f
H
I
NajreČji slovenski dnevnik v Združenih državah
Velja zs vse leto ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
n
GIIAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki
TELEFON: BARCLAY 6189
KO. 114 — STEV. 114.
Entered as Second Class Matter^ September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879
■ The largest Slovenian Daily in the United States.
B Issued every day except Sundays i /and legal Holidays. 75,000 Readers.
NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 15, 1D29. — SREDA, 15. MAJA 1929.
TELEFON: BARCLAY 6189
VOLUME XXXTO. — LETNIK XXXVIL
Nasilja proti štrajkariem y Elisabethton.
VODSTVO KOMPANIJE USTAVILO ŠTRAJKARJEM DOBAVO VODE
Slehernega piketa aretirajo ter ga enostavno obdol-že ropa. — Skebe dobavljajo v mesto močno zastražene. — Poziv konvenčnega odbora državne Delavske Federacije. — Država naj takoj uvede preiskavo. — Preiskovalni odbor naj bi tvorili zastopniki unij, podjetnikov in državne oblasti.
ALEKSANDER NE BO ŠEL V ZAGREB
Kraljeva družina se je podala na Bled, kajti Hrvatje ne kažejo nobene volje za spravo.
ELISABETHTON, Tenn., 14. maja. — Danes je državna milica z orožjem in gorčicnimi bombami napadla štrajkarje Bemberg družbe. 41	<
250 piketov United Textile Workers je bilo aretiranih.
Nadalje so bili aretirani vsi štrajkarji, ki so čaka-ii na kolodvoru prihoda delegatov Tennesse Federation of Labor, kateri se odpravljajo na konvencijo.
Štrajkarje so odvedli takoj v sc ^nijsko poslopje ter jim pridržali, kajti ječe so že vse polne.
Vodstvo kompanije pa uganja naprej svojo barbarsko taktiko. Družinam, ki se še niso izselile iz kompanijskih hiš, je ustavljena dobava vode.
Ce dobe miličarjina ulici piketa, ga enostavno a -retirajo kot pocestnega roparja.
Neki sodnik je namreč ugotovil, da piketi ogrožajo kompanijsko lastnino ter so nevarni javnemu redu.
Iz bližnjih vasi dovajajo skebe. Dovažajo jih v oklopnih avtomobilih pod močno vojaško zaščito.
Miličarji so dobili izrecno povelje, da morajo na mestu ustreliti vsakega štrajkarja, ki bi se drznil nagovoriti kakega stavkokaza.
Rdor je po deveti uri zvečer na ulici, je brezpogojno aretiran.
Konvencija državne Delavske Federacije je pozvala governerja Hortona, naj uvede takoj preiskavo xn naj napravi konec neznosnim razmeram.
V	komisiji, ki naj bi preiskala položaj, bi bili zastopniki delavcev, delodajalcev in državnih oblasti.
Governerju se zaenkrat še ni zdelo vredno odgovoriti na ta nujen poziv.
V	tovarni dela 345 stavkokazov. Med njimi jih je le peščica iz štrajkarskih vrst. Vsi drugi so neiz-vežbani hribovci, ki nimajo niti pojma o takem delu.
V	Ashville, N. C. , se je nabralo v enem dnevu tisoč dolarjev za pomoč štrajkarjem.
Predsednik Ameriške Delavske Federacije Wm. Green je pozval vse ameriške unijske delavce, naj priskočijo na pomoč štrajkujočim pletilcem v južnih državah.
Poziv je naslovil z besedami: 4*Jug se prebuja".
Strajk na jugu smatra kot vstajo proti neznosnim "razmeram, v katerih so bili delavci prisiljeni živeti.	1
BEOGRAD, Jugoslavija, 14. maja. — Jugoslovanski kralj Aleksander bi rad na vsak naein zajrladrl spor med Srbi m Hrvati, ki so je "še neizmerno j>oostril j>o obžalovanja vrednih dogodkih v jugoslovanski narodni skuf>«eini.
Kralj je Hrvatom že dvakrat in-tlirfk$i!0 ponujal spravo, toda Hrvatje zaenkrat za spravo še niso dovzetni.
Vsle 1 tega jeM-udi v zadnjem hipu izpremenil svoj načrt, nam-rtv. d« bi s-e prenehl z vso svojo družino za [»ar mesecev v Zagreto.
Ker so pa Hrvati ostali tudi napram tej ponudbi popolnoma hladni, se je premislil in odpoto-val na Bled.
Kraljica Marija pričakuje namreč svojega tretjega otroka, ki ima biti rojen prihodnji mesec.
Ce bo otrok moškega spola, bo krščen z imenom Samo.
Tako se je namerč imenoval prvi in edini kralj, ki so ga ime*'i Slovenci.
Dmjri kraljev sin je Tomij'av, rtnemije po prvem hrvat-kem kralju. Prvi je lVt.er in nosi ime ^vojopa starega očeta. Petra Osvoboditelja.
ANGLEŠKI DELEGAT SESTAVIL
NOV REPARACIJSKI NAČRT
Sir Joshua Stamp je sestavil reparacijski načrt, ki bo baje zadovoljil tako Nemce kakor tudi zavez-nike. — Nemčiji bo dana vsa prilika, da zadosti svojim obveznostim, če jim pa le ne bo mogla zadostiti, se bo treba poslužiti drugih sredstev.
PARIZ, Francija, 14. maja. — Angleški izvedenec na konferenci za uravnavo reparacij Sir Joshua Stamp je sestavil nov načrt, katerega bo jutri predloži izvedencem. Kot se čuje se Stampov načrt bistveno ralzikuje od Youngovega predloga, ter bo ž njim Nemčija zadovoljna, pa tudi zavezniki se mu ne bodo protivili. Sestavil ga je v soglasju z nemškim delegatom dr. Hjalmarom Schachtom.
B0LJŠEVISKI POSLANIK JE
NAGLO ODPOTOV AL IZ BERLINA
Z njegovim odpotovanjem so najbrže v zvezi pritožbe nemške vlade glede sovjetske propagande« — Se vedno je čutil odmeve prvomajskih demonstracij. — Napetost med sovjetsko Rusijo in Nemčijo.
PREK00CEANSKI POLET 0DG0DEN
Vse do gotove meje.
CIIK'AGO, III., 14. maja. — Na policijsko stražnico je jn-išel 33. letni Harry Cantrel ter pričel pričati :
— Poročeni sem in moram ob Htrani moje žene mnogo prestati. Pred par leti sem pri delu oslepel na eno oko ter -som si nabavil umetno. Žena me je neprestano Kinerjala, če sem malo pregloboko pogledal r koT-irmv Ko se, j>a dali en zjutraj prebudim. vidim, da je (pobrala vse, kar je bilo količkaj vrednega v stanovanju. Vze-
la je obleko, denar in tudi moje stekleno oko.
Možak se je policijskemu sodniku zasmilil ter je izdal za ipo-be^lo ženo zaporno povelje.
Dr. Seipel bo postal škof v Inomostu. 1
DUX A J, Avstrija, 13. maja. — Tukajšnje časopisje ]>oroča, da bo bivši avstrijski kanelertdr. I. Seipel imenovan Škofom ter da jjiu bo poverjena škofija v Inomostu.
Mehiški katoliki se bodo kmalu pobotali z vlado.
WASHINGTON'. I). C . 14. maja. — V'se kaže. da bo s4>or. ki je nastal radi wtrogih verskih postav me 1 mehiško vlado in katoliško cenitvijo v Mehiki 'kmalu uravnan.
Nadškof KuiiZ v Flores je brzojavno ]>ozval t-ridesHt mehiških škofov, naj j>ojaisne svoje stališče napram zadnjim predlogom predsednika Pcrtesa (Jrila.
'Graf Zeppelin", ki je i-mel danes zjutraj odle-teti proti Združenim državam, bo še par dni počakal. — Francoska vlada ni dovolila, da bi letel nad francoskim o-zemljem.
Sinclair ima urad
v svoji celici.
WASHINGTON'. I). C.. 14. maja. — Milijonar IIarr\ F. Sinclair ki mora presedeti devetdeset dni v je-Oi, ker se mu ni zdelo vredno »dgovarjat.i na vprašanja senatnega preiskovalnega odbora, je lobil dovoljenje, da izpremeaii svojo celico v urad. Ko završi svoje delo v j-etniški lekarni, začne v svoji -celici uradovati. Vsak dan napiše doKti pisem. v katerih daje navodila svojim uslužbencem.
BKIiMN, Xemčija,"14. maja. — -Jutri zjutraj bi i nit-L ]w>letcti pro-ti Združenim državam nemški vodilni balon "Graf Zeppelin"', odhod je ibilo pa treba za par dni odgoditi. kajti iiz Francije še ni dospelo potrebno dovoljenje, da bi plul nad francoskim ozemljem.
Pozno zvečer je pa izjavil dr. Hugo Ecskcner, poveljnik balona, da fbo opoln >r\ odplul in sicer v bolj .severni semri, če dovoljenja ne bo pravočasno.
Dr. Eckener je poslal že pred dvema tednoma tozadevno prošnjo francoskemu zunanjemu uradu. toda! dosed a j ni dobil še nobenega odgovora.
Soglatsuo z neko pogodbo je namreč nemškim zrakoplovom prepovedano letati nad francoskim ozemljem, če so opremljeni s fo-tografičnimi ali pa raidio-aparati.
Ko je zadnjič letel v Ameriko, so očitali Francozi Eekeneru, da je fotografiral francoske tvomi-ce i >ri Besa neonu. Te trditve je o-značil Eckener kot smešne.
Xa "Zcppelinu" bo 40 mož posadke in dvajset potnikov.
Stamp in Sehaeht sta se včeraj ves dan posvetovala. Natančno sta preštud;rala vse prilike ter prišla do -sporazuma.
Kot se čuje, bodo s Stamrpovim predlogom, ki .se bistveno razlikuje od Youngovega načrta, tudi Francozi in Belgijci zadovoljni.
Najbolj značilna je točka, ki določa, da je treba vt>e reparacij-Kke določbe temeljito izpremeniti, ka-korhitro bi se izkazalo, da jim Nemčija ne more zadostiti.
Nemčija se mora zdravo gospo-dansko razvijati, in reparaeije nikakor ne smejo ovirati njenega gospodarskega razvoja.
PARIZ, Francija, 1 4. maja. — Majske demonstracije, tekom katerih so igrali glavno vlogo nemški komunisti ter so zahtevale triindvajset človeških žrtev, bodo imele še dalekosežne posledice. Nekateri skušajo dokazati, da je za nemire oziroma za demonstracije direktno Moskva odgovorna.
Včeraj je nenadoma odpotoval j	w
v Moskvo ruski sovjetski posla-1 SVFr A NfWTI nik M. Krestinski. Njegovo odpo-	V/l3 1 1
tov nje	bHo	f,o I„Hca ]) ot	NA B0LGARSKEM
stov. ki jSb je poslala Nemčija sovjetski vladi.
Nadalje se čuje, da j«' poslala Mo.'kva v Nemčijo posebne agente, kojih naloga je bilo podžigati ljudi k nemirom. Nemčija ima baje tozadevne dokaze.
Odnosa j i meti nemško vlado in sovjetsko Rusijo, ki so bili v zadnjem času jako ugodni, sr utegnejo <pi»slabšati. Majske demonstracije bodo imele najbrž še dalekosežne posledice.
jPapež bo odpotoval v Marijine vari.
PUAGA. Ceh osi o vaška. 13. maju. — Tukajšnji Express' je izvedel. da je stopil paj>ežev nuncij v zvezo .s kopališkim ravnateljstvom v Marijinih varih ter da bo papež najbrž še tekom tega poletja obitskal kopališče.
