabemu vremenu. Okrajni glavar pa je pokazal, da se nas boji. Poslal nam je trd Jerman, v katerem nas z očetovsko skrbjo opozarja, da društvo ni politično in torej ne sme niti govor niti živa slika »Vstajenje« vsebovati ničesar, kar bi proslavljalo Krekovo politično delovanje. Pač nepotreben strah, za katerim tiči nezaupanje glavarjevo do nas in kakršno no more roditi drugega kot naše nezaupanje do glavarja.
Z Mirno. V soboto, 13. aprila, smo tukaj pokopali mladenko Angelo Dim. podomače Jermoslevo z Brezovšče. Številni venci in obilna udeležba pri pogrebu priča, da je bila rajnica sploSno priljubljena. Njenim staršem In bratom iskreno sožalje, njej pa: Na svidenje nad zvezdami)
Iz seje načeSstva S. L. S.
V seji načelstva S. L. S., ki se je vršila 16. t, m., se je v celoti odobrilo besedilo pravilnika S. L. S, — Pravilnik se. natisne in razpošlje zaupnikom, da na njegovi podlagi izvedejo organizacijo stranke po posameznih občinah, oziroma župnijah. — Daljši razgovor je bil o stališču stranke glede »Narodnega sveta« in o strankinih shodih;
Glede zasebnega sestanka dr. Šuster-šičevih pristašev dne 8. aprila in glede njegovih resolucij izjavlja načelstvo S. L. S, soglasno:
1.	Obžaluje, da se je s temi sklepi namenoma hotel poglobiti razkol v naših vrstah;
2.	odreka pravico, govoriti v imenu slovenskega katoliškega ljudstva bivšim poslancem S. L, S., ki jih je shod zaupnikov dne 27. deecmbra 1. 1. soglasno pozval, naj odlože svoje mandate in so jim njih volilci na mnogih shodih izrekli svoje nezaupanje;
3.	odreka pravico v imenu slovenskega katoliškega ljudstva izražati nezaupanje Jugoslovanskemu klubu, kateremu je svoje zaupanje na najsijajnejši način izrazil ves slovenski narod na mnogoštevilnih veličastnih shodih in s sto- in stetisoči podpisov;
4.	izjavlja, da S. L. S. stoji slej ko prej na stališču jugoslovanske deklaracije, kakor so jo podali poslanci Jugoslovanskega kluba dne 30. maa 1917 v državnem zboru in kakor so jo soglasno odobrili in podpisali z ljubljanskim knezoškofom na čelu zastopniki vseh slovenskih političnih strank, ter zato ogorčeno odklanja vsako sumničenje in podtikovanje, naj pride oct koderkoli, najbolj pa, če prihaja od strani, ki v tuji službi ob vsaki priliki in nepri-liki s svojim herostratskim rov an jem iz-podkopava resno skupno delo za uresničenje deklaracije;
5.	zavrača skrajno žaljive in docela neosnovane napade na versko - politično delovanje našega škofa, za katerim stoji ves katoliški slovenski narod kakor en mož.
Gospodarske stvari.
g Splošna rekvizicije, C. kr. kores-pondenčni urad poroča: Preskrba s kruhom in moko je vsled okoliščine, da so množine, ki so jih dobili potom nakupa v notranjosti države, močno padle in so tudi rumunske zaloge skoro izčrpane, je postala tako težavna, da je bilo do dohoda dovozov iz Ukrajine, s kateremi moremo računati šele koncem maja, treba izdati odredbe, ki bodo omogočile, da se množine žita, ki so potrebne za splošno preskrbo, pokrijejo z domačo produkcijo. V državnem zakoniku je izšla odredba celokupnega ministrstva, ki pooblašča vlado, da rekvirira za preskrbo prebivalstva neobhodno potrebno množino žita in moke pri poljedelcih tudi iz zalog, ki so jim bile po doslej veljavnih predpisih puščene. Mer bodo vsled te odredbe vzete zaloge, ki so bile določene za lastno potrebo, je uinev-
no, da se poljedelce z višjimi prevzemni mi cenami deloma odškoduje. Pšenico ii rž bodo plačevali po 15 kron za 100 kj dražje kot doslej, ječmen po 13 kron in koruzo po 12 kron dražje. Moka se vsled tega ne bo podražila.
¥ • *
Navodilo za pripravo mazila za čevije.
Na prošnjo od neke strani prinašamo štiri recepte za napravo mazila za čevlje. Jo š« nekaj drugih receptov, ki so pa zaradi pomanjkanja materijala nemogoči.
I.	Pri slabem ognju se raztopi 9 gramov kolofonije, 3.5 dkg voska, 4.5 dkg loja, temu se doda 5.25 dkg lanenega firneža in nazadnje -se med mešanjem doda 3.5 dkg kostnega črnila (Beinschwarz). S to mastjo se namažejo črevlji proti moči tudi na podplatih.
II.	Glicerinom svetlo mazilo (Wichs). 100 delov v prah stolčenega kostnega oglja (oglja iz kosti), 50 delov glicerina, 5 delov olja, 10 delov jesiha. To se zelo dobro zmeša in fino zriblje.
III.	10.5 dkg dobre lugaste soli (Pottasche) ' raztopljene v 3 maselcih vode in kuhajoči se
raztoplini pridodaj v zelo majhnih koščkih 21 dkg rumenega voska. To pusti vreti in izhlapelo vodo nadomeščaj s prilivanjem tako dolgo, da se vosek raztopi. Tej ruztopljini vroči najnatančneje primešaj 1120 dkg čistega kostnega črnila, potem dodaj 280 dkg angleške žveplene .kisline in 14 dkg solne kisline in med tem vedno mešaj, čez nekaj ur vednega meSanja dodaj 5(10 dkg ribje masti in 560 dkg sirupa. To mazilo za čevlje je svetlo in pojiol-noma črno ter za usnje neškodljivo.
IV.	Tekoče mazilo. 50 delov asfalta, 50 delov petroleja, 6 delov ianenega firneža, 14 delov ribje masti in 13 delov špirita.
Cena za les. Cene za lis so se v zadnjem času nekoliko ustalile, kajv. poročila z Dunaja pravijo, da so avstrijske velike lesne trgovine sklenilo sledeče cene za les, ki so v veljavt za kubični meter do preklica: Hlodi, mehek les, 80 do 120 K, trdi les 98 do 140 K, za ostale vrste lesa ni bilo določenih nobenih con, ker je bilo blaga veliko premalo, povpraševanje, 'zlasti po mehkih deskah, pa ogromno.
Oprostiev podkovnih kovačev. Vsled pomanjkanja podkovnih kovačev po deželi so dobila okrajna glavarstva nalog, da prošnje za oprostitev podkovnih kovačev, tudi takih, ki so na bojiščih, blagohotno rešujejo.
Uradni šlmel. V neki občini — pa ne na Kranjskem — se je pri zadnji rekviziciji sEazaJ tale končni račun: 130 kg krompirja ä 16 v . . . . 19 50 K
7 kg pšenice ä 40 v . . . . 280 K 323 kg r«	& 40 V .... 129 20 K
660 kg ovsa ä 86 v . . . . 234-- K
Skupaj .	385-50 K
Stroški:
22 dni ä 80 K................840 — K
20 dni ä 10 K . . . : . . .	200-- K
11 ekspresnih pisem..........6 80 K
kuverto ........	0-88 K
Skupaj .	1047-48 K
če odštejemo	385-50 K'
ostane „dobička" 661-98 K
Fa je gotovo tudi na Kranjskem več takih slučajev.
Novo doloihe pri tehta&Jn klavne živine.
Vojno ministrstvo je gledo tehtanja oddane klavne živine izdalo naredbo, ki določa: Dosedaj se je tehtala oddana klavna živina v kraju', kjer jo bfla oddana, pri čemer se Je odbilo 5 odstotkov od žive teže. V bodoče se bo pa morala tehtati tam, kjer se bo prevzemala, pri čemer bo odbiti samo 3 odstotke Mve teže. Živina za vojaške namene se bo morala tehtati v navzočnosti га to določenega Častnika ali uradnika. Za oddajne oziroma prevzemne kraje se smatrajo kraji, ki so oddaljeni od kraja, kjer se živina naklada, do 15 kilome; trov. V bodoče se bo torej morala klavna živina tehtati Mmn v tistih krajih, katere bo do ločila okraina politična oblast.
Zdravstvo.
SIFIUS.
(Dalje.)
IV. Kako dalujejo sUiini bakcili v telesu.
Ta zgodba je pa dolga. Zakaj sifilni bak-cili rujejo v telesu po več let, večkrat celo desetletja. Komaj izginejo na enem kraju, pa. se spet pokažejo na drugem udu v drugi obliki. Tako romajo semintja, dokler ni telo popolnoma okuženo in razdejano. Splošno delimo potek te bolezni v tri stopnje, v prvo, drugo in tretjo stopnjo.
