PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo * I 7U I1T Leto XXVI. Št. 154 (7648) TRST, sreda, 15. julija 1970 POGAJANJA BREZ POMEMBNIH NOVOSTI Andreotti nadaljuje razgovore o sestavi nove štiristranske vlade leve sredine Včeraj razgovori s strankami večine, danes z opozicijo - Socialdemokrati so zaostrili svoje stališče o odborih - Izredno zasedanje poslanske zbornice — Kandidat za sestavo vlade Andreotti je danei pri-f stranskami levega centra, jutri pa bo razgovore RIM, 14. tel z razgovori nadaljeval z opozicijo. Nekaj po 10. uri zvečer so Andreottija novinarji vprašali o nje-Sovih vtisih glede dosedanjih raz-flovorov, na kar je odgovoril, da Po prvem dnevu dela še ne more potegniti zaključkov, šlo bi za kaj čudno krizo če bi jo uspeli teliti $ tremi - štirimi urami raz-Sovorov. Andreotti je nadaljeval, da se bo jutri posvetoval s skupinami parlamentarne opozicije, v tetrtek bo premišljeval o stvareh. Glede ostalih razgovorov pa lahko iz zelo skopo objavljenih poročil ugotovimo, da ni prišlo do nečesa novega. Poudariti je treba samo, da so socialdemokrati vztrajali na svojem stališču in da so zaostrili vprašanje odborov. Ob 12. uri je Andreotti sprejel delegacijo PRI, ki sta jo sestavljala La Malfa kot tajnik stranke in in kot načelnik republikanske sku- ...... . pine v poslanski zbornici in senator it jih je slišal in o tem kar je sam Cifarelli. La Malfa je ponovil, da so republikanci pripravljeni podpirati vlado, kolikor se bodo ostale stranke dogovorile. Vprašanje: In glede odborov? Odgovor: Glede odborov se podrejamo dogovoru med tremi stran- tekel. V petek se bo ponovno se-s skupinami večine, da bi napravil kakšen korak naprej. Vprašanje: Takrat se bo torej zaključilo prvo razdobje? Odgovor: Da. Menim, da bom lahko zaključil prvo razdobje ob koncu tega tedna. kami, vendar pa smo izjavili, da smo pripravljeni spoštovati poliiič- so tudi na tak način protestirali proti izbiri sedeža. MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiHiiiiiiiiiiiHiimiiitiiiimittiiiiMiiiitiiiitiitiiiiMiiiitmilliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliMi Po POROČILIH AGENCIJE MEN Prihodnji teden odgovor IAR na predloge ZDA o Bližnjem vzhodu Naserjevi razgovori v Moskvi gredo h kraju • Propagandna kampanja Izraela KAIRO, 14. — ZAR do uradno ulice blokirane z velikimi kamioni, odgovorila na nove ameriške pred- ' Ob enajsti uri se je ustvarila pologe za rešitev bližnjevzhodne kri- ] vorka nekaj tisoč ljudi, katerim je ze prihodnji teden. Tako poroča na osrednjem trgu govoril župan, danes egiptovska tiskovna agencija j Včeraj se enajst deželnih sveto-MEN, ki pravi tudi, da bodo od- j valcev ni udeležilo prvega zaseda-govor izdelali po vrnitvi egiptovskih j nja deželnega sveta Kalabrije, ker voditeljev, ki so sedaj v Moskvi, In po posvetovanjih s Sirijo in Jordanijo. Agencija dodaja, da se bodo Naserjevi razgovori v sovjetski prestolnici zaključili v roku treh dni. Sicer pa ni veliko možnosti, da bi bil odgovor Kaira VVashingtonu Pozitiven, Prav agencija MEN je še včeraj komentirala, da nameri-ška pobuda ne pomeni nič novega« in da ostaja egiptovsko stališče nespremenjeno, se pravi da vztraja na spoštovanju resolucije varnost-bega sveta OZN iz 22. novembra 1967. «Ameriški predlogi — pravi v komentarju agencija — so različni od prejšnjih po svoji formularji, ne pa po vsebini«. Agencija MEN govori tudi o sovjetskih mirovnih predlogih in poudarja, da niso bili sproženi «v °Poziciji» z ameriškimi, pač pa na Posvetovanjih med štirimi velesila-bi., ki so bila pretekli mesec. Agen-ClJa dodaja, da se sovjetsko stališče ni spremenilo ter da je popolnoma v skladu s stališčem Kaira Pogovori v Moskvi se medtem nasujejo: sovjetski obrambni mini-ster maršal Grečko se je danes sestal s svojim egiptovskim kolegom Tavzljem ob navzočnosti člana tz-VrAnega odbora Arabske socialistične zveze Alija Sabrija. Govor je bil 0 vojaških aspektih krize, razgovori Pa so po poročilih agencije TASS Potekli «v vzdušju iskrenega prijateljstva in medsebojnega razume-Vahja». pred zaključkom razgovorov se bo Naser še enkrat, sestal z najvišjimi sovjetskimi predstavniki. V Izraelu se medtem nadaljuje Propagandna kampanja, katere odkriti namen je dokazati, da je So-vtetska zveza razbila ravnotežje sil n* Bližnjem vzhodu v korist Arabci' in tako prepričati ZDA, naj nabavijo novo orožje in predvsem "Phantome« vladi v Tel Avtvu. Naj-r^vojše «odkritje« izraelskih voja-Wh izvedencev zadeva «veliko ko-amfibijskega materiala«, ki t£4 bi ga moskovska vlada doba- ‘a egiptovski vojski. Slo naj bi rj^vsem za sto amfibijskih vozil, r* katerih bd vsako lahko prevaža-od osem do deset vojakov, in katerimi naj bi ZAR pripravljala ®«ovno izkrcanje svojih sil na hodnem bregu Sueškega preko-’ pravi na ozemlju, ki Je v £sh izraelskih zesedbenih čet. *irth daTles ponoči je po izraelskih g/®1 Prišlo do poskusa napada e-j^ovskih plovnih enot proti vzhod-k^gu kanala, ki so ga izra-J** tet« odbile. Preko kanala so ^ Padle izraelske položaje tudi eno-, Palestinskih komandosov, ki so, lzrae?arTU Prav'i°. uničili z minami vot i 6 vojaške naprave in veliko iškega materiala. Brandt se je vrnil v Bonn RIM, 14. — Zapadnomemški kanoler WiMy Brandt se Je danes vrnil iz Rima v Bonn. Na letališču v Ciampinu je izjavil novinarjem, da je zadovoljen z razgovorom, M ga je imel s papežem in da Je ta razgovor potrdil dobre obstoječe odnose med Zvezno nemško republiko in sveto stolico. Izrazil je tudi zadovoljstvo, da je lahko imel neuradne razgovore s predsednikom vlade Rumorjem ln predsednikom republike Saragatom. DUNAJ, 14. - Na današnji 24. seji sovjetsko - ameriških razgovorov za omejevanje strateškega oboroževanja so sklenili za en teden prekiniti pogajanja, ki se bodo ponovno začela prihodnji torek na sedežu sovjetskega veleposlaništva na Dunaju. ni uvod Forlani. Popoldne ob 17. uri je bila vrsta na socialistih, katere so zastopali Mancini, De Martino, Pieraccdnd in Bertoldi. Po razgovoru je Pie-raccini dejal, da so poslušali obsežno poročilo mandatarja in da so obrazložili stališče PSI, pri če- teku razgovorov, je Forlani odgo- nju, pri čemer seveda ostaja v ce-voril: «V celoti je šlo za dokaj lota veljavna njih avtonomija, pri- Posl. Giulio Andreotti mer so potrdili voljo stranke, da se resno dela za obnovitev trdne vlade levega centra, kd bo sposobna reševati vprašanja reform in konjunkutre. Socialdemokrate so zastopali Ta-nassi, Perri, Gariglia, JannelM in Orlandi. V njih imenu je Ferri izjavil: »Kandidatu za predsednika smo podčrtali naše stališče in še zlasti o političnem razčiščen ju, ki je razlog krize. Jutri bomo razpravljali na seji vodstva stranke.« Cariglia pa je odgovoril, da so šele na začetku, ko so ga novinarji spraševali o možnostih uspeha An-dreottijevega poskusa. Zadnji razgovor je bil z demokristjani in je ob zaključku Forlani izjavil novinarjem: »S predsedniškim kandidatom smo koristno poglobili razna vprašanja, ki smo jih preučili že na zasedanju vodstva naše stranke. Ko so ga vprašali za mnenje o ne- konstruktiven razgovor«. Danes je zasedala poslanska zbor niča kljub vladni krizi in je razpravljala o notranjem proračunu, ki predvideva 22 mil/jard izdatkov in torej 3 milijarde in pol več ,kot lani. Zbornica je bila polna, ker so poslanci hoteli pokazati svojo nejevoljo zaradi vladne krize 'n 1 pripravljenost zbornice, da zaseda kljub poletni vročini. Med novostmi, ki jih predvideva proračun je postavitev elektronskega osrednjega arhiva, ki bo na avtomatični način omogočal ustrezno dokumentacijo. Postavili bodo tudi elektron ski stroj za glasovanje, kot je to napravljeno že v senatu in s čimer se postopek znatno pospeši. Med političnim1 dogodki je treba omeniti sestanek tajništva PSU, ki je zavzelo zelo ostro stališče v zvezi z zadnjimi volitvami v deželne svete in kar odraža tudi nj'h stališče med pogajanji za obnovitve vlade levega centra. Po sestanku tajništva je tiskovni urad PSU objavil uradno poročilo, v katerem pravi, da so volitve v Bologni izredno resna stvar, saj je do njih prišlo ko so se pričela pogajanja za obnovitev štiristranske vlade in ko ne gre za osamljen primer temveč za frontistične odbore tudi v šrajih, kjer je možen levi center. V Turinu je bil socialist določen za predsednika sveta na osnovi sporazuma med strankami levega centra in so se jim kasneje priključile tudi druge stranke. V Bologni pa je bil izvoljen socialist Armaroli na osnovi absolutne večine KPI-PSI in so šele kasneje to prekrili s tako nazvanim sporazumom večine v skupščini, ko so se priključili še demokristjanski glasovi. V poročilu tajništva PSU je govor, da so tako demokristjani blagoslovili sporazum med socialisti in komunisti v Emilii in prekršili svoja stališča odločnega antikomunizma, ki se je izkazal, da je kos papirja. Pomemben sestanek o težavah dnevnikov RIM, 14. — Danes so se sestali predstavniki italijanske federacije založnikov dnevnikov italijanskega tiska, sindikata novinarjev in tajništva tiskarjev sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL ln so obravnavali kompleksno vprašanje sedme številke odnosno ponedelj-skih izdaj ter v tej zvezi tudi sklep številnih založnikov, da prenehajo s ponedeljsko izdajo svojih listov. Na sestanku so ugotovili, da vprašanje italijanskega založništva zajema skupne interese vseh kategorij, ld so bile prisotne na zaseda- NEPOTRJENE VESTI OB OBISKU SOVJETSKEGA P0DM1NIS1RA V INDIJI SZ pripravila nov mirovni načrt za rešitev indokitajske krize? Demonstracije v J. Vietnamu proti generalu Westmore-landu - ZDA bodo poslale veleposlanika v Kambodžo Splošna slavka V Re®o Calabrii CALABR1A, 14. Jo k bila splošna stavka, „ , Izvedli protest, ker so iz-fj * Catanzaro za sedež dežele. V Oalabrii je v tej zvezi bilo Protestnih manifestacij, ki ^fto-jajo vedino ostrejše. Stavka je jg a v®e dejavnosti v mestu ln hiouni0 običajno kroženje z avto-otežkočeno, ker so številne Da- šo NOVI DELHI, 14. — V indijskem I Nezanimivejša vest iz Indokime glavnem mestu se čedalje bolj prihaja danes iz Da Nanga, kjer je vztrajno govori o novem mirovnem načrtu, ki naj bi ga pripravila Sovjetska zveza za rešitev krize na Indokitajskem polotoku. Povod tovrstnim govoricam, ki jih indijski listi danes objavljajo s precejšnjim poudarkom, je dail nenadni obisk sovjestkega namestnika zunanjega ministra Nikolaja Firyubina v Novem Delhiju, kjer se je tri dni nagovarjal z vladno predsednico In-diro Gandi in z zunanjim ministrom Singhom. , ; Po pisanju indijskih listov bi novi sovjetski predlogi predvidevali odprtje pogajanj o Vietnamu, potem ko bi se ZDA uradno obvezale, da umaknejo vse svoje čete, toda pred popolno izvedbo tega u-mika. Pogajanja naj bi potekla po vzorcu ženevske konference Iz leta 1954, pri kateri naj bi sodelovale vse države, ki so vpletene v spor v Indokini. Te vesti niso še dobile nobenega potrdila iz Sovjetske zveze, pa tudi v VVashingtonu trdijo, da o tem ničesar ne vedo. Funkcionarji a-meriške vlade so v tej zvezi poudarili, da bi Sovjetska zveza nikakor ne sprožila nove mirovne pobude brez podpore hanojske vlade, ki je pa doslej postavljala popoln umik ameriških čet iz Vietnama kot prvi pogoj za resne razgovore o bodočnosti te dežele. Po drugi verziji pa naj bi Firyu-binovi razgovori v Novem Delhiju bili posvečeni ponovni aiktivizaciji mednarodne nadzorne komisije za večja skupina južnovietnamskdh vojnih invalidov priredila proti ame-riško demonstracijo pred ameriškim vojaškim centrom, kjer je ravnokar bil vrhovni poveljnik a-meriške vojske general Westmore-land, ki je v teh dneh na obisku v Južnem Vietnamu. Sajgonski funkcionarji trdijo, da je db demonstracije prišlo, ker je malo prej neko ameriško vojaško vozilo trčilo v motorno kolo, last enega od invalidov, ki se zdravijo v bližnjem zdravilišču. Isti funkcionarji pravijo tudi, da so se med invalide vrinili »zunanji agitatorji«. Demonstranti so popolnoma zaprli u-lico, kjer stoji ameriški center, ter za celih šest ur onemogočili promet. Ne glede na opravičila saj-gonske vlade, je demonstracija (podobni protesti so bili v teh dneh tudi v Sajgonu) zgovoren dokaz o vzdušju, kd vlada v Južnem Vietnamu do ameriških »zaveznikov«. General Westmoreland je prišel v Južni Vietnam, da bi se prepričal o poteku «vietnamizacije» v tej državi in o rezultatih invazije Kambodže. Na neki tiskovni konferenci je dejal, da imajo sajgonske in kamboške ko'aboraciondsitične sile »50 odstotkov možnosti, da preprečijo komunistom na oblast«. General je govoril tudi o možnosti nove ofenzive sil FNO v Južnem Vietnamu, dodal pa je, da je program pr.\lstdr«iik.a Nixona o umiku 150 000 mož iz te države »vse- Kambodžo, katere član je - poleg j kakor uresničljiv«. Poljske in Kanade - tudi Indija. 1 Iz VVashmgtona medtem poroča- jo, da bodo ZDA v kratkem imenovale novega veleposlanika v Kambodži. Na to mesto bo po neuradnih vesteh imenovan poklicni diplomat Emory Swank. ZDA in Kambodža sta prekinili diplomatske odnose leta 1965, lani pa sta jih ponovno navezali na ravni odpravnika poslov. Po državnem u-daru, s katerim so strmoglavili Si-hamuika in uvedli v Pbuom Penhu proameriški režim, so se seveda ti odnosi utrdili in je zaradi tega zelo verjetno, da bodo to novo sodelovanje tudi formalno potrdili z izmenjavo veleposlanikov. Na vojaškem pdoročju beležimo danes vrsto spopadov v Kambodži in Južnem Vietnamu. Hudi boji se nadaljujejo okrog kamboškega turističnega središča Kiriroma, ki so ga Sihainukovi partizani preteklo soboto zavzeli. Kamboška vojaška poročila trdijo, da je Lon Nolovim vojakom uspelo zavzeti nekatera poslopja na periferiji mesta. Pač pa je kamboška osvobodilna vojska napadla danes mesto Sraka Neuk, nedaleč od Kiriroma ter zadala vladnim silam hude izgube. Na področju «paipiginega kljuna« ob meji z Vietnamom so se danes vrstili spopadi med sajgonskimi oddelki in partizani, do bojev pa je prišlo tudi v Južnem Vietnamu južno od demilitariziranega pasu. Sile FNO so izvedle silovit napad na ameriško postojanko zahodno od Hueja, ki so jo prej poldrugo uro obstreljeval# s topništvom in minometi. Sest ameriških vojakov je bilo ubitih, pet pa ra hjenih. stojmost in odgovornosti. Sklenili so, da ustanovijo posebno komisijo, M bo preučila položaj italijanskega založništva in še posebej vprašanje sedme številke, zato da intervenirajo pri naj višjih vladnih organih, da se čim hitreje sprejmejo ustrezni ukrepi. Na osnovi tega sklepa so založniki sklenili, da bodo še nadalje izdajali sedme številke in to tudi oni, ki so jih POROČILO JUGOSLOVANSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA 0 POLOŽAJU V EVROPI Mirko Tepavac: Sodelovanje in varnost neločljivi komponenti evropske bodočnosti Poudarjena težnja po premostitvi sedanje blokovske razdelitve - Priprave za konferenco neuvrščenih dobro potekajo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 14. — Državni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac je orgovarjal danes na seji skupščine na vprašanja poslancev, ki so se posebno zanimali za njegovo o-ceno stanja v Evropi, o možnostih sklicanja konference o evropski varnosti ter za bodočo konferenco neuvrščenih na vrhu. Državni tajnik je izrazil mišljenje, da bi živa po litična g!banja v Evropi zadnje čase utegnila pripeljati do pozitivnega razvoja v odnosih v Evropi. Razgovori okrog nemškega vprašanja bi lahko kljub zapletenosti tega vprašanja, če se zajamčijo seda- s. šrzzs ^"isdsrSLS £££ obravnavali celoten položaj. Na sestanku so končno podčrtali, da je svoboda dnevnega tiska v Italiji tesno povezana z njegovo gospodarsko neodvisnostjo in da predstavlja v tej zveza tudd ukinitev sedme številke veliko nevarnost, ki jo je treba odtočno podčrtati. stanje v Evropi. Sestanek sveta ministrov NATO m zanimanje držav varšavskega pakta kažejo, po mišljenju Tepav-ca, ne le, da so se spremenil' pogoji za mednarodne pogovore, temveč tudi neobhodnost, da se ti razširijo na vse ostale udeležence evropskega dogajanja. S tem ni samo vloga nevtralnih in neuvrščenih evropskih držav dobila svoje priznanje, temveč je tudi univerzalni pomen politike neuvrščenosti dobil svoje potrd:lo, Jugoslavija, je poudaril Tepavac, se je vedno v skladu s svojo splošno politiko ne odvisnosti in neuvrščenosti v posvetovanjih s svojimi evropskimi partnerji in s svo.Vmi predlogi in pobudami zavzemala za tak razvoj. Danes je jasneje kot kdajkoli prej, da sta sodelovanje in varnost dve neločljivi komponenti v evropski bodočnosti. Ni varnosti brez najširšega enakopravnega so delovanja vseh evropskih držav, prav ‘ tako niti ne more biti takega sodelovanja brez zanesljivih jamstev varnosti, je izjavil Tepavac. Državni tajnik je ocenil kot pozitivno, da danes nihče ne oporeka, da se mora konferenca o evropski varnosti skrbno pripraviti, da morajo na njej enakopravno sodelovati vse evTopske države, da bi konferenca bila samo prva v vrsti konferenc, ki bi se spremenila v . ■■MII MIIIMMM ■■■■(■lit I ■■■(■■ IMIINS DRUGI DAN ZASEDANJA V RIMU Kongres FIOM pomemben korak na poti sindikalne enotnosti Govori tajnikov Trentina FIOM-CGIL, Carnitija FILM-CISL in Benvenuta UILM-UIL o enotnosti RIM, 14. — V Rimu je danes drugi dan kongresa kovinarjev FI OM - CGIL na katerem je generalni tajnik FIOM Bruno Trentin ugotovil, da je vladna kriza sestavni del protinapada gospodarjev in konzervativnih sil na delavsko gibanje. Nova vlada mora predvsem odgovoriti, če pristaja na vlogo sindikata kot sogovornika glede socialnih reform. Delavski odgovor pa postaja vedno bolj konkreten in vedno bolj enoten. Generalni tajnik FIOM je predlagal, da se ustanovi enotna sindikalna organizacija kovinarjev, ki naj temelji na že obstoječi mreži tovarniških odborov in o čemer naj se razpravlja na prihodnji vsedržavni konferenci FIOM, FILM in UILM, ki naj tako dobi ustanovitveni značaj. Trentin je tudi govoril o vrsti pobud, da se utrdi enotnost med kovinarji in drugimi kategorijami ter enotnost med delavci in drugimi socialnimi silami ter zlasti še s študenti in s kmeti. Na današnjem delu kongresa je tajnik CISL - FILM Carniti ugotovil, da predstavlja ta kongres pomemben korak na poti sindikalne enotnosti. Nadaljeval je, da se zaključuje neko razdobje in odpira novo ter podčrtal, da je prepričan, da se s kongresom FIOM končujejo kongresi razdeljeni po organizacijah. Obsodil je nepričakovano vladno krizo in protisindikalno politiko gospodarjev, pri čemer pa je tudi u-gotovil slabosti sindikalnega gibanja, ker so obstajale nejasnosti pri odgovoru, ki ga morajo dati delodajalcem in vladi. Kolikor se gospodarski napredek ne pretvori tudi v socialni in če se bo nadaljevalo bogatenje bogatih, ki bo pustilo za seboj množično brezposelnost, nasprotja med severom in jugom, se ne more za-gotovoti trdnost in obstaja vedno nevarnost za poslabšanje konjunkture ter se ustvarjajo pogoji za ostre socialne krize. Politika zbujanja preplaha, represij, omejevanja pristojnosti sindikata in pravice do stavke nikakor ne rešuje gospodarskih težav, temveč jih zaostruje. Cemiti je tudi izrazil določeno nezadovoljstvo, ker so tri sindikalne konfederacije preklicale vsedr- žavno stavko 7. julija po vladni krizi. Ta sklep je v določeni meri privedel do zmede in je demoraliziral delavce. V zaključku je demokristjanski sindikalist podčrtal nujnost sindikalne enotnosti, saj bi se drugače lahko pokvarilo zaupanje mea delavci v odnosu do sindikalnih organizacij. Glede enotnosti kovinarjev ne obstajajo težave, saj obstajajo skupne izkušnje številnih delovnih let, ki so dokazale, kaj vse združuje in glede katerih vprašanj ne obstajajo enaka mnenja. Generalni tajnik UILM UIL Gior-gio Benvenuto pa je dejal, da je treba na vsak način premagan patriotizem posamezne organizacije in da je treba prenehati z razgovorom o predstraži in zadnji straži ter je potreben odprt razgovor med sindikati o vpašanjih enotnosti. Na poti k enotnosti je treba hoditi z jasnostjo in se je treba zavedati težav, ki nedvomno obstajajo, kot tudi obstajajo različna stališča med tremi federacijami. Izrekel se je za enotnost, ki izhaja iz osnovnih organizacij, pri čemer je ponovno govoril o preprekah, ki so »velike« in dejal, da čeprav bi hoteli enotnost kovinarjev, ne bi rešili problema razrednega boja. Zaključil pa je, da predstavlja kongres FIOM nov korak na poti k enotnosti in da bo septembra na skupni konferenci kovinarjev UILM podala svoj odgovor. Danes zaseda vrhovni sovjet SZ MOSKVA, 14. — Danes sta se na ločenih zasedanjih sestala skupščina narodov in ljudska skupščina vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze. Na ljudski skupščini so izvolili za svojega predsednika Ščitdkova, dosedanjega tajnika deželnega komiteja partije za področje Habarovska. Za predsednika zbora narodov pa so izvolili poslanko Jadgar Nasridinovo, ki je bila do sedaj predsednica vrhovnega sovjeta uzbekistanske republike. Jutri se sestane vrhovni sovjet na skupnem zasedanju obeh zbornic, ko bodo na dnevnem redu volitve predsednika in volitve nove vlade. ..■■■■■■■■■■■>■■■■...