Zbornica je odobrila pogodbo z Vatikanom.
150 milj na uro.
ROOSEVELT FIELD, L. I., 14. maja. — Trije Francozi so včeraj preizkušali tukaj aeroplan, s katerim nameravajo polet iti v Pariz. Pri poskusnih poletih se je izkazalo. da dela aeroplan po 150 milj na uro.
Aeroplan je euokrilnik Bernardo ve«: a sistema.
Morilec je plačal z smrt-
*	1 v«
jo zločin.
Eckenerjev sin bo ostal v Ameriki.
Z vodljivim zrakoplovom "Graf Z«pj>elin" bo dospel v Združene druŽave Uudi «sin zgraditelja inf poveljnika dr. Eckenera , Knut' Eckener. To bo že njegov drugi ob ink v Združenih državah. V Nemčijo se; pa ne bo vrnil, ampak bo odšel v Akron. Ohio, kjer bo nastopil službo kot inŠt.rukcijski inženir pri Goodyear napravah.
Obletnica sramote.
RIM, Italija. 14. maja. — Italijanska poslanska zbornica je o-dobrfla >lateranske pogodbe, kr jih .j«' sklenila italijanska vlada z Vatikanom ter jamčijo 'rimskemu papežu popolno suverenost.
Za predlog je bilo oddanih 317 glasov, proti predlogu pa 2 glasova.
Predlog gletie odškodnine, ki naj jo j*lača italijanska vlada papežu. je bil sprejet ••soglatsuo.
Prej je imel justični minister Roeeo dolg govor, v katerem je poudarjal važnost pogodb ter priporočal. naj jih poslanci brezpogojno sprejmejo.
BOSTON. Mass., 14. maja. — Danes je bil tukaj usmrčen na električnem stolu Frederick Hin-man Knowton. iki jo lani usmrtil učiteljico Miv> Marguerite I. Steward.
Na električni vsake bojazni.
>tol je sedel brez
Bolgarska praznuje trojni jubilej: tisočletnico vlade cara Simeona, petdesetletnico osvebo-jenja izpod turškega jarma in kraljev god.
SOFIJA. Bolgarska, 14. maja. Va tisoče in tisoče Bolgarov je >ričela vpeti v glavno mesto, da ;e udeleže proslave trojnega jubileja: tisočlet-nice vlade bolgarske--H cara Simeona, petdeseti i:;ie<-oproščenja izpod turškega jarma n proslave kraljevega godu.
V mesto prihajajo na vezeh z molovsko vprego, na oslih in ko-ljih ter so \ >i oblečeni v [pestro larodno nošo.
Ob tej priliki bo na.)brž t.u<li objavljena kraljevska zaroka. Ime neveste še ni znano, toda splošno se domneva, da je to italijanska princesa Giovanna. Precej trdno tudi vzdržuje ve.st, <la se bo kralj poročil z 21 -letno princeso Sibilo. hčerko ib i vsega vladujoee-ga. vojvode KoburgjQotha.
Po cerkvah se vrše svečane službe božje, v javnih zavodih predavanja. na pokopališčih pa spominske eerimonije.
ROJAKI, NAROČAJTE 8E NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI 8LOVENSK1 DNEVNIK V AMERIKI.
Novi boji v Maroku.
Telefonska zveza med Južnim Walesom
in Berlinom.
BERLIN. N emčija. 14. maja. — Med Berlinom in Novim Južnim AValessom v Avstraliji je bila uvedena brezžična telefonska zveza. Govorjenje je mogoče slišati povsem natančno.
BERLIN. Nemija, 14. maja. — Nemški nacijonalci so vložili v drž»_ /liem zboru pretliog, naj se proglas: dan 28. junija, ko je bila podpisana pred desetimi leti ver-.^ailMta mirovna pogodba kot "dan sramote". Po vseh šolah naj bi se vršila predavanja, v katerih naj bi učitelji predavali učencem, kako strašna krivica <se je zgodila nemškemu -narodu. Predlog ni.bil sprejet.
Smrt znanega naravoslovca.
ANNAPOLIS. Nova Skocija. 14. maja. — Tukaj je umrl dr. Edvard Pureek, znani naravoslovec iz Washington, D. C. -Smrt je nastopila ipovsem nenadno.
CASABLANCA. Maroko, 14. maja. — Sem je dospelo poročilo, da je bilo včeraj v bojih pri E1 Bordu usmrčenih štirinajst vsta-' šev ter trije vojaki francoske legije tujcev.
Kaki'h trksto domačinov je Iju-to navalilo' na francosko po^o-janko, toda 'francoska posadka se jim je krepko in uspešno postavila v bran.
Poveljnik je prosil za ojače-nja. češ. da so se zaeela puntati tudi druga domača, plemena.
Vstaja v Venezueli.
CARACAS. Venezuela. 14. maja. — V državi Lara je izbruhnila revolucija. Proti vstašem je bilo poslan ill pe:t generalov, med njimi tudi brarfc predsednika Go-
DENARNA NAKAZILA
Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku:
Din.
▼ Jugoslavijo			
500 ....		Lir	100
1,000 ____		K	200
2,500 ____		M	300
5,000 ....		II	500
10,000 ____	---- $180.00	M	1000
▼ Italijo
$ 1.71
8tranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opo-earjamo, da smo vsled sporazuma t našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na t%.
Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30._80c*
za $60 — $1; xa $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6.
Za izplačilo večjih meakov kot goraj navedeno, bodiii ▼ dinarji* lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljie pogoje. Pri velikih ailih priporočamo, da se poprej s nam •porarumeta glede načini
nakasila.
IZPLAČILA PO POiTI ao REDNO IZVRŠENA V OVIH DO TRBH TEDNI«
NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER £4
PRISTOJBINO 75e.
3AKSER STATE BANK
62 COBTLANDT STREET,	NEW JOSE, M. X
T&phon*: Barclay 0380
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Ownad and Published by
&LOVENIO PUBLISHING COMPANX (A Corporation)
Fraok S*fc»*r, Pruideni	Lovom Bcnedik, Treasurer
Place of bosinoH of the corporation and addreaeee of above officer«: H Cortlandt St., Borongb of Manhattan, New York City, N. Y.
"GLAS NARODA" (Voice of the People)
OLAS NAB/OP A, 15. MAJA 1929
Bolgarska politika.
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
celo leto velja lisi ta Ameriko
*a Kanado______—$6.00
Za pol leta__________13.00
Wm betrt leta_______$1.50
Za New York ta celo leto —$7.00
Za pol leta______________*3.50
Za inoeemstvo ta celo leto —#7.00 Za pol leta_________$3.50
Subscription Yearly $6.00
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda" iskaja vsaki dan ieveemfi nedelj t n praznikov.
Denar
Dopisi brez podpiea in oeebnoeti se ne priobčujejo. Denar naj at blagovoli pošiljati po Money Order. Pri tpremembi kraja naročnikov, protijno, da K nam tndi prejinjo bivališče naznani, da hitrejf
najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. J Telephone: Barclay 6189._
TISOČLETNICA BOLGARSKE
Bolgarska praznuje tisočletnico svoje zlate dobe, vlade rara Simeona.
Vladal je balkanskemu earstvu, ki se je raztezalo od <'rne^a do Jadranskega morja ter povzročalo skrbi naslednikom Konstantina v Bizancii.
Današnja Bolgarska je le medla senca svoje nekdanje slave.
V	svetovni vojni ni stavila na pravega konja. Balkan pa ni liičkaj prijazen prostor za one, ki izgube. V tu-ui in stiski se pa tako posamezniki kakor narodi radi ogrevajo ob spominu na minulo slavo.
Y	dolgi turški noči, ki je začela padati na balkanske narode celo prt d carjem Simenonom v desetem stoletju ter je pričela giniti komaj pred sto leti, so učili Bolgare., naj se spominjajo zlate dobe eara Simeona, Srbi pa zlate dobe vladanja Stjepana Dušana.
Preteklost Grške je še znatno slavnejša. '
A ko začnemo govoriti o carstvih, ki so nekoč obstajala ter >e razprostirala od tukaj do tam, običajno pozabljamo na dobra dela, ki so jih napravili naši predniki.
<V bi znali evropski narodi ceniti dobra dela svoji! prednikov, bi bila Evropa bolj srečna in zadovoljna.
Ko pride zlata doba v zemljepisnem oziru v konflikt s sosedovo zlato dobo, začne teči kri.
Bolgari se spominjajo eara Simeona, kojega carstvi se je razprostiralo od Črnega do Jadranskega morja.
Srbi se spominjajo slave vladarja Stjepana Dušana ki je štiri stoletja kasneje vladal med Ornim in Jadranskim morjem.
Na Poljskem je še dosti ljudi, ki ne morejo pozabiti dni, se je Poljska razprostirala od Baltika pa do Ornega morja, in na Litavskem so ljudje, ki ne morejo pozabiti, da je bila nekoč Poljska članica poljsko-litavske zveze
Le dovolj daleč se je treba ozreti v preteklost, pa lah. ko vsak narod zasledi zlato dobo, v kateri je vladal nad drugimi.
Versa i lis k i mirovni pogodbi se marsikaj očita, med drugim tudi to. da je podžgala sovraštvo med narodi.
Naj bo kakor hoče, nekaj je pa neovrgljivo dokazano
Pred vojno je živelo v Evropi pod tujo vlado sto mi-lijonov ljudi, d očim se je po vojni znižalo to število na eno petino.	j
Narodi so začeli uvidevati, do kje so segale v preteklosti meje njihovega ozemlja.
Evropa je plačala previsoko ceno, da bi se še enkrat zapletla v konflikt zaradi meja, ki so mejile narode pred davnimi stoletji.
LEDOVSKY IGRAL 75 UR IN 45 MINUT.
Avstrija ima novega rekorderja.' rekordom zelo navdušeni in pre-P raniš t (1. Ledovskv, ki hqee po-1 pričam, da bo ta uspeh Avstriji tolči rekord nekega Američana, ki (mnogo koristil, Ledovskega je v je «edel 75 ur za klavirjem, za treh dneh obiskalo 15.000 radoved-uajmanj eno uro, je res dosegel nežev. nov svetovni rekord. Sedel je za klavirjem ur in 45 minut, to je od četrtka ob 20. do nedelje opolnoči. Odšteti >o mu .samo par minut, ki jih je porabil za odmor. Za klavirjem je torej sedel skoro 1*>1 tedna. Vsekakor je to fizično zelo naporno, je pa obenem dokaz je in volje, a tudi prir
novim
Nova frizura za dame.
Moda obritega tilnika je minila; nova moda zahteva nekoliko daljše lase kakor doslej. V tej. ino-di <so še nadalje merodajne male glavice. Nova moda pa 'je individualna ; imenovali !b'i jo lahko mode dekliških las, v nasprotju iz
defcimi
glavicami.

Iz »Sofije »prihajajo iporočila, da se «oj>et pojavlja večji vpliv rna-cedonstvujušej-h in da no ti celo pričeli propagirati vpos-tavo diktatorske vlade, ki naj bi uresničila vse njih težnje.
Kakšne so te težnje, o tem-govori le preglasno krvava zg<Klovi-na že eek> vrsto let in zato tudi ni treba še posebej naglašati, da bi pomenila od podpore macedon-stvnijuščih odvisna 'diktatorska vlada na j resnejšo nevarnost za dobre odnosa je med balkanskimi državami in najbrže tudi za ev-r optik i miT. Ta nevarnost je ta'ko evident 11a. da je ne 'morejo prevzeti bogar.ski pol tiki in zato mislimo. da bo ostala le i}>obožna že-I.ja maeedonstvujuščih. Takih želj pa imajo ti že doteti in nobene ško-le ne bo. če dobe «e eno novo.