1. Prva stapiija
sifilitične bolezni so začne in konča samo na enem kraju telesa, in sicer tam, kjer so bak-cill prišli v telo. Kc je namreč bakcjl enkrat v telesu, zaenkrat ne sili več naprej, temveč se skuša kolikor mogoče ustaliti in utrditi kar na prvem mestu, kjer se je zmuznil skozi kožo. Največkrat so tista mesta spolni udi ali oči aH usta ali sploh obraz; morejo pa biti tudi kje drugje na ostalem telesu. Nekako čez štiri tedne se pokaže prvi učinek delovanja sifilnih bakcilov. Na mestu, kjer so vdrli v telo, se naredi pod kožo kakor grah ali leča debela, okrogla ali podolgasta bula, kakršna je bila pač rana, okrogla ali podolgasta. Bula nič ne boli in se čuti med prsti, kakor bi bit v koži košček hrustanca. Zdravniki jo imenujejo začetno sklerozo ali trdi šanker (rak). Ta začetna bula ali skleroza je prva posledica beja med sifilnimi bakcili in med telesom. Bakcili izsesavajo in dražijo s svojimi strupi meso, meso pa se brani na ta način, da začne rasti, da bi prerastlo in zajelo bakcile; tudi prihajajo na pomoč belokrvna telesca, ki so najhujši sovražniki in požeruhi bakcilov. Ker na enem in istem mestu raste тезо in je natlačenih polno belih krvnih telesc ter zaeno vedno več sifilnih bakcilov, je posledica vsega teg;a bula, ki je začetkom cela, pozneje pa se najrajši predre, posebno če jo drgne obleka ali kaj drugega. Potem teče iz bule silno nalezljiv gnoj. Začetna bula največkrat zopet izgine, nekako v 2 do 6 mesecih, le v redkih slučajih ostane, oziroma se ponovi. Toda s tem bolezen še ni končana.
Ko so se namreč bakcili v začetni buli nekoliko ustalili in namnožili, polagoma zapu-ste svojo prvo bivališče in potujejo naprej, naprej po bližnji okolici. Njihova pot so tako-zvane limfne žile. — Tu je treba nekoliko pojasnila! Kri, ki prihaja od srca po žilah odvodnicah, prinaša mesu hrano s tem, da iz prav majhnih odvodniških žilic pronica krvni sok in obliva meso, da more meso iz soka srkati hrano in se rediti. Kar je krvi in krvnega soka ostalo v žilah, gre nazaj k srcu po venah ali žilah dovodnicah. Oni krvni sok pa, ki je stopil iz žilic v meso, se imenuje limfa, pa se o zbira v posebnih žilah, ki smo jih imenovali limfne žile. Vse te žile se končno steko v eno samo veliko limfno žilo, ta pa oddaja svojo limfo blizu srca veliki veni ali žili do vodnici. V mesu pa vzame krvni sok marsikaj s seboj, kar bi krvi škodovalo, na primer razne bakcile. Da take škodljive snovi ne pridejo v kri, so pa v limfnih žilah posebne naprave, ki jih imenujemo limfne žleze ali limfne čistilke, oziroma precejalko. To so pletene ali gobaste mreže, kakor grablje pred mlinskim kolesom, bi kar ni za kri, mora ostati onkraj grabelj. Poleg tega sedi na teh mrežah, podobno žabam, polno belih krvnih telesc, ki brž pograbijo in umore prihajajoče bakcile, seveda če ni bakcilov preveč in če ta krvna telesca po bakcilovem strupu niso osamljena. Kaj ne, kako čudovita je božja modrost tudi v majhnih rečeh t
Kakor smo torej 2e omenili, romajo sifilni bakcili iz začetne bule po limfnih žilah dalje » notranjost telesa. Najprej pridejo do prvih limfnih žlez ali precejalk. Tu zaenkrat ne morejo naprej, zato obstanejo in so množe ter Jnnože, v kolikor jih ne pomore krvna telesca. Ker je v žlezi vedno več bakcilov, žleze odebele do velikosti fižola ali celo lešnika. Co je bila »ačetna bula na spolnih udih, oteko najprej «leze pod kožo, tako da postanejo vidne prostemu očesu; če pa se je začela sifilis z bulo
na ustih, oteko najprej žlezovke na spodnji čeljusti. Čez nekaj tednov se pa nabere v žlezah, ki najprej oteko in drže nazaj pogubne sifilne bakcile, toliko bakcilov in krvna telesca kot branltelji tako oslabe, da bakcili predero svoj prvi jez in gredo dalje po limfnih žilah, dokler zopet ne pridejo do novih žlez. Tudi te oteko in slednjič omagajo. Tako polagoma oteko vse limfne žleze, bakcili prodirajo od žleze do žleze, dokler končno po več tednih ne pridejo do prave krvi. Tedaj se začne druga stopnja v sifilni bolezni, v kateri okužijo bakcili vse telo. Zdravnik1 pravijo: lokalna (krajevna) bolezen se je razvila v konstitucionelno (splošno) bolezen.
2. stopnja
v sifilni bolezni nastopi, ko pridejo in se ustalijo bakcili v krvi. S krvjo se potem razvijejo po vseh delih telesa. Tako zastrupijo za let,a in leta vse telo, toda najrajši se drže v onih silno drobnih žilicah, ki so razpredene v zunanji koži in v notranjih sluznicah. Tu najbolj kažejo svojo moč in tu se najbolj očitno javljajo znaki njihove prisotnosti.
Potem, ko so prišli sifilni bakcili v kri, nekaj časa mirujejo, navadno Sest do sedem tednov. Treba jim je počitka in nove okrepitve v boju Zoper kri. Bolniku se zdi, kakor da je popolnoma ozdravel. Ali ko bolnik najmanj pričakuje, pa začno z napadom Pri nekako tretjini bolnikov obstoji prvi napad v mrzlici, ki sicer hi velika, a jo spremlja hudo trganje po kosteh v glavi, pod komolcem, pod kolenom, v rebrih in često celo po ličili. Bolniku se «H, kot bi mu nekdo vrtal po kosteh, je ves iz sebe, ne more spati, v kratkem postane bled in suh ter nesposoben za delo.
Za prvim napadom, s katerim pp. bakcili zlasti krepkim ljudem prizanese, sledi drugi napad, ki je zaeno glavni znak druge stopnje v sifilni bolezni. To so raznovrstni izpuščaji po koži in sluznicah, katere zdravniki naziv-Ijejo z eno besedo: sifilidl. Zadnji vzrok teh izpuščajev so siiilni bakcili, katerih se največ nabere v kožnih malih žilicah, odkoder ne morejo zlepa naprej. Tu je glavno bojišče med bakcili in krvnimi telesci. Vse je na enem kupu, zato se žilice raztegnejo, kri stopa z bakcili vred tudi iz žilic — posledica tega so izpuščaji v koži in sluznicah. Da so izpuščaji od krvi, dokazuje tudi to, da so izpuščaji enakomerno razdeljeni na obeh straneh telesa prav tako, kakor so žilico na obeh straneh enako razpredene. Bazne vrste izpuščajev se vrste ena za drugo ali pa nastopajo tudi istočasno, na vsakem delu telesa druga vrata. Čez nekaj časa izginejo, pa se zopet pokažejo. To se ponavlja po več let, posebno če se bolnik nič ne zdravi.
Najprej se izp" 'o takozvane pego ali fleki. Okroglaste so, največje kakor desetvi-narskl novec, in rdečč kožo po životu, rokah in nogah, obrazu pa prizanašajo. Najdalj čez dva mesca zopet izginejo, a se rade ponove. Na vratu, zlasti pri ženskah, so rade spremene v bele pege ki dalj časa ostanejo. To je levko-derma.
Druga vrsta izpuščajev so sifilitične bradavice. Trde so, rjavo-rdeče, ki se kakor leča ali celo kakor lešniki dvigajo iz kože. Tudi po obrazu so nasejane, zlasti na čelu tik pod lasmi, kjer jih nazivljamo: venerina krona. Na spolnih delih in pod pazduho se te bradavice zaradi drgnjenja in vednega potu rade predro, tako da teče iz njih grda, silno smrdeča, a še bolj nalezljiva tekočina. Zdravniki so jim dali ime široki lcondiloml. Tudi sifilitične bradavice izginejo po dolgem času. a puste za seboj rdečkasto rjave brazgotine.
Se bolj opasna je tretja vrsta sifilitičnih izpuščajev, to so sifilni mozolji. Ti mozolji so kakor majhni gnojni mehurčki, ki se sčasoma posuše v »krasto«. Če krasto odtrgamo, se nam odpre z gnojem in bakcili obd.ina rana, ki se le nerada zaceli v vidno rjavkasto brazgotino.
Na kratko torej lahko rečemo, da v drugi sifilni stopnji napadajo kožo najprej sifilitične pege, potem že hujše bradavico, a končno nnj-hujši mozolji.
Kakor z zunanjo kožo, podobno se godi pri sifilitičnih bolnikih tudi z notranjo kožo, s sluznicami v ustih, v grlu, v sapniku, v čre-
vesih. Tudi tu se vrste pege, bradavice in me zolji, ki se pa navadno sprevržejo v dolgotrajne rane. Sluznica postane rjavordeča. Ota-čejo tudi bezgavke. V jabolku, kjer nastaja glas, povzroče sifilitični izpuščaji in rane traj* no hripavost, in težko govorjenje. V drevesih se narede vsled sifilnih bakcilov najrajši rane, ki delajo bolečine in po ozdravljenju zaradi brazgotin izože črevo tako, da hrana rada za« staja.