■■■■■■■■■■■■■■■.•■■■■■■■■■■■mi.. RAHLO IZBOLJŠANJE SOVJETSKO-KITAJSKIH ODNOSOV Nov načelnik delegacije SZ za pogajanja s Kitajsko o meji Na mesto obolelega Kuznjecova so imenovali namestnika zunanjega ministra Iljičova Tajnik FIOM-CGIL TTcuUi MOSKVA, 14. — Sovjetska vlada je imenovala Leonida Iljičova namestnika ministra za zunanje zadeve za načelnika delegacije, ki se s Kitajsko v Pekingu pogaja o reševanju mejr»'h vprašanj. Iljičov nadomešča namestnika zunanjega ministra Vasilija Kuznjecova, ki se je prod kratkim zaradi zdravstve nih razlogov vrnil v Sovjetsko zvezo. Te vesti do sedaj uradno še niso potrdili. Pogajanja med SZ in Kitajsko se vršijo v največji tajnosti, vendar pa kaže, da jim Sovjetska zveza pripisuje velik pomen, saj so izredno hitro imenovali novega načelnika delegacije, potem ko je Kuz njecov obolel na ledvicah. Po nekaterih vesteh naj bi Kitajci ponudili, da se lahko operira pri njih, vendar se je raje vrnil v domovino. Po nekaterih znakih sodeč, se odnosi med obema državama nekoliko izboljšujejo. Tako je Čuenlaj telefoniral Kosiginu maja, ko je bilo v Sovjetski zvezi več potresov. Peking je pristal na imenovanje novega sovjetskega veleposlanika Stjepanova, medtem ko so bili diplomatski odnosi med obema državama tri leta prekinjeni. Pred dnevi pa se je izvedelo, da sta se sovjetska in kitajska vlada dogovorili, da se bodo nadaljevala pogajanja o plovbi po mejnih rekah. V zadnjem času v sovjetskem tisku ni bilo napadov na Kitajsko. I Leonid Iljičov je bil odgovorni urednik «Izvestij« in «Pravde». Od 1961 do 1965 je bil član tajništva centralnega komiteja in odgovoren za ideološka vprašanja. Pomočnik zunanjega ministra je od 1965. leta in od 1961 član centralnega komiteja. 11956. leta je spremljal Bulganina iu Hruščova, ko sta bila v Londo- nu ter je spremljal Hruščova no vseh njegovih potovanjih po svetu. Večkrat je bil tudi na Kitajskem, ko so bili odnosi med obema državama še normalni. Seja predsedstva ZKJ BEOGRAD, 14. — Predsedstvo Zveze komunistov Jugoslavije je na današnji seji v Beogradu razpravljalo o osnutku poročila o delu predsedstva za izvajanje sklepov IN. kongresa in o osnutku resolucije o razvoju socialističnih odnosov v kmetijstvu in na vasi ter nalogah komunistov. Ta dva dokumenta bo dokončno sprejela konferenca Zveze komunistov na seji, ki bo sredi oktobra. Po izčrpni razpravi o teh dokumentih je predsedstvo izvolTo dve posebni komisiji, katerim je naloženo, da pri pripravi dokončnega besedila osnutka poročila in osnut ka resolucije upoštevata pripombe in predloge, prikazane v razpravi. Predsedstvo je sklenilo, da komisija za agrarno politiko, ki je pripravila osnutek resolucije o razvoju socialističnih odnosov v kmetijstvu na vasi, nadaljuje z delom do sklcanja konference Zveze komunistov. Komisija bo spremljala nadaljnjo razpravo o besedilu resolucije in podala konferenci Zveze komunistov poročilo o njej. DUNAJ, 14. Predsednik socialistične internacionale Bruno Pttter-mann je bil ponovno izvoljen za predsednika »zveze avstrijskih prijateljev grške demokracije«. Ob tej priliki je obtožil ZDA in NATO, da podpirajo diktatorski režim polkovnikov. stalno obliko večstranskega sodelovanja evropskih držav v okviru na čel in določb listine svetovne organizacije. Glede na ukrepe, ki b jih bilo potreba podvzeti. Tepavac sodi, da bi bilo najprej potrebne podvzeti ukrepe, ki bi preprečil vsako uporabo oborožene sile, ukre pe, ki bi zaustavili razširitev vojaš kih navzočnosti velikih sil na ozemlju evropskih držav ter ukrepe, k bi omogočili postopno zmanjšanje vojaštva velikih sil in postopen u mik vojaštva teh sil z ozemlja ev ropskih držav. Po mišljenju državnega tajnika zr zunanje zadeve Jugoslavije so bil po sestanku zastopnikov obeh blo kov v Rimu in v Budimpešti ustvar jeni realni pogoji, da se nadaljuj« s posvetovanji, ki bi omogočili, di razgovori o pripravah konference na kateri bi sodelovale vse evrop ske države, ZDA in Kanada, pre idejo v konkre.no fazo. Tepavac je opozoril, da vsi ti pozitivni znaki ne pomenijo, da so vse težave premagane, da so prenehala zavzemanja, da se evropska gibanja podrede stremljenjem, ki se ne strinjajo vedno s stvarnimi interesi evropskih držav. Lahko pa se reče, da se krepi stremljenje, da se v Evropi ustvari sistem odnosov, v katerih bi vse evropske države uživale stvarno neodvisnost v ena kopravni medzavisnosti, odnosi, c katerih bi bil pomen Evrope kot po zitivni dejavnik v svetovnih doga janjih vedno bolj prisoten. Glede priprave za konferenco m vrhu neuvrščenih držav je Tepavac izjavil, da so te v končni fazi. Pri medsebojnih posvetovanjih, katerih smoter je, da se čim popolneje pregledajo pogoji in uskladijo stališča in izdela platforma konference, Jugoslavija zelo aktivno sodeluje. M. se zavzemamo, da bodo tako mec pripravami, kot na sami konferenci, pomembne težave. Vsaka drža va udeleženka ima enako odgovornost v iskanju najboljših rešitev, ki W odgovarjale zapletenim pogojem sodobnega mednarodnega po ložala. Dosedanje priprave, po be sedah Tepavca, so pokazale visok* stopnjo poznanja skupnih interesni in odgovornosti neuvrščenih dr žav, ki objektivno odražajo tud stremljenja širšega kroga držav. Po mnenju Tepavca bi bito pr* tirano pričakovati, da bi konferen ca mogla dati odločilno rešitev zi vse kritične probleme svobodnegi sveta Upravičeno pa se pričakuje, da bo konferenca opozorila na resen položaj na svetu, posebno na Bližnjem vzhodu in v jugovzhodni Aziji, da bo podprla vse pozitivne spremembe v sodobnem svetu, « katerem lahko mnoge države po. stanejo žrtev pritiska, intervencije in izsiljevanja. Eno najvažnejših vprašanj konference bo po mišljenju Tepavca vsekakor vprašanj® gospodarskega raz voja. Konferenca bi po našem mišljenju. je zaključil Tepavac, morala nuditi stvaren prispevek k rešitvi perečih vprašanj uspešnega gospodarskega razvoja, kajti seda nja gibanja neposredno zadevaj* usodo mnogih manj razvitih drža* in dolgoročno gledano ogrožajo tu di osnove miru na svetu. B. BOŽIC Poročilo o obisku zahodnonemške sindikalne delegacije v Jugoslaviji BEOGRAD, 14. — V skiepneti sporočilu o obisku zahodnonemški sindikalne delegacije in razgovoril z zastopniki zveze sindikatov Jugo slavije se med drugim ugotavlj. potreba angažiranja sindikatov ■ borbi za mir, za popolno spošto vanje načel miroljubne koeksisten ce, za premagovanje prepada met razvitimi in nerazvitimi deželami V razgovorih je bila izražena po dobnost pogledov obeh organizaci po potrebi širokega sodelovanji med sindikalnimi gibanji, ob popol nem spoštovanju samostojnosti, n« odvisnosti in enakopravnosti, med sebojnega spoštovanja in pravica vsake organizacije, da sama odi« ča o svojih akcijah na nacional nem in mednarodnem področju. Delegaciji sta posebno pozomos posvetili sodelovanju za zaščito pra vic in interesov jugoslovanskih d« lavcev, začasno zaposlenih v Zvez m republika in ugotovili, da so t delavci pomembna vez med delav skima razredoma obeh držav. Po zitivno ie bilo tudi ocenjeno so delovanje obeh organizacij, posebni zavzemanje nemških sindikatov zj zaščito pravic jugoslovanskih delav cev. V razgovorih je bil poudarja pomen odločnega zoperstavljanj« nemške Zveze sindikatov proti te rorističnim akcijam politične emi grarije proti jugoslovanskim delav cem v Zahodni Nemčiji. Da bi si medsebojno sodelovanje še nadalje poglobilo, je bilo sklenjeno, da si ustanovi posebna mešana jugoslo vanska - zahodnonemška sindikalni komisija za vprašanja zaščite pra vic jugoslovanskih delavcev, za po slenih v Zvezni republiki Nemčiji VČERAJ V LIGNANU OB PRISOTNOSTI DR. BERZANTIJA Srečanje o sodelovanju naše dežele s četverico srednjeafriških držav Ljudska republika Kongo, Gabon, Slonokoščena obala in Madagaskar bodo izvažale k nam olja, dišave, les in rudnine, Furlanija - Julijska krajina pa bo dobavljala industrijske izdelke - Dogovor o oceanskem ribolovu na tune Predstavniki štirih afriških držav in deželnega odbora Furlanije-Julij-ske krajine so se včeraj sestali v Lignanu, kjer so razpravljali o možnostih gospodarskega sodelovanja med temi afriškimi področji, v prvi vrsti obmorskimi državami, in našo deželo. Med osnovnimi vprašanji, o katerih so razpravljali, je razgovor, ki so se ga udeležil’ za štiri afriške države (Ljudska republika Kongo, Gabon, Slonokoščena obala in Madagaskar) veleposlaniki Gustave Oddzielle Onna, Philibert Bongo, Alfred Botralahy, Charles Aillot About, za našo deželo predsednik deželnega odbora dr. Alfre-do Berzanti, deželni odbornik za industrijo Dulci, ter predstavniki deželnih trgovinskih zbornic, zadeval v prvi vrsti vprašanje sodelovanja teh afriških držav z nekaterimi deželnimi pristanišč’, predvsem Trstom, v sistemu oceanskega ribolova na tune in predelavo teh rib. Poleg vprašanja oceanskega ribolova na tune je razgovor stekel tudi o splošnem sodelovanju na drugih področjih, predvsem zunanji trgovini. Zato so se sestanka udeležili tudi predstavniki krajevnih trgovinskih zbornic. V izjavi, ki jo je dal po sestanku, je deželni odbornik za industrijo Dulci povedal, da je bil plenjen načelni sporazum o sodelovanju naše dežele in omenjenih afriških držav, kar bo znatno povečalo zunanjo trgovinsko bilanco naše dežele. Dogovor o izmenjavi predvideva, da bo Furlanija - Julijska krajina dobavljala štirim a-friskim državam izdelke, medtem ko bodo slednje izvažale k nam predvsem polizdelke in surovine, kot so olja, rudnine, les, dišave. Poleg tega pa bo čimprej definiran dogovor o industrijskem sodelovanju na področju oceanskega ribolova na tune. Glede teh sporazumov bo v kratkem odšel v Afriko minister za zunanjo trgovino, je dejal Dulci, in bo tedaj tudi podpisan niz sporazumov. Sestanek se je pričel s posegom posl. Zampagninija, za njim pa je spregovoril industrijski podjetnik Riva. Sestanka se je udeleži tudi socialistični poslanec Loris Fortuna, ki bo v oktobru odšel v Afriko na čelu posebne zunanjetrgovinske delegacije. Dulci je v svojem posegu poudaril, da je sodelovanje med našo deželo in omenjenimi afriškimi državami nekaj naravnega, ako se upoštevajo prijateljski stiki, skovani po udeležbi v več zaporednih izdaj tržaškega vzorčnega velesejma. Glede posameznih sporazumov je Dulci mnenja, da so tudi tokratni razgovori zgolj pripravljalnega značaja in da bodo dokončni sklepi sprejeti čimprej. Res je sicer, da bi moral biti ta sestanek, vsaj tako je izhajalo na prejšnjem sestanku v Rimu, sklepčen, toda vmes je vskočtia vladna kriza, zaradi česar tudi ministrstvo za zunanjo trgovino nima jasnih pristojnosti v tem smislu. Brez tega pa je tudi sporazumevanje nesmiselno. bril izredni prispevek za gradnjo in nakup športnih in rekreativnih sedežev v višini 50 milijonov lir. Podporo bodo, v obliki enkratnega prispevka, prejela društva ali organizacije, ki nameravajo kupiti ali razširiti svoj sedež do najvišjega stroška 3 milijonov lir, ali pa kupiti športne rekvizite za višino stroška pol milijona lir. Deželni odbor je sprejel tudi osnutek ukrepa o podelitvi podpor deželni ustanovi za obrt. Vodstvo in udeleženci tečaja srbohrvaščine na izidu v Zagrebu Danes se vrača iz Zagreba skupina okrog 15 udeležencev izleta cb zaključku obeh tečajev srbohrvaščine, ki sta bila pri trgovski akademiji in pri italijanskem trgovskem zavodu Carli. V skupni so med drugimi glavni tajnik trgovinske zbornice dr. Steinbach, predsednik komisije za strokovno izobraževanje dr. Rustia-Traine, ravnatelj trgovske akademije dr. Vla- do Tunina, predstavnik zavoda Carli v odsotnosti ravnatelja prof. Me-danija, po dva najboljša udeleženca tečaja na obeh zavodih, študent ekonomske fakultete tržaške univerze, vodji obeh tečajev in še nekateri drugi. Ta izlet je bil dogovorjen že na začetku obeh tečajev srbohrvaščine, ko so v aprilu predstavniki izseljenske matice Hrvaške obljubili, da bodo ob koncu tečajev povabili tečajnike in drage na 2-dnevni poučni izlet v Zagreb. Kolikor smo mogli zvedeti ob odhodu skupine v Zagreb, je bilo v programu, da jo bosta sprejela predsednik skupščine mesta Zagreba in pa sekretar za kulturo _ in prosveta izvršnega sveta Hrvaške, Velčič. Več bomo o tem izletu še poročali. • Jutri, v četrtek, 16. julija, bo na Proseku ob 21. uri javno zborovanje, ki ga organizira KPI. Govorila bosta prof. Vito Grasso in deželni svetovalec Dušan Lovriha o vladni krizi. V petek bo javno zborovanje pri Banih ob 21. uri. ZAKLJUČNA RESOLUCIJA KONGRESA TRŽAŠKE FIOM-CCIL Tovarniški sveti za združitev v enotni kovinarski sindikat Vabilo ostalim? dvema kovinarskima sindikatoma, FIM-CISL in SLM-CCdL, naj bi do združitve prL.j do konca tega leta - Gibanje za obnovitev naj izhaja iz tovarn Kot srno že poročali se .le predš- novitvl delovnih pogodb. Pred tem i za njihovo zdravje. Odktonltl nli teden zaiključil v Trstu pokrajinski kongi s kovinarske zveze FIOM - CGIL, ki ,ie najmočnejši delavski sindikat, sati združuje v svojih vrstah najbolj bojevito jedro tovarniških delavcev industrijskega področja v Zavi j ah in velikih poldržavnih tovarn, ladjedelnic in arzenala ter škedenjske železarne. Trenutno poteka v Rimu vsedržavni kongres FIOM, o katerem poročamo na drugem mestu, prav zato pa je koristno, če seznanimo bralce s sklepi kongresa in dokumentom, ki opredeljuje stališča tržaških kovinarjev do najbolj perečih sindikalnih in družbenih vpra-šanj- ((Delavci se bojujejo, ker je njihov namen spremeniti tovarno, da bo služila ljudem, ki v njej delajo in proizvajajo«, je napisano v uvodu dokumenta, ki najprej razčlenjuje faze družbenega spopada italijanskega delavskega razreda s podjetniki. Trenutni družbena In splošni položaj je napet in poln neznank ter nevarnosti, saj so delavci priča poskusom gospodarjev in industrijske zveze, da bi premostili težave, v katere so zašli po zaključku pogodbenih bojev. Začelo se je z razčlenjenimi spopadi v letu 1968, ki so se uspešno zaključili naslednjo spomlad in prešli jesena 1969 v drugo fazo, k ob- so se kovinarji zavzemali in do- | treba vsak poskus gospodarjev, da segli stvarne uspehe glede odprave : bi za nevarnejša dela plačal več: mezdnih področij v Italiji, pokoj- I za tisti denar nat se uredi delo Deželne podpore za otroške vrtce Deželna uprava bo dodelila raznim ustanovam, ki vzdržujejo v svojih otroških vrtcih ali zavetiščih revno deco, poseben prispevek v višini 70 milijonov lir, ki jih bo razdelila pokrajinskim upravam. Tržaška pokrajina bo prejela 15 milijonov, goriška pa 8 milijonov in pol. Sklep v tem smislu je na včerajšnji seji sprejel deželni odbor pod predsedstvom dr. Berzantija na predlog odbornika za delo Stopper-ja in odbornika za javno šolstvo Giusta. Poleg tega je deželni odbor odo- ......mn, mnmilil.....i mm milili........................mmmimu.imi VELIKA MATURA NA ZNANSTVENEM LICEJU V ponedeljek slovenščina in prirodopis včeraj pa tudi italijanščina in fizika Potni zaradi strahu in... vročine se dijaki vrstijo pred komisijo in bolj ali manj spretno odgovarjajo na vprašanja Nekoliko trepetajoče so se že predvčerajšnjim maturanti znanstvenega liceja pripravljali na hodniku za nastop pred komisijo. «Pravijo, da ta profesor rad izprašuje moderno...«, so se slišali pogovori. «Meni je nekdo dejal, da ni prestroga...« Prvih pet kandidatov se je predvčerajšnjim že prebilo skozi ustni del zrelostnega izpita. Včeraj je bila na vrsti draga peterka. Medtem ko se je predvčerajšnjim razgovor sukal večinoma ob slovenščini in prirodopisu, saj je-ta dva predmeta izbralo kar 7 dijakov, komisija pa je dodelila slovenščino 11 dijakom, so včeraj prišli na vrsto tudi tisti, ki so si izbrali italijanščino (vseh je 8) in fiziko (4). Po prvi kandidatinji, ki je spretno odgovarjala na vprašanja profesorjev (bila pa je tudi edina, ki si je izbrala dva predmeta: italijanščino in angleščino, in na tak način opravila ustni izpit iz treh predmetov), je bil preplah za trenutek med kandidati večji. Naslednja kandidatinja si je izs brala za slovensko nalogo Einsteinovo misel. Profesorica prirodopisa je takoj želela vedeti, kdo je bil. «Fizik...» je bil še nekoliko preplašen odgovor dekleta. «Pa, zakaj je tako znan?« «Podal je teorijo relativnosti... pa tudi v zvezi z atomsko bombo«. «Katera je ta vez ?» Nekoliko se je zataknilo ; spreminjanje mase v energijo in obratno ni bilo kandidatinji prav jasno... Razgovor je prešel na Sonce, nato na Zemljo, na njena gibanja in končno na zemeljsko površje, kjer je bila kandidatinja bolj «dcma». Nadaljevalo se je s slovenščino, od Linharta do Cankarja, nastanek drame pri Slovencih. «H kateremu krogu je spadal Linhart?« «K Accademii operosorum.« «Res? Ali ga ni nekdo drug spodbujal?« «A, da... Zois.« Vmešala se je profesorica italijanščine: »Kaj je bil Zois 'Mecenat'«. «Kako?» «Ne, mecen.« »Pa poznaš koga iz latinske literature, ki je opravljal isto funk- V pričakovanju preizkušnje na klasičnem liceju Med veliko maturo na znanstvenem Uceju PREDEN GRESTE NA DOPUST, naročite se na PRIMORSKI DNEVNIK Pošljemo vam ga v kateri koli kraj, tudi v inozemstvo 15-DNEVNA NAROČNINA L 600 Telefonirajte na št. 93-808 oijo?« «Oktavijan.» Spet profesor slovenščine: »Linhart je obe svoji važnejši deli povzel, od kod?« »Katere Cankarjeve drame poznate?« Izpit se je bližal h kraju, še pregled matematične naloge in konec. »Kaj meniš, kako mi je šlo?« je vprašala kandidatinja. «Če so dobri, ne bodo gledali na spodrsljaje«, je odgovorila kolegica. Naslednji kandidat je odgovarjal iz italijanščine in fizike. Profesorico je zanimalo, kaj ve kandidat o Carducciju, kakšna je bila njegova poezija, od kod so prihajali vplivi. «Ali je bil Carducci le pesnik? Pogovor je prešel na kritiko. Dijaku je bil všeč Foscolo. Zakaj? Sepolcri. Vprašanja so si sledila, ponekod se je nekoliko zataknilo, pa je profesorica priskočila na pomoč. Že je bilo mimo. Se nekaj iz Divine commedie in nato fizika. »Kaj veš o Voltovem členu?« se je glasilo prvo vprašanje. Kandidat je razlagal, zataknilo se mu je in se ni spomnil formule žveplene kisline. »Sicer to spada v kemijo«, ga je bodril profesor. Kandidat se je opogumil in Lepo nadaljeval razlago delovanja člena. »Pri jonih«, je profesorja zanimalo, »kaj pomeni pozitivno nabit?« »Prevladujejo protoni.« «Kako je snov sestavljena?« »Iz atomov, v katerih so jedra iz protonov in nevtronov.« »Nekatere snovi oddajajo elektrone Katere ?» »Prevodniki.« »Pogovor se je lepo odvijal dalje, kandidat je logično sklepal in razlagal predelano snov. Še vprašanje o drugem Ohmovem zakonu in izpit je bdi pri kraju. Po krajšem odmoru je stopil pred komisijo svetlolasec. Dobil je takoj vprašanje o Manzoniju. »Kaj je značilno za njegove drame?« »Zbori.« »Kje jih še najdemo.« »V grških tragedijah.« »Pa razlika med enimi in drugimi?« »In Manzonijev jezik?« »Kdo se je pred njim ukvarjal s problemom italijanskega jezika ?» Pogovor je od Danteja preko Cesa-rija prišel zopet do Manzonija in h gledališču. »Kateri avtor vam je najbolj všeč v italijanski literaturi?« »Leopardi.« Govor je bil o njegovi poeziji. Nato še zadnje vprašanje: interpretacija Dantejeve Divine commedie «30. spev«. Ni šlo vse gladko, pa je le šlo. Še prirodopis. Spet sile, endogene, eksogene, posledice. Bradisizem. «Je aktualen, ali ne?!» »Da, v Pozzuoliju...« »Katere vrste je bil?« »Negativen.« »Kako nastane?« »Zaradi neravnovesja se skladi premikajo.« «Kako ločimo rečno dolino od ledeniške?« »Reka odnaša kamenine...« »Pa tudi ledenik odnaša ali ni razlika v strugi?« «Da, oblika...« «0 Luni: iz česa je, sedaj vemo nekaj več, ker je človek stopil nanjo?« »Iz istih kovin kot Zemlja.