Te.m manj pa je verjetno, da b Ljapčev segel po tem obupnem sredstvu, ker mora baš sedaj odgovarjati na težke argumente o-oozicije, 'ki pravi, da je postala fciolgarska vtsied stabilizacijskega w).-ojila Čisto odvisna od tujih fi nanČnikov. Ljapčev bo morda 1110 orel 'Ugovarjati, da opozicija j>o svoji navadi pretirava, da stvar ii tako huda. ali ("isto odbiti opo-deijoalnega ngovara ne bo morel. ker pač vsa Bolgarska čuti. 'tako je vedno manj gospodar tvojega gost{>odarst va. Nenavadno nizke cene poljedelskih pridelkov, vedno -močnejši vpliv tujih finančnikov, težave državne blagajne. vse to dokazuje, da nekaj to v redu in da niso očitki opozicije brez vsakega temelja.
Oe pa bi se mogel Ljapčev dvi-miti čisto nad strankarske boje n se oprostiti tudi vseh sentimentalnih predsodkov, s katerimi zlasti radi paradčrajo nekateri bol-rarski ntfdnacijonalisti, ]>otem bi ridel, da je bolgarska ofieijelna >olitika v t-eanelju zavožena in da ie treba kreniti na čisto drugo oot. katkor pa jo prii>oročajo 111a-•edonstvujušči.
Njih ipoliti'ka revanše ne pri vele Bolgarsko nikamor drugam, ko
nasprotja z vsemi balkanskimi Iržavami. Posledica macedonske •evansme ijjolitrke more biti le {>o-polna izolacija Bolgarske na Bal-cauu. Nadaljna posledica te«ra pa >0 še večjai odvisnost IJolg-arske hI tuj1*' podpore in v tem naravno ie večja okrnitev njene samostoj-lost i.
Nasprotno pa pomeni odklonitev politike macedonst vujuščih zbliža nje z drugimi balkanskimi narodi in pričet e!k u velja vi jen ja o-nei^a gesla, ki je za vse balkanske narode n aravnost imperativen. Je to geslo, ki pravi, da je balkanski polotok napram tujemu svetu ena celota in da odločujejo
svoji usodi balkanski narodi sani.
Sprejem tega gesla in izvajanje >oliti'ke v njegovem smislu bi ma-lomai olajšalo stališče Bolgarske. Ve bi imela potem Bolgarska tak šnih težav s plačevanjem reparacij, ker bi bil pač grški veto jrroti ►dlogu bolgarskih repa raci jskih dačil manj oster, če !bi bile obe Iržavi -zvezani z balkansko politiko. A trni i izhod tbolgarsžkega iz voza na »gesjako morje bi bil rešei pod vidikom kake baLkanske poli tike vse drugače, kakor pa je re šen danes, ko revanšna nolitikj macedonst vujuščih še ni prema gano stališče. In eela vrsta dni gih za Bolgarsko nad. vse važnil vprašanj bi bila gladko rešena a korist Bolarske, če bi se mogla o-slonrti Bolgarska na }>omoč balkanskih držav. Kajti le premnogo teh vprašanj se pojavlja v vseh balkanskih državaili na precej sli-čen način in povsod i je njih dobra rešitev težavna, ker ]>omeni vsaka balkanska država za sebe premajhno silo.
Že celo pa postaja a'ktualna nova -ba'anska pol it.?ka v h rim, .kadar se pripravlja svetovni kapital, da koncentrira vse svoje sile. Že danes tpamenr feai svetovni kapital ves Balkan eno gospodansko celoto in kadar se rač.ima z balkanskim trgom, se* računa redno 2 vsem Balkanom. Ford ne ustanavlja avtomobilske tovarne na Ba&kanu, le tza ©no balkansko dr-
žavo. temT- c za ves Balkan, h kateremu (prišteva 'tudi Turčijo. Prav nobenega vzroka -ni, da ne ■)i tudr balkanski narodi sami bi-i tako praktični, kakor so tuj-i finančniki.
Oe bi zmagala v iSofiji uvidev-iost, potem bi vsaj j>okoketirali : balkansko poLit-sko in že s tem bi tosegli, da bi dobili tujo |K>moč natno cenejše, kakor pa ja pla-ujejo danes. Bil bi to eksperiment, ki (Bolgarsko ne -bi nič vejah ki <br ji pa vendar prinesel ligurno korist. Zakaj ga ne po-ikusi jc ?
Naj ne sodijo vsega sveta le po ebi in naj ne mislijo, da je ves vet ostal v predvojni mentalite-i. Ivi več geslo: "Balkan balkanskim narodom" samo pusta frarza. rmvtč realen političen program, d pridobiva vedno več pristašev, tn mnogo več bi jih bilo, če ne bi >aš macedonst vujušči s svojo re-ranšno politiko vedno sj>roti da-ali argumente za previdnost na->ram sofijski jx>Iitiki. Gc še niso >ozabljene vse stare rane. so pač emu krivi oni, ki jih vedno 'zno-.'a (ntpjrajo pi med t< nii tso maee lon^tvujisšči na prvem mestu.*
Cisto notranja zadeva liolgar-ske je. če ima diktatoistvo ali vseskozi ]>arlaraeaitarno vlado. Ni pa več samo notranja zadeva Bolgarske. če postavljajo vlado nva-eedonstvujušči. Kajti takšna vlada mora neizogibno izvajati re-vaSno jjolitiko. ki ni samo v nasprotju z mirovnimi pogoldbami, temveč ogroža tudi mir. S tega vidika nrora evropska javnost pnesojati spre-membe v bolgarski vladi in temu primerno urediti tudi svoje korake.
Dopis.
_ . s
Brooklyn, N. Y.
Brooklvnska naselbina je otlda ljena Ie nekaj korakov od New
Konec komedije.
Kakor sem že včeraj omenil, je
Yora. Kot dolgoletna naročnica	zadnjo nedeljo
sem se namenila napisati par be-!meseca maja.
sed iz našega mesta. Tu je vse oži-1 Le{>o sem se bil napravil (kavi lo v ixmilada-nski sezoni. Tudi kor se ženinu spodobi) ter se po-naše društvo Marija I*omagaj .je sklenilo imeti malo žabavo v soboto IS. maja v Slovenskem Domu na Irving Ave. Začetek ob 8. uri. Zabave bo dosti za mlade i 11 stare.
Torej vsi v soboto mi natšr) prvo veselic?o, ki jo naše društvo priredi to sezono.
Fanie Makersi, članica društva .Marija Pomagaj, št. 184 v Brooklyn u. N. Y.
NE PUSTE GA ZAPRETI
STEKLENA HIŠA
Dunajski zdravnik dr. Oskar Bohr je na glasu kot eden najboljših zdravnikov, obenem pa velik dobrotnik sy-omašnLh sil oje v. < »d jutra do večera prihajajo k njemu siromašni bolniki, s katerimi ravna zelo lopo. Za ordinacijo računa kvečjemu 1 šiling in za
U
bolnikov.
OBUPNO DEJANJE OČETA
Strašen čin obupanega očeta ^e je pripetil ob jezeru Erlaf na Gornjem Štajerskem. Posestnik Peter Oberraminger iz Iiaminga je peljal svoje tri otroke, dva dečka v starosti 5 in G ter ter 4-letuo d<--klico, 'k jezeru in jih je skušal vtopiti. Oberaminger je vrgel enega otroka za drughn v jrlobočino jezera i 11 mirno gledal, kako -o .se otroci 'borili z valovi za svoje živ-ži vi j enje. Medtem ko sta j>e dva dečka is plavalnimi poskusi nekaj C-asii obdržala nad votlo in glasno klicala na ipomoi". je mala dekli-ea že izginila v vodi. Končno je nečlovttški oče sam sk<x-il v jezero.
dal na piknik Tlovit svojo nedolžno žrtev. Ce senr vstopnino plačal ali ne, se ne »pomijam,natančno. Kar tajnika oziroma blagajuia vprašajte, če vas tako firbec goni.
Tam pri vratih je pa stala. Sveta ndbesa. kako je bila lej>a. Lepšega ženskega bitja nisem videl še nikdar na svetu. In je bilo tudi "kaj za videti in kaj za pogledati. ker je bila oblečena }>o najnovejši modi. Najnovejša moda pa veste, kakšna je.
Tako je bila lepa. da scan si mislil: življenje ali smrt! — in sem stopil k nji in se ji predstavil.
V tom hipu ju klva moža.
• ta prišla k obrež-jk>klicala Oberra-
ato ni čuda, da je tako priljub-	in prestrašena vpra
jen. Vsak dan pregleda 80 do 100 I 5,1 ka-' (!",a- I>(' T,'h klil'5b J*'
sestnik še v zadnjem trenotku pri
K tir. Bobni zahajajo radi tudi vojni invalidi in žrtve opija od nosno kokaina. Pred dvema letoma je dal nekemu kokainistu večjo količino kokaina, da ga po-časi odvadi uživati ta strup. — Zdravnik je moral pred sodišče in bil je pogojno obsojen na 8 dni zapora. Te dni je-zapisal nekemu morfinistu večjo količino morfija, tla mu kot invalidu olajša bolečine. Moral je ]>onovno pred sodišče, ki pra je obsodilo na 3 dni zapora. Obenem bi moral od sedeti tudi prvo kazen. Proti obsodbi -e ni pritoži! in tako je postala ipravomočna.
Čim <se je razširila po mestu vest. da bo moral 71-letni <lr. Bohr v zapor, je nastalo med njegovimi pacijenti nepopisno razburjenje. Takoj so sestavili prošnjo na pravosodnega ministra in zbrali 30,000 i]>odpisov. Zahtevali so revizijo procesa in pomilostitev dr. Bobra. Te dni se je vršilo v III. okraju protestno zborovanje, katerega se je udeležilo toliko Bobrovih paeijeirtov. da je morala nastopiti »policija. Po zborovanju se je razvila povorka, v ka-
Japouski bakterijolog Hamuki zgarilitr hišo, kakršne menda nima nihče na svetu Vsa hiša je steklena in lastnik pravi, da je to najboljša trdnjava proti prahu in bakterijam. Oken ta hiša sploh nima. Zrak prihaja in odhaja skozi male odprtine, ki so narejene tako. da zrak od zunaj ne more prodirati v hišo neposredno. Steklena hiša je namreč zgrajena v mestu Jokohami blizu bolnice in če bi prodiral zrak neposredno v njo, bi ne bil svež. Zato je opremljena hiša s črpalkami. ki črpajo zrak iz predmestja. Zrak gre skozi j>osebne aparate, v ikaterih se filtrira in očisti vseh bakterij. Potem je napeljana zračna struga preko velikih ' teri je korakalo okrog 15.000 si-s tek len i h plošč, namazanih s gli- j romašnih Dunajčanov pred dr.
cerinom tako, da ostane na niih 1 -r, 1	• , •
J 1 Bobrovo stanovan je, kjer so se vr-
ves prah.
t, , - . v , . . . , ,	sile -demonstracije' p'-oti obsodbi
»Solnem žarki 111 toplota prodi- j
rajo v hišo .z vseh strani -brez ovir. ^ Proti preveliki vročini je hiša zavarovana s posebnimi napravami. Stene so iz debelega stekla <in prostor med zunanjo in notranjo stekleno ploščo je napolnjen s solno raztopino, ki absorbira solnčno toploto tako, da je v sobah tudi v največji vročini hladno. Solna raztopina ima pa še eno dobro stran in sicer, da. čez dan absorbirano solnčno toploto ponoči iz žareva in tako se sobe avtomatično ogrevajn Ta originalni sistem reguliranja toplote je tako učinkovit, da zadostuje nekaj ur soln-ca, da je v hiši ob hladnem vremenu toplo. Samo če je več dni oblačno, je treba v hiši kuriti, toda tudi v tem primeru niso potrebne peči. Sobe se ogrevaj« s pomočjo toplega zraka.