Poleg izpuščajev in gnojnih ran v koži iu sluznicah trpe sifilitični bolniki v drugi stopinji še druge neprijetnosti: mnogo jih izgubi v kratkem vse lase na glavi in drugih deliti telesa, tudi trepalnice in obrvi izpadejo. Drugim se razdrobc in izpadejo nohti na nogah in rokah. Tretji silno trpe na trganju v ušesih ali na vnetju v očeL,. Za neštete so to prave vice za — greh, vice, ki trajajo često dv« leti ali pa še dalj.
Mati.
Mrak je temni že objel krajino, v grobni pokoj vso zavil ravnino, grobni mir objel je kočo belo, spanec v koči mater osamelo.
Težek sen mi sanja stara mati. »O Ivine, sinko moj ti zlati, sinko moj ti zlati, pridi 'z boja, da te mati zopet vidi.«
Vidi mati svojega otroka: v prsih rana mu zija globoka, a iz rane kri mu rdeča teče.,. Tiho Ivan materi šepeče:
»Daleč, kjer stoje gore Karpati, " v grob so deli vašega Iväna; težko, težko mi po vas je mati, da ne morem v grobu tihem spati.«
Preden v jutru zlati zor napoči,-prebudi iz sna se mati v koči; plače mati v jilm bolečini, plače po Ivdnu, svojem sini.
Stara mati kočico ostavi, daleč se od nje na pot napravi, Ide po neznanem, širnem sveti: enkrat mora še Iväna zreti I
Daleč, daleč ruska je dežela, mati stara, siva že in vela. Trudno leze čez ravan peščeno, noge težke, težje srce njeno.
Mesce tri mi starka je hodila, vroče potoma Boga molila. A po mescih treh prišla v Rusijo, kjer junaki v tihih grobib spijo.
Grob pri grobu se na polju vzdiga, križ pri križu se nad grobi dviga. »Oh pokaži, Bog, mi v tejj-Ie sili, kje počiva Ivan, sinko mili!«
H grobu se za grobom starka klanja, kliče dete svoje brez nehanja: »Ivan, Ivan, ti otrok moj zlati, odgovori, jaz sem, tvoja mati K;
Tiho po grobeh junaci spijo, jadni mamki ne odgovorijo. Starka smrtno zapusti planjavo, dalje v rusko zemljo gre krvavo
Pa z bojišča hodi na bojišče, po grobovih tam otroka išče, in kjerkoli grob neznan sameva, svojega Ivdna kliče reva:
»Ivan, Ivan, ti otrok moj zlati! Odgovori, jaz sem, tvoja mati!« Brez števila grobov obhodila, a nobena prava ni gomila.
Sredi gore, nizek in samoten skriva se pod hrastom grob tihoten. Trudna pod drevo na grob poklekne, v tihi grob bolestno starka jekne:
»Ivan, Ivan, ti otrok moj zlati, odgovori, jaz sem tvoja mati!« Glavo skloni, sluša. hrepeneče. Čuj, iz groba votel glas šepeče:
tTežko, težko mi po vas je, mati, da ne morem v tihem grobu spati!« Vikne starka, da se v hrib razlega, da po dolu glas odmeva z bret .,
Grebe mati zemljo raz gomilo, koplje jamo v grob še z zadnjo silo. — Ko je v tretje luna posijala, do sinu je mati izkopala.
Dolgo, dolgo mu v obličje gleda in poljubi ga na ustna bleda,
gorko ga poljubi ter omahne---
Smrt poljub svoj v njeno lice dahne.
M. D. in M. C,
Služit je šla..,
iiolu šerpa, "ki jo je ugledala v cerkvi... Šivalni stroj, ki ga je slišala na vasi... pevkin glas, ki se je razlegal s kora... pogovor mestno napravljen.h deklet na praznik popoldne jo je zmotil. Pa odkod ta zapeljiva šerpa, odkod (n mlada dekleta?... V.mestu so služile, jz mesta t<o ob praznikih prihajale. Ha j ta r-ske hčere so bile in sila. jih je gnala po svetu. Pa so ji pravile osem-najstletni Ilanci o lepem mestnem življenju,
0	lahkih službah .in prijetnih zabavah. Pač tudi kako neprijetnost so nehote razodelo, večina grenkosti, ki objema ljudi v mestu, so p» zamolčale. In tedaj je leglo Hanci v dno duše. Sicer je že oil jeseni, ko so ji odnesli mater na farno pokopališče, ni več veselilo biti pod očetovo streho. Grozno pusto in dolgčas se ji jo zdelo. Odkar pa je slišala one pogovore, ji nI bilo več obstanka. Mislila je in sanjala, prosila in moledovala pri svojem varilni — zakaj oče in bratje in sestre so bili razkropljeni po daljni Ameriki — dokler ni slednjič dobila dovoljenja, pa tudi pisma za službo iz mestu. *
* * *
Pa jc potrkal» Hanca zgodaj zjutraj pri Mntičkovih. Itoza, ki je svoj čas tudi služila v mestu, naj jo spremi v službo. Kmalu sta bili pripravljeni na pot. Hezina mati — saj njena počiva na pokopališču pri fari, je pokrivala Ilanco in pokropila z blagoslovljeno vodo, rekoč: »Zu mater moli, pa bo vse dobro,« a Hanca je že slutila, da ne bo dobro. Šo je zgovorno naročala pozdrave za znanke in prijateljico, a ko ste pričeli odhajati, tedaj se jo
1	žalostjo ozrla na očetne vrtove in njive in travnike. In'zdelo se ji je, da ji kličejo: »Nikar ne hodil Saj ti ni treba; saj nisi iz bajte! Tvoji predivki so živeli ob nas veselo ure, kakršne bo tudi zate prihranjene.« In sredi drevja se je belila očetna hiša in tudi hiša, se ji zdi, da ji kliče: »Ostani mi zvesta vsaj ti! Ali ni dosti, da se potikajo drugi brez doma po svetu, ko je vendar prostora v meni za vse?« In tik za
52
hišo je stala farna cerkev, pa tudi ta, se zdi Hanci, da ji kliče: »Ostani, ne hodil Svet je sicer velik in lep, pa tudi brez srca in ljubezni.« Tudi na pokopališčo se je ozrla in zopet so ji dozdeva, da sliši iz temne jame očitajoč materin gla«, ki ji pravi: »Torej tudi ti. Tako ga ne bo, ki bi mislil in molil zame.« Se tu in tam se je Hanca ozrla na poti do pošt-*, pa od vseh strani je odmeval isti resni, svareči plas. 2e se je kesala svoje poti, že jo je peklo v dno duše, rada bi popravila, ko bi se le dalo brez govorjenja... Pa kar je, je. Poštni voz se je zazibal in z njim se je odpeljala Hanca.
Služba se je pričela. Pa oh! Koliko razočaranja Delavnik: doma od jutra do večera, tukaj pa še v pozno noč.
Zjutraj moram prva vstati, ko še drugi vsi leže in zvečer ne smem zaspati, dokier vsi ne pozaspe.
Delo: doma tako različno, sedaj v kuhinji, sedaj v hlevu, sedaj na njivi, pa zopet na polju, senožeti, v vrtu. Vsak čas, vsako vreme prinese drugačno opravilo in vse delo jo uspešno, jilodonosno, povsod lahko pokažeš, kaj delaš... Tu pa dan za dnem isto: r.banje, snaženje, pometanje, čakanje s karto na jest-vine in komaj nehaš, žo moraš znova pričeti. Zares ni praznika, ni nedelje, temni hodniki, strme stopnjice, oblaki prahu, valovi smradu, ni petja, ni rož.
Družba: doma ti doni iz vsakega, obraza smeh in pozdrav, povsod živahna odkritost in in ljubka šaljivost. . Tu pa zadirčni in zapovedujoči glas gospodujočih, nihče ne vpraša: si zdrava, si bolna, eno samo besedo poznajo: služba, delaj!
Znati moram vse olike kakor jih zahteva čas, moram delati razlike, kakor višjih poje glas. Zdrava moram biti vedno, tudi, če me vse boli. Oblačit' se vedno čedno, skorej kot. gosposka hči.
Zaslužek: morda malo več denarja kot doma, pa kaj ko moram dati toliko za obleko, za čevlje...
• * *
Oh da, razočaranja, razočaranja tudi v takih stvareh, o katerih bi vnm tudi Hanca v vsej svoji bridkosti ne hotela pripovedovati. Mislila je, da je mesto polno veselja in soinca, pa spoznala je, da je polno žalosti in hridkih prevar. In mesto da bi se razvijala na očetovem domu kot skrbna, bodoča samostojna gospodinja. je jokala in hirala kot revno službeno dekle...
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
LludsHa posojilnica
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 4,/4°/o brez kakega odbitka.
Me ure eil Muiraj üo [popit
Glef Inserat!
Iz spomina na dr. Kreka.
(V »Dom in Svetu« napisal Ivan Dolenec.)
Odlomki.
(Konec.)