« nine in druge reforme, vendar so prav jesenski sindikalni boji pretresli strukture ((sistema«. Od tega trenutka dalje iščejo gospodarji svojo politično enotnost in se združujejo na platformi splošne represije, višanja cen in najemnin, za-mrzovanjem naložb in izvažanjem kapitala, kar v končnem obdobju vodii k odklanjanju socialnih reform. Na drugi fronti pa skušajo podjetniki zatreti delavsko gibanje z boli intenzivnim izkoriščanjem v tovarnah, reorganiziranim delom, podaljšanjem delovnih umikov z nadurami in hitrejšimi ritmi. V vseh teh primerih se nadalje odločno in mehanično upirajo vsaki, tudi najmanjši zahtevi, kar najbolje dokazujejo v Italiji primeri FIAT in palermskih ladjedelnic, v Trstu pa v tovarni strojev in SMT. Za tržaško FIOM so uspehi jesenskih bojev komaj Izhodiščna točka, saj se mora pritisk sedai zaostriti prav v tovarnah in izven njih in mora zadevati predvsem amhien-talne pogoje dela in samo strukturo izkoriščanja v industrijskih podjetjih: organizacija dela, krčenje umikov, ritmi in zdravje, aikord in kvalifikacije delavcev v^ organi-ku; vse pa morajo delavci stalno povezovati s splošnim vprašanjem družbenih reform — stanovanjske (stanovanje mora biti ((socialna storitev«. najemnine znosne in pro porcdjonatale sedanjim prejemkom) prevozov, davčne reforme (odpra va davka na dohodke RM). zdravstvene reforme (za premostitev sedanje ureditve z bolniškimi blagajnami, ki ni sodobna), z zamrzovanjem cen, ki naj izhaja predvsem iz potrebe, da se okrepi zadiruž-ndSko gibanje, kot odgovor na špekulacije posrednikov v trgovini. Kovinarski sindikat se tudi zaveda, da se dejavnost, delavcev v tovarnah ne more omejiti samo na sindikalne zahteve, temveč mora delavce tudi osveščati _ o njihovih pravicah in vlogi, ki jo imajo v družba. Od tod naslednji odstavek kongresne resolucije, ki zadeva kulturo. Kulturna dejavnost v tovarnah Od te sindikalne dejavnosti v tovarnah se ne sme ločiti samostojne kulturne politike delavcev, ki slona na tovarniških krožkih. Te morajo upravljati delavci sami, mimo patemalizma gospodarjev in se marajo opirati na organizacije vsedržavnega značaja, kii so nosilke take kulture in ne dopolavorizma’, ki predstavlja še danes fevd vladajočih razredov preko društev ENAL. (Očitno je; da meni FIOM na ostali dve razredni kulturni organizaciji — ARCI in ACLI). Mezde in plače Kovjparji se bodo borili proti vsakršnemu mehanizmu, ki bd — preko sistema plačevanja — predstavljal intenzivnejše izkoriščanje delavcev in jiim nalagal večji trud. Zato je treba odpraviti sistem a-kordmega dela, tako da se delavcem zagotovijo plače, ki bi jiih imeli pri najvišjem akordu. Delavci sami naj najdejo način, kako urediti vprašanje plačevanja mimo vsakršne stimulacije. Delovni urnik Petdnevni in 40-urnd delovni teden je cilj socialnega značaja, katerega namen je valorizaci ja družinskih, kolektivnih in kulturnih potreb delavca do prostega časa. Od tod nujnost, da se do takega urnika pride čimprej, ne sme pa se zgoditi, da bi se skrčenje urnika premostilo z bolj intenzivnim delom. To pa nalaga delavcem nalogo, da skupaj z vprašanjem delovnega urnika in uveljavitve 5-dnev-nega tedna 'načnejo vprašanje orga-mikov (števila zaposlenih delavcev), odprave nadur in izrednega dela sploh ter odprave 3. izmene v tovarnah, k ter ni proizvodnje z nepretrganim ciklusom. Ritmi in delovno okolje Izhodišče mora biti načelo, da je zdravje delavca prvenstvenega značaja. Delavci se morajo v tovarni sami zavarovati pred tveganjem, Škodljivimi elementi pri dedu in sploh pred vsakršno nevarnostjo iiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiittiiimiiiitiiiiiiuiiiiiimiiiiiKiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii «Iz kovin?« «Ne prvotnim« »Kako prvotnin, ali ni neke razlike med prvinami in prvotninami?« «Da, prvine so elementi in prvotnine...« »Saj ste prej govorili o endogenih silah!« «Prvotnine so pri vulkanih, je snov...« »No, lahko greste«. Kandidat sedi. »Saj ste že dovolj povedali, saj ne želite še kaj povedati.« Vstane in stopi iz izpraševalnice. Še pozdrav součenca. «Zakaj si govoril o prvotninah?« »Sem hotel rečd prvine.« »Kaj nisi znal reči elementi...« Cjakova drama «Neurje» v četrtek na radiu Trst A V četrtek ob 20.30 bo na sporedu radia Trst A zanimivo domače delo, drama »Neurje«, ki jo je napisal naš kontovelski samorodni dramatik Lojze C jak. Drama obravnava odsek iz življenja naših ljudi na morju. Igrali bodo člani Slovenskega gledališča v režiji Skrbinškove. tako, da ne bo več nevarno. Delavci naj zahtevajo spoštovanje zakona o pravicah delavcev («statut») in nai zahtevalo v tovarnah patronat katerega naj upravljajo sami. Glede kvalifikacij delavcev morajo delovni kolektivi izdelati nove sheme 'teh kvalifikacij, upoštevajoč dejstvo, da se je sistem dela spremenili vsled tehnoloških obnov in izenačevanja delavcev tudi kot rezultat sindikalnega baja (enaki poviški vsem!). Ocena gospodarske politike in investicij. Reforme Dokument ugotavlja, da je petletni gospodarski načrt propadel in privedel do več tih razlik med področji. Rezultat te politike je nadaljnje ponižanje ladjedelnice sv. Marka, zapiranje tovarn in odpusti. Alternativa, za katero se delavci zavzemajo, predvideva novo vlogo državne industrije, ki se sedaj podreja zasebni, tudi v primeru sodelovanja z njo (Fiat - GMT). FIOM poziva nato vlado naj u-resndči sprejete obveze do Trsta: nova kovinarska industrija, ki naj bo jedro drugih dejavnosti, razpli-njevalina postala, nujne infrastrukture in. končno, ustrezna gradbena naročila ladjedelnici sv. Marka. FIOM še posebej protestira zaradi sklepa IRI, ki na eni strani skuša doseči popolno zaporo tržaških ladjedelnic, na drugi pa kupuje Piag-giove zasebne ladjedelnice v Palermu. V Italiji naj se uredi tretji veliki siderurški center, ki bd lahko (zaradi vedno večjih zahtev tržiške ladjedelnice in konjunkture v Evropi sploh) bil v Skednju. FIOM bo še nadalje podpirala splošni sindikalni boi za reforme, meni pa, da le treba ob niem razviti široko zavezništvo z drugimi, sloji, kulturnimi in kmečkimi, študentskimi in dijaškimi organizacijami, kakor tudi z odprt jem drugih pogajanj z deželo. Mednarodni položaj Delavci so izrekli svojo solidarnost indokitajsikim narodom, se izrekalo za odpravo blokov in za umik Italije iz NATO. Glede mednarodnih sindikalnih zvez ugotavlja kongres FIOM. da preživljata tako mednarodna FSM (levičarska in filosovjetska). kakor CISL (zahodnjaška) globoko krizo in da se moraio delavci zavzemati za korenito spremembo njihove politike, ki mora sloneti na popolni neodvisnosti od vlad. Samostojnost sindikatov, združevanje, tovarniški sveti Združevalni moment naj izhaja iz tovarn, zato pa predlaga FIOM ostalima dvema kovinarskima zvezama (SLM — CCdL — UIL in FIM-CISL) 1. razpust tovarniških sindikalnih sekcij, ki so ločene: 2. ustanovitev izvoljenih tovarniških svetov; 3. začetek združevanja z enotnim sedežem, skupnimi uradi, tiskom, vplivom na druge delavske stroke. naj store isto ali podobno. Združeni sindikat mora biti razredna sila in mora sloneti na zavezništvu s kmečkim slojem in študenti. FIOM - CGIL vabi ostala diva sindikata, SLM in FIM, nai bi se vodila bolj intenzivna srečanja za združitev pred koncem leta 1970. PRIHODNJI TEDEN NA GRADU Romunski balet in poljska folklora Mednarodni baletni festival, ki se je začel 6. julija, se bo nadaljeval in zaključil po festivalu znanstvenofantastičnega filma, in sicer od torka, 21. do sobote 25. t.m. vedno ob 21.30. V torek, 21. t. m. bo nastopil balet državne opere iz Bukarešte, ki je trenutno skupno z orkestrom na evropski turneji. Izvajal bo »Labodje jezero*, to je balet, mimo katerega ne more noben ansambel klasičnega baleta. Poročila z drugih nastopov pravijo, da so Romuni s to mojstrovino Čajkovskega ustvarili biser koreografije, tehnike, izrazne moči in kostumografije. Balet tLadobje jezero* bo ansambel ponovil v sredo, 22., v četrtek 23. t.m. pa bodo romunski plesalci posvetili v celoti Straussu z antologijo znanih valčkov v posebnem scenskem, barvnem in svetlobnem okviru. Po teh treh nastopih Romunov bo na vrsti narodni folklorni ansambel Poljske, imenovan «Ma-zotvsze*, ki bo z dvema predstavama nastopil v petek 24. in v soboto 25. t.m. Ansambel «Mazowsze» velja za edinega nadaljevalca fantastičnih virtuozizmov sovjetske skupine «Beriozka* (ki se je v Trstu še spominjamo) Po tržaškem nastopu bo ansambel dvakrat zaporedoma nastopil v gledališču Giar-dini kraljevske palače v Turinu, ki je že vnaprej razprodano za to priložnost. Plesalci in plesalke nastopajo v 800 različnih kostumih. Rezervacija mest za oba nastopa se začne v soboto, 16. t.m. v pasaži Protti št. 2. Razstave V Moderni galeriji v Ljubljani razstavlja svoja dela Ljuba Štolfa, mlada slovenska slikarka iz Milana. Galerija Tergeste: Do 16. julija bo razstavljal svoje Jedkanice slikar Giorgio Ferletti. Križanke - Ljubljana. Razstava likovnih del tržaškega slikarja Jožeta Cesaria. V razstavni dvorani Ljudske knjižnice v Ul. Teatro Romano 7 Je odprta razstava «Blagio Marin, podobe in dela« ob Izidu izven prodaje nje. govega dela ((Otoške pesmi 1912-1969» (I cantl deirisola 1912-1969) pri Edt-toriale libraria S.p.A. na račun Tržaške hranilnice. V občinski umetnostni galeriji na Trgu Unlti razstava tržaškega slikarja Lida Dambroslja, ki razstav, lja okrog 30 del. V umetnostni galeriji «11 Tribblo* bo od 11. do 25. razstavljala svoje risbe slikarka Stefanla Petracco. V občinski umetnostni galeriji na Trgu Unita bo od 18. do 26. t.m. razstavljal Roma Ive - Sauli. Otvoritev razstave bo v soboto ob 18.30. GRAD SV. JUSTA. Danes ob 21.30 uri: <«Polet brez kril« (ZDA); «Neke nedeljske noči« (ZSSR); «Zeta ena« (angleški celovečerni film). Kino E x c e 1 s i o r. Ob 17. url: Nemška retrospektiva «Oči mumije Ma» (1918). Sledijo krat-kometražni ter znanstveni dokumentarci. Šolske vesti ŽRTEV VROČINE IN MORJA Mlad grški pomorščak utonil med kopanjem v tržaškem pristanišču Neznani vzroki nesreče - Truplo so našli uro pozneje VESTI Z ONSTRAN MEJE Kocjan sprejel novega italijanskega konzula Predsednik koprske občinske skupščine Miro Kocjan je sprejel na vljudnostni obisk novega generalnega konzula republike Italije v Kopru dr. Onofria Messino. Novega generalnega konzula je spremljal dosedanji generalni konzul dr. Mario Alessi, ki odhaja na novo službeno mesto. • » • Sejem Primorska razstavlja si je v prvih štirih dneh ogledalo že nad deset tisoč obiskovalcev, med drugim tudi številni gospodarstveniki iz tujine in tuji turisti. V okviru sejma je tudi zabaviščni prostor, ki je tudi prav tako dobro obiskan. Podobno kot druga italijanska morja, ki v zadnjih 14 dneh, odkar se je začela vročina, beležijo 59 smrtnih primerov zaradi utopitve, je tudi naše morje včeraj zahtevalo svojo prvo žrtev v letošnji sezoni. Utopljenec je komaj 19-letni grški pomorščak Georges Stavropoulos, vkrcan na grški motorni ladji «Sen-ta Constanoe«, kd je trenutno zasidrana ob pomolu 5 v Novi prosti luki. Fant je včeraj popoldne, okoli 16.55 izkoristil prosti čas in s prijateljem, delovnim tovarišem, prav tako Grkom, odšel na kopanje. Sklenila sta, da se bosta kopala ob pomolu, kjer je bila zasidrana ladja, odložila sta na rob pomola obleko ter se predala valovom, ki so včeraj še precej butali ob pomol. Nenadoma in nepričakovano grozna tragedija. Mladi Grk je nenadoma izginil v vrtincu valov, njegov prijatelj pa ni mogel ničesar storiti, da bi mu priskočil na pomoč. Utegnil je le priplavati do pomola in zakričati na pomoč. Truplo utopljenca je eno uro poz; neje zapazil z libijske motorne ladje »Epico« 27-Iefni pomorski mehanik Luigi Casolo iz kraja Pieris pri Gorici. Ko so prenesti Stavropoulosovo truplo na pomol 5, je dežurni zdravnik RK ugotovil, da je smrt nastopila zaradi zadušitve kot posledica utopitve, dežurni sodnik pa je ob 19. uri izdal pooblastilo za prenos trupla v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago oblastem. Zanimiva oddaja na ljubljanski IV Sinoči smo na programu slovenske televizije lahko gledali oddajo »V prihodnosti bomo živeli«, ki so jo posneli 21. in 22. junija na proslavi 25. obletnice osvoboditve v Trstu. Oddajo je pripravil tržaški dopisnik ljubljanske RTV Igor Gruden. Svoja mnenja o manjšinskih problemih, dejavnosti in o odnosih z italijansko narodno skupnostjo so med drugimi povedali Igor Tuta, Marjan Spetič in Jožko Morelj. Televizijska ekipa se je ustavila tudi pri dekletih iz Števerjana in iz Boršta. Lahko smo sledili tudi odlomku zborovskega petja in govora predsednika SKGZ Gorazda Vesela. Delegacija delavske zbornice iz Modene je zaključila svoj tridnevni obisk na Primorskem. Ogledala si je obalno področje, bolnišnico Franjo in še nekatere druge kraje. Italijanski gostje so se v Kopru pogovarjali s koprskimi in sežanskimi gospodarstveniki o možnostih gospodarskega sodelovanja, predvsem na področju keramične industrije. Modena je pripravljena prihodnje leto sodelovati s svojo industrijo na sejmu Primorska razstavlja. S srnjakom v omaki zaključek sezone zbora «Vasilij Mirk» Pevski zbor tVasilij Mirk* s Proseka - Kontovela je sinoči ob prijetnem omizju v prostorih prosvetnega doma na Proseku uradno zaključil svojo letošnjo nadvse uspelo sezono. Pravimo uradno, kajti v nedeljo bo pel še na našem izletu -komemoraciji na Vojskem. Priložnost za to tovariško sklenitev sezone je dala lovska sreča člana zbora Edija Kemperleja, ki je prejšnji četrtek na Strsjelah u-plenil obilnega srnjaka in ga podaril zboru za skupno večerjo polento in dobro domačo kapljico. Izborno pripravljen srnjak (kuharici je treba izreči vse priznanje) je imenitno teknil, potem pa je seveda zadonela pesem in vmes o-življanje prijetnih doživetij z nepozabnega gostovanja v Brežicah. Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda «21ga Zoisa v Trstu, Ulica Guardlella 13/2, sporoča, da 22. julija 1970 ob 12. url zapade rok za vpis v prvi razred za šolsko leto 1970/71. Do 22, julija 1970 se morajo vpisati tudi dijaki, ki so ob zaključku leta bili usposobljeni za višji razred. Dijaki, ki bodo opravili popravne izpite v Jesenskem roku, se morajo vpisati do 22. septembra 1970. Prošnje sprejema tajništvo zavoda vsak dan od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo državne srednje šole (Ivan Cankar«, Ul. Frausln 12, sporoča, da zapade 22. Julija 1970 ob 12. url rok za vpis v prvi. drugi In tretji razred za šolsko leto 1970/71. Dijaki, ki bodo opravili popravne izpite v Jesenskem roku, se morajo vpisati do 22. septembra 1970. Prošnje sprejema tajništvo šole vsak dan od 9. do 12. Vpisovanje v 1. razred državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu je do 22. julija. Do tega dne se morajo vpisati dijaki ostalih razre. dov. ki bodo izdelali v poletnem roku. Do 22. septembra pa se lahko vpišejo dijaki, ki bodo imeli poprav ne Izpite. Natančnejša navodila so na razpolagcr všnfc dan od 9. dh 12. ure v tajništvu zavoda. Ravnateljstvo državne srednje šole «Fran Levstik« na Proseku z oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da 22. Julija 1970 ob J2. url zapade rok za vpis v 1., II. In III. razred za šolsko leto 1970/71. Dijaki, ki bodo opravili popravne Izpite v Jesenskem roku, se morajo vpisati do 22. sep. tembra 1970. Prošnje sprejema tajni, štvo vsak dan od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo drž. znanstvenega liceja (France Prešeren« v Trstu spo-roča, da Je vpisovanje v vse razre-de znanstvenega liceja, višje gimnazije in klasičnega liceja vsak dan od 10. do 12. ure do vključno 22. julija 1970 Dijaki, ki bodo opravili popravne Izpite v Jesenskem roku, se morajo vpisati do 22. septembra 1970, Ravnateljstvo državne srednje šole •Simon Gregorčič« v Dolini sporoča, da Je vpisovanje v vse razrede te šole vsak dan od 8.30 do 12.30 do vključno 22. Julija. Do 22. septembra pa se lahko vpišejo dijaki, ki bodo Imeli popravne izpite v jesenskem roku. Ravnateljstvo državne srednje šole »Fran Erjavec«, Ul. Montorsino 8, sporoča, da zapade 22. julija 1970 ob 12. uri rok za vpis v prvi, drugi lri tretji razred za šolsko leto 1970-1971. Dijaki, ki bodo opravili popravne Izpite v jesenskem roku, se motajo vpisati do 22. septembra 1970. Prošnje sprejema tajništvo šole vsak dan od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo državne srednje šole sv, Cirila in Metoda z oddeljenimi razredi na Katlnarl sporoča, da 22. julija 1970 ob 12. url zapade rok za vpis v prvi, drugi in tretji razred za šolsko leto 1970/71. Dijaki, ki bo-do opravili popravne Izpite v Jesenskem roku, se morajo vpisati do 22, septembra 1970. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure. MIRAMARSKI PARK Predstave «Lučd in zvoki«: ob 21.30 «Der Kaisertraum von Mira-mar« v nemščini; ob 22.45 «Massi-mdliano e Carlottavt v italijanščini. Avtobus «M» iz Barkovelj (postajališče avtobusa «6») do mlramar-skega parka in obratno pred vsako predstavo in po njej. Nazionale 16.00 «Dov'č Jack?« Te-chnicolor. Eden 16.30 «11 trono di fuoco«. Chrl-stopher Lee, Margaret Lee, Maria Schell. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Penice 15.45 «Scaramouche». Stevvart Granger, Eleonor Parker, Janet Lelgh, Mel Ferrer. Technicolor. Gtattacielo 16.30 «Storia di una don-na». Bibi Anderson, Annie Girar-dot, Robert Stack. Tecnicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Excelsior — Predvajanje znanstve-no-fantastičnih filmov, Ritz 16.00 ((UcciderO un uomo«, Mi-chele DuchaussoJ, Caroline Cel-ller, Eastmancolor. Alabarda 16.30 «La časa degll amorl partlcolarl«. K. Klshida. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrammatico — Zaprto zaradi dopusta. Aurora 16.30 «11 terriblle ispettore«. Paolo Villaggio. Technicolor. Cristallo 16.30 »Giugno ’44 sbarche-remo in hlormandia«. Michael Ren-nie ,Tech#lcolor, Prepovedano mladini pod* 14. letom, Capitol 16,30 «Gli occhi della not-te». Audry Hepburn. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Moderno — Zaprto. Impero 16,30 «Se (. . . . if)» Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Jutri: «La ragazza di Tony». Vittorio Veneto 17.15 «1 600 dl Ba-laklava«. Trevor Hovvard .Vanessa Redgrave. Technicolor. Ideale 16.00 «Colpo grosso ma non troppo«. Louis De Funes, Bourvil. Technicolor. Astra — Zaprto zaradi dopusta. Abbazia 16.30 «Cim!tero senza ero-cl». Michele Mercier, Robert Hos-sein, Lee Burton. Technicolor. iura BANCA Dl CREDITO Dl TR1ESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA TRST Ulica F. Filzi št. 10 Tel. 38101/38045 opravlja vse bančne posle kupuje tujo valuto Slovensko prosvetno društvo »Igo Gruden« lz Nabrežine priredi v nedeljo, 19. tjn. ob 21. uri v društveni dvorani veseloigro Antona Tomaža Linharta cŽupanova Micka» Igrajo člani domače dramske skupine. Režija Lučano Terčon. Vljudno vabljeni I Ki Kam v soboto, 18. t. m. ? KASTA organizira tradicionalno nočno kopanje in «pedoča-do» v soboto, 18. t.m.ob 21. uri v natorežLnskem portiču (Cano-vela degjti Zoppoll). Vabljeni člani in prijatelji. Zaželene buteljke, harmonika in dobra volja. Darovi in prispevki Ob priliki razstave NOB daruje Mila Perko 1000 lir za spomenik padlim partizanom na Opčinai), Včerajšnji odkupni devizni tečajlf Ameriški dolar 626,— Kanadski dolar 590,— Brit. šterling 1490,— Švic. frank 145,— Franc, frank 110,— Belg. frank 12,— Fiol. florint 172,— Nemška marka 171,50 Avst. šiling 24,— Jug. dinar (vel.) 46,— Jug. dinar (mali) 47,— Danes, SREDA, IS. julija JUSTA Sonce vzide ob 5.30 in zatone ob 20.52 — Dolžina dneva 15.22 — Luna vzide ob 18.07 in zatone ob 1.28 Jutri, ČETRTEK, 16. julija D. M. KARM. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 29,8, najnižja 22,4, ob 19. url 27,9 stop., zračni tlak 1008,7 pada, veter severozahodnlk 12 km/h, vlaga 69 odstotna, nebo 8/10 pooblačeno, morj« rahlo razgibano, temperatura morja 25 stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 14. julija 1970 se Je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa Je 15 oseb. UMRLI SO: 76-letni Augusto CaS-slo. 76-letna Natalia Budica vdova Vouk, 85-Ietna Vincenza Alzetta-Fab-bro vd. Favetta, 69-letnl Angelo Gerlani, 70-letna Luigia Davanzo por. Fragiacomo, 81-letna Carolina Schl-vltz vd. Cimarostl, 56-letni Giorgio Debernardi, 50-letna Antonietta Fon-zarl, por. Trevlsan, 83-letni FilippO Pazzagli, 71-letni Giuseppe Glavina. 65-letna Vittorla Canaletto por. DO-brllla, 61-letna Emerenziana Chmet por. Stagnl, 68-letnt Luigi Deluca. 76-letna Ida Kellner vd. Bressait 79-letna Carmela Colauttl vd. Favot. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) A, Barbo, Trg Garibaldi 4. D1 Gretta, Ul. Bonomea 93. Godina Al-ITGEA, Ul. Ginnastica 6. G. Pap». Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.36 do 6.30) AlPAlabarda, Ul. Istria 7 Al Ga-leno. Ul. S. Cillno 36 (Sv. Ivan). D« Leltenburg, Trg S. Glovannl 5. Mte zan. Trg Venezla 2, PRED NEDELJSKIM IZLETOM PRIMORSKEGA DNEVNIKA IZVIDNICA NA VOJSKO a nedeljski izlet Primorskega anevnika na Vojsko v okviru 25-Oj,,, Ce na®e8a lista ter v počastiti d, padlih partizanskih Kairjev in časnikarjev ter pose-J * Petra Kogeja z Vogale in fr0,, .domačinov na Vojskem in ; Okoliških zaselkih, kjer je bila “SKarna Partizanskega dnevnika. hk?3 .veliko zanimanje zlasti med 'jsnr«1 borci na tem področju in kT T™' ki so v času N0B bili i' . . k°l'i povezani s tiskan jem in jenjem partizanskega tiska. . °t smo že v objavah zapisali, na Vojsko z zasebnimi »mobili z zbornim mestom pri t >* Vojskem v nedeljo 19. na-'i ob 11- uri po našem času. Tak v„ P?b,vand'a je narekovalo pred- Vrun oe,''la',vo' da je iz Idrije na Jsko mnogo lažje priti z oseb n i-vozili kot pa z avtobusom, ker cesta razmeroma ozka in vozijo n!iej lahko le majhni avtobusi, sm • V' xtl 12. uro je predvidena rouanska svečanost na pokopali-4ji Pa Vojskem pri cerkvi s polo-in 1,10 ,y.enea na grob Petra Kogeja nbac®m domačinom, s kratkim govcrom im žalostinkaimi, ki jih Pel pevski zbor »Vasilij Mirk* 9 Proseka-Kontovela. Posebna de-Jj”ao'“'a bo Istočasno ponesla ve-tudi na grobnico padlih bnr-j^i v okrog 5 k.m oddaljeno Voj-aJ~0, P° .svečanosti bo odhod z ^T«rncbili v 2 km oddaljene Vo-. ee z ogledom tiskarne Sl oveni- kot V' ka*l0r‘ se Je NOB — j rečeno — tiskal Partizanski evnik in drugi partizanski tisk. Po ogledu tiskarne je okrog 14. no lf° •na®ewi °asu naročeno skup-(j kosilo v planinskem domu Ru-ea na Vojskem, ki se bo potem nT?vt> podaljšalo v veselo družabni; na Prostem. Povratek proti Po želji in — podobno kot prihod — individualno. Da bi celotni izlet potekal čim bolj v redu, sta se v ponedeljek odpravila «v izvidnico* v Idrijo in na Vojsko predstavnika našega lista in navezala stike s predstavniki organizacije Zveze borcev v Idriji in na Vojskem. Povsod sta naletela na tovariško vljudnost in prejela zagotovila, da bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da bo izlet potekal v redu. Za promet na 12 km dolgi gorski cesti iz Idrije do Vojskega bodo izrecno skrbeli prometni miličniki idrijske postaje, tako da se bo do 11. ure promet odvijal dejansko enosmerno samo navzgor. V planinskem domu Rudar bodo za to priložnost povečali svoje zmogljivosti. Za prijavljene udeležence izleta bo dogovorjena cena za enotno kosilo l.ono na osebo brez pijače, toda upravnik doma je zagotovil, da bo na razpolago kosilo tudi za udeležence ki bi prišli na Vojsko poleg prijavljenih. Da bo postrežba tekla hitreje, bo vsak udeleženec izleta proti plačilu 1.000 lir prejel bon, da ne bo treba izgubljati časa z individualnim plačevanjem, s čimer bomo tudi olajšali delo strežnemu osebju. Glede ogleda tiskarne smo se dogovorili z njenim oskrbnikom tov. Eugenom Lapajnejem, ki je tudi predsednik ZB na Vojskem. Z avtomobili je mogoče priti do samega roba globeli, v katero je urejena dovolj široka in udobna pot, ki jo brez težav zmorejo tudi otroci in starejši ljudje, čeprav je nazaj grede precej strma. Pot v globel traja od 25 do 30 minut, na povratku pa od 30 do 45 minut, odvisno pač od tega, kako zna kdo stopiti. Čeprav je steza gladka in popolnoma varna, izletnikom vendarle svetujemo, da prinesejo s seboj nekoliko •''•nun ,|tliui|||,|||||||||||||||||||||||||||||||,||,r,|l,||l,|„|l|iii||,||||||||||||l|||t|||||||||||HHiil|||ltllllll"llllllllt SgTIVAL ZNANSTVENOFANTASTIČNEGA FILMA AMERIŠKI «EQUINOX» IZRAZIT FILM ZA ZABAVO v ameriška dokumentarca «Apollo 12» in «VesoIjska polja» I močnejše čevlje. Med vojno se tiskarji, ki so imeli zveze s tiskarno, seveda niso posluževali seda-I nje steze, pač pa mnogo bolj skrivnih . in mnogo težje dostopnih, kar je j »»arekovala varnost in konspiracija. ' Vsem, ki tiskarne še niso videli, zagotavljamo, da gre res za edinstven kraj in za svetovno edinstven spomenik partizanske iznajdljivosti in upornosti. Še nasvet glede poti iz Trsta. Najkrajša in tudi najbolj prijetna jo smer: Trst - Sežana (ali Repen-tabor) - Dutovlje - Štanjel (Kobdil) - Ajdovščina - Col - Črni Vrh - Godovič - Idrija - Vojsko. Celotna cesta (s krajšim odsekom pri Kobdilu ter zadnjiml2 km dolgim delom od Idrije do Vojskega) je asfaltirana in tudi panoramsko slikovita na vsej dolžini nekaj čez 100 km. Možne si tudi druge smeri: Trst -Sežana - Postojna - Kalce - Idrija - Vojsko; Trst - Nova Gorica - Most na Soči - Idrija - Vojsko: Trst -Nova Gorica - Most na Soči - Dolenja Trebuša - Gorenja Trebuša -Vojsko; Trst - Nova Gorica - Lokve - Mrzla Rupa - Vojsko. Prvi dve sta precej daljši, drugi dve pa sta v glavnem makadamski in tvegani, ker se lahko pripeti, da so na njih debla. Še to: prijave so veljale le zato, da je bilo mogoče ugotoviti približno število udeležencev zaradi kosila, kajti planinski dom na Vojskem ima omejene zmogljivosti. Posebnih vabil nismo pošiljali nikomur, vendar ponovno vabimo vse, ki želijo priti na Vojsko in se skupno z nami oddolžiti spominu pogumnih in požrtvovalnih partizanskih tiskarjev in kurirjev, spominu Petra Kogeja, ki je pokazal tako vrsten prostor za postavitev tiskarne in končno spominu vseh vojskarskih ljudi, ki so s svojo zvestobo osvobodilnemu boju bili ves čas obstoja in delovanja tiskarne zanesljivo jamstvo, da zanio sovražnik ne bo zvedel nikoli, tudi za ceno še tako velikih žrtev. Zato na svidenje v nedeljo va Vojskem, kjer tudi ne bo manjkalo prijetne zabave in lepega petja, za katero se že vnaprej zahvaljujemo pevskemu zboru «Vasilij Mirk*, ki se je tako ljubeznivo odzval našemu vabilu. r'*°r 1* sovjetskega filma (Neke nedeljske noči), ki bo danes na sporedu festivala znanstvenofantastičnega filma i ■' Sedaj bodo veseli tudi tisti, ,n.e branijo klasične znanstveno n c*1® filme. Sinoči je bil nam-Programu ameriški «Equi-'ili ’. “'m. ki vsebuje vse že naj-i>t zrab'jene fantastične prijeme, ara,S° čarodejstvo, pošasti, nad-0 *1® Pokrajine itd. Film sam > : i1 niti ni bil napačen, saj rji, labko občinstvo poldrugo uro iS]u„nično film ni najbolje Usti !.Predvsem ko nastopajo po-e. y ,so vse premalo realistič-iltn .Seka.kor dober komercialni at> ’ c n'ma drugih ambicij kot iem0 V giedalce, in če ga že vza-va!e ^ takega, tudi vreden po-ejo ‘ “gedba se prične ko prine-iča , Puinišnico ranjenega mlade-b ’D * se vede, kot da bi bil rnet- Le z velikim trudom B°RCEM 18. 5N0U3 bazoviške* skuti?eaclni edtooir pripravlja, or„Pn° z družbeno političnimi °bčin1ZaC^aml 111 domicilno s ° Ajdovščina, bnigadno g. “Pje vseh preživelih bor- ' hngade. 'tja 8,acbl0 srečanje bo 22. ju-nar’,.Ja dan vstaje slovenskega Čanju na Predmeji. Na srebri J... ^'toanjim borcem bri!L.,e Podeljena knjiga «18. v bof1 SN°UB «BAZOVIŠKA» Ker HZa °svot>oditev». Pola origačlni odbor ne raz-d-1'h h^Z naslovl vseh nekda-°s,-bniaC6v' ne more poslati nekdam Zat0 Prosi vse t° . borce, da smatrajo iti estilo, kot osebno vabilo Udei6žjjare4anJa polnoštevilno »e ^dost brlgadnega srečanja dne zač®ta ob 11. url dopol-*° Prih^dar J€ zaželeno, da da ni i0?, organizirani že prej, bosti vi a° ured>'i vse formal-Srefanja S° važen del takega ostali^0 vabljend tudi •».S«10™ vsi aktivisti Pri- NA PREDMEJI. mu zdravniki iztrgajo zgodbo o nesreči, ki ga je doletela, ostanejo pa presenečeni in neverni pred dogajanji, ki jih ranjenec omenja. Skupaj s tremi prijatelji je namreč našel v neznani jami čudno knjigo, v kateri je bilo veliko nerazumljivih slik in beležk, zanjo pa se je zanimal tudi neznanec, ki se je je hotel polastiti in pri tem uporabil čudežen prstan, s katerim je ustvarjal grozne pošasti in se tudi sam pretvarjal v raznih oblikah. Mladeniči mu sicer knjige niso hoteli vrniti, zato pa so trije podlegli, četrti pa je zbežal pod prekletstvom, da bo tudi njega v kratkem doletela smrt. V glavnih vlogah nastopajo Edward Connell, Barbara Hewitt in Frank Boers jr. Pong omenjenega filma so na gradu predvajali še dva dokumentarca. ZDA so predstavile film o podvigu vesoljske ladje Apollo 12 (naslov: Apollo 12 - Poinpoint for Science), ki pa se bistveno ne razlikuje od prejšnjih istovrstnih del, ki so jih Američani prejšnja leta poslali v Trst. Bolj zanimiv je bil kanadski Fields of Space (Vesoljska polja), ki na elementaren način razlaga glavne sile, ki urejujejo vesoljsko snov oziroma plazmo. Popoldne so bili na sporedu v kinodvorani Excelsior kratkometraž-na filma L’Araignelephant (Francija), komična zgodba o živali, ki si sploh ni bila na jasnem, ali je pajek ali slon in Full Fathom Five (ZDA), ki je prikazal nekaj čudnih bitij, ki prebivajo na dnu oceanov, nato pa nemški film Faust, ki so ga prvič prikazali leta 1926, in spada k seriji klasikov nemškega fantastičnega ekspresionizma. u k V Aleksandriji umrl kap. Leonardo Zanoni V koptski bolnišnici v Aleksandriji (Egipt) je v ponedeljek umrl 67-letni upokojeni pomorski kapitan Leonardo Zanoni iz Trsta. Kakor je znano, je bil kapetan Zanoni aretiran 1. februarja v aleksandrijskem pristanišču in prijavljen sodišču, ker so ga zasačili, ko ie z ladje «Karim*. kateri je poveljeval, napravil nekaj fotografskih oosnetkov. Na procesu 21. i pri la pred vojaškim sodiščem je Zanoni sicer priznal, da je napravil nekaj posnetkov, zavrnil pa je obtožbo, da bi imel stike z neko tujo državo in ji dajal tajne informacije. Proces je bil večkrat odložen in ni bila objavljena kakršna koli obtožba. Ljubljančan podrl priletno žensko Včeraj zjutraj ob 9.40 je 27-letni Slavko Horvat iz Ljubljane v Drevoredu XX. septembra, v bližini poslopja »Banca nazionale del La-voro* podrl s svojim avtom fiat 600 z ljubljansko registracijo, 76-letno Anno Bertogna vd. Bertossi iz Ulice Leopardi 3, ki je prav tedaj hodila ob robu pločnika. V bolnišnici, kjer so jo zaradi raznih poškodb po levi, nog' sprejeli na začasno zdravljenje, se bo priletna ženska morala zdraviti približno teden dni. Kolesi sta se mu zataknili med tramvajske tračnice Ko je včeraj popoldne 33-letni sluga Renato Furlanetto iz Ulice Cappelle 7 vozil svoje motorno kolo 48 cem po Ulici Grumula, namenjen y Ulico Economo, sta se mu kolesi motorja zataknili med tramvajske tračnice tako, da je z motorjem vred padel na cestišče. Na nevrokirurškem oddelku bolnišnice, kjer so ga sprejeli ob 17.20, se bo zaradi zloma leve ključnice moral zdraviti dober mesec. Padec v stanovanju Včeraj ob 11. uri dopoldne so sprejeli na ortopedskem oddelku bolnišnice 67-letno gospodinjo Er-minijo Petronio por. Dordel iz Ul. Androna Santa Tecla 4. V bolnišnici, kamor so jo odpeljali z rešilnim avtom RK, je mož povedal bolničarjem, da je njegova žena v spalnici nerodno zdrsnila in padla na pod. Zaradi verjetnega zloma leve stegnenice in levega komolca, se bo priletna ženska morala zdraviti približno tri mesece. PLODNA DELOVNA SEJA OBČINSKEGA SVETA V Sovodnjah so izvolili odbor ECA ter gradbeno in volilno komisijo Odobrili so vrsto sklepov o javnih delih ■ Vodnjak na šolskem dvorišču ostane v Sovodnjah ■ Občinska uprava se bo pozanimala za ureditev bregov Soče in Vipave Nočni tepež med agenti in moškim na Ponterošu Včeraj, nekaj po polnoči, so se mestni stražniki na Trgu Ponte-rošo morali kar precej truditi, preden so lahko dokončno ukrotili 41-letnega Oddoneja Rocca iz Ulice De Amieis 10, ki je v rahlem vinjenem stanju vozil svojo vespo. Neki stražnik, ki je šel ravno tedaj mimo Ponteroša, je opazil moškega, kako je komaj stopil z vespe in kolebal gor in dal po trgu. Ustavil ga je in se mu ponudil. da ga pospremi v bolnišnico. Ta pa ni hotel slišati niti besedice 0 kaki bolnišnici ali pomoči in v svoji (vinjeni) trmi je vztrajal trd kot kip na mestu, dokler se ni stražnik naveličal in poklical pomoč iz kvesture. Kmalu je na Ponterošo prihitelo nekaj agentov javne varnosti, ki so s skupnimi močmi končno le premaknili vsaj za nekaj pedi trmoglavega moškega. Ta pa se je čutil užaljenega, da so mu odvzeli »prostor na soncu* in se je z vso močjo, ki jo je še imel v sebi, zagnal v agente ter jih skušal s pestmi in nogami udariti. Po krajšem tepežu med moškim in agenti, so ga slednji vendar ukrotili, spravili v policijski avto in odpeljali v bolnišnico. Tu so ga zaradi odrgnin na čelu, pretresa možganov in zaradi rahle- 1 ga vinjenega stanja sprejeli na nevrokirurškem oddelku s prognozo okrevanja v 8 dneh. Med tepežem je bil ranjen tudi agent javne varnosti, 46-letni Lui-gi Bianco, ki bo zaradi odrgnin Sovodenjski občinski svetovalci so se v ponedeljek na prvi delovni seji sedanjega občinskega sveta spo prijeli z vrsto upravnih zadev, z javnimi deli, z imenovanjem raz nih občinskih komisij. Skratka, dela so imeli na pretek, v debato o posameznih točkah so vestno posegli vsi svetovalci ter tako dokazali, da dejansko upravljajo občino in branijo v tem občinskem svetu interese ljudi, ki so jim na nedavnih volitvah zaupali svoj glas. Sejo je vodil župan Jožef če-ščut ob sodelovanju občinskega tajnika dr. Štefana Bukovca. Prve točke dnevnega reda so predvidevale izvolitev nekaterih komisij, ki jih je treba obnavljati vsakokrat ko se izvoli nov občinski svet. V občinsko volilno komisijo, ki ji načeluje po zakonskih določilih župan češčut, so bili izvoljeni Franc Grilj s 5 glasovi, Vid Primožič prav tako s petimi, Mirko Hmeljak s tremi in Edvin Kovic, ki je dobil en glas. Za sup.ente v to komisijo pa so bili izvoljeni E-mil Vižintin, Virgil Cotič, Remo Devetak in Salomon Tomšič. Prva dva sta dobila po tri glasove vsak, druga dva pa po dva glasova vsa«, Naslednje volitve so zanimale u-pravra odbor občinske podporne u-stanove (ECA), v katerem je v preteklih letih predsedoval Alojz Butkovič. Pred glasovanjem so se svetovalci večine in opozicije domenili, da bodo skupno glasovali za pet odbornikov, po enega iz vsake vasi; opozicijo naj bi v tem odboru zastopal Venceslav Černič iz Gabrij. Očitno pa se pri glasovanju opozicija ni držala sporazuma, ker je na eni strani vseh dvanajst svetovalcev večine složno glasovalo za pet odbornikov, vštevši odbornika opozicije, trije svetovalci — in to so bili očitno zastopniki manjšinske liste — pa se niso držali sporazuma in glasovali dva za Petra Tomšiča, eden pa je oddal belo glasovnico. Dvanajst glasov vsak pa so dobili A-lojz Butkovič iz Sovodenj, Ludvik Devetak z Vrha, Leopold Ožbnt jz Rupe, Jožef Malič s Peči in Venceslav Černič iz Gabrij. Ti vaščani sestavljajo torej upravni odbor ECA in bodo iz svoje srede izbrali predsednika te ustanove. Tretje glasovanje o komisijah je dalo složho glasovanje! Šlo je za gradbeno komisijo, ki ji po zakonu predseduje župan češčut. Poleg njega so bili v komisijo izvoljeni še občinski zdravnik dr. Angelo Dainese, občinski odbornik Janko Cotič, zidarski mojster Jožef Tomšič in izvedenec dr. Cvetko Kocjančič, župan je v svojem poročilu dejal, da je komisija dobro in hitro delovala v korist vseh občanov in da si bo enako prizadevala tudi v bodoče. Svetovalci so nato soglasno sprejeli v breme občine strošek 4 milijone 630.000 lir za popravilo poslopja osnovne šole na Vrhu. Nad tri milijone in pol je prispevala državna uprava. Načrt za popravilo v tej šoli je sprejel že prejšnji občinski svet in dela so zares nujna. Zaradi tega so svetovalci dali pooblastilo občinskemu odboru naj sklene direktno zasebno pogodbo s kakim gradbenim podjetjem, ki naj bi prevzelo ta dela, kajti dražba za oddajo teh del, ki je bila napovedana prav v ponedeljek zjutraj se ni vršila, ker ni bilo ponudnikov. Občina je namreč povabila na dražbo šest podjetij, nobeno se ni javilo, ker imajo trenutno ysa polno dela. Zaradi tega so svetovalci bili mnenja, da je treba najti najhitrejši način za oddajo teh del, tako da bo šola čimprej dobro delovala. Ker smo na področju javnih del naj omenimo tudi odobritev zaključnih načrtov za popravilo štirih vaških pokopališč. Porabili so 2.084.551 lir, kar je bilo predvideno v načrtih je bilo napravljeno. Morebitne pomanjkljivosti bo občina dala v najkrajšem času popraviti. Potrjena je bila tudi dražba za popravljalna dela na sovo-denjskem pokopališču. Z deli bodo pričeli v kratkem. Svetovalci so odobrili tudi naknadni strošek za okrepitev jev-ne razsvetljave, zlasti na področju Rupe in Peči. Kmalu bodo postavili še tiri svetilke v Gabrijan, celoten problem javne razsvetljave v tej vasi pa bo rešen ko do ENEL uredil vprašanje kabine v Gabrijah. Prav tako so svetovalci odobrili stroške za popravilo dveh otroških vrtcev. Nato so tudi odobrili prodajo nekega občinskega I zemljišča Občinsk na Vrhu Virgilu Černiču. Občinski svet pa ni za to, da se vodnjak, ki mu domačini pravijo «pc» in ki se sedaj nahaja na dvorišču občinske šole, odda v varstvo goriški državni knjižnici. Vod njak naj ostane na svojem mestu, občina naj ga obnovi in postavi na vrt pred novim šolskim poslopjem, ko bo to zgrajeno. Sledila so razna vprašanja svetovalcev. Župan češčut je na vsa odgovoril. Del Ulice Slataper v Skrljiah ni bil asfaltiram ker je ta cesta zasebna. Poskrbeti bo treba za ureditev nevarnega križišča pri Ušarju. * # • Pri pristojnih oblasteh se bodo pozanimali za ureditev bregov Soče in Vipave. Po novih vladnih določilih bodo table za karabinjerje enotne v vsej državi. Pod tablo bo moč postaviti napise v drugih jezikih. Občinska uprava je intervenirala pri kmetijskem in pri gozdnem inšpektoratu zato, da bi dobili kakšno pomoč prizadeti po nedavni toči. Plodno sejo je župan češčut zaključil z vabilom svetovalcem na otvoritev občinske knjižnice, ki bo v nedeljo zjutraj. V istem mesecu so na posebnem uradu trgovinske zbornice izdali izvozna dovoljenja za izdelke proizvedene v tovarnah na Goriškem za države Bahrein, Indijo, Veliko Britanfjo, Irsko, Jugoslavijo, Libanon, Libijo, Portugalsko, Somalijo, Španijo in Madžarsko. Vrednost tega blaga je 28 milijonov lir. Iz mesečnega poročila trgovinske zbornice ugotovimo še, da so v ju- iiiiiiiiiiiriiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimimiiiuii iii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii umi im mm m ||||||||||,|,| iiimiii iiiiniiiiii,mn |||||||||,,||||||n MORDA BOSTA ODBORA DELOVALA ŠE PRED POČITNICAMI Partizani in aktivisti NOB: spomnite se Cerknega ! GOSPODARSKI POLOŽAJ V JUNIJU Živahna trgovinska izmenjava na goriškem obmejnem področju Zvišal se je izvoz, zmanjšal pa uvoz - Na Gori. škem vedno inanj brezposelnih - Življenjski stro. ški pri nas manjši kot Tud; v juniju je bil dotok jugos'0-vanskih kupcev dobrodošel v go-riških trgovinah, prav tako so trgovci povečali prodajo, ker so ljudje izvršili številne nakupe ob začetku poletne sezone. Seveda je to povečanje nakupov zanimalo le nekatere oddelke trgovinskega delovanja. V zadnjem času opazujemo v Gorici še nekaj: večanje števila kupcev v trgovinah z jestvinami, posebno odkar so se v sosednih jugoslovanskih trgovinah cene povečale. V okviru italijansko - jugoslovanskega obmejnega sporazuma so v juniju uvozili manj blaga, izvozili pa so ga več kot v prejšnjem me seču. Uvoz je padel od 241 milijonov lir na 170 milijonov lir vrednosti, izvoz pa je poskočil kar za 31 milijonov in dosegel 118 milijonov lir. Uvozili smo razne vrste mesa, konje, les, sirk, kraft papir, zajce. Izvozili pa smo na jugoslovansko področje elektromaterial, nadomestne avtomobilske dele, sladkorne proizvode, opremo za trgovine, oblačila, opeko, keramične plo ščice in razno železno drobnarijo. Med strankami leve sredine se nadaljujejo pogajanja za odbore v Gorici in na pokrajini V Tržiču so socialisti postavili «veto» sodelovanju s socialdemokrati nutno zatišje v ostalih občinah, kjer niso še izvolili županov Tre- Jutri zvečer se v. Gorici ponovno sestaneta pokrajinska Ln občinska delegacija levosredinskih strank, za nadaHjevanje debate o programu za pokrajinsko upravo in za goriško občino. Na sestanku, ki Je bd prejišnji teden, so številne delegacije razdelili v dve delovni skupini. Bajč bo pokrajinska delegacija zaključila svoje delo v zelo kratkem času, medtem ko se bodo pogajanja za sestavo programa v goriški občini nekoliko zakasnila zar radi obravnave številnih novih problemov, ki so bili v programih političnih stramik. Sestanki ha ravni političnih strank si sledijo v teh. vročih dneh eden za drugim. V Krminu so zbrali socialisti v petek svoj pokrajinski odbor. Na tej seji so potrdili dosedanje delo delegacije, ki sledi pogajanjem in potrdili linijo PSI, da se zavzema za globalno rešitev v okviru vseh strank leve sredine le v goriški pokrajinski upravi in v goriški občini. V ostalih krajih pa lahko sekcije nastopajo samostojno. Krščanski demokrati so imeli sinoči aktiv svojih pOkrajdskih in iiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiii,|||l|||„|||||iiiittiuiiim,l,n|„|||,|,|,,|l„„,|,||,,„||,||l,||||||,iiiil,|||||iin AKTIVNOST MLADINE NA PRIMORSKEM V Kanalu deluje marljivo taborniški odred «Bistra Soča > Pred kratkim so dobili priznanje 0F - So najmočnejša taborniška organizacija v občini - Na sporedu imajo letovanje v Umagu Danes odpotujejo v Umag, kjer bodo ostali mesec dni, taborniki odreda »Bistra Soča* iz Kanala. Na letovanje bo odšlo 70 mladih tabornikov, ki se bodo v zdravem okolju ob morju prijetno zabavali. Taborniški odred v Kanalu je med najmočnejšimi na Primorskem in je dobil pred kratkim od občinske konference SZDLS priznanje OF kot najboljša taborniška organizacija v občini. V tem odredu je 257 članov, in novi še vedno prihajajo. Zakaj je v Kanalu toliko tabornikov? Naš odgovor je enostaven: ker je vodstvo odreda dobro, naravnost odlično. V njegovi sestavi deluje 'udi klub starejših tabornikov in t iejo ton celotnemu delovanju. |nivost je v tem, da se delovanja v tem odredu udeležujejo tudi taborniki iz Nove Gorice in ŠempG tra, t.j. iz krajev kjer so pred leti delovale dobre taborniške organizacije. V Novi Gorici ima kanalski odred svojo podružnico. To je kaj čudno slišati. Svoje vode pa imajo Kanalci tudi v drugih manjših krajih okrog Kanala. Zaključek uspešnega celotnega delovanja bo seveda na poletnem taborjenju. Tu bodo mladi taborniki tekmovali med seboj v raznih taborniških veščinah. Vodstvo odreda vzgaja tabornike tudi v učenju zgodovine narodnoosvobodilnega gibanja na Primorskem, zlasti ob Soči in v Beneški Sloveniji. zarsko službo protituberkuloznega konzorcija v Gorici. Največja starost je 40 let razen izjem po zakonu. Po informacije se prizadete lahko obrnejo na tajništvo konzorcija, Korzo Italija 55 v Gorici. Davčni seznami na goriški občini Goriško županstvo javlja, da so do 26. julija na razpolago zainteresiranim na protokolnem uradu dodatni seznami družinskega davka za leto 1969. Dostop do seznamov je možen v jutranjih uradnih urah od 9. do 12. po levem komolcu okreval v šti- rih dneh. Natečaj za 2 mesti zdravstvene asistentke Do 31. julija t.l. je čas vložiti prošnjo za natečaj na podlagi naslovov in izpitov za dve mesti zdravstvene asistentke obiskovalke za dispen- Razdeljevanje sladkorja in kave proste cone Trgovinska zbornica javlja, da so pričeli razdeljevati v trgovinah mesečne obroke sladkorja In kave za tekoči julij. Prebivalci občin Gorica in Sovodnje lahko dobijo kilogram in pol sladkorja in 300 gramov kave na osebo, prebivalci o-stallh občin v pokrajini pa po 1 kilogram sladkorja ln 220 gramov kave na osebo. Blago je treba prevzeti do konca Julija. Na sedežu trgovinske zbornice je moč dobiti izredna nakazila za zavode in memse. Prispevajte ra DIJAŠKO MATIC«! sakdjskih voditeljev. Razpravljali so o vladni krizi in znane so pozicije goriških voditeljev te stranke, ki meni, da je bito kriza nepotrebna. Videti bomo če bo pokrajinska odbor KD potrdil ta stališča,. V Tržiču je medtemjapo počila prva «bomba» na ton pogajanjih. Na povabilo krščamskodemokratske sekcije na sestanek za začetek pogajanj, so socialisti javno odgovorili, da ne pristanejo na tristranska pogajanja. Socialisti so v Tržiču za dvostransko koalioijo s krščanskimi demokrati, nočejo sedeti za isto mizo s socialdemokrati. Tržiško časopisje je v teh dineh polno izjav in ugibanj. Kaj bo iz tega. Občinski svet v Tržiču sestavlja 30 svetovalcev. Krščanski demokrati jih imajo 14 .socialisti 3, socialdemokrati 2. PSI trdi, dia je možna dvostrankarska koalicija, posebno odkar se v večinski stranki uveljavlja naprednejša skupina župana Versaceja, ki je zapustil desničarje tajnika mestnega odbora Romamija. Desnici v KD tak dvostranski dialog ni po godu, najbolj pa so seveda užaljeni socialdemokrati, ki pripravljajo odgovor na socialistične izjave. Politični opazovalci obetajo Tržiču dolgo krizo. V ostalih krajih naše pokrajine vlada trenutno zatišje. Tako v Gradiški, kjer socialisti enako kot v Tržiču zavračajo sodelovanje s socialdemokrati, v Krminu ni še bilo razgovorov, prav tako jih ni bilo v Gradežu. Odibora niso izvolili niti v San Canzianu, kjer imajo komunisti absolutno večdno, hoteli pa bd v odbor tudi socialista in social-prdetarca. Predsednik trgovinske zbornice na počitnicah Trgovinska zbornica v Gorici javlja, da bo njen predsednik geom. Delio Lupieri odsoten zaradi počitnic od ponedeljka 20. julija do 2. avgusta. Poletni urnik Kmečke zveze Kmečka zveza v Godci obvešča svoje člane in ostale kmetovalce, da bo njen urad deloval v poletnem času, zečenši z današnjim dnem, samo v dopoldanskih urah, od 8. do 12, ure. Ta urnik bo trajal do avgusta. Urad je v Ulici Malta 2/1. 