Osdravljena težkega slučaja neprebavnosti.
Miss Lucy Moore. Cheraw, S. C pravi da je Xuga-Tone odziv na njeno'željo Ona je zel otrpela vsled neprebavnosti in njen slučaj je bil tako slab, da je mislila, da ji ne bo mogoče več jedila slastjo živau. Po kratkem času. ko je začela uživati Xuga-Tone. nam je pisala. da je z uspehom zelo zadovoljna, in da lahko vse vživa, ne da bi ji kaj ško-dovald.
Xuga-Tone je znamenito sredstvo. Pomagalo je več kot milijonu možem in ženam k zdravju in moči. Xekateri sei imeli slab apetit in zaprtje, drugi so trpeli na nerednestih želodca, jeter in t ledvic, ali vnetju mehurja, glavobolu, 12- f gubi spanja in teže teleea ter moči in ' sUčnih bolezni, ki so jim grenile ure življenja. Ako vi trpite na ka.terih teh bolezni. b|* ■morati jemati Xoga-Tone. j Kupite ga lahko v trgovini z zdravili. Ako ga n5 ttgov« nima v zalogi, mu recite naj ga za vas naroči od zalagate-1 lja s zdravili.	—AaV.4
ADVERTISE in GLAS NARODA
šel k zavesti in je obema pomagal izvleči iz votle otroke. Celo malo deklico >o umetnim dihanjem zopet spravTIi k življenju.
< Uu rraminger je navedel kot vzrok svojega ol>upnega čina. da je njegova druga žena iz otruci i/, prvega »akona silno slabo ravnala in da je sklenil otrake in sebe umoriti, -tla bi jih rešil hudobne mačehe.
PRETEP NA ZEGNANJU
Vročekrvnega Albina pa so o rožniki aretirali.
v JUGOSLAVIJO in ITALIJO po COSULICH progi
. priredimo
dne 22. maja 1929
i -
s parnikom
"PRESIDENTE WILSON"
kurjen z oljem, vozi z brzino 20 vozlov na uro.
NA RAZPOLAGO SO NAM STAVLJENE IZVRSTNE JiLABINE
Za-arajte prostor in pišite za pojasnila na:
SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	' New York, N. Y.
TŽ. Barclay 0380
Xiekaj vesela nič presenečena.
ni bila, in prav
'Xa Selah- pri V:šnji gori so imeli žegnanje. Domači in okoliški fantje so >e popoldne zbrali ^v, fr«v-tilni na vasi. kamor so pripe-l?ali tudi dekleta. V goMtjlni se jr razvilo pristno ra/jpoloženje. O glasila se je seveda tudi harmoni ka in paa-i so se pričeli sukati \ raui{ »o s a1 jenem plesu. Slednjič pa ko tso se ga fantje nalezli čez me ro. je prišlo zaradi nekega dt-kle ta do iprepira. Najbolj se je ujezi posestnikov sin lbin A., ki je v je 7.i pograbil na -dvorišču vago o<' voza in udaril z vso silo po glav: n an p robnik a 20-letna^a j^ose^tni kovega sina Antona Kasteliea. 7 udarcem za je takoj po<lrl iva tla kjer je Tone obležal ves v krvi Ranjeea so tovariši odnesli nemn doma domov, kamor je kmalu pri spel tudi poklieani zdravnik.
—	Oprostite, prosim. — je rekla. — In to je bilo vse. kar je govorila od poldveh j>opo!dne pozno v noč.
—	Op res t rte. prosim! — in — Oprostite, prosim.
Kar zavidali naju, ko sva zavila v gozd občudovat prekrasno naravo.
Da>i nisem j«*vljač, se mi je vseeno malo jezik zatikal, ko sem ji poti debelo smreko razodel svojo ljubezen ter ji povedal, kako strašno jo imam rad.
Ona t^e je pa poredno nasmehnila in rekla: — Oprostite, prosim !
In tako sva se i/prehajala do večera in jaz sem ji govoril o sami ljubezni in o samih rožicah, da sem bil že ves slinast nazadnje.
Toda edini odgovor, ki sem jra loibil, je bil: — Oh seveda, oprostite, prosim.	,
Iz tega sem razsodil, da mora biti jako Izobražena.
Hodila je poleg mene kakor kraljica1. Se nikdar se nisem talko strašno zavedal svoje ničevosti -kakor takrat.
Enkrat se ji je bil soln od vezal, •laz ikot- kavalir sem ji kavalirski zavezal stremena, pa sem v svojem srcu sklenil, da »e nikdar več ne lotim takega zapeljivega opravka.
— Oprostite, prosim, — je govorila.
Prav nobenega zmisla ni imela .ie za rožice in ne za tičiee, ne za nahajajoče solnce in ne za luno, ki se je kmalu nato prikazala na obzorju.
In ta'ko sva blodila v mesečini )d devetih in desetih.
Jaz sem klobasal in klobasal, una je pa sempatam vztrajno odgo vorila : — Oprostite, prosim.
In pri tem je še komaj vZdilmila: — Ah! Ah!
slišno
—	Si že tam. Zgaga, sem si mislil. — kmalu bo oheet. lu sem že napravil račun: dva aLi tri dolarje za lajseies. za pet ali šest dolarjev se {*a že precej "dobro second-hand postelj dobi. In katigla za kofe je potrebna, da se človek zjutraj malo ojunači. predno se na delo j»oda.
Vse to sem ji povedal. Bila je zadovoljna in je rekla kakor jK>-uarvadi: — Ah, pustite me no, oprostite, prosim.
Teh njenih besed sem bil že tako vajen, da sploh nisem več po-rajtal nanje.
Ko sem jo za roko prijel, sem mislil, da fteiii r*e v žamet zaf^re-bel, ta'ko ročico je imela.
Dostojanstveno je stopala, jaz sem pa .kakor divji petelin racal polg nje. Oprostite, prosim.
V	meni je vrela in kij>ela ljubezen. Na nebu so se pa medtem začeli zbirati temni oblaki.
—	Oprostite, prosim — sem ji rekel. — zdi se mi, da se bo vlilo in je boljše, da pravočasno poiščeva kako zavetje.
—	O. — prosim, — je odvrnila.
Saj pravim, takega žen«kega
bitja še nisem videl na svetu.
V	da-tjavi je ^agrmelo. Na zemljo so začele padati prve debele kaplje.
Pomladi vihar v sreu, pomladni vihar v naravi.
Si radovedna, kaj ne. draga či-/ tateljiea. ka4co se bo vse to razšlo.
Pa ni drugače, boš ^e morala do jutri počakati. Za danes sem storil §vojo dolžnost.
Vidiš, moje kolone je konee.
Vrgssšg
OLAS NARODA, 15. MAJA 1929
Andre de Lottie:
OPROSTILNA RAZSODBA
Oaude liaiHlin, napravljen v tjvojo nedeljsko obleko, je mirno sedel na zatožni klopi in jx*slušal jjorotno obravnavo.
Bil je starejši, čokat kmet; oči so se mu svetile iz j>ergaJiien-skega obraza. Njegove črrte so bile trde in ipreunetene. Na predsednikova vprašanja je odgovarjal s tihim in mirnim glasom. i>edtel je sključen, nikomur ni ipogtodal v obraz in hrbet -se mu ni krivil toliko |>od tezo let, koliikor od -želje, da bi ostal kar moči neopazen.
Obdolžili so ga bili, da je na pretkan način umoril svojo ženo, in proces je vzbujal mnogo pozornosti. Dolgo je trajala preiskava, Vendar se sodniku ni bilo posrečilo, da bi bil našel odločilen do-kaz Priznal je bil. da je ženo pre-fr ivor I k skupnemu sjjinomoru. Skupaj sta bil« vh- pripravila. Kama je bila s iknpauii zadelala vse razpoke in luknjice, med tem ko je 011 z ogljem zakuril v peči in skrbno zaprl odvodno cev.
Nato sta legla v |»osteljo. drug zraven drugega, in sta čakala smrti ...
Preden se je da ude onesvestil, je imel še toliko moči, tla se je splazil d« okna, razbil steklo in zaklical na |>omoč. A bilo je že pre]M>zno. žena je bila mrtva.
Zdaj je bilo vprašanje, a4i je iil ta izid nameravan ali samo posledica vnovič pre<lra inIjene«ra nagona «*cbe-ohrane. Priče so bile soglaeoio izjavile, da -1*02113 jo Clauda kot skopuha, iki ni privoščil ž t m i niti vsakdanjega kruha. V Kad nje m času je brla oslej»ela in mu ni mogla več pomagati pri delu. Ljudje *o dejali, da je Clau-de zmožen vsega, 'ie dobrega ne. a vendar -mil ni mopel -nihče dokazati namena, da jo umori.
"Potemtakem »te prepričali ženo, da je neozdravljivo bolna', je vprašal predsednik.
"To je -bilo tudi res. Zdravnik bi dejal, da ne more nikoli več o-zdraveti. Za delo ni bila več... in jaz sem starec . .
"Kdo izmed vaju je sprožil misel na samomor?"
"Jaz. Mnogokrat .sem ji rekel, tla tako ne jrre dalje in da morava Napravi ti konec. Nu. luškega dne mi je odgovorila: "Ne zapusti me, skupaj narediva konec".
Claude Bardin ne je še tisti večer vrnil v domači kraj, odkoder so ga bili pred dvema mesecema orožniki odpeljali v mesto. Njegova h?ša je stala lia koncu vas;, v stran od ceste.
Odprl je vrata in vlaga mu je bušila nasproti. Že d va meseca ni bil nihče prezračil hiše .in v no-tianj<Asti je vse dišalo ]>o tohlobi.
Bardin je odprl okna, zakuril v peč in si postavil na mizo vrč vina in velik kos gnjati. Potre>ben je bil jedi in pijač, kakor da se bo potlej lažje boril z nočnim mrazom in morečim občutkom samote. Ko je izpraznil drugo steklenico, je vzel svetiljko iu krenil l>o stopnicah na vrh. Tedaj je zavela sapa in svetiljka je ugasnila, V nena'dni tesnobi se je stisnil ob zid. Iznova je prižgal svetiljko. Zažvižgal je vojaško koračnico, da bi se s tem ohra'bril. < *dkar se je bilo zgodilo, ni bil več na lieu mesta. Mirno je stopil k postelji, kamor je bil pred dvema mesecema legel z ženo. da bi u-mrla. Slekel >e je in u pihnil luč. Kmalu ga je objel težek spawc.
A mahoma se je prebudil. Bilo' mu je. kakor da <ra je nekdo prijel za roko. Vzdignil se je, sedel l*o koncu in trejvetaje prisluhnil, trudrč se. »da bi predrl temo z očmi. Zdblo ga je. "Mrtvi se sami maščujejo nad »svojim morilcem!"
CELA IZLETNIŠKA DRUŽBA IZGINILA.
Visa Palestina je, kakor poročajo iz Jeruzalema, silno razburjena. ker je na .skrivnosten način izginilo več raznih političnih osebnosti. — 'Družba, v kateri so bili predsednik zionistične palestinske eksekutive dr. Sorowitz, eden najodJičnejših jeruzalemskih odvetnikov, politična tajnika palestinske vlade Nurock in Edvin Samuel, sin Sir llerberta Samuela, z ženami, je pretekle dni napravila izlet k Mrtvemu morju. Tam so najeli motorni čoln. Od tedaj pa manjka vsaka sitni družbe. Vlada je razposlala aeroplane, vendar je bilo doslej vse iskanje zaman.