Foerster definira v »Jugendlehre« nekje pojem izobraženosti kot zmožnost, ločiti glavno od stranskega. Dr. Krek se je zavedal temeljev, na katerih mora stati knstjanovo življenje oo Gospodovih besedah. Prva in poglavitna zapoved: Ljubi Boga! Tej enaka: Ljubi bližnjega kakor samega sebe! V praktičnem izvrševanju teli zapovedi pa je hodil po deloma neizvoženm potih, ki mu jih je kazal njegov izredni um. Ljubezen do bližnjega ga je nagibala h kraljevi darežljivosti, ki jo je pa smatral samo za nebistven ali vsaj lažji del svojih dolžnosti do bližnjega. Vršenje te dolžnosti mu je bilo po moji sodbi razmeroma lahko. Saj je vedel prav tako kot Horac, čigar dela so mu ležala v ljubljanskem župnišču na nočni omarici, da je življenje prekratko, da bi navezoval človek svoje srce na zaklade. »Ko amrjem, rajši hočem, da imam 5 goldinarjev dolga kot 5 goldinarjev denarja,« se je šalil sam s svojim dostikrat praznim žepom. On je žrtvoval bližnjemu veliko več kakor »gnar«, kot je nekoč to besedo izrekel zamčljivo v ne vem kakem narečju. Položil je na oltar bratoljubja mirno uživanje življenja, Skozi njegova redno odprta vrata so prihajali tisoči — ne stotine! — in s svojimi željami ga motili pri obedu, tudi klicali iz spanja. »Jaz sem kot muren, ki pred njegovo luknjo vedno kdo stoji in beza: Muren, muren, pridi ven!« In doktor je šel, pa naj je deževalo ali medlo in smo drugi uživali udobnost doma m družbe, v najbolj oddaljene hribe, dostikrat
Pri tečaju na Sv. Joitu je nekoč stavil vprašanje: Kaj je politika? Pridružili smo se tistemu, ki jo je definira! kot skrb za javno blaginjo, torej izvrševanje ljubezni do bratov en gros. S tega stališča razumemo Krekov
E oklic: javno delovanje. Vedel je, da vrši lju-ezen do bližnjega temeljiteje, izdatneje takrat, ko preventivno zabranjuje revščino, krivico, greh s svojim delom kot organizitor iß politik, nego takrat, ko zdravi z zasebno miloščino rane, ki so dostikrat le simptom socialne bolezni.
Prevzet svojih moralnih dolžnosti je pa originalna glava tudi vedel, da obstoji vrednost konvencije, načina našega medsebojnega občevanja, v tem, da nas v življenju mnogokrat obvaruje, da ne grešimo proti bratovski ljubezni. To dolžnost pa je doktor vršil po svoje. Če je koga imel rad, je to dotični dobro vedel, pa naj ga je tudi pri obisku sprejel z besedami: »Tegale hudirja pa že dolgo ni bilo pri nas!« Če pa tvojega dejanja ni odo: braval, si tudi takoj vedel, pri čem si, in nisi živel v nikakih napačnih predstavah. Iskal je božjega kraljestva in njegove pravice, ob-teževal si pa ni svojega poklica z nikakimi postranostmi, bi niso bile primerne njegovi samorasli osebnosti. Lepo fe pisal o njem nekdo v »Novinah«, da mu ni bil nikdo enak in nikdo podoben.
Čutil je svojo odvisnost od Boga nekako neposredno; vedel je, da hodi po ravni poti do Njega le tisti, ki mirno posluša glas vesti; samo na solncu svobode uspeva duša in se obvaruje nravne pohabljenosti in hlapčevstva. Ne bom ga pozabil, ko mi je rekel s tisto preprostostjo, ki pride naravnost iz srca, brez najmanjšega patosa, kot bi odprl za hip vrata v kamrico srca, ki jo pokaže le rekdokdaj: »Prostost, to je nekaj, za kar bi rad dal svoio kri.« Osebno je bil on prost; tudi bi ne bilo tistemu, ki bi ga hotel Zasužnjiti, lahko, najt; na prebrisanem možu slabosti, za katero bi ga trajno privezal. Osvoboditi pa je hotel nas vse topega svobodomiselstva, kapitalizma, tuj-stva. Samo mož s tako iskreno notranjo potrebo po svobodi je mogel postati apostol osvobojenja Jugoslovanov.
...
Doktor je imel lastnost, ki redko krasi učenjaka, da je govoril z vnemo in zanimanjem o vsakem predmetu, ki ga je sprožil sopotnik. S pastirjem, drvarjem, delavcem, hote-
tirjein, naravoslovcem, beračem, z učiteljico, oskrbnico v pastirski koči — z vsakim je bil dober znanec v kratkih besedah, vsakemu je vzbujal zaupanje dostikrat nepoznani drug, ki je kazal za njegove razmere toliko zanimanja in umevanja. Ta privlačna sila Krekove osebnosti mu je odpirala srca rojakov, kazala njihove potrebe in ga storila nekronanega vladarja. Kdor je prišel kdaj ž njim v dotiko, je imel prostor v njegovem srcu in spominu, ki ju je zase rabil tako malo.
Posebno rad pa se je razgovarjal z vi-«okošolci, menda zalo, ker je videl, da so ti aajbolj potrebni koga, ki da njihovemu duhu hrane spričo lakote, ki jo zapusti visoka šola, kei je vedel, da ti najtežje najdejo svoje pravo razmerje do bratov in do Boga, oni velik? okvir, v katerem dobi vsak posameznik svoj ljubi delokrog in svojo srečo,
Izgubljeni sin.
Povest. Spisal Erik Friesen. Prevel ***.
(Dalje.J
Koli najpreje prekine molk: »Hvala vam, ia me sprejmete v svoji hiši, gospod Harrison, kljub vsemu, kar se je zgodilo.«
Stari Harrison jezno zamahne z roko. »Ne boste mi zamerili, gospod,« temno odvrne po kratkem odmoru, »nekdaj sem želel, vas še enkrat videti v življenju in vam zabrusiti v obraz: Ničvredni lopov! — in da si danes po osmih letih drznete stopiti pred moje obličje ter prositi za roko moje hčerke, to se mi zelo čudno zdi ter me napolnjuje s srdom. Le zaradi Magdalene vam ne pokažem vrat. Samo eno zahtevam od vas, proden se nadalje raz-govarjava: razložite mi na kratko, kaj vas je pred osmimi leti v Damasku privedlo do tega, da ste tako podlo ravnali!«
Lahna rdečica zalije Rolfovo čelo pri teh brezobzirnih besedah larega moža. Vendar se premaga. »Rad vam pojasnim vse. kar želite. Opravičeno zahtevate to, gospod Harrison,« reče.resno. Nato uapravi kratek odmor, da ss zbere, nakar nadaljuje nekoliko razburjeno: »Kmalu potem, ko sem pred kakimi enajstimi leti prišel v Damask, sem spoznal nekega sirskega trgovca, po imenu Abdallah, Ta me je vpeljal v neki opijski salon — v mojo nesrečo. Kakor vam je znano, učinkuje opij zelo škodljivo na človeka. Pod vplivom opija sem postal član neke skrivne zveze v Damasku, neke fanatične, strastno družbe, ki si daje sama sebi silno stroge postave, ki jih izpolnuje s kruto strogostjo. Tudi Sirec Abdallah je bil član te zveze kljub temu, da je nekaj let popreje s svoio hčerko prestopil h krščanski veri. Ta hčerka je pozneje postala moja žena.«
»Prosim, povejte kratko,« ga prekine Robert Harrison, ki se mu gubanči čelo. »Ona sirska deklica me bore malo zanima.«
Rolf sc- molče prikloni. Potem nadaljuje: »lakrat sem bil še srečen mož — srečen, saj seiji se zavedal, da me ljubi najplenienitejša, najkrasnejša deklica na svetu — ljubi vaša hčerka, gospod Harrisonl Vsa moja dušo. je hita polna Magdalenine podobe; s Fatimo, Abdallahovo hčerko sem občeval le prijateljsko, bita je v mojih očeh še otrok. Pri nekem zborovanju one skrivne mohamedanske zveze Da je bilo sklenjeno, da mora umreti neki član, ker se je pregrešil zoper zvezina pravila, — in mene je zadel žreb, da izvršim umor.«
»Veliki Bog,« zavpije prestrašeno Robert Harrison. »In kai ste storili?«
»Samo po sebi se razume, da bi ne bil "u j > izvršil umora,« odvrne Rolf resno.
vedel sem pa, da zapade moja giava, če idrečem zvezi pokorščino. Vedel sem, da je «oje življenje izgubljeno. Kav mi Abdallah
napravi čudno ponudbo.« Rolf je šel nekateri-krat globoko po sapo, preden počasi nadaljuje: »Abdallah je bil . hudo bolan in mu je bilo, kakor so rekli zdravniki, živeti le malo časa še. Zato mi je ponudil, da zamenja z menoj in se da prostovoljno zvezi na razpolago, da izvrši njen sklep, umoriti trgovca s čajem Assad Emirja. Hotel je tudi priložiti znatno vsoto denarja, če bi se zveza branila, sprejeti zameno. To vse pa le pod pogojem — pod pogojem, da se poročim z njegovo hčerko!«
»In vi ste sprejeli to sramotno zameno?«
Rolf nič ne trene z očmi, ko zaničljivo zre vanj stari mož. »Da, gospod Harrison, sprejel sem, ker sem vsled vživanja opija postal slabič — in nisem bil v stanu napraviti odločen q|flep in krepko ravnati. Popreje bi bii rajši umrl, kot pa da bi se poročil z drugo kakor s svojo Magdaleno. Sedaj pa, pod vplivom opija —«
»Kaj se je zgodilo z Abdallahom?« Robert Harrisonov glas zveni trdo, rezko.