31. št. Interpelacija Rizzija o jameljski cesti Deželni svetovalec PSIUP Rizzi je deželnemu predsedniku naslpvil interpelacijo v kateri ga prosi za pojasnila v zvezi z ureditvijo državne ceste Jami je - blok na področju doberdobske občine, o kateri smo v našem listu pisali pred nekaj dnevi. Do 22. julija vpis v srednje šole ključni rok vpisovanja v vse razrede do 22. julija t. 1. Vse šole so v tem smislu dobile posebno okrožnico. Razstava slikarjev Šantlov v Kromberškem gradu V okviru 25-letnice smrti goričkega slikarja Saše Šantla je organiziralo vodstvo Goriškega muzeja v Kromberškem gradu pri Novi Gorici razstavo del slikarjev Šantlov. Razstava je odprta ob delavnikih (razen ob sobotah) od 7. do 14. ure ob nedeljah pa od 13. do 13. ure. do meseca septembra. Tudi Goričanom in zamejskim Slovencem na splošno priporočamo, da si ogledajo to zanimivo razstavo slovenskih goriških umetnikov. Z vespo v obcestni drog Na obmorski cesti pri Tržiču sta se včeraj dva mladeniča z vespo zaletela v obcestni cementni električni drog. šofiral je 24-letni Lu-ciano Minin, na drugem sedežu je bil 25-letni Livio Cirillo. Slednji se je poškodoval in bo ostal v bolnišnici 15 dni. Minin pa bo plačal lepo kazen ker je vespo šofiral brez voznega dovoljenja. Nepojasnjena nesreča na dvorišču v Podgori V Podgori se je včeraj popoldne pripetila na dvorišču Androne delto Vlgne štev. 2 nesreča, o kateri, žal nismo mogli dobiti točnih podatkov. Malo pred 19. uro je Anna Maria Budal iz Podgore pripeljala s svojim avtom v glavno bolnišnico Matildo Klančič vd. Peteami, bivajočo v že imenovani Ulici Androna delte Vigne. Budalova je izjavila, da Je Klančičevo našla nezavestno na svojem dvorišču. Klančičeva ni vedela v bolnišnici povedati, kaj se ji je pripetilo. Ima hude rane po raznih delih telesa ln zdravniki menijo, da se bo morala zdraviti 90 dni. Agent na policijski postaji v bolnišnici obvestil o zadevi karabinjersko postajo v Podgori, da bi skrivnost razjasnila. Pozno sinoči nam ni znal službujoči karabinjer v Podgori ničesar povedati o tem primeru. Iz guriškegu matičnega urada 13. in 14. julija se je v Gorici rodilo 18 otrok, umrlo pa je pet oseb. Rojstva: Valerio Colella, Ramon Furioso, Raffaella Fracaros, Isa-bella Cesciutti, Claudio Paoli. Ste-fano Novello, Cristina Quarganli, Sara Brandolin, Milena Cade, Marco Creazza, Marilena Ličen, Andrea Cosentino, Giulia Del Bianco, Mas-similiano Treppo, Carlo Bressan, Tatiana Zagaglia, Franco Belgiorno Monia Brach. Smrti: 9-letni šolar Riccardo Sil-veri; 61-letna upokojenka Giovan-na Pangaro vd. Srednik; 58-letna upokojenka Caterina Cucit vd. Me-notti; 64-letni upokojenec Jožef Zavadlav; 80-letni posestnik Luigi Buzzi. Obveščamo naše bralce, da so na vseh srednjih šolah podaljšali za-' li 23, tel. 72340. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna ALESANI, Ul Carducci 18, tel. 22-68. V TRŽIČU V Tržiču je danes ves dan ln ponoči dežurna lekarna Al Reden tore dr De Nordis, Ul. F.lli Ressel- v vsedržavnem merilu niju spet znižal število- brezposelnih za 31 enot. Niso zabeležili izseljevanja delavcev v tujino. Stalno manjšanje števila brezposelnih pomeni, da je gospodarski položaj na Goriškem zelo zadovoljiv. V seznamih brezposelnih je danes vpisanih še vedno 2.410 ljudi, vendarle so za povprečnega človeka ti seznami nerazumljivi, saj je v Gorici težko dobiti delovno silo, tako moško kot žensko, in se morajo tudi večje tovarne obračati vedno pogosteje na delovno silo iz Jugoslavije. Pristojni urad pa izda dovoljenje za najetje tuje delovne sile, le če ni na domačem trgu te delovne sile na razpolago. Istočasno pa si nekatere tovarne prizadevajo, da bi pritegnile v svoje obrate t^lovno silo iz Furlanije in stavijo avtobuse za prevoz na razpolago brezplačno. Za zaključek našega gospodarskega pregleda še nekaj podatkov o življenjskih stroških. Ti se sicer nanašajo šele na januar-februar tega leta. Medtem ko je bil indeks splošnih stroškov v državnem merilu v januarja 109,1, v februarju pa 109,9 in se je torej povečil za 0,8 odstotka, je bil indeks na Goriškem sicer manjši (v januarju 105,8, v februarju pa 106,8), vendarle se je v enem mesecu povečal za en cel odstotek. Približno enako je bilo razmerje v prehrambenih stroških. Šolske vesti Na klasični gimnazi.U-llce.iu ■ slovenskim učnim jezikom in na višjem učiteljišču s slovenskim učnim jezikom v Ulici Croce se vršijo vpisovanja dliakov za prihodnje šolsko leto v vse razrede zgoraj omenjenih šol. Tajništvi sta odprti vsak delavnik od 10. do 12. ure do vključno 22. julija. Ravnateljstvo Državnega strokovnega zavoda za trgovino s slovenskim učnim lezikom v Gorici. Ul. Seminario 7. sporoča, da se vrši vpisovanje dijakov za prihodnjo šolsko leto v vse tri razrede vsak delavnikih do vključno 22. julija in sicer od 10. do 12. ure. Priporoča--mo staršem, da vpišejo svoje otroke v tem roku in nai po možnosti ne čakajo zadnjih dni. Ravnateljstvo Slovenske nižje srednje šole v Gorici. Ul. Randao cio, sporoča, da se vrši vpisovanje dijakov za prihodnje šolsko leto v vse tri razrede vsak delavnik do vključno 22. julija to sicer od 10. do 12. ure. Priporočamo staršem, da vpišejo svoje otroke v tem roku ta naj po možnosti ne čakajo zadnjih dni. Razna obvestila V Slovenskem dijaškem domu t Gorici bo tudi letos počitniški tečaj za popravne izpite s pričetkom v sredo, 5. avgusta ob 8.30. Starši prizadetih otrok se lahko pozanimajo za podrobnejša pojasnite in prijave pri upravi Doma, ki Je zainteresiranim na razpolago vsak delavnik od 10. do 12. ure. Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 19. julija enodnevni družinski izlet na Veliko planino to v Kamniško Bistrico. Vpisovanje se vrši na sedežu SPD. Ul. Malta 2, tel. 24-95 v jutranjih urah. Razstave Na novem sedežu SKGZ v Ulici Malta 2 je vsak dan v jutranjih urah odprta slikarska razstava goriški slikarjev Jožeta Ceja, Demetrija Ceja, Vladimira Klanlščka ta Andreja Košiča. Ljubitelje umetnosti vabimo. da si razstavo ogledajo. V Kromberškem gradu, kjer ima sedež Goriški muzej, je vsak dan odprta razstava znanih slovenskih slikarjev bratov Santelj. Ljubitelji slikarstva si jo lahko ogledajo v uradnih urah muzeja. VERDI 17.15—22.00: «Cosl doloe, cosl perversa«, C, Baker ta J. L. Trintignant; italijanski film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO 17.30—22.00: «Alta fedelta*, C. Aznavour, N. Manfredi ta M. Vitti; italijanski film, mladini pod 18. letom prepovedan. MODERNISSIMO 17.00—22.00: «11 laureato«, A. Bancroft ta D. Hoffman ; ameriški film v barvah. VITTORIA 17.30—21.30: «Pemmina r;dens,», P. Lery ta D Lassander; italijanski film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE Zaprto zaradi počitnlo Tržič AZZURRO Zaprto zaradi počitnic. EXCELSIOR 17.30—22.00: «La brigata del diavolou, w. Holden, a-meriški film v barvah. PRINCIPE 18—22: «King-Kong coritni Godvilto», Jako Hamada ta K. Murphy. Japonski film. Nova Gorica SOČA «Jezdec brez milosti)) ameri-ški barvni film - ob 18.15 m 20.15. SVOBODA (Šempeter) «Koča strica Toma», ameriški barvni film — ob 18.30 in 20.30. DESKLE «Helga ta Mihajlo«, za-padnonemški barvni film — oh 20.30. RENČE «Mat Helm ureja računen, ameriški barvni film — ob 20.30. PRVACINA «Arabska princesa«, ». gipčanski barvni film — ob 20 30 ŠEMPAS Prosto. KANAL «Taras Buljba«, ameriški barvni film — ob 20.30. NOVICE IZ SLOVENIJE S1. septembrom uveden petdnevni šolski pouk Študije so pokazale, da na šolah, kjer so «kratki teden» uvedli že lani, učni uspehi ne zaostajajo za drugimi šolami S prihodnjim šolskim letom — I članov taborniških organizacij iz .JUl^v Uo 1 Hrvnv** rvničl/i na til irli ti i iri PISMO OTROK IZ KOLONIJE V RIGOLATE začelo se bo 1. septembra — bodo uivedlli v Sloveniji zanimivo novost: petdnevni šolski pouk. Nad 300 osnovnih in večje število srednjih šol bo imelo pouk samo pet dni, sobote bodo pouka prost dan. Tak način dela so začele že pred dvema letoma uvajati nekatere šole v Kranju in Mariboru v prizadevanja, da bi šolski pouk prilagodili delovnemu času staršev Že naslednje šolsko leto je bilo v Sloveniji 81 osnovnih in 8 srednjih šol, ki so vpeljale skrajšan učni teden. Pedagoški inštitut v Ljubljani se je lotil temeljite študije posledic skrajšanega učnega tedna. Izsledki so pokazali, da učni u-*pehi v takih šolah prav nič ne zaostajajo za uspehi drugih šol, kjer teče pouk vseh šest dni v tednu. Zato so sklenili predlagati vsem šolam, naj gredo po zgledu kranjskih in mariborskih šol, seveda tako, da nič ne zmanjšajo števila učnih ur, ki so predvidene za vse šolsko leto. Tako bodo zimske počitnice skrašali od 14 na sedem dni, kar skupaj s soboto in nedeljo znese 9 dni. Začetek pouka so določili za prvi september, konec pa so premaknili na 30. junij. Vsaka šola ima seveda prosto izbiro, da se odloči za nov učni čas, toda za uvedbo proste sobote mora imeti privolitev staršev. Vrhu tega morajo končni sklep o prosti šolski soboti potrditi za vsako šolo posebej pristojna občinska skupščina, zavod za šolstvo SRS in republiško tajništvo za prosveto in kulturo. Dejstvo, da bo jeseni že skoraj tri četrtine slovenskih šal uvedlo skrajšani učni teden, priča o težnji, da bi se šola čimbolj prilagodila dejanskim potrebam življenja in razmeram, ki jih prinaša razvoj. Slikarska kolonija v Izlakah V nedeljo so v kopališkem kraju Izlake pri Zagorju odprli letošnjo slifcarako kolonijo pod imenom »Izlake 70». Priglasilo se je 13 umetnikov iz Slovenije in tujine, ki bodo imeli v prihodnjih dneh več posvetov o raznih vprašanjih s področja upodabljajoče umetnosti. Udeleženci slikarske kolonije si bodo med bivanjem v Izlakah ogledali tudi rudnik Zagorje in razne kulturne ustanove v Zasavju. Obisk pri •Trboveljskem slavčku* Znani slovenski otroški pevski zbor »Slavček* iz Trbovelj sa je že pred vojno pridobil sloves po mnogih deželah Evrope. Po vojni so zbor obnovili in mladi pevci so dosegli s svojimi nastopi lepe uspehe doma in na tujem. Gostovali so med drugim tudi na Madžarskem in ob tej priložnosti povabili v Slovenijo mladinski pevski zbor iz rudarskega mesta Tata Banya. Mladi modžarski gostje bodo prišli v Slovenijo takoj po končanih šolskih počitnicah. Tekmovanje amaterjev na Hvaru Iz Ljubljane je odpotoval na Hvar 25-članski ansambel Šentjakobskega gledališča. Poleg amaterskega odra iz Horjula piri Ljubljani bodo Šentjakobčani na hvarskem festivalu amaterskih gledališč zastopali slovensko amatersko gledališko dejavnost. Uprizorili bodo špansko renesančno komedijo »Vitez Čudež*. Na dosedanjih festivalih, ki se vrste na Hvaru že nekaj let zapored in na katerih nastopajo amaterska gledališča iz mnogih krajev Jugoslavije, so slovenski amaterji dosegali lepe u-spehe. Tako je pred petimi leti Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane prejelo najvišjo nagrado, zlato plaketo. Proslava Bazoviške brigade Za 22. julij pripravlja odbor Bazoviške brigade skupaj z družbeno političnimi organizacijami ob čine Ajdovščina, kjer ima brigada svoj domicil, brigadno srečanje vseh preživelih borcev. Srečanje bodo združili s proslavo dneva vstaje slovenskega naroda. Proslava bq na Predmeji, začela se bo ob H. uri in bo združena s priložnostnim programom. Hkrati pa bodo vsem nekdanjim borcem brigade podelili knjigo «18. brigada SNOUB Bazoviška v boju za osvoboditev*. Zbor preživelih borcev Prešernove brigade V Davči nad Selško dolino so se zbrali preživeli borca udarne brigade Franceta Prešerna na proslavi ob 27. obletnici ustanovitve svoje partizanuške enote. Njim so se pridružili pripadniki JLA iz Kranja. Škofje Loke in Tolmina ter številni domačim. Slavnostni govor je imel nekdanji komandant Prešemovcsv generalni podpolkovnik Rudolf Hn-bemik-Svarun. Orisal je junaško pot brigade od njene ustanovitve do osvoboditve ter pri tem opozoril na veliko pomoč in podporo, ki jo je imela v prebivalcih. Zaključen pregled tabornikov Na Lescah pri Bledu se je končal peta pregled zveze tabornikov Jugoslavije, kateremu je bil ob 204e*niei taborniške organizacije pri nas pokrovitelj predsednik republike. Na desetdnevnem pregledu, ki je imel značaj velikega srečanja bratstva in enotnosti mladine, je sodelovalo več kot 7000 vse države, prišli pa so tudi tuji gostje. Groharjeva slikarska kolonija v Škofji Loki V Škofji Loki je v teku četrta Groharjeva slikarska kolonija, ki bo trajala do 20. julija. Na njej so se poleg 8 domačih zbrali tudi štirje tuji slikarji: Bernardo Ylla iz Španije, John McLellan s Škotske, Suzanne Sa vrtan iz Francije in Lenoi Sarporelli iz Italije. Izmed domačih slikarjev sodelujejo Rudi Gorjup, Peter Adamič, Evgen Sajovic, Ljubo Ravnikar, Milan Bizovičar, Štefan Simončič, Melita Vovk in Božidar Grabnar. Povabilu sta se odzvala še dva ruska slikarja Pred začetkom letošnje kolonije so odprli razstavo del slikarjev, ki so biili v Škofji Loki lani. Nekaj njihovih slik bo ostalo organizatorjem v trajno last. Slovenski otroci iz počitniške kolonije v Rigolatu. .................................. IZKORISTIMO ČAS POČITNIC V poletnem času po vsej Evropi številne kulturne prireditve Več gledaliških festivalov v Italiji - Dramska dela v Franciji in Angliji Slikarske razstave vsepovsod - «Koroško poletje» na Osojskem jezeru dve pariški dramski skupini. Od 1. do 5. avgusta bo na sporedu še «Don Juan» v priredbi Nikolausa Lenaua. Drugi dve važni etapi za ogled dramskih del sta London in Edinbourgh. V angleški prestolnici bo Royal Shakespeare Company uprizarjala od 15. julija do 1. avgusta v Aldwych Theatru novost Diana Boucicauta »London Assu-rance», Shakespearovo «Zimsko pripovedko* in «Plebejci uprizarjajo upor* Giintherja Grassa. V Edir.bourghu bo italijanska gledališka skupina Sanguinetti in Ron-coni uprizorila »Orlanda Furiosa*, Leeds Playhouse Company pa Pi-randellovega «Henrika IV.». Sledil bo Prospect Theatre Company s Shakespearovim delom »Mnogo hrupa za nič* in z delom »Življenje dr. Johnsona, kot ga je opisal James" Bosweil». V programu 'je“tudl “rova komedija, nastop a-meriške dramske skupine, Aristo-fanovo delo «Mir» in Ionescovo delo. V Nemčiji je zanimiv pasijon, ki ga bodo kot vsako leto uprizorili 28. septembra v Oberam-mergauu. Kar se tiče Španije, je že znano, da ima vsaka vasica svojo tradicionalno versko prireditev, katerih spored lahko vsak najde v izdaji »Calendario turi-stico — Espaiia 1970» V Zagrebu poteka od 19.VI. do 23.VIII. razstava naivnih slikarjev iz Jugoslavije, češkoslovaške, Madžarske, Sovjetske zveza. Italije, Švice in Francije. Na Reki je bienale risb. V Parizu je velika Matissova razstava, poleg Munchovih, Ensorjevih, Chagallovih, Du-fyjevih, Picassovih, Kleejevdh del so tu še dela Kokoschke, Delau-naya in drugih znanih umetnikov. V Strassbourgu je razstava «L’art en Europe autour de 1925». V Zti-richu je razstava zbirke Nordr-hein — Westfalen iz Diisseldorfa, kjer sa moremo ogledati razen Kleejevih del, ki so bila v Rimu, Braqueova, Picassova, Grisova, Mondrianova, Mirojeva, Chagallo-va in druge umetnine. V Lau-sannu je tretji mednarodni salon, na katerem sodeluje 127 umetnikov iz 20 vodilnih evropskih galerij. V Luzernu je zanimiva razstava mladih italijanskih avtorjev. V Baslu je razstava Debuffetta, v Ženevi so razstavljena Luceje-va dela, v Bernu pa najprej Klee-jeva in nato Munchova dela. V Baden Badnu so razstavljena dela Kandinekega, v Niimbergu pa so priredili zanimivo razstavo z naslovom: »Das Ding als Ojekt*, id prikazuje mesto predmeta v umetnosti od dadaizma dalje. Na Holandskem bo v Haagu razstava Goyevih mojstrovin. Kar se glasbenih prireditev tiče, se je na Osojskem jezeru na Koroškem že začela glasbena prireditev »koroško poletje*; trajalo bo do 29. avgusta. Znani glasbeniki bodo izvajali orgelske koncerte, zborovsko petje, recitale, komorno glasbo in druge koncerte. Od 5. julija do 13. septembra je v Bad Lschlu v Avstriji festival operete. Na sporedu so Lebarjeve operete »Judita*, «Dežela smehljaja* in »Carevič*. Od 25. julija do 30. avgusta jo festival tudi na Bodenskem jezeru, uprizorili bodo Straussovega «Netopirja», Be nijevo «Normo» in oikel koncertov Beethovnove glasbe. V Salzburgu bo od 26. julija do JO. julija c. el Mozartovih del. Podobni festivali bodo še v Gradcu od do 3L oktobra, v Franciji v Aix En Provencu od 7. do 31. julija, v Dubrovniku od 10 julija do 25. avgusta, v Belgiji od 1 do 19 septembra, v Španiji v Santande-v. od 1. do 31. avgusta, v Edim-bourghu pa od 23. avgusta do 12. septembra koncerti in tradicionalne prireditve. Za jazz in moderno glasbo se zdi, da bo tudi Italija doživela festival pop glasbe. Trenutno še ni točno določen program, festival pa bo trajal od 17. do 20. julija in bodo na njem nastopali Duke EUington, ansambel The Who, Brian Auger, The Marmla-de, The Tremeloes, ansambel Pro-cula Haruma, pevec George Farne, ki ga poznamo po pesmi Bonny and Clyde, in celo ansambel The Rolling Stones. Druga dva festivala jazza bosta v Veroni 21. in 22. julija, in v Ner-viju 21., 22. in 23. julija. Na italijanske festivale bodo prišli u-metniki, ki bodo prej sodelovali na znanem festivalu jazza v Juan les Pinsu. | NOVOST N IA KNJIŽN 1 F •0LICI 1 1 Nastopilo je poletje in z njim vročina, pa tudi čas počitnic, kopanja, izletov in potovanj. Mnogi so si že izdelali načrt za potovanje po Evropi. Za nekatere izmed njih bo nedvomno zanimivo, poleg ogleda krajev, muzejev in drugih značilnosti dežel, ki jih bodo obiskali, tudi kaka kulturna prireditev. V Evropi je takih prireditev mnogo: nekatere so bolj znane, druge manj, obsegajo pa tako gledališke predstave kot tudi slikarske razstave, koncerte klasične glasbe, jazza in filmske predstave. V Italiji bo več gledaliških festivalov; nekateri so se že začeli. V Turinu se je festival začel 1. julija in se bo zaključil 31. julija, v Nerviju je od 1. do 19. julija »Henriku IV.» iq «Othellu» b> Dft-,( rnele D’Anza predstavil Plautovo delo, 30. in 31. julija pa bodo umetniki iz VVroclava predstavili pantomimo, ki jo na Poljskem zelo gojijo. Nedvomno je najvažnejši gledališki festival v Avignonu. Začel se bo. 11. avgusta in bo trajal štiri dni. V teh dneh bo Georg Wiison predstavil francosko premiero dela Edvvarda Bonda «Early Morning* — desakrali-zacijsko komedijo, ki govori o ljubezni med kraljico Viktorijo in Florenceom Nightingalom. Sledilo bo delo Jeana-Paula Sartra «Le Diable et le Bon Dieu*. Prvič pa bodo v Franciji uprizorili »Golega kralja* ruskega avtorja Evgenija Schwarza. Od 30. julija do 14. avgusta bo v Avignonu vsak večer na sporedu Pirandellova drama «Questa sera si recita a soggetto*, ki jo bosta izmenoma uprizarjali ........................n........... Mednarodni festival televizijskih filmov MOSKVA, 14. — V Tblisiju se je zaključil IX. mednarodni pregled sovjetskih televizijskih filmov. Pregled je trajal osem dni in udeležile so se ga poleg Sovjetske zveze še Bolgarija, Madžarska, Poljska, Nemška demokratična republika, Romunija. Češkoslovaška, Finska, Švedska in Mongolija. Filmi govorijo o sovjetskem ljudstvu in o drugih narodih, o ekonomskem napredku v SZ ter o drugih socialnih temah. Največ uspeha so želi filmi: »Druga Nemčija*, «Pakistan s številnimi obrazi*, «25. september* (o Bolgariji), «Sirija v premiku*, »To je Japonska* in «ZAR... nemimi dnevi*. Ob koncu festivala je Nemška demokratična republika odkupila 62 filmov, Bolgarija 47, Češkoslovaška 44, Švedska pa 24. « • • MOSKVA, 14. — Leto 1970 predstavlja za Sovjetsko zvezo pomembno letnico za razvoj kemije. Že od leta 1959 do 1969 se je proizvodnja polivinila in smod petkratno povečala, tako da znaša danes 1 milijon 458 tisoč ton. Strokovnjaki predvidevajo, da bo ob koncu leta 1970 ta proizvodnja presegla rekord enega milijona 600 ton. začrtanemu programu, ne ozirajte Objavljamo pismo, ki so nam ga poslal' za objavo dečki počitniške kolonije Vincencijeve konference v Rigolatu. «Dragi starši! Oglašamo se dečk počitniške kolonije slovenske Vincencijeve konference v Rigolatu. V koloniji se počutimo prav lepo. Vlada prijetno vzdušje. Imamo lepe spalnice in veliko dvorišče, kjer se lahko igramo. Dnevi so sončni. Delamo dolge sprehode in nabiramo tudi jagode. Do sedaj smo vsi zdravi. Vsak od nas pazi, da se ne prehladi. Zjutraj nas zbudi petelinje petje. To je nekaj edinstvenega. Po zajtrku gremo na sprehod in se vrnemo za kosilo. Tedaj nas čaka najlepše — pošta. Vsak se zamisli na domači krov. Trenutek sreče nam zaigra na obrazu, a tistemu, ki rv dobil pozdrava od doma, se zablešči solza v očeh — a se takoj r»tolaži. Ve, da bo dobil naslednjega dne kar dve pismi. Po kosilu je počitek do 16. ure. Nato gremo spet v gozd ali na nogometno igrišče. Večerjamo ob 19. uri. Po večerji gremo na dvorišče in plešemo kolo ob spremljavi našega harmonikarja. Če smo dobre volje, zapojemo še nekaj naših slo venskih pesmi. Tedaj se nam približajo vsi vaščani, ker jim zelo ugaja naša slovenska pesem. Tako, dragi starši in ljubitelji slovenske mladine. Prikazali smo vam drobec življenja v koloniji-. Vsak dan se nam kaj pripeti. To je nujno, to je življenje. A ko tone dan, je za nami polno doživetij: lepih, veselih, prijetnih. Življenje gre dalje, dnevi sn sledijo dnevom. Mi se bomo vrnili v svoje domove, a ostal nam bo spomin na kolonijo, ki ne sme in ne more nikoli utoniti v pozabo. Zato pa kličemo vsem ne ztiogom, marveč nasvidenje!