Le malo vrjetno je, da bi si roparski bednim ob tem letnem času upali tako daleč proti severu
je zaše petal. SjK)imiivši se državnega pravd nika.
Hotel je prižg-ati svetiljko, a ni se upal ganiti. Ta'ko je sedel nekaj časa. Zunaj je tulil pes in Bar-dinu se je <z<delo, da razloči v burji žalob-ne glasove. In zdajci ga je rzpreletelo. kakor da je nekdo potrkal na okno. — "Milosti" je za vpil in se prekrižal.
Zapri je oči in ko jih je spet odprl, je zagledal svojo ženo, ki je »sedela na robu postelje. Njen obraz je Jbil posinjen od strupa in srttpo je strmela vanj. 'Milosti' je za vpil še enkra t, a žena se ni zmenila za njegovo vpitje; mirno je obsedela na svojem mestu. Skočil je s postelje in kakor blafcen zibežal na vrt.
*
Ko se je drugo jutro zdanilo, so našli vašvani. ki so hiteli k prvi maši. starega Ba pd rna obešenega na jablani.
Ciganski morilci pred poro


11111
samo Časnikar se ne
sne zmotiti
REDEK GOST V BERLINU
lo\ejte nu vse, .kar je Egodi- . a.	,
, 4 . , .. .	, ... i m bi morda izletniško družbo uje-
lo od t istega trenutka, ko ste bili I , . . .	... ^ \
li ikot talce. Poleti bi bila ta moz-
za.kle-nili sobo in legli z ženo v posteljo !"
"iVisežem, hotel sem umreti z njo .. . A ko sem začutil, da se mi bliža konec, sem ise .splavil k oknu. Hotel sem ga odfweti, pa ni-sem imel več dovolj moči. IMaril sem s jxtitjo po steklu, ne da bi vedet kaj prav za prav delam. Nu. in tedaj je bilo Že prepozno. Pboga moja žena! Jn zdaj trdite, da «em jo umoril... To ni res, go-np<»d predsednik, to ni res. Bog mi je ipriča, da seiu s tem povedal vne, kar vero".
Vkljikb vsem vprašanjem ni odnehal od svoje izpovedbe. Po zaslišanju prič je vstal držav. prav-dnik. Izjavil je, da w zahteva obsodbe, er je stvar preveč v temo zamotana. Sklonil se je .k obtožencu in d-ejal: %
"Claude Bardin, človeški zakon nuna moči, da ibi kaznoval vsak tajni zločin. Vkljub 'temu ne o-Ktanejo ti zločini »Ukazno van i. Mrtvi se sami maščujejo nad svojim morilcem. Ce ste krivi, ne bo-Kte uiStj svoji kazni. Prepustim vas vaši vesti.• V svojem srcu boste nalili krvnika, ki vam ne bo dal miru, dokler txwte živi".
V dvorani je "bilo vse tiho. Na-posled je wtal aagrovornik Clauda Band ina ter priporočil svojega klijenta porotnikom. Čez nekaj minut je predsednik porotnikov proglasil: "-Ni* kriv".
Bardin je v®tal, ko je slišal o-Oči so se mu
nor>t večja — in vendar je to ena najhgodnejšiih možnosti, s katerimi morejo računati. Kajti če niso bili napadeni od beduinov, ]>o-tem je bil izvršen še hujši ■zločin ali pa Ne je pripetila nesreča, v kateri je bila vsaka rešitev izključena.
V Berlinu imajo redkega gosta, indijanskega poglavarja Big Chiefa, ki je znan med indijanskimi plemeni pod imenom "Orlovsko oko'. Rojaki tako ceniki njegovo modrost in poguln, da je bil izvoljen za poglavarja 105 indijanskih plemen. To je bilo že davno, približno pred 80 leti. kaj Big Chief je sedaj star že 107 let. Zanimivi so njegovi spomini na mladost. Imel je ženo, ki so jo nalivali Indijanci "Koža prerije" in ki nu u je rodila 10 otrok. Po njeni sauati si je poiskal drugo ženo, ki mm .je bila dolga leta zvesta družica. Big Chief ima mnogo sinov in hčera, ki žive v Californiji, kjer vzgajajo svoje otroke. Eden njegovih potomcev je celo znamenit profesor.
Big Chief je zelo popularen mož v Zdruzen'h državah. Znan je pa tudi v Evropi. Leta 1787, ko je prvič potoval <j>o Evropi, ga je sprejela v avdijenci angleška kraljica Viktorija. Bil je gost francoske vla'de in kneza Brs-snardkar, ki mu je v zahvalo podelil naslov čajnega poglavarja in-« d i jamskih plemen. Posvetu potuje v indijanskem kroju in s perjani-co na glavi, da seznani civilizirane narode s zgodovino indijanskih plemen. Prepričan je, da »bo še dol<ro živel, kajti njegov oče je dočakal visoko starost- 147 let.
neznatno vlogo. Časnikar, ki
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODANAJVEČJI SLOVEN8EI DNEVNIE v AMERIKI.
NE NAJDE NIČ TRINERJU PRIMERNEGA	,
4,V kratkim vam želim sporočati, koliko dobrega mi je storilo vaše grenko vino. Je čudovito. Vedno sem trpel na zapeki in želodčnem neredu, ter s« sploh ne spominjam, da bi bil ke-daj dober, dokler nisem začeli rabiti vaSo čudovito toniko. Mislil sem, da bi gvtovo radi slišali mnenje ljudi o vaSem grenkem vinu. ki so že vse drugo poskušali brez uspeha."
Mr. K. J. Smith, _______Chicago, IU.
Tisto "kaj pomaga"
Najj vas Trinerjevo Grenko vino reši tega položaja.
Vzmdostite se! N« pustite, da vam slab ali leni želode? jemlje
pogum in zdravo barvo. Delo je veselje za moškega ali žensko, ki v?, kako se izogniti tudi najmilej-ši raprk L
Trinerjevo grenko vino je ta skrivnost. <le več kot samo odvajalno sredstvo, ker ono ne samo da urejuje tok želodčnega soka, tnoveč urfjHje tudi delovanje želodca.
TRINERS
BITTER
WINE
Vprašajte lekarnarja za steklenico Trinerjevega 'grenkega vina. Poskusite ssetavino kalifornijskega vina, eaaieare in drugih zdravil, ip videli bodete, kak opomaga prebavi, pospešuje izločitev iu poveča tek do jedi. Tudi škrobna jedil* se hitro prebavijo. Koč drugI, tako bodete tudi vi redno jemali eno žlieo tega sredstva pol ure pred jedjo. Pri lekarnarjih	~
steklenica prost
Pišite na J os. Triner Company. _ 1333 So. Ashland Ave, Chie»go, m., ca brezplačni vzorec.
Ime ......................i
Naslov ...................
Mesto............Drtav*..
Pravkar državno pravdništvo v Kočica4i "dovršilo obtožnioo proti Ijodožrskim ciganom. Obtožnica vsebuje ne\|>opisne grozote, ka-kršaiih ne najdeš v kriminalni zgodovini zadnjih petdeset let. — Zveri v elovewki podobi .-»o leta in leta izvrševale .svoje strašno in nad v.se »ostudno delo. Kakor -volkodlaki pfo se v Tiiočnih -eetab pri-podili z sTOjega taborišea, in gorje žrtvi, ikater so -si izbrali. Morili so radi 'košariee jajc, radi par če-škili kron. Niso jih ganile mile prošnje napadenih, i>aj jim puste	življenje. Do nagega so izropali trnipla svojih žrtev. In ko so nrožje ikončali svoje krvavo delo, so se kakor hijene približale ciganke, zvlekle jk> stranskih potih mrtve v taborišče, jiili raz^ekale in skuhale 'meso za ostudne kanibal-s.ke ipojedme.
Kazenski zakon ne jK>zna nobenega paragrafa o ljutdožrstA-m, zato so ti »zločinci, ki so doana iz Multanskega v Komuni j i. obtoženi samo radi umorov. »Šestnajst mesecev je trajala preiskava, ki je bila tem težja, ker aretirani cigani večinoma ne znajo ne brati ne pisati in jih je par gluhonemih. Ogromne težkoče in številna nasprotja je moral premagati preiskovalni sodnik: cigani so t<ajili. priznali in znpet preklicali. Korak za korakom so jim morali dokazati njihova strašna dejanja. Kljub temu je ostalo mnogo slu-"•ajev nepojasnjenih. Tudi danes še ni znano, koliko umorov imajo ti (Zločinci na vesti, še večja ne-jrotovor^t pa vlada pri ugotovitvi, koliko ljudi so skuhali in požrli. Spočetka sc je vršila preiskava o 12 umorih, ki jih je skoro gotovo /se izvršila ta zločinska tolpa, vendar pa je končno držav, pravdništvo radi pomanjkanja dokazov moglo staviti pod obtožbo samo šest umorov in en roparski na-pad.
Januarja 1927 je bil s sekiro umorjen "trgovec Peter KuHiijak. Morilci so mu uropali zlato uro z verižico in 1400 čeških kron. Po tem umoru so izsledili cigansko tolpo. Dan poprej je bila v neki mali vasi pri Kožicah umorjena zakonska -dvojica Kožerka in stanovanje; izropano. Maja 1926 so cigani ubili v -nekem gozdu 14-let-nega sina gostilničarja Ludovika Ludovrka Ondeako. Malo kruha, niklasta ura in par čeških kron je bil ves iplen. Decembra 1926 so v gozdu pri Košicah zatdavili neko 50-letno ženo. čije istovetnosti še do danes niso ni-osrli ugotovki. Oktobra 1923 so v gozdu napadli in s sekiro pobili poslovodjo nekega konzumnega društva, An- tiskovni zakon pa obsojen, dre.ja Imlinga. ^Morilci si mu odvzeli uto, verižico in 5o čeških kron. Poleg navedenih šestih u-iriorov .so ciganom -dokazali tudi roparski napad julija ime^eca le-
MAVRICE RES ARI):
Človek
z nožem.
'najsfnrož in »dve ženi, bo sedelo!
zvezanih in močno zastraženih na (	(
obtožni klopi. Najmlajši je star' st' kl ?a bo*ste C'italK 80 nedav- kakor vam je zapovedano, mene pa 19 let, najstarejši 28 let. Dva ob-l"° tega na51i v llc*ki zaI>^čini med pustite pri miru! Vsak po svoje! toženca sta gluhonoma. Trije ci_:starhni papirji- Kdo ga je bil na-J Nikakor ga nisem mogel ukio-gani, iki bi bili tudi obtoženi, so Plsal ? - čeprav smo z vso vnemo niti. Zannui sem ga opominjal, za-umrli v preiskovalnem zaporu, jsku5ali dognati nam posrečilo. Skoro vsi1 obtoženci so že pretb.Na eni ^trani imel številko 176. kaznovani/Štirje med njimi radi na dru?i Pa 177 ter -)e bil hroz ropa. Tol^a je štela skirpno 25 dvmna dei rokopisa s spomini nečlanov. Kolovodji sta bila cigana ke?ra d«hwiiika, dvorskega kapln-Pavel Rvbar-El-ek in vražje pre- na in Pozn^ie izpovednika v kra-
man rotil. Oborožen samo z znamenjem Odrešenja, se sera zastonj trudil, da mu zaprem pot.