»Gotovo se je tudi on branil umoriti Es sad Emirja, zato je pač zapadla tudi njegova glava. Gotovega pa nič ne vem. Pa precej po moji poroki je potoval v Palmyro, kjer se ie ravno mudil Essad Emir, in se odtod ni več povrnil. Popreje pa me je še odkupil od mohamedanske zveze s precej visoko vsoto — zaradi svojega otroka. Do denarja mu ni bilo. Dve leti pozneje je umrla Faiima ■— upam, da podrobnosti o tem ne zahtevate, gospod Harrison —«
Rolf napravi kratek odmor, potem pa na znamenje Harrisonovo mirneje nadaljuje: »Kmalu nato sem se podal na dolga potovanja. Ogibal sem se ljudi. Igral sem na orgije, h katerim me je vleklo že dečka, — to je bilo moje edino razvedrilo. Kmalu sem si pridobil neko spretnost na tem instrumentu. Ker me je neprestano vleklo v Newyork, kjer sta bivala dva človeka, ki sta mi bila edina draga na svetu: Magdalena in moj oče, sem se pred nekako enim letom izkrcal v Newyorku. Očeta nisem dobil več živega. Umrl je, in jaz mu nisem mogel zatisniti oči.l Vse moje premoženje je pred smrtjo naložil pri neki tukajšnji bank5, ker je še vedno upal, da se prej ali slej vrnem v Newyork. S.krvavečim srcem sem dvignil denar, skoraj en milijon dolarjev; s precejšnjim delom te vsote sem zgradil koncertno dvorano. Nikdar bi si ne bil upal, se zopet približati vaši hčeri; pa previdnost božja je hotela drugače. Gospod Harrisoir« — sedaj Rolf vstane in stopi tik pred starega moža — »Magdalena in jaz nisva nikdar nehala ljubiti drug drngRga. Prosim vas še enkrat po vseh pravilih za roko vaše najstarejše hčerke!«
Tudi Robert Harrison se je dvignil. Roke na hrbtu skleniene stopa stari mož z dolgimi koraki po sobi gori in doli. Še se obotavlja z odgovorom.
»Vi ste torei rešili svoje življenje na stroške drugega življenja?« nakrat zakliče z rezkim glasom Robert Harrison, se postavi tik pred Rolfa ter zre nani z modrimi, bliskajočimi se očmi. »Vaša preteklost je še klavernejša, kakor sem mislil. Pa kljub temu — moram vam priznati — me je včeraj močno pretreslo vaše igranje, so me ganile vaše besede. Sedaj vas vprašam odprto in pošteno: se-li smatrate zmotnega, mojo hčerko tako osrečiti, kakor zasluži?«
Pri. z&dnjih resnih, skorai slovesnih besedah starega moža postane Roll' mrtvaško Med. S_ele čez nekaj časa odgovori: »Gospod Harrison, ne_ verujem, da bo vaša hčerka z menoj tako srečna, kakor zaslui» — pa žrtev, ki io prinaša, ne b« zastonj. Morda reši eno dušo!... Ako me pa, gospod Harrisoi smatrate za popolnoma nevrednega vaše hčere, povejte odkrito! Dam vam svojo besedo, da ne bom nikdar več nadlegoval Magdalene, temveč bom zapustil Newyork.«
»O tem vprašanju ima odločiti samo moja hči,« odgovori stari mož. Nato odpre vrata ter pokliče Magdaleno.
»Pridi sem, moje deta!« pravi resno ter prime hčerko za roki. »Ta mož tukajle te vnovič hoče vzeti za ženo. Vprašam te, hčerka moja, si-li pripravljena, zapustiti starega
očeta, svoje sestre, svoj dom na ljubo možu, ki iina očividno na čelu pečat velike pregrehe? Na ljubo možu, ki ga morda obtežuje prokletstvo božje?«
»Ne, Magdalena!« zavpije Rolf vmes. »Ni» sem od Boga preklet. Toda tvoja usoda kof moje žene ne bo lahka. Premisli, preden privoliš!«
Resno se ozira Magdalena po Rolfu in ptf očetu in potem zopet po Rolfu. Potem reče slovesno:
»Da, Rolf, hočem postati tvoja Лепа!«
Dve leti sta minuli, odkar je Magdalena1 Harrison pri oltarju Rolf Durbanu prisegla ljubezen in zvestobo — »dokler vaju smrt ne loči ...«
Družabni prostori vile »Helios« v imenitnem devetem newyorškem okraju so sijajno razsvetljeni. Četrtek večer je, redni tedenski sprejemni dan gospoda in gospe Durban.
Množice ljudi valujejo skozi elegantno ic lagodno opremljene sobe. Iz daljave zveni ua lahno goclba: violina in klavir. V posebno rožnato opravljeni sobi stoji hišni gospodar, Rolf Durban, ter se naslanja na peč. Ravno pripoveduje neki dogodek gospodom in go-spem, ki ga obdajajo. Ne odlikuje se po izvirnosti, kar pripoveduje; pa Rolf zna pripovedovati tako spretno, da imajo poslušalci vtis, kakor bi se jim odkrival dogodek svetovnega pomena. Z njej lastno milino se giblje hišna gospodinja med svojimi gosti, postoji tu, da1 pove znanemu pisatelju par prijaznih besedi o njegovem najnovejšem delu, tam se vspodbu-jajoče nasmehlja kaki bojazljivi deklici iz preprostega ljudstva.
Magdalena je v teku dveh let svoiega za-' kona postala še lepša.
Ko stopa od sobe do sobe, ji ponovno splavajo oči k širokim steklenim vratom, ki se odpirajo novo došlim gostom. V hipu j» priigra smehljaj na ustnice. Hitro hiti Magdalena očetu nasproti. Robert Harrison se zadovoljno smehlja, ko ga vodi Magdalena skozi celo vrsto sob in med tem veselo kramlja. »Gleite, očka! Tamle zadaj pri oknu je prijazen, miren prostor. Od tam lahko slišite Rožo igrati na violino. Predstavila vam bom potem tudi dr. Mansfielda.«
»Dr. Mansfield? Kdo je to?«
»Stric je Rozine prijateljice, Nellv Kin-sley, mlad zdravnik, ki mnogo obeta. Vam ni Viola še ničesar o njem pripovedovala, oče?»
»O, že vem, odkod piha veter!« se smeje Robert Harrison. »Že prav, le pripelji mi sem mladega mazačal Sicer- nisem' mislil, da me bo. tako kmalu zapustila tudi druga -hčerka. Pa kaj se hoče, — to ie pač usoda staršev!.,. Pa, je-li stvar že zrela?«
»O kaj še. Nikari ne namigavajte! . .. Pa, sai ostanete pri meni ves teden, kajneda, očka?«
»Ne, Magda, nemogoče. Največ dva dni. Jakob Robinson, novi kupec moje pristave —• sicer krasen dečko — prihaja skoraj vsak teden k nam, da z Rozo igra četveroročno —-in se hoče z menoj nekaj Domeniti zaradi pese . .. Kaj svetuješ ti, dete?«
»Že dobro, ljubi oče — o tem pozneje ... Tako oče, sedaj smo na mestu. Vsedite se, oče! Takoj pripeljem Rozo.«
Ravnokar se je okoli mlade, visokorasle deklice spletel venec občudovalcev. Deklica je vsa belo oblečena, ima šopek rož za pasom, rožo ima tudi v temno plavih laseh, ki se raz-pleteni vsipljeio no vratu in hrbtu — prava vtelešena pomlad.
»Takoj pridem. MaAI« odvrne veselo se smehljaje na Magdin klic. »O, ste tukaj, ljubi očkal No, kai pravite k moji zunanjosti?«
Robert Harrison zadovoljno prikima ter oogladi z roko žareči lici svoje najmlajše hčerke. Potem se ozre na Magdaleno. Še vedno je ona njegova ljubljenka in je veselje njegove starosti, da se ie poroka njene hčerke tako dobro obnesla. Sedaj se dvigne tudi Viola izza klavirja ter pozdravi očeta.
»Kje pa je dr. Mansfield, Viola?« vprašuje oče živahno.	fDalje.l
<U
Cul blagovšečnosti se pojavi, ako vsled pre-Klajenja, prepiha ali vlažnosti boleče ude vtrerao s Feilerjevim bolečine tolažečim rastlinskim esenčnim - ffuidom z zn. »Eizalluid«. Premnogi zdravniki priporočajo pri bolečinah revmatičnega izbora lo dobrodejno masažo. Fellerjev »Elzalluid« ima med vsemi vteralnimi sredstvi najodličncjše mesto in ga s čim drugim ni moči nadomesiiti. Njegov dobro-dejni, bolečiue tolažeči učinek hvalijo skoro vsi, ki so ga rabili, v deloma vznešenih zahvalnih pismih in čez 1C0.0C0 takih prostovoljnih priznalnih pisem je na razpolago. Obenem jc pa tc mnogočislano domače zdravilo cenejše nego drugi preparati, ker hoče biti pravo ljudsko zdravilo. 12 steklenic slane franko samo 14 K 32 vin. in se naroče pri lekarnarju E. V. Feiler, Stubica, Elzalrg št. 16 (Hrvaško). Obenem tudi lahko naročimo Fellc-rjeve voljne odvajajoče rabarbarskt kroglice z zn. »Elzakroglice«, izborno želodčno zdravilo. 6 škatlic franko samo 7 K 37 vin. Teh obeh preizkušenih zdravil bi ne smelo manjkati v nobeni hiši. Priporočamo Elza-preparalc radi in iz prepričanja Zanesljivo sredstvo proti kurjim očesom je Fellerjev turistovski obliž z zn >>F.Iza« za 1 krono in 2 kroni. Izplača en sam poizkus.	(ea)
To m ono.