* Rafael Perhauc: Štiri nove knjige zbirke A asa beseda* V zbirki Naša beseda, ki naj bi po napovedih izdajatelja, založbe Mladinska knjiga, obsegala osemdeset knjig z izbranim delom vseh slovenskih pisateljev in pesnikov, predvsem klasikov, smo dobili štiri nove knjige. Dve knjigi obsegata delo Antona Ingoliča, po ena pa izbrano delo Frana Erjavca ter Janeza Mencingerja. Vsekakor je po pomenu za današnjega bralca najpomembnejše In-goličevo delo, kajti ni prezreti, da je namen te zbirke izbranih del slovenskih avtorjev nuditi našim ljudem knjige za branje. Da zbirka Naša beseda torej ni knjižna zbirka z nekimi literamo-zgodo-vinskimi pretenzijami, temveč da je to zbirka, ki naj nudi prijateljem domače literature dosti prijetnega in koristnega branja. Anton Ingolič sodi že med klasike sodobne slovenske proze in je med najbolj branimi sodobnimi slovenskimi pisatelji. Zato se skoraj lahko vprašamo, ali je bil uredniški odbor, ki ureja Našo besedo, dovolj pravičen napram temu pisatelju, po čigar delih vlada vendarle veliko povpraševanje? Ali sta dve knjigi dovolj, da predstavimo Antona Ingoliča? Skorajda bi rekli, da ne. Kajti spomni mo se, da je izbrano delo Antona OVEN (od 21.3. do 20.4.) Odločno boste uveljavili svojo osebnost. Možnost primernega srečanja za uvelja vitev nekaterih pobud. BIK (od 21.4. do 20.5.) Neki uspeh bo okrepil sporazum, ki ie doslej bil docela brezploden. Zunanji razlogi vas bodo primorali, da boste spremenili že sprejet načrt. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Odlično vzdušje za uveljavitev vaših sposobnosti. Bodite realisti in ne vdajajte se pretiranemu optimizmu. RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne dajajte povoda za kritike na vaš račun. Z gotovostjo lahko računate na srečo. LEV (od 23.7. do 22.8.) Odpravite vse nepotrebne izdatke. Neka izme- HOROSKOP njava idej vas bo spodbudila pri izdelavi novih načrtov. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne vznemirjajte se spričo nekega nasprotovanja, ki bo končno celo koristilo neki skupni zadevi Vaši o-sebni načrti naj ne motijo drugih. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne bodite po nepotrebnem pretirano ambiciozni. Z dobrim čtivom vam bo uspelo premagati nerazgle danost. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Našli boste trdno zaslombo za pobudo, ki jo imate v načrtu. Sledite se na drugo. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Spodbudni vplivi za nove tvegane naloge. Priča boste izredno nenavadnemu dogodku. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Preden'se lotite ukrepanja, skušajte vse še enkrat dobro premisliti. Polemike, ki jih je narekovala zlobnost, ocenite tako, kot zaslužijo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Lahko se boste prilagodili dogodkom dneva. Popolno razumevanje z ljubljeno osebo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Potrudite se, da bi se uveljavili, predvsem pa gojite svoje zamisli. Če ne boste sprejeli energičnih ukrepov, se bodo spori nadaljevali. Ingoliča, ki ga je izdala založba Obzorja, obsegalo deset knjig, pa še vedno ni bil v njem predstavljen ves Ingolič. Povrh vsega je od takrat, ko je izšla zadnja od desetih knjig Ingoličevega izbranega dela, pisatelj izdal še nekaj del, med katerimi i.aj omenimo samo izredno uspelo Gimnazijko in odličen roman šumijo gozdovi domači. Zato vsekakor ne moremo reči, da bi bil z enim samim romanom in eno knjigo kratke proze Ingolič zadostno predstavljen. Dejstvo je, da je sicer res težko v tako zbirko uvrstiti večje število del enega avtorja. Toda en sam roman Ingoliča in to celo prvi roman Lukarji je najbrž le premalo za branje tistim, ki žele spoznati Ingoličevo pripovedno u-metnost. Knjiga kratke proze z nekaterimi daljšimi novelami (Žeja, Likof) vsekakor ustreza. Samo en roman, pa če gre za tako pomemben tekst kot so to Lukarji, pa je premalo. Zbirka Naša beseda, pa čeprav po svoji zamisli tako koristna zbirka, je tu malce spodrsnila, kakor se je to zgodilo pri Prežihovem romanu Doberdob, ki je izšel nepopoln. Fran Erjavec je primemo predstavljen. če izvzamemo prirodoslovno delo o domačih in tujih živalih, potem so gotovo najlepše črtice, ki govore o živalih in rastlinah. Te so našle svoje mesto tudi v knjigi izbranega dela Frana Erjavca, in sicer Mravlja, Rak, Žabe. Potem najdemo v knjigi najobsežnejši Erjavčev prozni tekst Huzarji na polici ter najboljšo povest Ni vse zlato, kar se sveti. Tudi pisatelj Janez Mencinger je primemo predstavljen, pa čeprav obsega njegova knjiga le potopisno povest Moja hoja na Triglav, ki pa je vendar najboljše Mencingerjevo delo. Štiri nove knjige v zbirki Naša beseda prihajajo torej med slovenske bralce. To, kar nam predstavljajo je lepo in v redu, Ingolič, ki je vendar tako močno bran, pa je preskopo predstavljen. Sl. Ru. Delež Slovencev pri uporu mornarjev v Boki Kotorski leta 1918 XXII Iz opasanih izvlečki* dnevnika vidimo, da je feapifi fregate Dolenc takoj po vkrcanju in pol leta pred uporom opazili in začel odstranjevati nezdrave pojave v odnosih oficir-mornar in razne nepravilnosti pri obračunavanju prehrambenih artiklov. Takoj po strtem uporu so višje vojaške ob':asti vse to navajale kot delne vzroke za upor mornarjev. Komanda Boke Kotorske je že dan po usmrtitvi štirih upornikov sporočila vrhovni komandi in pisarni cesarja o vzrokih upora in med drugim navedla »oficirji so popolnoma zaoiemarjali moštvo* (glej dnevnik Dolenca za dan 22. 4. 1917); prehrana moštva je slaba, medtem ko je prehrana oficirjev naravnost luksuzna, saj se je razvila široka trgovina z zamenjavo pretirambe-nih artiklov. Da bi se zagotovile oficirskim menzam potrebne količine priboljškov, je prišlo v navado, da so nudili prehrambeni šefi in kuharji moko, testenine, sladkor, kavo in drugo v zamenjavo za kmetijske pridelke. Mornarji pa menijo, da gre ta zamenjava v breme hrane, katera njim pripada. Dalje se v tem poročilu navaja, da so mornarji nezadovoljni zaradi prisotnosti oficirskih žena in njihovih otrok, ki so se hranili v oficirskih menzah (Frei, str. 30, 31). Dolenc je začel že aprila 1917 borbo proti korupciji s hrano, borbo proti ženskim obiskom na ladji, vožnjam z motornimi čolni itd. Zaradi tega je imel konflikte z. admiralom Hansom, ki je imel v Boki ženo, odraslo hčerko in 13-letnoga sina. Vsi trije so bili skoraj vsakodnevni gosti na Georgu. Od mornarjev grdo gledani. Toda po izkrcanju Dolenca se zdi, da so se vse te zadeve vrnile v stari tir, kar potrjujejo o-hranjene listine. Flaschka ugotavlja ■ «Besedi ,zamenjava hrane’ je bilo dejanje, katero so imeli mornarji za prosto prevaro. Zamenjavali so kruh, moko, testenine, konzerve, kavo iz ladijskih zalog za zelenjavo in povrtnine, pomaranče, jajca, teleta, pršute, piščance. Zamenjava je bila tista čarodejna beseda, ki je obogatila mize oficirskih menz prav za tisto količino hrane, za katero je moštvo mislilo, da je prikrajšano in prevarano, kadar je sedelo pred svojo redko juho in pri tem gledalo kako potujejo iz ladijskega skladišča za prehrano polne vreče in zaboji hrane na kopno.» (Flaschka, str. 21). Obroki mornarjev so bili več kot skromni, mornarji so trpeli lakoto posebno pri napornih o-pravilih. *Naj se primerja admiralska kuhinja — kakor je rekel kuharski podoficir Binder — kjer se pripravlja hrana za 11 oseb in to za 7 oficirjev in za štiri družinske člane. Za to kuhinjo so prejemali dnevna 25 obrokov hrane. Na kakšni podlagi, to ni vedel Binder povedati». (Flaschka, str. 22) Takoj drugega dne po strtem uporu — 4. februarja je izdal admiral Njegovan, komandant celotne mornarice, med drugim tudi naslednja navodila: rženske ne smejo več prihajati na ladje in kakršnekoli proslave na ladjah v oficirskih menzah so prepovedane. Oficirji. ki gredo v prostem času na kopno, se morajo vrniti na ladje hkrati z mornarji. Izboljša naj se pripravljanje hrane za moštvo s sodelovanjem oficirskega kuharja». (Stulli/1, str. 298) Toda od samega sodelovanja o-ficirskega kuharja je bilo malokaj pričakovati, v to nas bo prepričali ladijska zdravnik dr. Kobal. »Strokovno mnenje dr. Kobala odločno ugotavlja, da je prehrana mornarjev nezadostna in da so vsekakor potrebni ukrepi za izboljšanje prehrane, posebno glede količin maščob.* (Stulli/1, str. 299) Kapitan fregate Dolenc je bil znan kot strog, vendar nad vse pravičen oficir in prav zaradi tega je bil pri mornarjih priljubljen. Njegove besede napisane 11. aprila «za moštvo zelo skrbim* niso bile napisane brez premisleka. In tudi njegova ugotovitev od 30. aprila »tukaj v štabu je mnogo gniiega* nam odkriva delne vzroke velikega nezadovoljstva mornarjev. Ne smemo pa napak razumeti, da do upora ne bi prišlo, če bd bil Dolenc februarja 1918 še ved- no komandaoit na Georgu, kajti razlogi za upoir so bili globlji, oni niso izvirali samo iz Georga in opisanih okoliščin, ki so taro vladale. Te negativne okoliščine, ki so vladale tudi na drugih ladjah, so bile le povod, ki je ubrzai izbruh upora tako vehementno in tako spontano. * * * Anton Dolenc še je rodil leta 1871 v Ložu. Še mlad se je z družino preselil v graščino Orehek pri Postojni. Leta 1887 je vstopil v pomiarsko vojno akademijo av-stroogrske mornarice in jo leta 1891 dokončal. Kapitan bojne ladje je postal 1. novembra 1917. Po razpadu avstroogrske monarhije je služboval kratek čas v bivši jugoslovanski mornarici. D* mri je v Splitu okrog leta 1920. (Nadaljevanje sledi) PR K J KIJ SMO KAJ. Časopis za kultura i prosvje-tu. Zagreb, 1970, broj 5. SREČANJA. Junij 1970. Izdaja ČZP Soča, Nova Gorica. S ANTE DU MONDE. Julliet 197«. Le Magazine de rOrganisatk*1) Monddale de la Santč. LA RIVISTA DALMATICA. Ani#> XLI, fascdcolo I. Gennaio-marzO' 1970. Fascicolo H. Aprile-giugn® 1970. Ed. Associazione nazionafoi dalmata, Roma. GIORNALE DELLA LIBRERlA Maggio 1970. Organo ufficiale del' TAssodazione italiana editori. •’ j ITALIA. Janvier-fevrier 1970. R? vue de documentation photogran' que, Rome. JUGOSLOVENSKI HRONOMETAR 69, št. 2. Savremeni društveni a1' hiv, Beograd. GLASBENA MATICA V TRSTU-Letno poročilo 1969-1970. Enzo Cataldi: LA JUGOSLAVIA Alf LE PORTE. Club degli autori, F1-renze. [. VValter Boni: CARSO E TRENTU^' Club degli autori, Firenze. ENCYCLOPAEDIA MODERNA. IV vi ja za sintezo znanosti, umetnij sti in družbene prakse. ProljeSj 1970, štev. 12. Izdaja Institut H filozofi ju znanosti i mir Jugoslš! venske akademije znanosti i uri' jetnosti, Zagreb. • c »j*;v • »IV 11,- „ • ■ v )i-'vxv : "ir >; % i * * f Trn -V’V . V \ V* 'j | ■ .^ Na »Georgu* po kapitulaciji upornikov — 3. II. okrog devete ure. Vidi se komandant ladje, kako prihaja * štabom na krov in prevzame oblast nad ladjo. — Na krmi manjka drog za zastavo. Pri vsaki bojni pripravljenosti so morali mornarji ta drog, dolg skoraj 4 metre, odstraniti, da ne bi oviral pri streljanju iz 19 c n1 krmenega topa. Ker drog še ni na svojem mestu, pomeni, da je bila ladja do kapitulacije upora v bojni pripravljenosti. f/SA5 20.30 Poročila; 7.50 Rekreacij3' 8.15 Informativna oddaja; 9.1« Glasbena matineja; 10.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 10.25 H or landski pihalna orkester; 10.45 Skladatelji mladini; 11.15 Pri vas doma; 13.10 R. Savin; Trije odlomiti iz opere «Lepa Vida*; 13.30 Kmetijska nasveti; 13.40 Od vasi do vasi; 14.30 Priporočajo vam.-J 15.10 Orkester Morton Gould; 15.3« Naši poslušalci čestitajo in P0" .zdravljajo; 16.30 Glasbeni interi mezzo; 16.40 Recital Ksenije Vida li jeve; 17.00 Vsak dan za vasi 18.10 Mladina sebi in vam; 19.1« G. Bizet na koncertnem odru; 19.4« Kulturni globus; 20.15 Glasben® razglednice; 21.00 Simf. koncerti 23.15 Jazz; 00.05 Literarni noktuT no; 00.15 Zabavni zvoki. ITAL. TELEVIZIJA 14.15 Evrovizija: Tour de France; 18.15 Program za mladino! 19.15 Športni dnevnik in kronike! 20.30 Dnevnik; 21.00 Tistega dnei 22.10 Športna sreda; 23.10 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Toto in O rolina; 22.45 Petnajst minut z U' golinom. JUG TELEVIZIJA 21.00 Poročila; 19.10 Obzorniki 19.20 Mladinski quiz TV Saraj® vo; 20.05 Glasbeni žumal; TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 11.50 Trobentač Collins; 12.10 Po sledovih nekdanjih kultur v Italiji; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tržaški mandolinski ansambel; 17.20 Program za mladino; 17.55 Poljudna enciklopedija; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Samospevi Beethovna in Rahmaninova — basist Stabej; 18.45 0-starwaldov seikstet; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Jazzovski ansambli; 19.40 Zvoki in glasovi; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 20.55 Nove knjige; 21.30 Melodije; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Mali ansambli; 16.00 Verdi: »Trubadur*. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 20.15, 23.30 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.40 Vesela glasba; 9.45 Plošče; 11.00 Pesmi; 11.45 Plošče Ricordi; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Turistične beležke; 14.30 Popevke; 15.15 Uspeli motivi; 16.30 Od Triglava do Jadrana; 17.20 Iz priljubljenih oper; 18.10 Jazz; 18.30 Otroški kotiček; 19.00 Operna glasba; 20.00 Orglar K. Salmon; 20.30 Prenos RL; 23.10 Jazz; 23.35 Ko raoma glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 11.30 Plošča za poletje; SREDA, 15. JULIJA 1970 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Pri vas doma; 16.30 Program za najmlaj-še; 16.30 Program za mladino; 18.00 Doba izpitov; 18.20 Glasbeni camet; 19.30 Luna park; 20.20 L. Askenazy: «H tovagliolo*; 21.50 Beethovnove skladbe. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 3.46 Sopranistka A. Pastori; 10.00 Radijska priredba; 10.15 Poje Ma-risa Sannia; 10.35 Telefonski pogovori; 14.00 Zakaj in kako?; 16.00 Popoldanski program; 17.55 Glasbeni aperitiv; 19.05 Ital. folklorna glasba; 19.30 Tour de France; 21.15 Radijska priredba; 22.10 Gledališki tednik; 22.43 Radijska priredba. III. PROGRAM 9.30 Simf. glasba; 10.00 Koncert za začetek; 10.45 Sibeliusove skladbe, 11.35 Sodobna ital. glasba; 13.00 Medigra; 14.30 Strnjena melodrama; 15 30 C. Ph. E. Bach; 16.15 Radijska priredba; 17.10 Prokofjev; 17.40 Glasba izven programa; 18.45 Kulturna oddaja; 19.15 Večerni koncert; 20.15 G. W. F. Hegel; 21.30 Glasbene improvizacije. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.05 Sodobna ital. glasba; 9.45 Baročne sonate; 10.10 Pizzettijeve skladbe; 10.20 Melodrama; 11.05 Medigra; 12.05 Skladbe za pihala; 13.30 Simf. koncert; 15 30 Komor na glasba — stereo. SLOVENIJA 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 18.00, 20.20 Na sedmi stezi — filmski zapis o športnem društvu «Polct» z Opčin; 21.35 Aishilos: Oresteia — drama; 22.35 Atletika ZRN : ZDA. na koncu poročila. KOLESARSTVO «TOUR DE FRANCE* Je osemnajsta etapa odkrila da je Eddy Merckx utrujen? Morda bo «Tour» odločila zadnja etapa na kronometer LA MONGIE, 14. — Zaradi nali- I obrili. Vsi trije so namreč dolgo- Vov je bilo danes ozračje pred začetkom 18. etape precej hladnejše kot v preteklih dneh. Vožnja je D* a ?-ato živahnejša, kot v- zadnjih etapah, in poskusi pobegov so si že ^ začetka sledili drug drugemu, faradi gorske vožnje hitrost seveda a* bila posebno velika, kljub temu Pa J« mnogo tekmovalcev poskušalo sv<>Jo srečo. 70- km je začel Italijan Mori zasledovati Francoza Delisla in ga 1« na drugi strani 1563 m visokega se) je imel že nekaj prednosti. Ravnina z Merckxom je bila v zaostanku 1’45”. Na spustu s sedla Pa je zaradi izredne hitrosti in Przne vožnje Morija na nekem ovinku zaneslo s proge. Padel je, vendar hujših posledic. Padec pa je zadostoval, da so ga zasledovalci J1!?*'. 10 km pred ciljem se je “*o zopet znašel v ospredju en tekmovalec, Francoz Bellone. tbevenet se je pognal iz skupine zasledovalcev in je sam pohitel za ^"onejem. Pet km pred ciljem »a je dohitel in Uidi prešli tel. Kmalu j* pridobil nekaj naskoka in je rJJP prevozil na cilj. Belloneja so f^utem ujeli še drugi tekmovalci, časovnih odbitkov na cilju sta Ja tako deležna še Van Den Bos-•che ter Van Impe. ^ferckx si je tudi danes zelo Pttzadeval, da bi osvojil etapno Toda v zadnjih metrih ni držal tempa, ki sta ga v poslednjem aletu diktirala Van Den Bossche »J Van Impe. Očitno je, da ima tudi erclucova zdržljivost svoje meje. «? je bilo danes jasno opaziti. erckx je utrujen. Prav na to pa Prežijo tekmovalci, ki se nahajajo JJskupni lestvici tik za njim. V ”ec*e*jo bo na vrsti zadnja etapa "a kronometer, in če bi Merckx Prihodnjih dneh zapravil nekaj LrJJPtojene prednosti, bi se lahko Sodilo, da bo postala zanj prav Jjdnja etapa na kronometer usodna. i {■{* nasprotniki, ki bi mu bili rnko na tej 54 km dolgi progi ,**“ nevarni, omenjajo izvedenci predvsem Šveda Gosto Pettersona. ,ant je bil v vožnji na kronome-r kar trikrat svetovni prvak in bjevat|e^Va n'kakor ne ®re P°^ce" Vrstni red na cilju: , rhevenet (Fr.) van Den Bossche (Bel.) 49" za- i' Vanntpe (Bel.) 55' ‘ Merckx (Bel.) 1’06” zaostanka itd. SKUPNA LESTVICA j' MercKx (Bel.) 94.03’39" *• J°°P Zoetemelk (Hol.) 9’57” , zaostanka 4 30sta Petterson (Šve.) 13’21” • Marinus Wagtmans (Hol.) 14'02 ' ■ Van Den Bossche (Bel.) 14’52' 7' Lucien Van Impe (Bel.) »' r rancisco Galdos (Šp.) lascd. Prav tako ne bodo mogle stopiti na albanska tla tiste spremljevalke in navijačice, ki bodo nosile minikrila. Albanci namreč dovoljujejo vstop v svojo deželo le tistim ženskam, katerim sega kri lo vsaj 6 cm nižje od kolena. Predsednik Ajaxa Van Praag je označil albansko opozorilo kot smešno ter je izjavil, da bo o tem obvestil ter prosil za posredovanje Evropsko nogometno zvezo. ODBOJKA Zvezni svet Italijanske odbojkarske zveze je na svojem sestanku v Tirreivi potrdil spremembe, ki jih bo vnesel v tekmovalni sistem nekaterih lig. V moški B ligi, kjer je doslej nastopalo 30 ekip, bodo v sezoni 1971-72 to število zmanjšali na 24. R D 9' "-aymond Poulidor (Fr.) Ig' ^‘loubrechts (Bel.) 1, .