Izplačevanje učiteljskih plač na Štajerskem. Doslej so učiteljstvu izplačevali mesečno plačo a) na podlagi dvojezično tiskane izplačilne knjižice, b) na podlagi pobotnic učiteljstva, ki so bile tiskane, oziroma pisane v slovenskem jeziku. Krog 24. aprila t. 1. so dobila šolska vodstva na Štajerskem od davčnih uradov brez dopisa nemško tiskane »Zalungsliste«, po eno za vsako učno osebo. Šele tri dni pozneje pa odlok Šolskih oblasti, ki z njim učiteljstvu naznanja, da bo začenši s 1. majem t. 1. začelo dobivati svojo plačo proti podpisu na teh »Zalungslistah« in da osebne pobotnice zanaprej odpadejo, namesto kolkov pa da bodo kolkovino pri davčnem uradu odtegovali. Istotako odpadejo do sedanje izplačilne knjižice. Ta predlog je stavilo deželno finančno ravnateljstvo v Gradcu deželnemu šolskemu svelu, ki ga je sporazumno z deželnim odborom odobril, a tudi finančno ministrstvo je z naredbo z dne 10. februarja 1914, broj 3514 iz 1913, ta predlog odobrilo in dovolilo, da se sme kolkovna pristojbina od učiteljskih plač odtegovati, Odlok pravi končno, da je finančno deželno ravnateljstvo ukazalo, vsa šolska vodstva založiti s potrebnimi tiskovinami za eno leto. Finančna uprava si hoče na račun učiteljstva delo olajšati. Nove plačilne pole bodo za vse učiteljstvo ene in iste šole skuprie ter se bodejo, podpisane od vsega učiteljstva, predložile davčnemu uradu v dvojini. Prvopis ostane pri davčnem uradu, drugopis se vrne šolskemu vodstvu s skupnim zneskom vred. Učiteljstvu pa ta novotarija ne bo nič koristila, pač pa y gotovih pogojih škodovala. Dosedanje izplačilne knjižice so bile narnreč last posameznika; nahajale so se navadno shranjene na davčnih uradih ter so se posameznikom dopošiljale na ogled, kadarkoli je to lastnik zahteval, zlasti ob napovedi za osebno dohodnino, ob premeščenju je šla knjižica z njim v njegov novi službeni kraj. V slučaju stiske je dobil na njo tudi zasebno posojilo, zlasti če jo je upniku s pobotnico vred zastavil. V prihodnje odpadejo vse te ugodnosti na škodo učiteljstva. Nove skupne izplačilne pole namreč niso več last posameznikov, temveč so last šolskega vodstva, oziroma šolskega inventarja. Premeščeni učitelj ne bo mogel več zlahka dobiti upogleda vanje, a nobeden učitelj jih ne bo mogel več rabiti kot jamstvo za nujno posojilo. Tako so nam šolske oblasti zadrgnile samopomoč ter nas izročile, upajmo da nevede, nepriIikam. Odvzele so nam našo individualno pravico, in sicer neopravičeno brez našega privoljenja. V uradnem dopisu, ki se nam je z njim svoj čas nakazala naša mesečna plača, oziroma starostne doklade, je izrečno rečeno, da se nam bo izplačevala plača proti kolkovanim pobotnicam. S tem dqpisom se nam je torej takrat podeltla individualna pravica, dobivati plačo potom pobotnic. Kdor si hoče čuvati to individualno pravico, naj vloži proti odloku de-želnega šolskega sveta z dne 22. aprila 1914, broj 3848/4, ugovor na naučno ministrstvo z odložilno močjo v 14 dneh, inače pa 1. junija s pravno močjo v 60 dneh, računajoč od dneva objave po šolskem vodstvu. Kaj je vodilo finančno deželno ravnateljstvo k temu koraku, je jako zanimivo. Zavedno slovensko učiteljstvo je pisalo samoslovenske mesečne pobotnice, zaradi tega so morali v Gradcu nameščati slovenščine zmožne pregledovalce. Z rečenimi nemškimi tiskovinami hočejo obenem doseči, da ondi nameščenim uradnikotn ne bo treba slovensko znati ter bodo tam nastavljali same Nemce. Slovenci naj ostanejo nižje pri davčnih uradih, a še od tam nas bodo začeli izpahovati, a mesto nas nameščati Nemce. Tako stoji zapisano v glavah nemškega birokratizma v Gradcu. Na Dunaju seveda o tem ničesar ne vedo, tja se je le poročalo, da se hoče s tem doseči enostavnejše uradovanje. V smislu določb člena XIX. državnega osnovnega zakona z dne 21. XII. 1. 1867., državnega zakonika broj 142, ima vsak narod nedotakljivo pravico svojo narodnost in svoj jezik čuvati in gojiti; zato ima tudi slovensko učiteljstvo kot del slovenskega naroda pravico do pisanja samoslovenskih mesečnih pobotnic ter odklanjati podpise na nemških izplačilnih polah; zakaj v jezikovem oziru so nezakonite, prezirajo naš jezik ter kršijo državni osnovni zakon. Proti odloku finančnega ministrstva z dne 10. februarja 1914, broj 3514 iz 1.1913, ki je predlog finančnega deželnega ravnateljstva odobrilo in dovolilo, da se sme učiteljstvu pristojbina namesto odpadlih kolkov od plače odtegovati, naj vložijo posamezni učitelji pritožbo na upravno sodišče z utemeljevanjem, da hočemo mi na temelju svoje individualne pravice dobivati plačo tudi nadalje proti kolkovanim pobotnicam. Ker finančno deželno ravnateljstvo ni svojega tajnega namena naglašalo, ga v tej pritožbi tudl nam ni treba naglašati. Tu so merodajne naše individualne pravice. Končno je tudi mogoče, da finančno ministrstvo ni upravičeno pobirati pristojbine namesto kolkov, temveč samo kolke. Kdor želi v tej zadevi besedila za pritožbo, oziroma ugovor, naj se obrne do uredništva »Učit. Tovariša«, ki bo besedilo priobčilo v tisku.* * Najradikalnejše in najkrajše je s temi »Zalungsliste« z uspehom obračunalo učiteljstvo v Dobju. Glej v tej zadevi dopis iz Dobja! -— Ured. Končno bodi omenjeno, da se bodo te izplačilne pole učiteljstvu zaračunale. Z uvedenjem novih izplačilnih pol se oškoduje obenem slovenska tiskarska obrt, zakaj te tiskovine se bodo tiskale v novi tiskarni namestnije, s tem je odvzelo slovenskim tiskarnam tiskanje slovenskih pobotnic, tako se bo slovenski narod poškodoval 1. socialno, 2. na njegovih jezikovnih pravicah in 3. obrtno gospodarsko. Učiteljstvo ima moč obvarovati naš narod pred to trojno škodo.