Čuden pljuvalnik. V palači lepe Imperije, znane rimske lepotice 16. stoletja so bile vse sobe tako sijajno opremljene s preprogami, slikami, vazami in drugimi dragocenimi predmeti ter s tako izbrano opravo, da je španski poslanec, ko je nekoč obiskal to damo, pljunil nekoč nekemu služabniku v obraz, ker ni odkril nikjer primernega prostora za to svojo potrebo.
Desničarji in levičarji. Japonci levo roko rabijo z isto spretnostjo kot desno.
Leseni topovi, Ko je pred leti divjal /ia Kitajskem znani upor boksarjev, so se le-ti proti sovražnikom posluževali lesenih topov. Švedski kralj Gustav Adolf je pa vlačil s seboj v bitke lopove iz — usnja.
Nelepa navada. Ko je beneška ljudo-vlada bila na višku svoje moči in sijaja, so nosile beneške dame malo kožuhovino krog vratu v ta namen, da so otresale bolbe, ki so se .silno rade zbirale v teh kožuhovinah.
Nepri tut meščani. V letu 1010. so med vsemi berlinskimi meščani našteli samo dve petini v Berlinu rojenih prebivalcev, tri petine i "'»nov je bilo rojenih drugod.
Doloo »vzdrži«. Dobro rejen pes vzdrži Stili do šest tednov brez hrane preden pogine.
Umrljivost. Mod vsemi deželami ima Norveška najmanj umrljivosti. Na vsakih sto ljudi Jih umre na leto 1.4 odst., med tem ko jih umre na Francoskem 20.11 odst.
Najvišla železnica na svetu je ccntrnlna železnica južnoamoTikanske ljudovlado ltoli-vije. Ta železnica teče 4880 metrov visoko nrd morjem. Pomislimo, da nnš Triglav meri 28G5 metrov.
Velika mentn. V Evropi je 1P8 mest, ki Imajo mul 100.000 prebivalcev. In sicer jih je v Avstro-Ogrskl le 0, med toin ko jih naštejemo na Nemškem 50.
Afrlknnrkl izvoz. Afrika je pravzaprav zelo bogata dežela. Iz nje izvažajo: bombaž, diamante, slnnovo kost, kože. žilo, zlato, knvo, какао, knvčuk, palmovo oljo, nojeva peresa, živino, volno in sladkor.
Še sedaj primerni Izreki. Rudolf Habsburški je imel te lo lepo izreke: Dobro vladati je veliko večja umetnost kot pa drža» ne meje povečavnti. — Knez nnj ne gleda na to, da daleč vlada, temveč da dobro vlada.
Cenzura zri časa Marije Terez'le. Jožef Sonnenfels, profesor na dunajski univerzi, je izdajal zu časn Marijo Terezijo več političnih časopisov, v katerih je zelo odkritosrčno bičal takratno гл/merc. Znto mu je cenzura večkrat pobelila celo strani. V takih slučajih se je šel Ü3
profesor pritožit naravnost na cesarski dvor. Ko zopet pride nekoč, ko je bil že večer in se je cesarica zabavala ravno z igranjem na karte, je blagohotna nadvojvodlnja Karolina naznanila cesarici profesorjev prihod in njegovo pritožbo. Cesarica vstane in gro s kartami v rokah v sprejemno sobo in reče: »Kaj je? Ali Vas že zopet šokirajo? Kaj pa Vam hočejo? Ali ste kaj zoper mojo vlado pisali? No, to Vam žo vnaprej iz srca odpuščam. Do-ber patriot mora včasih potrpežljivost izgubiti Pa jaz že vem, kako mislite. — Ali morda zoper vero? Saj niste norec. Morda kaj zoper nravnost? Pa umazanec niste. Če st; pa kaj zoper ministre napisali, potem Vam pa, ljubi Sonnenfels, ne morem pomagati, in sami glejte, kako se boste oprali. Saj som Vas dostikrat svarila.«	,
Uveri.
Živi kakor moreš, ne kakor hučeš.
Revščina je med osmerimi blagii na prvem mestu, ker nas dviga пг-d časro hlepenie. — Ako kdo čuti poklic za redovni stan, je to velika milost bož'a; ako si v tem spoznal glas božji, nu moraš slediti brez ozira na starše in st rodnikc. (BI. Klemen Dvofak.)
*
»Bol'äi« ljudje misli o, d»'nI trtbo, r'n bi bili
dobri.
Mstn'ca uredništva.
M. li.: »Domoljub« sedaj seveda ne pride v Ameriko. — M. M.: Družba sv. Mohorja je izdala izbrane Gregorčičeve pesmi. Obrnito so rlo nje. Za celotno naročite v Katoliški bukvami v Ljubljani. — F. Č. 11. Ujetniki iz Rusije stalno prihajajo; ker jih je pa tam precej stotisočev. zato ne morejo vsi naenkrat. Ni šo treba upanja izgubljati — R. F.: Lnhko brez dovoljenja. Iz Ljubljnne gre vlak na Gorenjsko zjutraj okrog sedme ure in zvečer ob Iri-četrt na sedem. — M. K.: Vložite pismeno in dobro utemeljeno prošnjo na ondotni rudar-ski urad. — M. P.: To se bo šo nntančrieic ukrenilo in ob pravom fnsu naznanilo. — F. S. V. L.: V gimnazijo ste še vedno lahko sprejeti. Po dovršeni gimnazijski maturi laiiko postnneto uradnik pri pošti, železnici, davkariji. pri depozitnem uradu, policijskih uradih.
mornariški aspirant itd. če pa hočete študirati naprej, Vam je odprta tehnika, vseučilišče, zeniljedelska visoka šola, eksportna akademija, vojaška akademija, četrti letnik učiteljišča itd. Pri vei i jo treba študirati še najmanj štiri do pet let. V prvem razredu gimnazije se ••abijo približno te knjige: Pipen-bacher: Latinska slovnica in vadriica; Končnik: Deutsches Lesebuch; Sket: Slcv. čitanka; Breznik: Slov. slovnica; Pajk: Zemljepis; Miv tek: Aritmetika; Mt.cher: Živalstvo in rastlinstvo. Knjige bi morda stale 40—50 K. — A. J.: Vse se dobi v Katoliški bukvami. — Z. V.: Ne posluje več, koliltor nam je znano. — L. K.: Za kadetnice, ki so sedaj izpreminjajo v vojaške višje realke, je treba dovršiti štiri razrede meščanskih šol. Оојепзс stanuje v zavodu Brezplačna oskrba jo takorekoč izključena. Za natančnejše pogoje so obrnite na vodstvo kadetnic ki so za infant.erijo v Mariboru, Liebenau pri Gradcu, v Trstu, na Dunaju, v Pragi itd.; za kaValerijo: Mährisch Weisskirchen; ze artiljedjo: Dunaj.
G. nadučilelj X.: Krznar Mali v Radovljici. —- Gdč. T—r: Poslane gobe so iz vrst« majevk (Maischwämme) in so užitne, posebno za juho so dobre. Zamenjati jih pa ne smet« z nekimi podobnimi gobami, ki imajo korenino v obliki velikega gomolja, visoko steblo in pod klobučkom imajo krog stebla venček, a imajo isto barvo kot majevKe in so zelo strupene.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Dunaj, 20. aprila 1918: 74, 56, 51, 21, 12
Sprejme se ^ј^ y ^UpOlŠČe Ponudbe na župni urad Ig pri Ljubljani.
Kdor bo rabil za jesen in prihodnjo pomlad
isti ga mora že sedaj naročiti, ker je treba dobrega pol leta čakati. Mogoča so samo naročila na cele vagone. — Pojasnila daje: FR. MULEC, Gradec, Felix Dahnplatz 6.
Kaznuj otroka takoj, kakor hitrn opaziš po-grešek (trmo, svo'eglavnost. nepokorščino), četudi je otrok šele eno leto star. Ena grenka kapljica v tej dobi več izda. kot pozneje cel sod pelina. Največ tožb£ o nerodnih otrocih in ponesrečeni vzgoji ima svoj vir v tem, ker so starši otro'ia v prvih letih zanemarili in niso kaznivno nastopili.
Za razvedrilo.
Getov račun. »Torej, Janezek,« vpraša učitelj okroRloličnoga učenčka, »vzemimo, da imaš ti tri jabolka, Tonček pa štiri. In ti bi potem vzel Tončkova jnbnlka in bi jih položil k svojim, kaj imaš )>otom?« — Janezek srčno: »Pretep.«
Navihani Mihec. Mihec vpraša učitelja: »Prosim, gospod učitelj, oli jo učenec kaznovan tudi za take reči ki jih ni naredil?« — »Za take reči vendnr ne more kaznovan biti, glej ga no, tepčka, kako neumno vpraša,« mu zatrdi učitelj. »Jaz nisem naredil domače naloge,« se nato oglasi zmagoslavno Mihec.