^ges Pintens (Bel.) 12 n,* Zubero (Sp.) it «alo Zilioli (It.) 14 femond Delisle (Fr.) 15 t ^ Van Neste (Bel.) 16’ Ldrien Aimar (Fr.) 17 t?atiuim Agostinho (Pori.) 23’08" Ig' ^a,lc° Balmamion (It.) M’14” 15’01” 16’19” 16’57’ 18’02’ 1833 1917” 20'50” 21’17” 22'22' 22’28” 19 unVan° Schiavon (It.) 2n , ,ačimiro Panizza (It.' itd °™y Schleck (Luks.) 2314” 24’21” 27’00' 27’38” NOGOMET dolgolasce in minikrila ni vstopa v Albanijo v evror^viru tekmovanja za pokal 16 Pskih prvakov bi se morali enaJJe!>tembra pomeriti v Tirani dom=x 01 Ajaxa iz Nizozemske in batiči ga davnega prvaka. Al vesti,- PxT. 80 v preteklih dneh ob gomJ ,Nizozemce, da njihovi no-jv^tasi Cruff, Suurbier in Van . he bodn mntfli nastnniti V Ti- ***. če bodo mogli nastopiti v Tise ne bodo ostrigli in Teh 24 ekip bo razdeljenih na dve skupini po 12 ekip, zmagovalca obeh skupin pa bosta napredovala v A ligo. V moški D ligi pa bodo v isti sezoni 96 nastopajočih moštev razdelili na 12 skupin. Vodstvo tekmovanja v D ligi, bodo prevzeli conski odbori Italijanske odbojkarske zveze. mmBTrtmimm Svetovni rekord Karin Moe Ameriška sedemnajstletnica Karin Moe je postavila v Santi Monici nov svetovni rekord v plavanju na 200 m delfin. Čas: 2'20”6. Dosedanji rekord .je bil last Nizozemke Ade Kok od leta 1967 s časom 2’21' . ODBOJKA Sonja Pernarčič (Bor) v mladinski reprezentanci FIRENCE, 14. - Italijanska ženska odbojkarska reprezentanca bo imela v kratkem več mednarodnih obveznosti. Od 10. do 18. avgusta bo gostovala na Češkoslovaškem, v prvi tretjini avgusta pa v Romuniji. V italijanski reprezentanci bodo nastopile tudi tri igralke Casagran-deja iz SaciJeja (Jaffaldano, Camil-lotti in De Savi). Mladinska ženska reprezentanca pa bo v dneh od 6. do 8. avgusta nastopila skupno z Jugoslavijo in Z. Nemčijo na mednarodnem turnirju v Bordigheri. V okviru priprav na ta turnir, ki bodo od 17. do 28. julija v Piši, je vodstvo FIPAV sklicalo naslednje igralke: Landini, Zaccarelli, Bellettd, Bertozzi, Pezzo-ni (CUS Parma); Pernarčič (Bor Trst); Manicardi (Fini Modena); Garavaldi (Confit Reggio E.); Cap-pellini, Mare’ (C. S. Firence); Ca-merin (Casagrande Sacile); Žago (UISP Sestese); Banchero (Alessan-dria); Morelli (Fiamma Rim); Sa-terini (UISP Sestese); Remuzzi in Colleoni (Pallavdo Bergamo); An-novi (Corlo Modena); Pellizzaro (Marzotto Valdagno). ATLETIKA na državnem PRVENSTVU V RIMU Državna rekorda: Vecchiato v kladivu in Sara Simeoni v skoku v višino Doseženih je bilo se več drugih razmeroma dobrih rezultatov RIM, 14. Prvič v zgodovini italijanske atletike se je danes začelo v Rimu italijansko državno atletsko prvenstvo na tartanskih progah. Prvič pa so to tekmovanje tudi v celoti organizirali med tednom. Že v prvem dnevu sta padla dva nova državna rekorda in sicer je pred 5.000 gledalci v dokaj soparnem vremenu Sara Simeoni z značko 173 cm izboljšala za en cm svoj dosedanji rekord, Videmčan Vecchiato pa je v prvi seriji metov kladiva z značko 68,40 izboljšal svoj dosedanji rekord za 34 etn. REZULTATI FINALOV: 400 m ovir* molki 1. Sergio Bello (Snia Milan) 50”7 2. Giorgio Ballati (Atletica Pisto-ia) 51” 3. Alessandro Scatena (Atletica Lucca) 52”3 skok v vilino molki 1. Erminio Azzaro (Snia Milan) 2,13 m 2. Giovanni Schivo (FF. GG.) 2.10 m 3. Vittoriano Trovandi (Atletica Livorno) 2,10 m met krogle ienik* 1. Silvana Forcellin (Fiat Turin) 13,92 m 2. Maria Stella Masocco (B. Zauli Rim) 13,76 m 3. Daria Nistri (Cus Firence) 13,76 m met kladiva 1. Mario Vecchiato (Libertas Videm) 68,40 m 2. Walter Bernardini (Valle Šport Padova) 59,94 m 200 m ženske 1. Maria Bruni (Fiat Turin) 25 2. Alessandra Orselli (Cus Firence) 25”1 3. Olga Cattaneo (Cus Rim) 25”4 100 m ovire ženske Saba MLADEN OLJAČAl 1. Antonella Battaglia (S, Rim) 14”3 2. Paola Giuli (Cus Rim) 14”5 3. Simonetta Martelli (Cus Piša) 14”6 800 m žensk* 1. Donata Govoni (Unipol Bologna) 2'01"2 21. 2. Angela Ramello (Lib. Snia Turin) 2’08”8 3. Giuseppina Torello (Lib. Snia Turin) 212*2 200 m molki 1. Giacomo Puosi (Fiat Turin) 21”2 2. Pasqualino Abeti (Unipol R. Emilia) 21”5 3. Gaetano Calvo (Snia) 21”7 met krogle ženske 1. Renato Bergonzoni (FF. GG. Rim) 17,39 m 2. Michele Sorrenti (Fiat Turin) 17,35 m 3. Flavio Asta (CC Bologna) 17,43 m 3.00 m zapreke 1. Umberto Risi (Cus Mitn) 8'42”2 2. Luigi Carnicelli (Fiat Turin) 8 53 *6 1.500 m ženske 1. Paola Pigni (Snia Libertas Turin) 4’16”8 2. Graziella Striuli (Šesto Atletica) 4'32"6 3. Teresa Testerini (Circ. G. Dal-mata) 4*33*3 9. Fedele (Gualf Videm) 4’56”7 met kopja ženske 1. Giuliana Arniči (Edera Forli) 44.02 m 2. Laura Turus (Gualf Videm) 42,24 m 3. Rita Ranieri (San Saba Rim) 40,74 m skok v viiino ženske 1. Sara Simeoni (Scala Azzurra Verona) 1,73 m 2. Laura Bortoli (Cus Padova) 1,70 m 3. Franca Bettini (Fontana Bologna) 1,63 m 5.000 m 1. Giuseppe Ardizzone (Cus Milan Pro Patria) 14'06”0 2. Giacomo Marietta (Atletica Ba-langero) 14*34**6 3. Antonio Turco (FF. GG. Rim) 14'43”8 skupno osem moških in sedem ženskih finalov. Tekmovanje se bo nadaljevalo jutri. troskok Gentile (Cus Rim) 1. Giuseppe 16,15 2. G. Piero Aquini (Snia Milan) 15,28 3. Ezio Buzzelli (Lib. Artese) 14,96 Na progi Pulj — Cervla Marussi zopet ni uspel CERVIA, 14. - Marussi je včeraj zopet poskušal zrušiti rekord v vodnem smučanju na progi Pulj-Cervia, vendar ni uspel. Nino Ben-venuti, ki je vodil vlečni čoln, je za 20 km zgrešil progo, razen tega pa tudi morje ni bilo ravno gladko. Sedanji rekord na tej progi drži Bruno Cassa s časom 1.55'51”. Marussi pa je potreboval danes za to progo 3.05’. TENIS V tekmovanju za Davisov pokal Po prvem dnevu Španija - SFRJ 2:0 Zmagi Špancev sta bili bolj gladki, kot je bilo pričakovati BARCELONA, 14. — Jugoslavija i pokale Rimet, ostalim članom re- si je z neuspelima nastopoma v prvem dnevu finalnega teniškega srečanja s Španijo, veljavnega za A skupino evropskega področja tekmovanja za Davisov pokal, praktično že zapravila vse možnosti za napredovanje v višje kolo. V prvih srečanjih posameznikov so namreč danes dosegli naslednja izida: Orantes (Šp.) — Špear (Jug.) 6:4, 6:4, 6:2 Santana (Šp.) — Franulovič (J.) 6:4, 6:4, 1:6, 6:4. Pri vodstvu 2:0 zadostuje Spancem tako le še ena sama zmaga v preostalih treh srečanjih, do katere jim prav gotovo ne bo težko priti. O današnjih dvobojih lahko rečemo, da Jugoslovana nista bila brez možnosti za dosego zmage. 0-ba sta bila v določenih trenutkih boljša od svojih nasprotnikov in sta imela tudi tako prednost, da bi jima morala zadostovati za osvojitev seta. Obema pa je v odločilnih trenutkih zmanjkalo moči, čeprav je bilo pričakovati, da bosta prav s kondicijo prekašala svoja nasprotnika. Toda prav v tem srečanju so prišli na dan še drugi «grehi» : Španci so se zavedali pomembnosti tega nastopa in so se raje odrekli nekaterim zelo važnim nastopom v preteklih dneh, da bi lahko vse svoje priprave osredotočili prav na dvoboj z Jugoslavijo. Jugoslovani pa so prišli na turnir v vročo Španijo naravnost z gostovanja na evropskem severu, in je zato razumljivo, če je bila njihova »storilnost* nižja od tiste, ki so jo pokazali domačini (čeprav niso bili tehnično skoraj nič slabši od Špancev, zlasti ne Franulovič). Jutri bo na vrsti srečanje dvojic. Franulovič in špear bosta imela za nasprotnika Santano in Orantesa. prezentance pa spominske kolajne. ODBOJKA Zdi se da je bolonjski Bovoli v resni krizi. Poveljnik gasilcev in predsednik tega odbojkarskega kluba pravi, da ni sredstev za nadalj-no aktivnost, do manjka čas, ki bi ga bilo treba posvetiti treningom in da je društvo na tem, da razpade. Bilo je tudi mnogo zunanjih pritiskov s strani drugih sosednjih moštev, ki gledajo na najboljše Bo-volijeve igralce z velikim zanimanjem. Nekaj mesecev tega se je govorilo tudi o združitvi z Rena-no. Edina realna rešitev, ki bi omogočila društvu, da nastopi v A ligi je ta, da se poveže s kakim podjetjem. Za sedaj pa je še vsaka povezava v oblakih. V HITROSTNEM SMUKU NA cLETEČI KM» V CERVINI1 Še hitreje na smučeh CERVINLA, 14. — Danes so v Cervinii zopet izboljšali svetovni rekord v hitrostnem smuku na »leteči km». Japonec Morišdta Masuru je nam reč dosegel poprečno hitrost 183,392 km na uro in je s tem za nekoliko popravil včerajšnji dosežek svojega rojaka Nišija. Ta se je danes uvrstil na drugo mesto. Današnja lestvica: 1. Morišita Masaru (Jap.) 183,392 km Športno društvo Primorje obvešča svoje člane, da bo 20. t. m. ob 20.30 društveni REDNI OBČNI ZBOR v Soščevl hiši na Proseku. Dnevni red občnega zbora bo naslednji: 1. predsedniško poročilo 2. tajniško poročilo 3. blagajniško poročilo 4. volitve novega odbora 5. razno. 2. Niši Masaru (Jap.) 182,741 km 3. Bruno Alberti (It.) 182,648 km 4. Satoši Šimicu (Jap.) 180,541 km itd. Japonci so tako tudi danes potrdili, da prevzemajo polagoma v tej disciplini monopol. Med današnjimi poskusi je prišlo tudi do lažje nezgode. Avstrijec Franz Haller je pri hitrosti nad 180 km na uro v izteku padel. V bližini dlja je namreč zavozil s proge. Pri tem si je nekoliko nategnil kite in tako ne bo mogel več tekmovati. ATLETIKA Kitajka s Formoze Či Čeng je na mednarodnem atletskem mitingu v Muenchnu postavila nov svetovni r* kord v teku na 200 metrov s časom 22"4. Dosedanji svetovni rekord Poljakinje Irene Kirszenstei-nove je bil za desetinko slabši. Kmalu po tem dosežku je Či Čen-gova izenačila tudi svetovni rekord v teku na 100 m z ovirami s časom 12”8, katerega je prva postavila Poljakinja Sukniewiczweva. KOŠARKA V Messini bo od 18. do 22. julija velik mednarodni ženski košarkarski turnir. Udeležile se ga bodo državne reprezentance Jugoslavije, Francije, Sovjetske zveze, Belgije in Italije. NOGOMET «Pokai Rimcb tudi Italiji Tudi italijanska reprezentanca bo dobila »Pokal Rimet*. Skupina navijačev iz Cagliarija je namreč sklenila naročiti enačico tega pokala (katerega je kot svetovni prvak osvojila letos v dokončno last Brazilija) in ga podariti italijanski reprezentanci. Tudi enači-ca tega pokala bo seveda iz čistega zlata. Razen tega bodo šestim nogometašem Cagliarija, ki so sodelovali v italijanski reprezentanci v Mehiki, podelili miniaturne, zlate Tako letos italijanska nogometna A liga EKIPA NAKUPI PRODAJE VERJETNA POSTAVA BOLOGNA trener Fabbri Rizzo, Liguori, Vasto- Muiesan, Germ ari, Tur- la, Fedele, Arlstel, Can- ra, Lambrugo. tagalli. Adani; Roversi, Ardizzon; Cre-sci, Janich, Gregori; Perani, Bul-garelli, Savoldi, Rizzo, Vastola. CAGLIARJ trener Sropigno De Petri, Lesca. Zignodi, Petta. Albertosi; Martiradonna, De Pe- tri; Cera, Niccolai, Tomasini; Do-menghini, Brugnera, Gori, Nene, Riva. CATANIA trener Rubi no Baisi, Fogli. Zulich. Rado; Strucchi, himena; Buz-zacchera, Reggiani, Bernardis; Cavazzoni, Percni, Baisi, Fogli, Bonfanti. FI0RENTINA trener Pesaola Botti, Stanzial, Vltali, Rogora, Cencetti, Riz-Gennari, D Alessi, Ghe- zo, Maraschi, Amarildo, din. Vernaccia. Superchi; Botti, Longoni; Espo-sito, Ferrante, Brizi; Mariani, Merlo, Vitali, De Sisti. Chiarugi. F0GGIA trener Maestrelli Montefusco, Lenzi. Teneggi. Trentini; Fumagalli, Colla; Pi-razzini, Lenzi, Vlila; Rc Cecconi, Bigon, Mola, Montefusco. Pez/ato. INTER trener Heriberto Herrera Righetti, Pellizzazo, Giubertoni, Frustalupi, Brunetta, Achilli. Girardi, Guameri, Va-nello, Suairez, Vastola, Vecchič, Pesatori, Amo-deo, Plutino. Meri; Rigbetti; Facchetti; Giubertoni, Burgnich. Bertini; Pellizzaro, Mazzola, Boninsegna, Frustalupi, Corso. JUVENTUS trener Picohi Spinosi, Landini II, Capello, Montorsi, Bet-tega, Savoldi II, Novel-lini, Zaniboni. Anzolin, Leoncini, Bru ni, Vieri, Žigoni, Del Sol, Leonardi, Vigand, Rinero, Pin, Pandolfi, FavalM, Trevisan, Vasti-ni, Jacolino, Pacchioni, Tancredi; Spinosi, Furino; Cuc-cureddu, Morini, SaFvadore; Haller, Landini II, Anastasi, Capello. Bettega. LANER0SSI trener Puricelli Maraschi, Santin, Fontana, Ciaschlni. De Petri, Biasiolo, Derlin, Vitali, Muraro. Pianta; Volpato, Santin; Scala, Cisco, Calosi; Damiani. Fontana, Maraschi, Cinesinho. Facchin. LAZI0 trener Lorenzo Andreuzza, Dolso, Fa-va, Lorenzetti, Legnaro, Chinellato. Oddi. Sulfaro; Papadopulo, Facco; Wilson, Pok*ntes, Marc besi; Mas-sa, Mazzola II, Chinaglia, Ghlo, Morrone. Znano Je, da je stabilnost dirkalnih avtomobilov ena glavnih skrbi, ki jdh konstruktorji posvečajo tem hitrim vozilom. Da bi vozila trdneje «držala» cesto, je Jim Hall pred časom izumil posebna krilca, ki so vozilo pritiskala ob tla, da so pnev- KOZA RA v Prevedel: Severin Šali u »Petnajst šestnajst, sedemnajst... Možje, ali sploh veste, v m greste? Greste v ogenj, na bunkerje... Tl si neobrit... Ne ®lo.» ^ "Obril se bom. Vzemi me, Lasso, za božjo voljo, ženskam ^rtdetn do konca.« Lažje je z ženskami kakor z ustaši. . Osemnajst, devet-Zakaj se nisi obril, krucilaudon? Ti sl dvajseti, še nocoj saj nismo Četniki... Enaindvajset. Tebe ne vza-Pet, ’ si Premajhen. Enega pokovca že imam, je kar dovolj... Va^set* sedemindvajset... Rekel sem, da sa premajhen, ^ 86 umakni, da izbiram naprej! Od kod si, prijatelj?« Iv Grat>ašnice,» Je rekel vprašani. "Kako se pišeš?« Stojnič.» to Je Pero Sbojndč?« I™ 1S Pero Gavrin?« jJ®to iz proletarskega bataljona.« .i- Je moj bratranec.« _ si kakor on. boš dober borec. Stopi v vrsto... Devet- V prvem dnevu je bilo na sporedu l matike ostreje »grabile« asfalt. Zdaj Indvajset. trideset... Dosti, fantje... Ne sprejmem več, ne morem. Nimam orožja... Dosti, dosti...« «Menda vendar ne boste šli, dokler tele ovce ne pohrustamo,« je rekel kmet, ki je obračal raženj. «Dajmo, bratje, posladkajmo se z njo!« Dvignil je ovco, jo odmaknil od ognja in položil med dva štora. «Zdaj pa le, otroci! Vzemite. Takole je tudi hajduk Pedja gostil junake,« je rekel Novak in zasukal brke. «Ald znate peti?« je vprašal Lazar fante ,s katerimi je delil pečenko. «Kdo zna peti?« Oglasil se je neld fant Iz Strigove in rekel, da se piše Tublč. «In kaj ta je Branko Tublč? Tisti, ki je šel z Ratkom v oklepni vlak?« (iTo je moj sorodnik. On Je z Mladenom...« «Vem,» je rekel Lazar. «Odšel je z Mladenom in Šimom Ivanovičem, toda Sima so potlej četniki... Ali si kaj slišal o Branku?« «Nisem,» je odgovoril Tublč «Kdo ve, če je živ,« je vzdihnil Lazar. «Mater jim čefcnd-ško... No, gremo? Stari, torej zbogom... Otroci, dajte mi roko.« Poljubil se je z materjo, očeta in ženo pa Je obšel. Z oče tom se je poljubil samo o božiču, kot je bog ukazal. Žene ni poljubil, ker so ga opazovali drugi; le v roko ji je segel. Darinka je gledala v tla in nemara skrivala solze, ker Lazar odhaja. Dolgo je božal najmlajšega sina Novaka, ki je nosil dedovo Ime. dvignil ga je v naročje; zaspani malček mu Je sključen podrhteval na rokah. Potem se je obrnil in odšel v noč, naglo, kakor je bil prišel. Oddaljeval se je in spremljali so ga pogledi domačih in kmetov. Mnogi so dvignili oči proti nebu in prosili boga, naj mu da srečo v boju. Sli so za njim, se ustavljali, zvijali vratove in še dolgo strmeli v mrak, potem pa se vrnili k svojim ognjem, vozovom, volom in kravam ali vejnatim kolibam, ki so jih bili zvečer na hitro postavili pod drevjem. Lazarju se je zdelo, da sliši mater Simeuno, kako stoji pa je Jim Hall Iznašel nov izum, za katerega pravijo, da Je na področju stabilizatorjev dirkalnih avtomobilov prav revolucionaren: v avto chaiparal je vgradil v zadnji del (na sliki) nekakšna ventilatorja, ki — po izjavah preskusnih pilotov — vozilo kar krepko »prilepita« ob cestišče. MILAN trener Rocco Biasiolo, Zignoli, Pai-na, Villa, Bergamo, Fraccapani, Benetti. Fontana, Santin, Fogli, Nimis, Lodetti, Sor-manii, Giacomin, Gros-setti. Cudicini; Anquilletti, Zignoli; Biasiolo. Rosato, Schncllinger; Ro-gnoni, Benetti. Combin. Kivera, Prati. NAP0LI trener Chiappella Ulivieri,, Abbondanza, Sormani, Ripari, Cattaneo. G u d i ni, Montefusco, Canzi, Bosdaves. Zoff; Monticolo, Pngliana; Zur-lini, Panzanato, Bianehi; Mansor-visi, Jtiliano, Sormani, Allufiri, Improta. ROMA trener Helenio Herrera Vieri, Del Sol, Amarildo, Sanseverino, Rosa, De Min, Viganč. Landini II, Spinosi, Capello, Liguori, Braglia, Stanzial, Zannier. Ginulfi; Bet, Petrelli; Salvori, Cappelli, Santarini; Cordova, Vieri, Žigoni, Del Sol, Amarildo. SAMPD0RIA trener Bernardini Pellizzaro, Suarez, Colletta, Kiustalupi, Batlara; Sabadini, Negiisolo; Spadetto, Rossinelli, Lo- Jacomuzzi, Paterlini, Be Spanio, Garbarini, Sabatini; Sal-detti. netti, Giordani, Bini. vi. Lodetti, Spadetto, Suarez. Tri stili. TORINO trener Cade Castcllini, Madde, Bui, Rampanti, Crivelli, Lup-pi, Zecchino. Moschino, Pinot ti, Castellini; Poletti, Fossali; Pu- Mondonico, Facchinello, ia, Cereser, Agroppi; Quadri Sa-Picat-Re, Del Barba, la, Bui, Madde, Pulici. Bodina, Depetrini, Une re, Vamier, Carelli. i VARESE trener Liedholm VERONA trener Lucchi Mascberonl, Bruni, Corradi, Fomara, Bri- Carmiguani; Perego, Kimhano, CarelU. gnani, Bettega, Bonči, Sogliano, Dellagiovanna, Dolci; Marcolongo, Bonafe. CarelU, Tamborini, Braida. Bo- natti, Mascheroni. Muiesan, Moschino, Bui, Maddč, Ranghi- Pizzaballa; Landini, Sirena; Mazzanti, Landini. no, Savoda, De Min, Pic- Mascetti, Uatistoni, Mascalaito; coli, Sega. D’Amato, Ferrari, Muiesan, Mo^ schino, Clerici. za njim v mraku, se križa in moli. Tako dela zmeraj, kadar ga sreča in spet pospremi na pot, saj ve, kam odhaja, in ve, da se od tam, po boju, marsikdo ne bo več vrnil. Bogme, slišal je njene molitve in njen jok v noči .vendar se ni obrnil ne zaustavil; spremljal je svoje prostovoljce, svoje bodoče vojake, jim gledal v hrbet, v raztrgane suknjiče, črne plašče, dlakave kožuhe, platnene srajce, obsijane od ognjev, mimo katerih so šli. Okrog po zatočišču so mukali voli, hrzali konji, blejale ovce, krulili prašiči, pritajeno lajali psi, on pa je odhajal, pobit in izčrpan, vendar srečen, ker je četa spet polnoštevilna, kot je bila prej. Z mimo vestjo Je lahko stopil pred žarka, komandanta bataljona: «Osem mrtvih in dvaindvajset ranjenih. V četi imam dvesto dvajset vojakov, en težki mitraljez in dvanajst ročnih strojnih pušk.« «Kako pa da imaš spet polnoštevilno četo?« «Vidiš, tovariš komandant, imam jo...« «Ali nisi mogel Imeti manj izgub?« Je vprašal žarko, naguban v obraz in s krčem okrog ust. «Nisem, tovariš komandant,« je rekel Lazar. «Se dobro, da smo jo tako srečno odnesli. Ej, kako smo Jih naklestili, bog in bogme...« «Ste katerega ujeli?« «Nismo, satane ustaške.« «Zakaj misliš, da so bili ustaši?« ((Poznal sem ji po govoru. Jurišajo, kričijo, In vse razumemo.« «Je tudi kaj Nemcev?« «Nisem jih videl. Ti nosijo nemške uniforme, govorijo pa po naše. To so ustaši in črna legija.« «Kako da so vam zažgali taborišče?« ((Zažgali so, kaj hočem,« je vzdihnil Lazar. «Nismo ga mogli ubraniti. Tolkli pa smo se v hosti celo popoldne.« «In kako da niste nobenega ujeli?« ((Izvrstno se borijo. Se nikoli se niso tako. Padajo in umi- rajo, drugi pa jurišajo in še psujejo, za goltanec da nas bodo kričijo.« «Je kateri tvojih dezertiral?« «Iz čete? Nobeden. Zbežali so nekateri, ko je šlo za nohte. Skoraj bi bili ostali brez težkega mitraljeza.« «Si begunce kaznoval?« «Koga naj bi kaznoval?« se Je začudil Lazar. «Moral bi kaznovati pol čete in še sebe zraven, bogme da res, ker sem jo tudi jaz popihal, da sem rešil težki mitraljez.« «Dobro, dobro,« je s hripavim glasom rekel Žarko. »Prišli ste ravno prav. Tukaj so tudi druge čete, razen preksanske. Moramo braniti to linijo. Branali bomo Dombravo, Postirevo ln tabor v Karanu. Ste že večerjali?« «Smo, tovariš komandant. Neslano meso in vsak kos kruha.« «Kje imate ranjence?« ((Uvrstili smo jih v sestavo bataljonske ambulante.« «Koliiko imate težkih ranjencev?« «Naj pokličem Emiro? Ali Andjelijo?« «Ali je tudi Andjelija z vami?« se je začudil žarko, brskajoč po ognju, pred katerim Je sedel. Pod nebo Je prhnil roj isker in mu osvetlil podolgovati resni obraz. «Od včeraj je z nami,« Je povedal Lazar, širok ln vzravnan. ((Pridružila se Je četi in pravi, da bo ostala z nami, dokler bo trajal ta rompompom.« ((Varujte jo, da ne pade,« Je rekel žarko. «Ne zna se skrivati, rada pa juriša in hoče biti prva. V Prijedoru je dobila kroglo v grlo, toliko, da ga ji ni preklalo. Kdaj se ji je rana zarasla?« «Rane še omenila ni,» Je rekel Lazar, vesel, da je Andjelija pri toliko četah izbrala prav njegovo. ((Pokličite mi Andjelijo,« je naročil Žarko. «Jaz sem komandant bataljona, ona pa je komandant...« ni povedal do konca. (Nadaljevanje sledi) Montaechi 6/H PP 859 fefefbn 93 SOS 94638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul. *v. Frančiška 20 Telefon 37 338 95 823 Uredništvo TRST Ul. Podružnica GORICA Uprava TRST Naročnina Mesečno 950 lir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posa- mezna številka v tednu in v nedeljo 50 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SPRJ «ADIT»' * DZS Tekoči račun pri !, Ljubljana, Stari trg 3/1 telefon 22 20» ari Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 1§0' fmančno-upravni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. .Mali oglasi. 