— Brž, abbe. je za renčal. Naprej. po poslu! Videl sem: precej bi me bil ubil
hotel storiti ? Nadaljeval sin izpovedovanje. Trepečoč. ves wlab, ble-dejši od ranjencev, nad katerimi sem so sklanjal, sem jecljal molitev in crovoril bodrilne besede.
kanjeni in pravtako drzni Kolo- ^evf>m polku. Pa to ni niti toliko!kakor bi se mi umaknil. Kaj sem man Jano, podomače Aleksander blstven0 Crlavno je. da je zgodba Fil ke.	j vredna čitanja; taka je bila sodba
Porotnar razprava se bo vršila	drugega neznanca, ki je li-
v jahalnici vojaštva v Košicah.	iztrgal iz rokopisa, ostalo pa
Obtožence bo' zagovarjalo 19 .nemara vr?el v ogenj, odvetnikov, zaslišanih bo okrog,	č i ta tel j sam presodi, ali jej trudeč se predvsem, da s haljo za-
100 prič. "Cela četa orožnikov bo,storil prav.	j krijem krvnika, čakajočega za me-
ski-bela za red in varnost.	-
Načrtom gospoda maršala je bi-lla temna deževna noč čudovito u-I godna. Hodili smo nepretrgoma vso noč in o prvi zori so bile čete pripravljene za boj. Rili smo pičel topovski streljaj od sovražni-ika. ki ni niti slutil, da smo tako Nek časnikar v Budimpešti je blizu. Ttaborili smo .se na brdu v pred par tedni poročal o cisto"^lni jasi. odkoder smo razločno brezpomembni zadevi, v kateri je videli vrsto šotorov, za njimi ja-gospod Bela Danes igral prav tako rek ki je oklepal mesto,- in napo-
sled nesrečno mesto samo, ki
....	. _	je
dobil vest jtozno zvečer, je mislil. tako ]irahro prQ11{1Sa]o dolgo oble-da je ta Bela Dane.s istoveten in je „0 in ki smo ga bHi prišli n(irešit. t tem smislu sestavil poročilo; Že! Tedaj je ^trobil roj?. Top g.>-drugi dan je časnikar spoznal po- spocla Argentierra je zagrmel in moto in je takoj nato objavil po- naSi bataljoni so «e joli v prckra.s-pravek. Kljub temu pa je t)ila»nem	pomikati po brdu ni-
tožba. Pri končni sodni razpravi /L]0]
tega tiskovnega procesa se je čas-' T;(]ari]i snio ,na SOATaŽnika. ki
nikar takole zagovarjal:
"Priznam, da sem se zmotil. V hudem boju, ki ga je življenje vsa-!
noj, da po podelitvi odveze opravi svoj krvavi ponel.
Tako sem prišel do nekega hrvatskega oficirja, ki je onemogel ležal v jarku. Njegov oklep je b i ra-rbit. obleka raztrgana in roka mu je krvavela.
Ko me je zagledal s križem v roki, se je nasmehnil, in tedaj sem v njem spoznal barona, ki je bil pred dvema letoma spremljal hrvatskega podanika na dvor.
— O. je vzkliknil malone veselo. Dobrodošli. gos"pod abbe, kak^r da vas je "Bojr poslal! Ni hudega, v rami imam kroglo in eno v noči ter me vražje skeli; č-» l»i mi dobili kako nosilnico ali vsaj pomagali, da se oprem na vas....
Tako govoreč se je nesrečnik ho-tH postaviti na nocv. Ne brez no-
ira je naš napad presenetil v spa-j tranjega odpora snu ga potisnil
nju: na brezglavem begu se mnogi niso utegnili niti obleči. Zasle-
kega časnikarja polno, sem rapa-;dovali smo lih hrez usmiljenja: del kot žrtev pomotni zamenjavi takf> jp bil] zapoVfMlal ?0Kpod mar.
imena. In zato naj bom sedaj obsojen ? Ramo časnikar ne sme zmotiti? Vsak<To se lahko zmoti, samo časnikar je nezmotljiv? — Zdravnik se lahko zmoti. Ugotovi napačno diagnozo, bolnik umrje. Kdn kaznuje zdravnika ? Nihče. Policija aretira nedolžnega. Preiskovalni sodnik potrdi zapor. Državni pravdnik dvigne obtožbo. Sodni senat obsodi nedolžnega. Policija, preiskovalni sodnik, držav, pravdnik, sodni senat — kdo jih kaznuje radi zmote? Nihče. So pač ljude in se smejo zmotiti. Samo časnikar ne, samo on mora biti nezmot-ijiv."
Kljub temu zagovoru je bil časnikar obsojen. Pač je bilo dokazano. da se je v dobri veri zmotil, ali tiskovni zakon ne dovoljuje sodniku. da smatra zmoto kot oprostilni razlog. Sodba je bila mila: 100 peneoe.
Časnikar je bij samo kaznovan.
SREČA NE PRIHAJA NIKOLI SAMA.
sal.
nazaj v jarek, da ne bi videl mojega strašnega tovariša.
Srce mi je divje razbijalo. — Kaj vam je, gosp<xl abbe? Vedel sem tudi. da ie imela' Ali bolje, kaj je na meni tako
drhal najmenikov. ki so krili na-! strašnega, da me tako čudno gle-še zadnje čete. nalogo, da za nami date'*
pobijejo vse in ne prizanesejo nikomur — prav tako. kakor je bi! pred dnevi storil sovražnik z našimi ranjenci.
V jarku so se bolje-držali. Brali itelji so bili budni in oboroženi.
Pariška javnost je imela pred ta 1925. Žrtev je bil rpremožen tr- nedavnim svojo senzacijo, ko je
govec David Ro+h v Carnovi. Z odprtimi noži so ga prisilili, da jim je izročil vefcs denar, 400 čeških-kron. Čudno, da so ga cigani pustili živega.
Proces proti romunskim ciganom 'bo e*den največjih, kar jih pomni so'dna z god own a. 240 s strojem pisanih strani obsega obtožnica. vsi akti skupaj pa tehtajo štiri stote in tpol. Že danes računajo s tem. da bo porotnikom stavljeno okrog 1800 vprašanj.
Devetnajst obtožencev, sedem-
RAD BI IZVEDEL za ANTONA PETRIČ. podomače Andreja-■čev iz Velikih Blok šrt. 21. No-vavas_ pri Rakeku. Jaz odpotujem <v staro domovino v začetku junija, ker pa je on upravičen do imetja podedovanega po njegovem očetu ee lahko zgila'si mersi, da ga bom zastopal v njegovih interesih doma in bom začasno na obisku v vadi Vel&e Bloke št. 22. — Primož Modic, 1246 Norwood Rd., Cleveland, Ohio. (3x 14,15&16)
zvedela, da sta dve ženski mati in hči, podedovali 10 milijonov dolarjev po nekm sorodniku v Ameriki. Dami, po imenu Bertelau in Yaubert, sta na mah spremenili način svojega življenja. Pred nekoliko dnevi pa sta .prejeli obvestilo, da sta jiodedovali po bogati sorodnici iz Avstralije novih 7 milijonov dolarjev, tako da znaša njiju imetje sedaj 17 milijonov dolarjev. Sorodnioa, ki je živela sama, se je brla namreč ponesrečila ob neki avtomobilski vožnji.
Grozna smrt triletnega starega, otroka.
V Starem gradu ]>od Velebitom se je <pripetila grozna nesreča. Pe-ra Baštela, niati sedmero otrok, je šla na .delo. da bi zamiogla pre-hraniti se*be in svoje otroke. V bajti Sta ostala najmlajša otroka. starejši pa so šli v šolo' ali pa na pašo. Po nesrečnem slučaju je njen triletni sinček Peter padel na ognjišče in skoraj (popolnoma zgorel. Grozna nesreča je mater tako pretresla, kla se ji je omračil unn.
—	Gospod, sem zam&nral ves: prepad-1. gospod, vase rane so
hujše, nego si mislite....
—	Kako pravite? Zdi se mi. da se enemu izmed naju blede. Bog in bogme, mislim, da sem....
Brate, sem mu rekel s šib-ne veste, kaj govorite....
—	Tako mi I\ rista! je zavpil. Rečem vam, da bom bolj zdrav ko vi. še preden minejo trije tedni!
Toliko da se nisem onesvestil.
—	Pri Istem Kristu. ki se nanj sklicujete, vas zaklinjam. da s"
spravite z Bogom. Naj mi 1«: o proščeno. če prečrno presojam vaše stanje! Pa tudi, če niste ranjeni na smrt — zakaj bi se branili razgovora z Bogom ?
—	Naj bo! je pristal ranjenec z glasom, v katere mje zvenelo vee zdolgočasenosti nego spoštovanja.
Sklonil sem se še niže k njemu. Tn on je začel govoriti Sodniku preko njegovega služabnika. Toda bolj od njegovih besed — odpusti mi. Gospod! — mi je med pokanjem mušket in bojnim krikom in ječanjem umirajočih šum*1! v ušesih dih onega drugega, ki ga je minevalo potrpi j ene....
ZASTAVE
Bift
•VIL.BNB AMEftt&KC, SLOVENSKE IN HRVAAKE
Sigurno $5% ceneje hot drugod.
Ml QREEVS ST, CONEMAUQH, PA.
Toda obleganci. k t so sleno bezali , . .
" . ..	, kini p lasom, od vroeic
na vse strani, so jnn prišli za hrbet in tako se je vršil boj Ie še na zapadni strani mesta, to je na nasprotni strani, kakor smo bili napadli.
Odpravil sem se čez polje, ki je bilo posejano z mrtveci. Vzlie dežju so šotori s plamenom goreli. Vse okoli so bega"li preplašeni konji brez jezdecev; podirali so opotekajoče se vojake, teptali trupla in se spotikali nad njimi.
V jarku, kamor sem skočil, se mi je odprl tako strašen prizor, da ga ne morem popisati. Vendar sem premagal prvi strah : spomnil sem se svoje službe in šel med ranjence. da jim ponudim tolažbo vere. V jarku so ležali sami sovražniki, izvzemši nekega seržana francoske garde, ki pa je bil ■ že mrtev.
Tisto minuto sem se zavedel, da ljudi ne smem razlikovati ne po uniformi ne po deželi, ki jim je domovina. Potegnil sem izpod halje ponižen križ in se sklonil k smrtno ranjenemu sovražniku.
Z drobtinicami njihovega jezika, ki sem se jih bil priučil, sem se za silo sporazumel z onimi, ki so bili še toliko pri moči. da so me mogli poslušati. Vsem sem rekel, da bodo kmalu okrevali, toda nekateri so k<?t dobri katoličani vendarle želeli, da jih odvežem grehov. Eden od njih mi je med obredom izdihnil na rokah.
Med tem. ko sem opravljal pobožno opravilo, sem se od nekod začni šum. Obrnil sem se in zagledal orjaka, enega tistih najemnikov, ki jim je gospod maršal naložil ono stražno nalogo. Oborožen je bil z nožem in je opravljal svoj posel temeljito in hladnokrvno. Dve izmed njegovih žrtev sta bili že izdihnili.
Ogorčen nad takim početjem sem planil k njemu in ga prosil, naj neha, hoteč mu dokazati vso gro-zovitost njegovega ravnanja. To da on me je pogledal mrzlo ko zver:
— Abbe, je rekel, to ni vaša stvar. Jaz se tudi ne vtikam v vase posle. Izpovedujte, kakor vas je volja, to meni nic mar. Delajte,
Nerodni vasovalci.