šolska naloga. Turček piše šolsko nalogo. Učitelj jim ie naložil, noj on'Seio konja. Jur-ček piše: Konj je zelo koristna žival. Ima štiri šape, na vsakem voglu eno in v zadnjem kotu ima rep. Na drugem koncu pa ima glavo, drugače kot pri slonu, ki ima na obeh koncih rep. Konj je edina žival, ki nosi čevlje, le da lili nikdar ne sezuje, kadar gre spat. Ko bi bil jaz konj, bi bil rajši krava, ker kravi ni treba delati.
Nad 1,0&U.G0Q vrebil
Ročno silo je praktično orodje
C, у.л vsakogar zn SRV bivanje usnjenih Ж0 ; red metov jer-:Eml monov, vreč, ja-<јјдо der, oprem, mesa hov, plaht, čov-Jjev. — JI» 2, prodajalcem popunt, C. nu kmpl. ftiiu K 6—> povzetni stroški • osebo j. I. voz žrebl uv, vaiovalcev pod-pj.nt.ov iz kovino in ufnjn.podkvic. colnl. trnkov zn čovljo, Oovlj. smolo. okov za pod-ptiito in v<>iiiih podplatov. P. E. Lauhma&n, Dunaj IX, Moper-gutne 3, odd. 181.
rezane in mešano kupuje v vsaki množini po najvišji ceni Matija PodKrajšek brivec, Ljubljana, Sv, Petra cesta 3?.
Agitirajte za
IZJAVA.
Podpisana Marija Božič, posestnika hči iz Stranske vasi št. 5, prekličem in obžalujem svojo trditev, s katero sem dne 21. marca 1918, na velikonočno nedeljo, na poti v cerkev žalila Antonijo Kunaver, posestnika ženo v Stranski vasi št, 5.
Ljubljana, dne 22. aprila 1918	1369
MARIJA BOŽIČ.
ZANESLJIVO
ali nemško deteljo oddaja v vsaki množini FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta 36.
UaVIlS^A svoje vinograde, sadunosnike Ш&Ш UjjX3S in vse rastline
pred listnimi ušmi, gosenicami in drugim mrčesom c škropljenjem z »Antiiungin«-om ojačeno kalifor üijs'vo lužno vodo. Radikal, zanesljiv učinek, ni-kako poškodovanje rastlin, zelo štedilno, v inozemstvu preizkušeno skozi več let s čudovit, učinkom. Cena: i liter 12 K (zadošča za 50 litrov). — Izvirna posoda 3% litra 32 K. Pošilja po povzetju ali predplačilu M. Jiinker v Zagrebu 14, Petrinjska uL 3 (Hrvatsko). Obširen prospekt, in porabno navodilo zastonj.	616
Varčne gospodinje
naj kupijo »Hera« emajl. praSck za klej »Hera« lepi porcelan, železo, ema i steklo, knmenino, vse ognja- in vod^-i varno. Vse mores sam popraviti in na-j rediti zopet porabno, vsled Се*:аг odpade nakup novih predmetov. Cena 2 K, 3 kartoni & K, 6 kartonov 8 K.
Rent Um l. postni prti м з.вдго,
9
ter drugi poljedelski stroji tovarne Umrath se lahko naročajo ter vzorci ogledajo pri FRANC HITTI, LJUBLJANA, Sv. Martina cesta štev. 2.
Ш A ПЛЛа hvaležnih odjernal.no-lUW.UXU I triajo, dnunlčcvaieckorenin „Riabalsam" v treh dneh brez bolečin odpravi hurja ooosa, biadav ce, trdo kožo. Uspeli zajamčeni Cena .1 K, 3 lončki 7 K, (i lonč: ov 10 K. Posln. prašek ,.lta" odslrnnja naclo pot ns rokah in nogah. Cena K 2 50, 3 Skatlje S K. Krem.i „Circo" omehča ruzpo-kane roke. Ceno 5 K, 3 lončki K12. 7nhnh(ll odslrcnja ,Fidos', naj-4UUUUUI trdov. revraat. bolečine, ko je 2e vse odreklo, in pri otlih zobeh. Ce ni uspeha, denar nazaj. Cena 3 K, 3 pušlce 7 K, (ipuMe 10 K. Nlkako okam. zo-' bovja.neneprijet duhaISnc-2no-bele zobe da ,Xiris\ zobna te-iekoč. Takoj-tisoch. Cena 3 K, 3 stekl. 7 K. KEMENY, Kaschau (Kassa) (. postni predli I2-C-18, Ogrsko.	1146
Avtomatika past
za podgane K 6-80, za miži K 4-80, iove brez nadzorstva do 40 ži-pali v eni noči, ne zapuste ni-kake sledi in so samo zopet liastavljo. Past za ščurke „Hapid" vjame na ti sočo ščurkov v eni noči, po K 6-90. Izborilo de lujoči lovilec za muho „Nova" komad K 4-20 Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvalnic Po šilja se po povzetju ali proti predplačilu. Pošt Kina 90 v. Izvoz. tvrd. Tintner, Dunaj Iii., Neu linggasse 26-L.
9)'
razpošilja A, OSET, pošta Guštanj, Koroško.
Kupim steklenice vseh vrst in zamaške, stare in nove,	872
Le 3 K 25 h
rat „Omega", vel. slike 4X4 kompl. z malo opremo uatand. navofl. zn začetnike. Aparat ..Periekt", vel. IV,XI z motnim steklom, dvojno ka-soto, dobor objekt in malo opremo ter navodilom za začetnike le K 9. Zakiopnal.amera.GtortruA'vol 0X12; lina izvršitev a veom potrebnim o-pomlj, ва razno lege, prima akromat. leea, kompl. s keviiiiiSto kaseto in navodilom dokler v ssalogi, 1<> K 75, Po h /.aklopna omara иа voiošt\o za ploščo in lilmo, jepna Oblika vel. 4'/,X0 le K 64.80; vel. 6X0 lo K 76.80. losilja po povzetju. Poštnina i K. Export „Perfekt", »onaj VII. Keuetlltg. 137/162.
Rarvo za barvanje volnenega, svilenega in ua 1 V*: platnenega blaga
se dobijo sledeče.' črna, siva, modra (plava), zelena, rdeča, rujava in lila v zavitkih po 60 vin. v trgovini KARL LOIBNER, pri »zvonca«, Celje. Vsak si lahko barva obleko 1» platno sami — Za
eno žensko obleko je treba haiinanj 7 zavitkov barva, za eno žensko bluzo 3 zavitke, za eden predpasnik 2 zavitka. — Izvršujejo sc tudi poštna naročila! — Priloži se vsakemu naročilu slovensko navodilo.	1180
Črnobrlnie
lepe, čiste in zdrave kakovosti se dobi pri tvrdki
J. KNEZ V LJUBLJANI, 953 Marije Terezije cesta št. 3.
Srbečico, lišale
odstrani prav naglo dr. F'lesch-a izvir, zakonito Jajamčeno „Skaboforni" rujavo mazilo" Popolnonui brez duha. ne maže. Poskusni lonček K .2-30 veliki I< 4 — porfua r.a rodbino K 11-— Zaloga za Ljubliano in okolico: Lekarna pri zia'em tlenu Ljubljana Marijin trg. 1520 Рчијго na varotvono ипатко „Skaboiorm" i
a. а dežel,io življenjske Jn rentno nezgodne In Jamstvene zavarovalnice
v Ljubljani, Marije Terezije cesta 12/11
sprejema zavarovanje na doživetje in smrt, združeno tud z vojmin rizike, otroških dot, rentnn in ljudska nezgodna in jamstvena zavarovanja.
Javen zavod. Absolutna varnosti- Nizke premije.
Najugodneje' l Oitcii vojno /avsnvanio.
Zavod temelji ua vzajemnosti — Prospekti zastonj in робшше prosto. Sposobni zastopniki se sprejemalo jiod najugodnejšimi pogoji. 183 Г
Za trgovino z mešanim blagom išče se МД^СЕПк^ЗЧв s primerno izobrazbo. Ponudbe jc nasloviti na firmo S. Jenko in bi. v Podgradu pri Ilir. Bistrici.
u£enec
o*.
Ročni mlin za žito!