50 l beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pr uprav Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societž Pubbliciti Italiana • Stran 6 15. Julija 1970 Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja in tiska ZTT - Trst DVE ZANIMIVI RAZSODBI USTAVNEGA SODIŠČA POTRJENA PRAVNA IN MORALNA ENAKOPRAVNOST MED ZAKONCEMA Ločena žena se bo lahko odpovedala moževemu priimku, a ga bo morala, če ne bo imel dovolj sredstev, tudi preživljati RIM, 4. — Ločeni ženi se ne bo nizadje, ki so bili zapleteni pri treba več posluževati moževega pri-1 začasni zasedbi kraja Calera pri imka, vendar ga bo morala, če ne j Cordobi. Organizacija »Montoneros* bo imel zadostnih sredstev, preživ- je prevzela nase odgovornost za u-ljati. Sodniki ustavnega sodišča, ki grabitev Aramburuja so razveljavili nekatere člene oivil-nega zakonika, so tako potrdili načelo pravne tn moralne enakopravnosti zakoncev. Zena, ki bo dosegla ločitev zaradi moževe krivde, se bo lahko odpovedala priimku moža. Do sedaj Je Imel samo mož pravico, da »nevredni« ženi prepove uporabo svojega priimka, obratno pa je morala žena, pa čeprav je do ločitve prišlo po moževi krivdi, še vedno nositi njegov priimek. Tudi člen 145 civilnega zakonika Je v nasprotju z ustavo. Ta je obremenjeval moža, da je moral nuditi ločeni ženi «vse kar potrebuje v življenju sorazmerno z dohodki«, medtem ko je bila žena to dolžna storiti le, če mož ni Imel zadosti sredstev za preživljanje. Zaradi tega moževa dolžnost za preživljanje ločene žene ne bo več »brezpogojna«, temveč bo ta pogojena na obe stranki, to se pravi, da ta dolžnost pade tudi v celoti na ramena od moža premožnejše žene. JAVIL SE JE S PISMOM Ugrabljeni bivši kolumbijski minister je še vedno živ BOGOTA, 14. — Bivši kolumbijski minister Femando Londono Y Londono, katerega so v četrtek ugrabili, je živ in je poslal pismo sinu. To je javil sinoči kolumbijski novinar med televizijsko oddajo s pripombo, da Londono navaja v pismu družini način za njegovo o-svoboditev. Po ugrabitvi bivšega ministra, so te prve vesti o njem. Policijske sile na sledi ugrabiteljem Aramburuja BUENOS AIRES, 14. - Zvedelo se je, da vojna letala, helikopterji in vojaške patrulje iščejo v pokrajini Salta, 1700 kilometrov severno od Buenos Airesa, tri osebe, ki so zapletene pri ugraoitvi bivšega argentinskega predsednika generala Pedra Aramburuja. Gre za Feman-da Luisa Abanmedino, Maria Fir-menicha in nekega mladeniča, ki ga niso mogli identificirati. Policija je ugotovila, da so bili vsi trije v soboto v nekem hotelu v Rosariu in da so nato odpotovali z avtom, ki nosi evidenčno številko pokrajine Salta. Na vseh cestah, ki vodijo k bolivijski meji, so policijski agenti postavili cestne bloke. Izvedelo se je tudi, da so osem oseb, ki so pripadale skupini »Mon-toneros*, ki naj bi najedala v glavnem banke,, premestili iz Cordobe v Buenos Aires. Poleg tega so a-retirali 13 pripadnikov iste orga- Iz sumljivih razlogov Streljanje v strogem središču Catanie CATANIA, 14. — Danes je prišlo v strogem središču Catanie do streljanja. Neznanci, ki so z giuto zasledovali fiat 500, v katerem je bil 31-letni Carmelo Spina, sicer znan policiji, so streljali nanj in ga štirikrat zadeli v nogo. Spina je izja vil, da napadalcev ne pozna in da je do streljanja prišlo po sporu zaradi prehitevanja na cesti. Ker policija ne verjame tem izjavam, je uvedla preiskavo. ZARADI POSESTI MAMIL Karabinjerji aretirali Avstrijca in Američana RIM, 14. — Karabinjerji so danes aretirali 17-letnega Avstrijca Helga Brauna z Dunaju, pri katerem so našli 2 kg hašiša. Fanta so poslali v zapore za mladoletne pri Porta Portese, karabinjerji pa nadaljujejo preiskavo, da odkrijejo žensko, prav tako tujo državljanko, kateri bi moral mladi Dunajčan izročiti mamilo. Karabinjerji so tudi prijavili sodišču bivšega bolničarja ameriške armade, ki je služil vojaški rok v ameriški bazi pri Tombolu, 22-let-nega Jesusa Cristusa Basa. Po od-služenju vojaškega roka je Baso nekaj časa stanoval v Rimu, kjer so mu našli zavojček hašiša. Basa ....... ............... so aretirali v Fiumicinu v trenutku, i Qe| ameriške delegacije je proti kakršnikoli obliki imperializma ko je hotel stopiti v letalo, s kate- BRIDGETOVVN, 14. - Včeraj se je zaključila dolga in nevarna vožnja papirusove ladje «RA 2», ki je preplula 5263 kilometrov preko A-tlantskega oceana in tako dokaza la, da so pred mnogimi stoletji — še preden je človek izdelal lesene ladje — lahko stari pomorščaki prepluli iz Afrike v Ameriko. Ladjo so sedaj povlekli iz morja, da se lahko osuši. Pridobila je namreč na teži 25 ton, kajti papirus se je prepojil z morsko vodo. Posadka je bila seveda uspešne vožnje zelo zadovoljna. 55-letni nor-vešk’ raziskovalec Heyerdahl je danes izjavil, da namerava odpotova- ti v Washington, kjer se bo srečal s posebno senatorsko komiii.jo. Po ročal ji bo o vožnji na splošno, posebej pa še o ogromnih količinah petroleja, ki so jih našli na mnogih točkah med potovanjem. Ko-T'čine so bile tolikšne, da se člani posadke večkrat niso mogli kopati. Tudi lansko leto so z ladjo »RA 1», ki je morala prekiniti vožnjo zaradi okvar, ki ji jih je povzročila neka nevihta, našli precejšnje kolčine petroleja na morju, sicer nekoliko južneje, vendar med vožnjo so ugotovili, da se je pojav letos se razširil, kar lahko predstavlja precejšnjo nevarnost za morsko favno in posredno tudi za človeka. Med vožnjo je posadka redno analizirala vzorce vode in si podatke zapisovala. Ti zapiski predstavljajo res ;zreden dokument. Dalje je Thor Heyerdahl poročal o zalogah, ki so jih imeli med potovanjem, in o njihovi ohranitvi. So vjetski zdravnik Juri Senkevic je še poročal o ladji in o potovanju sploh. Izkazalo se je še enkrat, da papirus ni nič trdnejši od lesa. «V primeru, da bi zgradili še ladjo «RA 3», bi točno vedel’, kakšne izboljšave bi morali uve sti in kako bi jo morali točno zgra diti, čeprav je že ta popolnoma od govarjala našemu namenu ;n pro gramu,* je zaključil dr. Senkevic. POROČILO ENOLETNEGA DELOVANJA FEDERAL BURE A U OF INVESTIGATIO^ Številni ugledni Američani denarno podpiraj« organizacije temnopoltih državljanov ZDA Glavni državni pravdnih ZDA ponovno »prožil napad na organizacijo podzemlja «Co»a nostra» WASHINGTON, 14. — Glavni dr-1 in da vplivni in ugledni Američani pravosodnem departmaju, je Mit- chell dal razumeti, da_ je dal na razpolago glavnemu tožilcu države Illinois VVilliamu J. Scottu nad 250 tisoč dolarjev (več kot 150 milijonov lir). S tem denarjem bo moral Scott ustanoviti posebno »posredovalno skupino*. V tej skupini, je obrazložil državni pravdnik, ki ima vlogo pravosodnega ministrstva, ki ga ameriška zakonodaja ne predvideva, bo osem odvetnikov in šest preiskovalcev. Njihova naloga bo odkriti, pod okriljem zakona, pripadnike podzemlja. To akcijo bodo začeli v Chicagu. »Posredovalna skupina* bo predvsem preučila stanje v nočnih lokalih in drugih zabaviščih. Načriuiik Federal Bureau of In-vestigaticn J. Edgar Hoovver je objavil poročilo o delovanju FBI v prejšnčm letu. V ooročilu Hoower med drugim navaja, da so na primer stranke skrajnežev kot so »Črni panterji*, pod vplivom tujih skupin, ali bolje arabskih gverilcev NA SVETOVNI MLADINSKI SKUPŠČINI OZN V «NATIONAL GALLERY» Večina se je uprla govorom! Londonski izvedenci verjetno predstavnikov lutkarskih vladi#dkrili #rižinal Raffaelove slike L•/ «9 (In! r//i grl» ITf-fi_ panterji*, skrajna krila organizacije »Študentov za demokratično družbo* in «Weathermen» najnevarnejše skupine v ZDA, ker, pripominja, so za nasilje, sovraštvo in revolucijo. «Tuji vpliv* je rečeno v poročilu, »si utira pot v nekatere skupine temnopoltih skrajnežev v ZDA in še posebno v organizacijah «Čmih panterjev*, ki so v tesnih stikih z Al Fatahom. Povezavo vzdržuje minister za informacije te stranke Eldridge Cleaver, ki je trenutno v Alžiriji. Načelnik FBI pripominja, da je vodstvo »Črnih panterjev* v stikih tudi z vladami Severne Koreje, Severnega Vietnama in Kube, česar nikoli ne skriva. S pomočjo precejšnjih denarnih podpor so lahko predstavniki te stranke potovali na dolgo in široko, se pojav ljajo na univerzah in tudi v nižjih šolah, kjer širijo njihovo doktrino sovraštva in revolucije, zaradi česar se je že tako »pekoč* položaj še poslabšal. O skupinah belih skrajnežev Hoovver pravi, da odsek organizacije študmtov za demokratično družbo «W3athermen» še vedno »odkrito podpira sovražnike države in je bil v zadnjih dvanajstih mesecih ves čas v prvih vrstah, kjer je bilo treba sprovocirati nasilne spore Tudi kontestacija na univerzah in v raznih zavodih se je močno povečala in se je razširila na središča za izvežbanje vojakov. Zabeležili so 246 primerov zanetitve po- nalna straža ubila v kentski untvJf zi. V tem obdobju so aretirali ljudi, povzročena škoda pa je segla znesek devetih milijonov > 200 tisoč dolarjev (skoraj 6 n#11 jard lir). . J V prihodnjih mesecih, dodaja ® zaključku svojega poročila 75-le® načelnik Federal Bureau of Inv* stigation, nameravajo študentski bori pred novembrskimi parlam®* tamimi volitvami, «podpreti kan®! date, ki nasprotujejo vladni polita in bodo zah.evali začasno zapoj1 šolskih zavodov zato, da bi se lalri študentje posvetili tej propagand® dejavnosti*. Smrtna kazen za umor žene LOS ANGELES, 14. — SodlM*J obsodilo na smrt Seana J. Murp« ja, katerega so obtožili umora j Murphy, ki se je preselil v Zri iz Irske, naj bi najel morilca, k>* ženo zaklal. Irec se je hotel pon®* no poročiti, zavarovalnica pa bi & morala izplačati 90 tisoč dolar)*' Catherins Murphy so našli avg®** lam večkrat zabodeno v neki gošcl vi. Morilca, ki ga je Murphy ® jel, 30-letnega Warrena O. SalinC so sodili posebej in ga obsodili " smrt. rim bi poletel v Ameriko. Američana so poslali v zapore Regina Coeli. 7 razsodbo londonskega sodišča Hčerka vojvodinje Newcastle pod strogim nadzorstvom LONDON, 14. — Glavno londonsko kazensko sodišče Old Bailey je danes odredilo, da mora ostati 19-letna hčerka vojvodinje Newcastla lady Kathleen Reynold dve leti pod posebnim nadzorstvom in je tudi odredilo, da mora za dobo 12 mesecev ostati v kliniki za dezintosi-kacijo. Lady Kathleen je izročila 23-let-nemu Eugenu Ferrisu, ki sedaj prestaja kazen za tatvino, načrt vile svoje mačehe. Domenila sta se namreč, da bo Perris oplenil vilo. Ferrisa je sodišče obsodilo na tri leta zapora. Zvedelo se je, da je lady Kathleen Izročila Ferrisu tudi načrte vil svojih prijateljev. NEW YORK, 14. — Na svetovni I strani ZDA v Aziji, v Vietnamu, v mladinski skupščini se nadaljujejo Kambodži in Laosu, kakor tudi ti-zelo živahne in tudi razburljive raz- stim, ki se j;h vojaške vlade poprave. Skupščina namreč ni dovo- sluzu je jo v Latinski Ameriki, v A-lila mladincem, ki so prišli iz Juž- j friki in na Srednjem vzhodu. Še nega Vietnama in nacionalistične posebno je poudaril, da podpirajo Kitajske, da bi govorili na sestan ku politične komisje. Predsednik komisije, palestinski begunec Najia Fawaz, je sicer privolil predstavnikom Južnega Vietnama in nacionalistične Kitajske, da bi govorila kot je bilo določeno, je rekel, na glavni skupščini. Toda temu skle pu so se prisotni uprli in glaso vanje se je končalo z zmago kor. testatorjev. Mladi Jason Hu iz Taj peha, kateremu niso dovolili govo riti, se je sicer pritožil in je_ tudi objav’1 izjavo, vendar ga nihče ni poslušal. Ameriški predstavnik Michael Warren se je prav tako pritožil, ker nekaterim Američanom njegove skupine niso dovolili govoriti Warren je poudaril, da popolnoma nasprotujejo kakršrr koli obliki imperializma in agresije, posebno s 'MiiimiHH,,■»■■■■..............................................................................................................im..............miiiii. PROBLEMI V ZVEZI S PROMETOM Strokovnjaki izdelujejo razne pripomočke da bi zajamčili čim večjo varnost na cesti Ni dovolj trud strokovnjakov, sodelovati bi morali tudi vozniki sami tako, da bi izpopolnjevali sami sebe in posvečali vožnji dovolj pažnje borbo narodov tretjega sveta v tež nji po izboljšanju njihov"h razmer. Incident je nastal ko je v politični komisiji predsednik Fawaz dal besedo južnovietnamski delegatki Duong Thyngan. Mnogi delegat’ so glasno protestirali, kubanski predstavnik pa je zagrozil, da bo zapustil dvorano. Isto se je zgodilo, ko je hotel govoriti predstavnik Formoze, zaradi česar je kakih 30 mladincev z Zahoda zapustilo dvorano. Fawaz je nato poklical na oder Izraelca Ariela Wh’-na in čeprav so nekateri glasno protestirali, ga je vseeno povabil naj pojasni svoje ideje. Medtem ko je Whine pojasnil, da so Izraelci mislili na lastno državo že v času, ko so b’U »pod pritiskom evropskega kapitalizma*, so mnogi Arabci zapustili kongresno dvorano. Politična komisija za svetovni mir .je navedla v dnevnem redu argumente o katerih bo tekla razprava. Ti so: osvobodilna borba vseh žafranih narodov proti kolonializmu, neokolonializmu in imperializmu: mladina proti imperialističnemu napadu, rasizmu in rasni diskriminaciji; dekolonizacija, samoodločitev, človeške pravice, skupna varnost in mednarodno sodelovanje, _ razorožitev in nadzorstvo nad orožjem, univerzalnost OZN, vloga organov in posebnih odsekov Združervh narodov, delovanje Združenih narodov za ohranitev miru in končno pri poročila. Slika, ki je izobešena v Gallerii degli Uffi-zi v Firencah, naj bi bila parno posnetek Avtomob’1 ni več samo prevozno sredstvo, kakor je bilo pred leti, temveč je postalo skoraj simbol te dobe. Ne da bi trdili, če je prav ali ne, ugotavljamo, da je verjetno bolj aktualen argument od avtomobila samo ženska za moškega in obratno. V tej zvezi moramo o-meniti tudi problem prometa, ki je neposredna posledica vel kega števila avtomobilov. Posebno^ v Italiji je ta problem zelo pereč in je večkrat povezan z nevarnostjo za naše zdravje in varnost, vzrok pa so delno tudi pomanjkljive poti in ceste, katerim posveča država šele zadnja leta dovolj pozornosti. Veliko se zadnje čase govori o varnosti na cesti in to za voznike m za druge. Tiste, ki so temu problemu posvetile največ pozornosti, so prav gotovo tovarne avtomobilov, ki skusajo nuditi cirn-večje jamstvo z najrazličnejšimi pripomočki. Potreba, da b’ bili avtomobili, oziroma deli avtomobilov izpopolnjeni, se ni rodila skupaj z avtomobili. To potrebo občutimo predvsem sedaj, ko je vozil^ vedno več in nj’hovo število ogroža jav no varnost. Dinamika modernega življenja vsiljuje hitri prevoz in razumljivo je zato, da si vsak skuša nabaviti čim hitrejše in gibcnej-še vozilo. Naloga strokovnjakov je. da sproti rešujejo vse probleme, ki nastajajo ob tem sicer novem a za to nič manj perečem problemu. Omenili smo že. da si tovarne avtomobilov sproti zamršljajo naj; različnejše pripomočke, ki naj bi omejevali nevarnost in nudili po drugi strani čimvečjo gotovost oo-cjsi voznikom, bodisi drugim potnikom ali pešcem. Ko bi hoteli samo omeniti vse te pripomočke, bi potrebovali ogromno prostora, saj bi morali začeti pri kolesih (člo vek je izum’1 kolo že pred mnogimi stoletji), da bi končali pri avtomatičnem mehurju, ki so ga izdelali pred kratkim in ki se avtomatično napne, ko vozilo trči. Mehur obvaruje voznika, da ne u-dari s prsnim košem ob volan in da ne trči z glavo v vetrobran. Omenili bomo torej samo nekatere pripomočke, ki se nam zdijo bistveni, čeprav absolutno ne trdimo, da bi bTi drugi nepotrebni ali odveč. Tovarna Alfa Romeo je po dolgih letih študija in poskusov izdelala posebne zavore. Posebnost pravzaprav ni niti v zavorah kot mehanizmu, temveč v posebni tekočini, ki jo uporabljajo v zavorah. To je posebne vrste tekočima, ki samo v zelo majhni meri sprejema toploto in tako spreminja gostoto, kar seveda vpliva pri zaviranju, ki poteka tudi po daljši vožnji ali v različnih kVmatičnih razmerah na enak način. Precejšnje spremembe je uvedla ista tovarna tudi pri karoseriji. Cilj je vedno eden in isti: nuditi čimvečje jamstvo. Jasno je,_ da ie globalna rešitev problema še zelo daleč. Statistike namreč jasno prikazujejo, da je eden od glavnih vzrokov vseh avtomobilskih nesreč, ki se vsakodnevno pripetijo, prav mehanizem, za katerega ne more nihče stoodstotno jamčiti. Zato posvečajo strokovnjaki veliko pozornosti vozniku, to ie človeku, ki mehanizem upravlja. Optimum bi predstavljala sledeča rešiteVj za katero pa še nihče ni prepričan, da je izvedljiva: »mehaniziranje* clo veka - voznika in »očlovečenje* avtomobila - mehanizma. Čeprav nihče ne upa, da bi bilo mogoče izključiti nesreče, strokovnjaki vztrajno nadaljujejo s štucF jem človeka in mehanizma, da bi oba nekako uskladili in na ta način vsaj omejili število prometnih nesreč. Vendar je pri tem potrebna tudi volja voznikov, ki bi morali vzporedno z delom strokovnjakov izpopolnjevati sami sebe. LONDON, 14. — »National Galle-ry» v Londonu je danes javila tisku, da so izvedenci pred kratkim odkrili sliko papeža Julija II., ki jo je izdelal in podpisal Raffaello. Sliko hrani londonska narodna galerija že 146 let, vendar so jo do sedaj smatrali . samo za posnetek. Original naj bi bil slika, ki jo hranijo v Gallerii degli Uffizi v Firencah. Ko so pred kratkim čistili sliko, so izvedenci zasumili, da bi prav ta slika lahko bila original. Pregledali so jo z rentgenskimi žarki in ugotovili, da je bila njihova sum-nja upravičena. Odkrili so še, da je slika podpisana od Raffaella in da je bila izdelana pred ono, ki jo hranijo v Gallerii degli Uffizi. Sliko, za katero izvedenci trdijo, da je bila izdelana med leti 1511 in 1512, bodo jutri izobesili v posebni dvorani »National Gallery». Portret Julija II., ki ga je izdelal Raffaello, je bil izobešen do leta 1591 v cerkvi Santa Maria del popoio v Rimu. Ukradli so ga in kasneje je prešel v zbirko, ki je pripadala kardinalu Scipionu Borgheseju. Londonski izvedenci so sedaj prepričani, da komaj pregledani portret izhaja prav iz zbirke Borghese. Seveda je ta novica že prišla do Firenc in je nekoliko presenetila ter zmedla florentinske izvedence. Ravnateljstvo Gallerie degli Uffizi je že postavilo neke svoje zahteve, čeprav sta ravnatelj in glavni izvedenec trenutno odsotna. Dejansko je slika v Firencah označena kot »Raffaellov portret papeža Julija II.», ki ga vsi ne priznavajo kot podpisanega od omenjenega Raffaella Sanzia iz Urbina, vendar ima take lastnosti, da se ta pripadnost ne da izključiti, kakor ni mogoče dokazati, da ni bila izdelana leta 1512 za cerkev Santa Maria dri Popoio v Rimu. Prof. Deoclecio Redi g de Campos, ki je eden od največjih izvedencev in poznavalcev Raffaellovih del, je izjavil, da obstajajo trije izdelki portreta Julija II.: enega hranijo v Gallerii degli Uffizi, drugega v palači Pitati in tretjega v »National Gallery». Do sedaj so vsi imeli za original sliko, ki je izobešena v Gallerii degli Uffizi v Firencah. Vendar po mnenju prof. Deoclecia de Camposa, ni izključeno, da je originalna slika v Londonu. Prof. Cecil Gould, ki je sliko pregledal z roentgenskimi žarki, je osebnost v svoji stroki in njegove opombe in mnenja so vredna vse pozornosti. Vsekakor ima premalo podatkov na razpolago, da bi lahko povedal tudi svoje mnenje. Za sedaj pričakuje podrobno poročilo iz Londona. Ostali florentinski izvedenci samo potrjujejo, da so do sedaj še vedno obstajali precejšnji dvomi v zvezi s tem portretom, ki bodo morda prav z odkritjem londonskih izvedencev dokončno rešeni. Poskusi za varnost na avtih alfa romeo. Tehniki skušajo s pomočjo lutke, ki ima težo in mere osehe srednje postave, ugotoviti idealni položaj potnika v vozilih BRUSELJ, 14. — Tukajšnje zivno sodišče je potrdilo prvo*" pemjsko obsodbo italijanskega 80* hista Iva Detla Savio na 3 me& zapora m na plačilo 3.000 fra ...... ,.----r--------- ---------- (36.000 lir) globe. Mladega žarov ali poskusov, 14 bombnih a-1 sta so aretirali aprila letos zaite tentatov, 462 ranjenih, od katerih j nezakonitega bivanja v Belgiji. E® ’ ’ ’ ‘ ‘......... ’ “la Savla je zbežal iz Italije, dej se izognil zapornemu povelju. ri tožujejo ga namreč, da je lab? Valpredi dinamit za atentate. P se je tudi izognil služenju voja^j ga roka, je italijanska vlada zal* vala njegovo izročitev. Belgijske ®J lasti so italijansko zahtevo zavri le, Della Savio pa bodo po prte® ni kazni spremile do meje, jo bo sam izbral. skoraj dve tretjini policajev in 8 mrtvih. V to število so vključeni tudi štirje študenti, ki jih je naoio- BUSTO ARSIZIO, 14. - Dane«; je prijavil državnemu pravdnik® j hotapec, ki je v noči med 7. i«! julijem med vožnjo z avtom do «Jri povozil finančnega stražnika, kU bil s člani patrulje na cest®* bloku. Tihotapca, 28-letnega Eralda ' Giorgisa iz Crusinalla (Novara). , zaprli in obtožili namernega ^ ra, da ni nudil pomoči in tihotapi VIDEM, 14. - Dve osebi sta j gubili življenje na državni p0$, ski cesti, ker je avto na ne^ ovinku nenadoma zdrsnil in se Z vrnil. Zadel je ob bok avstrii5 ga tovornjaka s prikolico, k>. bil naložen z opeko. Avto je u K ljal 51-letni geometer iz Vidma L mo Bacci, ob njem pa je se€ 50-letna žena Leda Castellana. trčenju sta zakonca padla z a' na tlak in bila na mestu mrtva- ANKARA, 14. - Do zelo nesreče, ki je po eni strani ^ senetljiva, po drugi pa iz1"®0, trag.:čna, je prišlo v Turčiji bazenu v Pergamu (znanem j dovinskem kraju ob Egejskem "J ju). Dva mladeniča sl« skočila v morje in v z"aku tR z glavama. Oba sta b