Preti hišo posestnika Antona G ruma v Dravljah so prišli okrog polnoči trije mladi hlapci iz Zg. Šiške in ipričeli klicati domačo deklo, 'ki je prej služila nekje v Šiški. Ker se dekla ni hotela oglasiti, so se fai/tje maščevali ca ta način, da so pričeli obmetavati s kaimenjem in razbijati opeko na strehi. <Josi>odar. ki je «zaoul ropot, je stopil iz hiše na tprag in ustrelil dvaikrat s samokresom v zrak. meneč, d« is /tem ipropodi vsiljivce. Ti so sc za trenuteik res umaknili, a so kmalu [prišli do hiše z druge strani in napadli Grama s kameajem, da se je moral umakniti v hišo. Nočni razgrajači, ki so pobila tudi več opeke na strehi sosednjega K ima v erj evega hleva, se bodo morali zagovarjati f>red sodiščem.
NAZNANILO.
Naročnikom našega lista v Joliet, 111. naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik
Mr. Joe Zelene in prosimo, da pri njem obnovijo naročnino.

GLlAS NARODA, 15. MAJA 1929

Rdeče rože
KOMAH.
Za Glas Naroda priredil O. P.
30
(Nadaljevan je.)
Oči grofiee Gerlinde so blestele, ko je videla vstopiti Jo^o ter lleninga na izelo zaupen na^Jn. Tudi je opazila, kako »ta bila . ba mlada obraza precej razburjena. Ko pa je stala Josta tako zaupno poleg Rajnerja, je zaprla za trenutek oči, kot da niče nič videti.
l'a tudi grof IJenning je zrl s čudnim obrazom na zaročni par in v njegovem srcu je zvenelo glasno In razločno, kar mu je Josta rekla par trenutkov poprej: — Ne, jaz ga ne ljubim. Jaz mu doprina-
.Nam neomejeno spoštovanje ter jrrisrčne simi>atije, drugega niče-
S
sar.
Te besede pa niso hotel" več izpustiti. Zasledovale so ga z na-ravnojrt mufčno trdo vratu ostjo.
Kmalu nato sta mlšla oba brata z grofico Gerlindo.
—	Lahko noč, moja prisrčna Josta, — je rekel grof liajner za slovo svoji nevesti ter ji <i>oljubiil roko.
Josta je prisluškovala ta izraz — prisrčna Josta — z utripajočim nrcem. — Ah, če bi le mogla biti njegova prisrčna Josta, kot ona druga ženska, katero je sedaj izi>odrinila iz njegovega srca! — je klicala v njej. Če bi le vedela katera ženska je ta. Kdo ve, če ve Henning za to. In če bi mi povedal, če bi ga vprašala za to?
Grof Ilonning pa je vedel malo kot drugi ljudje za srčni roman svojega brata. Vedel je le, da je nosil grof liajner več let s «eboj
neko vrjetno ljubezen. Ime dotične dame ipa nr Je ostalo tuje.
*
Brata sta sedela. i*ot<*m ko tie je grofica Gerlinda vrnila v palačo Namberg. sku{>aj še celo uro ter kramljala.
Henning bi rad vprašal svojega brata, ce je ono nagncn'je uinr lo v n jetrn ali pa če živi še vedno naprej ter je vzrok tega, <la dopri-naia Josti le neomejeno zaupanje. Potem pa bi pač tudi moral reči, da mu je dovolila Jo^ta v]>ogled v njene odnošaje z Kajnerjem in tega ni maral storiti.
Prvikrat je stalo nekaj tujega, ne i/.govorjenega med njim in Kajnerjem. To ga je bolelo in vendar ni mogel te šivani i>otesniti stran.
V noči. ki je sledila temu dnevu, ni mogel naj>ti dolgo t-a-sa spanja. Misliti je moral '»jpei na vse stvari in (naenkrat ga je presun'rla neka misel, kot loktrična sila. Kaj bi pač Rajner rekel ter istorl'], če bi prišel ik njemu ter rekel:
—	Krivica je, če hočeš napraviti -Josto za svojo ženo brez ljubezni. Ona ne ve, kaj dela, če se ti uda brez ljubezni. Ti pa poznaš ljubezen in tvoja dolžnost bi bila obvarovati jo pred takim korakom. Co ne ljubiš Joste. ji vr»n njono prostost.
Dolgo časa je zrl predse v temno .noč.
Dosedaj je bil vedno on isti, katerega je vodil Rajner.
Zakaj naj bi enkrat ne opozoril on, mlajši, starejšega pred napako, katero namerava storiti? To se je zgodilo iz odkritosrčnega srca ter iz trdnega prepričamja.
Ali pa vendar ne? Ali ne trči v ozadju njegove duše egoLstična misel, ki he vrti krog osebe Joste? Omahnil je nazaj na blazino ter mislil skesano: — Najboljše je, če se izpovem Rajner ju ter mu pojasnim vve, kar mi mi pustil o danes pritii do počitlka.
Ko pa je stopil naslednjega jutra v sobo Iiajnerja, je videl, da ima slednji pred seboj par svojih fotografij, katere je opazoval s precej veliko natančnostjo.
—	Pomagaj mi zbrati najboljšo Honnrng. Včeraj zvečer si slišal, da Josta želi imeti mojo sliko. Hoeem jo ji poslati tjakaj s par rožami. ^
Sele tedaj je zapazil Henning košaro s- temnordečimi rožami. Stala je na mizi. Tedaj se je spomnil Henri ki g na majhni prizor.
Rajner je bil prejšnjega leta v Berlinu, da ga obišče. Takrat je kupil Hening tekom nekega iz p rdi oda šopek cvetk za rojstni dan žene nekega tovariša. Brozbrižno je izbral llenning prvo najboljše, namreč košaro rdečih, rož. Rajner pa je položil svojo roko na njegovo ramo ter rekel:
—	Henning, rdeče rože se podari le ženski, katero s.? ljubi.
Nato si je Henning smeje izbral nekaj drugega.
Na ta prizor je moral -misliti <sedaj.
Slučajno je i>ogledat predse v ogledalo ter zapazil Rajnerja stati pred rdečimi rožami, kako je nežno pogladil eno ter jo poljub'1.
Stisnil je skupaj svoje zobe. Kot. senca je legla preko njegovih oči Sedaj je vedel za gotovo, da se je Josta motila, ko jc domnevala, da je Rajner ne ljubi. Mogoče ji ni jvokazal svoje ljubezni, ker ni vedel, če ga ona tudi ljubi.
Za nobeno ceno bi ne hotel sedaj izpovedati Rajner ju svojih mNLi ter idej, kot je bil sklenil v prejšnji noči. Sedaj je postalo vse drugačo in z Kajnerjem ni mogel več govoriti o svojem lastnem Srčnem nemiru.
Z globokim vzdihom je vzel eno fotografij, ki je po njegovem mnenju najbolj jasno zrcalila poteze Rajnerja.
—	To sliko bi |K)slal Josti, Rajner. Veselila se je bo, — je re-
keL
Rajner 'j«* smehljaje vzel sliko.
—	Ali misliš, da bo vesela?
—	Gotovo. Včeraj sva govorila o tebi, 'ko sva ž njo opazovala fc>ike. Ali vete, kako ite je imenovala?
Rajner je radovedno dvignil pogled.
—	Kako?
—	Človeka, katerega se mora spoštovati. — je rekel Henning, ki je liotel Teči nekaj ljubega Raynerju.
Tedaj pa je prijel Rajner svojega brata ves razburjen za ramena.
—	Hvala to, da »i mi to povedal, Henning. — Jaz lahko prenesem nekoliko bodrila, kajti jaz stojim napram Josti neikoliko negotovih občutkov, kajti ona vidi v meni še vedno le starega strica Rajnei ja. In vsled tega se ji zdim poleg nje včairih Itako star, — da
te včeraj zavidal za, tvojo mladost. Če bi bil deset let mlajši, — jaz ne vem, kaj vise bi dal zato. Ne smejaj pa se mi, moj dragi dečko. <> prime v moji starosti človeka ljubezen, je stvar posebno težavna.
limning je jyrrjel roko svojega brata iter jo gonko stisnil.
—	Smešno we ini to ne sadi, Rajner. Josta je ljubezni vredno bitje. Jte lahko razumem. Pa tudi ti si ustvarjen, da te ljubijo ,n smejati se moram le raditega, ker se adis samemu sebi prestar. J«/: ti žciim danes še eWkrat. srečo iz vsega svojega srca. Ti' in Josta m a -Tedna drug drugega ter sploh no more biti drugače 'kot- da te ljubi t tuli on«. Ona se bo že odvadila vddeti v tebi le strica Rajnerja. 1	' '
ate* stit^ma
Macedonski komitet za diktaturo.
Iz Sofije se poroča, da trajajo tudi še po rešitvi krize težnje v vladni koaliciji. Odstop bivšega vojnega ministra Vlkova ni olajšal situacije. Posamezne rikupine vladne koalicije niso spremenile svoje taktrke in jo vodijo v stari smeri. V glavnem pa se vodi boj med skupino Ljapčeva in ono Can-kova, dočim je skupina Burova rezervirana, a se vendar bolj nagiba na L»jaj>čeibo stran. Cankovi-sti očitajo Lapčevu, da uživa plodove, ki jih je pripravil Cankov.
Nasprotja v vladni kolač i ji izkorišča oi>ozicija in očita vladi, da je vrgla s stabilizacijskim tk>-sojifom Bolgarsko v roke tujih bank. Zlasti bolgarske železnice so baje postale čisto neodvisne, ker morajo vse dobavljati od francoske. Vse to zelo slabi vladin i>o-ložaj in je izato Ljapčev zagrozil z diktaturo. Ta grožnja je zlasti v dcshničarskih krogih padla na zelo roklovitna tla in delničarji že govore, da je prišel čas, ko je mogoče spremeniti vlado.
čevove vlade zelo težaven. Ker ni mogla doseči odložitve plačila reparacij, manjka v državni blagajk ni denarja. iNa vse skuša mace>-^donski komitet z vprašanjem narodnih* manjšin znova razširiti svojo akcijo. Ker mitsli macedon-ski komitet, da bi bila diktatorska vlada bolj navezana na njegovo pomoč, za to je pričel delovati z vso vnemo na to, da se vladna kriza reši z diktaturo.
Vanša MihajlOv -prihaja v zadnjem času zelo pogosto v Sofijo in tudi progn-njanja pristašev Pro-togerova so se zo[>et pričela.
Vpliv macedonskega komitetai je torej na raste 1 in zato ni izključeno. da proflre tudi od njega "prO-pagirana sprememba vlade.
ca, ki mu je pripravljala hrano. Kuharica je bila aretirana, čre-va pokojnikova pa so bila poslana na proučevanje. Kemiki in zdravniki so ugotovili, da o zastrupljanju ne more biti govora, in to tem manj. ker je neki dunajski specialist, izjavil, da je zdravil pokojnega Kostiča. ki je bolehal na pljučni malariji. Državno pravdništvo je kuharico takoj izpustilo.
Zagonetna smrt in njene posledice.