Moj lAvirni ročni mlin za žito io izborun ка dobolo 1 n lino mlotov vHitko-vrstm-ga žita. je priproero pa trpo-žno i/.vrecn k ia-moojaioč in lovnimi ploščami i z trdega ma orijala in fkoro noportt.ion tudi pri nnjvo«()i porabi. Noobbodno PocrolJ(!n vsako j i I! ^;1 ■ ЖтИтпТКПт' fJilHt	r°spodinj8tvo. Mo-
I11 lllll"'''1"!	dYjL 4 * vitilom k a
i!l!l№!iilll!li!l''lli^iiiMaM^ICi mali obrat. W.a 7
Bili !ibilBiHiU* X00'-- M0-
^^efäiiliill^1^ del B k gonilnim -~1јц1|јј11>	koiosom zn ve<-ji
obrat okolu 12 k« K lJdO'—-. Razpošilja z Dunaja proti predplačilu eno-
вка glavno zastopstvo МЈ&Ж BÖMNESLf
Dunaj IV. Margareftenstr. 27«

Za odstranitev peg (ogrcev) se rabijo najrazličnejša sredstva. Vsa ta temelje na istem načelu, dft treba pege 7. dotičnuu sredstvom obeliti. Ta način zdravljenja je pa napačen. Ako hočete odstraniti pege (ogrce), ne zadošča, da se samo obelijo, ker se iste po porabi zadevnega sredstva vnovič prikažejo. Treba jih je torej docela uničiti. Popolna odstranitev ogreev, peg, zajedalcev je mogpča edino le * takozvano »Santo Creme«. Obraz se s to kremo vsak dan namaže in nato izpere s Santo-praškom. Pege (ogrci) se s to senzačno kremo popolnosa odstranijo v kratkem času in pokaž • se lepa beio-rdeča polt. Ta krema je pripravije. t po navodilu vseučilišč, profesorja dr. ilagerja, zakon, zajam. in je danes edino zajamčeno učinkujoče sredstvo in popolnoma neškodljivo. Ena škatla zadošča popolnoma. Cena 5 K, po poiti iranko še 95 vin. Vsaki kremi je priloženo porabno navodilo in eua vrečica
praška zastonj. — Pošiljka navadna. Dobiva se proti vposlatvi zneska v znamkah, po 948	nakaznici ali tudi po povzetju.
J, KUKLA, PRAGA, PERLGASSE 71.
Ustanovljeno 1.1893.
Vzajemno pokorno društvo
v EJu№ani
regüstrovana zadruga z omejenim famstvomt.
Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestva, vrednostnih papirjev ali proti zaznambi na službene prejemke, f®— Vračajo se posojila v 7'/2, 15 ali 22 '/2 letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor želi posojiln, naj se obrne ha pisarno v Ljubljani, Kongresni trg štev. 19. ki daje vsa potrebna pojasnila. Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 519 848 40 itron. Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuje po 4 14 °/0 Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1921 s 15 615 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice 'za 6,089.850 kron.
i?sicniiloi)i vsak nažeija
ino, glavni katalog ur, ere-brnino, zlutni-
»e, godbenib
prcclrn. violine in više. Dobro bar.po R |4, 20, 26, je. 25, 36. 60, 2 vrstno harmoniko po K 70. 80, 100, 120: Bvrstne harmoniko po K 180, 200 240, 280. '/amona clo-voljna ali denar nazaj. Pošiljat, po povaotju uli predplačilu Razpoäilj&l-nica1
JAN KONRAD, c, I, krdvor. d «b. MosWx) št. 175". C«ško.
Lišaie i Krmila manfka!
garje, srbež, liraate in druge kožne bolezni odstrani naglo in sigurno Paratol- domače mazilo. Ne maže, je popolno brez duha, torej se more rabiti tudi čez ■dau. Velik lonček K 8-60 dvojno - velik lonček K 6 —, Dalje Paratol-posipalni prašek, ki varuje najbolj občutljivo kožo. 1 žkatlja K 2 60.
Obojo se dobiva po povzetju ali predplačilu pri tvrdki lekarla M. Klcin-a
Paratol-Werke, Budapest VII-10.
Dcsza-iit 21.
NADOMESTILO MILA
i.a pranje perila, izborno peneče in prekaša vse doslej v prometu se nahajajoče izdelke. 1 zavoj
t. j. 5 kg K 12.—, 1 zavoj z 10 kg K 23.— Preprodajalci dobe popust pri naročbi celega za boja z 250 kosi. Belo mineralno milo za čiščenje rok in finejšega perila, 1 zavoj 32 kosov K 14.—. Nadomestek za toaletno milo v raznih barvah, lepo dišeč, 1 zavej 32 kosov K 18.—. Toaletno milo s finim voniem, roza barve, 1 zavoj 24 vel, kosov K 18.—. Razpošilja po povzetju. Pri večjem naročilu naj se pošlje polovica zneska naprej. Najmanj se more naročiti en zavoj vsake vrste. Izvozno podjetje v Zagrebu St. 1. Petrinjska ulica 3., Ш., teleion 23-27.
Sijajno bodočnost
malo turške In nove srečke avstrijskega Bdečega križa vsled njihove vedno zvišujoče se denarne vrednostil Vsaka sreCka zadene I Glavna dobitka 2(07	znašata čez
1,000.000 kron!
Natančno pojasnilo z igralnim npfrlorn razpošiha brezplačno Srečkovno zastopstvo 12, Ljubllana.
Vsakovrstna domačo semena,
suhe gobe, prazne vreče in druge pridelke kupuje trgovina ü semeni
——r: PETER LASSNIKA NASL. --
SEVER & KOMP., Ljubljana, Marijin trg.
Шш - podgane sienfice- ščurki
Izdelovanje in razpošiljatev preizkus, radikalno učinkujočega uničevaln. sredstva, za katero dohajajo vsak dan zahvalna pisina. Za podgane in miši K 5.—j za ščurke K 4.50; tinktura za stenice K 2.—; uničevalec moljev K 2.—j prešek proti mrčesom K 1.50 in K 3.—; sem spadajoči razpra-ievalec K 1.20; tinktura proti ušem pri ljudeh K 1.20; mazilo za uli pri živini K 1.50; prašek za uši v obleki in perilu K 2.—; tinktura za bolhe pri pseh K 1.20: tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničev, rastlin) K 3.—. — Pošilja po povzetju Zavod za pokončavanje mrčesa
M, Jiinker, Zagreb 1, Petrinjska ulica 3.
Oddala posestva v najem.
V vasi Vrviščo pri Bukovci na Dolenjskem, 1 uro poš od postaje Radohovavr-s, 10 minut od deželne cesto Litija-Pluska, se tnkoj odda v najem pod ugodnimi pogoji celo posestvo — zemljišča imajo 53 oral — v dobrem stanju, po dogovoru, to pa zaradi rodbinskih razmer. Mogoče tudi na več let. Sadje jo vrglo leta 1917. 1600 KI Tudi orodje se da začasno v porabo. Oglasiti se je pri lastniku na Vrvlščah St. 17 ali pri g. županu Josipu Grabiovlcu, posestniku v Temenici št. 1.
Zato se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila. Da to krmo živina, perutnina dobro prebavi in popolnoma izkoristi, naj se primeša 2 krat na teden krmi, ena pest polna Martin" to ie dl'- pl-Trnköczy-a redilnl praš»k. „1Ш Н Paket velja \ K, 5 paketov 6 K, poštnine prosto. 6 paketov zadostuje za 3 mesece za enega vola, kravo ali prašiča, da sa zredi,
Giavna zaloga:
lekarna Trnköczy
zraven rotovža v Ljubljani.
Mastin je bil odlikovan z najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v Parijiu, Londonu in
Rimu.	; '
Na tisoče kmetovalcev hvali in rabi „I.Iastin".
NajboljSa govenjaka ko»» so dobi edino v prvi gorenjski Tazpošlljalni
IVAN SAVNIK, KRANJ,
katera je lahka kot pere, izdelana iz fine, srebrno jeklene tvarine. — S to nepre-kosljivo koso lahko kosi vsaka ženska. . Kdor še ni poskusil te kose, naj al jo naroči takoj, ker se je bati, da bodo pozneje zopet zmanjkale. Za vsako koso se jamči.
Dolgost in oeno kos bo: cm 50 55 60 65 70 75 80 85 06 p"Bti 5	6 01/, 7 T/, 8 8'/, 0
K 8 -, 8 24, 840, 8 60, C80, 0 -, 0 20, 0 40, » 90 Trgovci pri vecVjem odjemu dobe popust.
LKJD5Kd POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, v lastnem doma Miklošičeva cesta št. 6, za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik dop. od 8. do 1. ure in jih obrestuje po
4П	S
brez odbitka rentnega duvka, katerega plačuje zavod sam za svoje isj vložnike, tako da dobe lo-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vi- lij
narjev na leto.	Ш
„Ljudska posojilnica'- sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih ЦЈ vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknji?bi z amortizacijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše.
Vloge v „Ljudski posojilnici" so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih.
Rezervni zakladi znašajo nad en milijon kron. — Stanje hranilnih vlog je bilo || koncem leta 1917 nad 34 milijonov kron.
Dobro „IKO" uro
vsak občuduje in zaželi, kajti ona Je
mojstersko delo urarske umetnosti!
Razpošilja se po povzetju. Nengajajoče zamenjam.
Kovinaste ure. . po K 24 — 26— 32'-- 40— 00 — 100 Srebrne ure , . po K 70— 90" - 100 — 120 — 200'— Kovinaste verižice po K 2'— 3'— 4-— G-— 10 — Usnjate verižice . po K 160 2'80 480
Zlatnina in srebrnina v bogati izberi!
Velika izbira ur, verižic, prstanov, Iepotičja, daril itd. v velikem krasnem cenika, katerega zahtevajte.
Lastna znamka „IKO" svetovnoznana. — Lastna protokolirana to-- varna ur v Švici.---
Svetovna razpošiljalnica
H.Snttner samo u LjiiMJani ši.f
Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur.
Nobone podružnice.
Izdaja konzorcij „Domoljuba", V
Odgovorn. urednik Josip Gostlnčar, drža vri; in deželni poslanec v Ljubljani. Tiskala Katoliška tiskarna.