A' Bečkeireku je svojedobno povzročila veliko senzacijo nagla smrt bivšega direktorja Narodno banke Ivoštiča. Nastal je sum. d;ii ga jc polagoma zastrupila kuhari-
KNJIGARNA "GLAS NARODA
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
99
MarttiHp« u ^hipmne Np*
PESMI Z NOTAMI:
RAZNfe PESMI S SPREMLJEVA-NJEM:
Domovini, (Foester) .............10
Izdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Laharnar) Četvero in petero raznih glasov.....45
Jaz bi rad rudecih rož, m očki zbor z bariton solom In priredbo za
dvosjjev ...................... .20
V pepelnifni noči (Sattner), kan-tanta za soli, zbor in orkester, iadala Glasl>ena Matica ...... -"JS
Dve pesmi (Prelovec), za inoski
zt»or in bariton solo.............20
Kupleti (Grurn). Učeni Mihec,— Kranjske šege in navade, Ne-radovljstvo, 3 zvezki skupaj . .1.— Kuplcta Kuza Mica (Parma).....40
PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hubad ...2.50 4. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršic) 1., 2., in 3.
zv. skupaj ...................1.—
Slovenske narodne pesmi Benečije (Orel) ......................45
MALE PESMARICE:
fit. 1. Srbske narodne himne .. 1.5 fit. la. Što čutiš, Srbine tužni .. .15
fit. 2. Zrinjski Frankopan........15
St. 10. Na planine ...............1.1
fit. 11. Zvečer ...................15
Št. 12. Vasovalec ...............15
Narodne pesni i za mladino (Ži-rovnlk) 3 zvezki skupaj.........50.
Slavček. zbirka šolskih pesmi —
(Medved} .....................25
Vojaške narodne pesmi (Kosi > .. .30
Narodne vojaške (Ferjančič) ..* .30 (Pregelj) .....................l._
Lira, srednješolska, zvezka skupaj ...........................2.—
Troglasni mladinski zbori:
Mešani in moški zbori. (Aljaš) — 3. zvezek: Psalm 11S; Ti veselo poj ; Na dan; Divna noč.........40
5.	zvezek : Job: V mraku; Dneva nam pripelji žar; Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav .......40
6.	zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda ; Občutki; Geslo ........40
7.	zvezek: Slavček; Zaostali ptič; Domorodna iskrica ; Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40
8.	zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan zbor) ; Ti osrečiti jo boti (moški zbor) ; Prijatelji in senca (mešan zbor) : Stoji, solnčice stoj; Kmetski liiši.............40
CERKVENE PESMI;
DomaČi glasi. Cerkvene pesmi za
mešan zbor ....................1.—
12. Tantum Erco. (Premrl).....50
Mašne pesmi za mešan zbor. —
(Sattner) ....................50
Slovenska Sv. Maša, za mešan zbor, s spremljavo orgelj .......... .50
12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge-nitori. (Foerster) ............ .50
12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge-nitori (Gerbič) .............. .50
Srce Jezusovo, lil j»csmi na čast
srcu Jezusovem. (F. Kimovec) ...50 Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 pesmi na čast vetui-
kt«ui, (Premrl) .................40
10 obhajilnih in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu. (Grum) .......35
Missa in honorem St. J ose phi —-
(Pogaehnik) ...................40
Oremus pro Pontifice ...........40
Kyrie ...........................60
K svetemu Rešnjcmu- telesu —
(Foerster) ................... .40
Sv. Nikolaj......................00
NOTE ZA CITRE:
Buri pridejo, koračnica...........25
Slovenski citrar, (Wilfan).......25
Sarafan, ruska jtesein. (Wilfan).. ,25
NOTE ZA TAMBURICE:
Slovenske narodne pesmi za tambu-
raški zbor in petje. (Itajuk) ..1.30 Bom šel na planinre. Pod puri slov.
tiar. pesmi. (Bajuk) ..........1.—
Na Gorenjskem je fletno..........1.—
NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA-VANJEM KLAVIRJA:
Uspavanka .....................70
NOTE ZA KLAVIR:
Album evropskih in ameriških plesov (Lisjak) ..................1._
Ljubavno blebetanje. Polka mazurka, (Jakl> .....................40
RAZGLEDNICE:
Zabavne. Različne, ducat .......40
N'evvyorske. Različne, dueat.....10
Velikonočne, božične in novoletne
ducat ...........................40
Iz raznih slovenskih krajev, ducat .40
Narodna noša, ducat.............40
posamezne po .................05
17.	mala:
New Amiterdam. Bouloeoa 8 ur Mer. Rotterdam Olympic, Cherbourg Lapland. Cherbour*, Antwerpen Minnesota. Boulogne Sur Mer Columbus. Cherbourg. Bremen Roma. Napoll. Genova
18.	P-aja:
fit- Loula. Cherbourx. Hamburt
22. maja:	m
Prestdente W!laon, Trat (Izlet) Mauretania. Cherbourg George Waahinston. Cherbourg. Bremen
S3- maja:	v
BtutUtart. Boulojrne Sur Mer. Bremen
24.	mala: France. Havre
Veendam, Boulogne Sur Mer. Rot-terdam Homeric. Cberbour* Pennland. Cherbourn, Antwerpen
25.	maja:
Mlnnetonka. Cherboum
New York. Cherbourg, Hamburf
Leviathan. Cherbourg
Cohle Grande. NaDOll. Genc.»
29. mala:
Aqultanla. Cherbour« America. Cherbourg. Bremen 80. mala:
Cleveland. Cherbour*. Hambur* Dresden. Cherbourg. Bremen
81. mala:
He ae France. Havre (Islet) Statendam. Boulogne 8ur Mer. Rotterdam
Augustus. Napoll. Genov» 2«. junija-.
Farla. Havre (IZLET)	,
2«. julija:
Ua da Franca. Havre (IZLET)
g DNI PREKO OCEANA
Najkrajta In najbolj ugodna pot za ootovanje na ogromnih oarnikiK:
France 24. maja; 13. junija
(Ob polnoCI)	«6. zv.)
De de Frajice 31. maja; 19. jun.
(Ob
Paris 7. junija; 25. junija.
(Ob polnoči) NaJkraJBa pot po leieznlcl. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi moderni- j ml udobnosti — Pijana ln slavna^ franc^*ka kuhinja. Izredno nizke cene.
Vi»raAajte kateregakoli ■ pooblaščenega age-nta j
ali
FRENCH LINE
19 STATE STREET NEW YORK. N. Y.
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rchomandirajte pismo.
Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku.
Knjige pošiljamo poštnine prosto.
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street New York
WHITE STAR LINE
VAM NUDI VOŽNJO V JUGOSLAVIJO v udobnosti in brez skrbi.
— časi so se Izitromenili. Sedaj lahko iM.tujfto v staro domovino v udobnosti in brez skrbi. Četudi niste milijonar- Treba, je le, da ts« pridružita našemu
IZLETU V JUGOSLAVIJO 22. junija na S. S. MAJESTIC
največjem parnihu sveta ln deležni boste najbolj prijetne vožnje
Mr. Josip ilihelic iz Cleveland. Ohio, bo vodil ta Izlet. To ee pravi, da. bo spremljal potnike prav do Ljubljane in Zagreba.
Mr. Mihelic je že vodil podobne izlete tudi n t Majestic ter pozna parnlk in evropske železnice. Brigal s=e bo za važo udobnost t»-r prevzel nas-vse skrbi. Vi mu boste sledili ter se vselili potovanja Ali se vain nudi kaka boljša prilika la obisk stare domovine'.1
CENE ZA PLOVBO IN ŽELEZNICE:
III.	razred iz New Yorka do Cherbourga .............
III.	razred Clierbourga do Ljubljane ........
III.	razred Cherbou«ga do Zagreba ..............
H. razred iz New Yorka do Cherbourga ........... ..
11	raared iz Cherbourga do Ljubljane ...............
II. razred iz Cherbourga do Zagreba .......... ... ...
$102.5« * 10 60 J is 10
$ 157.f,0 $ 26.-a $ 2S.37
Kupite vnaprej plačane listke za svoje prijatelje!
Za pojasnila vpraSajte pri
PRUDEXTI A 1, B A N K
(Zakrajiek & Ce&ark) 455 W. 42nd Street	New York. N. Y.
ali pri
WHITE STAR LINE
No. 1 Broadway ternationaJ Mercantile Marine Co.
New York
ROJAKI, NAROČAJTE 82 NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDI DRŽAVAH.
i'. / \ >
STENSKI ZEMLJEVID
ZA VSAKOGAR
Človek, ki žita liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih točk, da je potrebno znanje zemljepisja, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim čitateljtm. Na zemljevidu so vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam.
CENA
S A MO
SI.
(Za Canado $1.20 t poštnino in carino vred.)
Poitnino plačamo mi in pošljemo zavarovano.
VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU
Zdinole veliki zemljevid! zadoščajo dnevnim potrebam. Če se morate posluževati atlasa, morate listati po njem in predno najdete, kar idiote, mine ponavadi dosti časa. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM so pa lahko zbere cela družina in lahko razpravljajo o dnevnih vprašanjih. Na ZEMELJEVIDU lahko natančno ujrotove, kje se je zgodila kaka nesreča, kje je porušil tornado, kam je dospel letalec itd. Tudi otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko se nče zemljepisja.
NaS STENSKI ZEMLJEVID je pravzaprav skupina zemljevidov. lout šest strani, ki vsebujejo približno 6000 kvadratnih Inčev. Dol« Jo £8. širok pa 25 inčev.
Dostikrat ste že čitali v časopisih ali knjigah o krajih, ki vam niso bili znani. Vaše zanimanje bi bilo dosti večje, če bi vedeli, kje se nahajajo. Z našim ZEMLJEVIDOM je pa tej potrebi nsodeno.
V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SOs
Veliki in krasni zemljevid celega sveta in vseh kontinentov, tiskan v petih barvah.
Velik zemljevid Združenih držav, na katerem so vse železnice in ceste.
Nov zemljevid za paketno pošto in Vodnik po Združenih državah.
Zemljevidi Paeifičnef* feekna, otočja in amerilke lastnine.
Opis dežel, meat, otdkov, rek itd.
27 ZEMLJEVIDOV Y STENSKEM ZEMLJEVIDU
Ne «lraje se na to, če že imate zemljevid ali atlant, te STENSKI ZEMLJEVID bo ta vas velike važnosti. Ko ca boste teden Imeli, za ne boste dali niti za pet dolarjev.
NAROČITE GA PRI:
SL0VENIC PUBLISHING COMPANY
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
_


J
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen potovati v »ta. rl kraj, je potrebno, da Je pouCen • potnih Ustih, prtljagi ln drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne la-kpšnje Vam mi samoremo dati najboljša pojasnila ln priporočamo« vedno le prvovrstne brzopamlke.
Tudi nedržavljanl »amorejo potovati v stari kraj. toda preskrbeti si morajo dovoljenje all permit la Washlngtooa, bodisi za eno leto ali i mesecev ln se mora delati profinjo vsaj en mesec pred odpotovanjem la to naravnost v Washington, D. CL, na generalnega naseLnMkega komisarja.
Glasom odredbe, Ki Je stopila v veljavo 81. Julija 1920 se nikomur več ne pošlje permit po poŠti, ampak ga mora iti iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji naselnišal u-rad ali pa ga dobi v New Torku pred odpotovanjem, kakor kdo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na svojo lastne odgovornost.
KAKO DOBITI SVOJCS IZ STAREGA KRAJA
Od prvega julija je v veljavi a* va ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave samorejo ameriški državljani dobiti svoje Sen4 ln neporočene otroke Izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje mole s katerimi so bile pred 1. junijem 1928. leta poročene, Izven kvota.
Jugoslovanska kvota anaša Be va-dno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so opravičeni sta-rlil ameriških državljanov, molje ameriških državljank, ki eo se pe 1. junija 1928. leta poročili ln Jto-Ijedeld, oziroma lene ln nepon* •eni otroci izpod 21. leta onih no-državljanov, ld so bili postavne prlpu&čenl v to deželo sa stalno hL vanje tu. Vsi ti Imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, seča* klnj itd., ki spadajo v kvoto breo vsake prednosti t istt pa se at sprejema nI kakih proSenJ aa iiai rfkanake viaeja.
STATE BANU