GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJU D S T V A OKRAJA fiuvu ... u 3 T 0 LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek - Posamezna številka 15 din - LETNA NAROČNINA 600 din, polletna ?00 din, četrtletna 150 din; plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 1200 din oziroma 4 ameriške dolarje - TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70/3-24 Stev. 47-48 (557-558) Leto XI. NOVO MESTO, 24. NOVEMBRA 1960 UREJUJF uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Tone Gošnik -NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg št. 3 (vhod iz Dilančeve ulice) — Poštni predal Novo mesto 33 - TELEFON uredništva in uprave št. 127 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - TISKA Časopisno podjetje »Delo* v Ljubljani PRED LETOŠNJIM 29. NOVEMBROM —DNEVOM REPUBLIKE Ponosni smo na naš delež za napredek socialistične skupnosti Devetindvajseti november je dan republike, praznik vseh jugoslovanskih narodov, praznik njihove enotnosti v boju za lepšo, svobodno in mirno bodočnost, praznik velikih del, v katera so vtkana poglavja iz najusodnejših časov naše zgodovine. Sedemnajst let je minilo, edkar je nova Jugoslavija dobila svojo pravno obliko kot demokratična država delovne-ga ljudstva. Predstavniki oboroženega ljudstva Jugoslavije so v Jajcu formalno uzakonili dejansko stanje, kakršno je nastalo po velikih zmagah oborožene vstaje naših narodov proti zavojevalcu in po nespornem političnem ugledu ljudskih odborov, kot novih organov demokratične oblasti delovnega ljudstva. Veljava in pomembnost sklepov II. zasedanja AVNOJ ni bila samo v njihovi politični vsebini; njihova največja moč je bila v tem, da so pravno zabeležili objektivna dejstva, za katerimi je stalo oboroženo ljudstvo in da so bili sprejeti v času, ko sta mednarodni ugled in vpliv naše narodnoosvobodilne borbe dosegla višek. Sklepi H. zasedanja AVNOJ so bili logična posledica izredno važnih zunanjih in notra- njih političnih dogodkov ob koncu leta 1943, ki jih je sprožila kapitulacija Italije in napovedala s tem zaključno fazo druge svetovne vojne. Vprašanje povojne ureditve držav je stopilo v ospredje političnih razgovorov in treba je bilo začeti odločilni boj za notranjo politično ureditev revolucionarnih demokratičnih pridobitev narodnoosvobodilne vojne in za mednarodno priznanje Jugoslovanov. Ta boj je omogočila vojaška in politična zmaga narodnoosvobodilnega gibanja. Ob kapitulaciji Italije se je namreč močno povečala in so bile izključno odvisne samo še od podpore okupatorja. Zato po pravici štejemo II. zasedanje AVNOJ z gledišča revolucionarnega razvoja Jugoslavije in z mednarodnega pravnega stališča za rojstni dan nove socialistične skupnosti jugoslovanskih narodov ne glede na to. v kakšnem tempu so nastajale spremembe v notranji socialno gospodarski strukturi dežele v socialističnem smislu. Dragocen sad naše revolucije: samoupravljanje delovnih ljudi Ce se vrnemo na obdobje sedemnajstih let, ki je minilo po zasedanju, tedaj je presenetljiv nagli revolucionarni razvoj ter bogastvo dogodkov in PISE LJUDSKI POSLANEC IN PREDSEDNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA V NOVEM MESTU NIKO BELOPAVLOVIC udarna moč naše vojske,.« tem pa tudi njena vojaška in politična vloga v boju proti fašističnim armadam. Vzporedno s tem smo z likvidacijo izdajalskih vojaških in političnih garnitur izbojevali notranjo politično zmago. Po teh zmagah so se morali začeti zavezniki sprijaznjevati z dejstvom, da je nova Jugoslavija dokončno postala činitelj, ki ga ni mogoče več uničiti. Od narodnoosvobodilnih odborov do rojstnega dne Republike Zaradi tega je politbiro CK KPJ nadaljnjem razvoju naše revolucije sklenil tudi formalno prekiniti stike nove Jugoslavije z londonsko vlado in dinastijo ter vzpostaviti demokratično oblast političnih sil, mobiliziranih in združenih v narodnoosvobodilni vojni. Ob narodnoosvobodilnih odborih, ki so predstavljali organe ljudske oblasti, se je bilo treba lotiti organiziranja takšnih organov tudi v jugoslovanskem obsegu. To se je začelo uresničevati s formiranjem nacionalnih organov oblasti, končalo pa se je z II. zasedanjem AVNOJ. AVNOJ, ki je predstavljal temelj novega sistema ljudske oblasti, je imel med svojim prvim zasedanjem v Bihaću v glavnem še značaj političnega organa narodnoosvobodilnega gibanja V Jajcu je postal prva ljudska skupščina, ki je prevzela na osvobojenem ozemlju vso oblast in pravice zakonitega predstavnika Jugoslavije pred tujino, vsa izvršilna oblast pa je bila izročena Nacionalnemu komiteju osvoboditve Jugoslavije. Z drugim sklepom AVNOJ se je ugotovilo in potrdilo, da je narodnoosvobodilna borba že uničila stari centralistični in hegemonistični si- BREGOVE MED VČERAJŠNJIM IN JUTRIŠNJIM DNEM SPAJAJO TRDNI MOSTOVI SEDANJOSTI. KAKOR HREPENENJE SE VIJE GLADKA CESTA BRATSTVA IN ENOTNOSTI MIMO MEST IN TOVARN, CEZ POLJA IN SKOZI GOZDOVE, MIMO VASIC IN SKOZI GLAVNA MESTA NAŠIH REPUBLIK. JUG PODAJA ROKO, SEVERU, VSO JjKJ>MO-VINO SMO PKEpRE-GLI Z NOVIMlffeoTJ-MI IN CESTAM/, k^. MORKOLI POfEriM/f DAS, POVSOD PRE-/7 PRICLJIVI DOKAZI ■ NAS1H NENEHNIH PRIZADEVANJ: URESNIČITI VSE, KAR SMO ZACELI Z REVOLUCIJO IN KAR HOČEMO V SOCIALIZMU IMETI. NIC NI NEMOGOČE ZA DELOVNO LJUDSTVO, Kl 2IVI IN USTVARJA V SVOBODI stem Jugoslavije, hkrati pa je ta sklep razglašal, da je Jugoslavija postala federacija Ti ukrepi torej niso pomenili samo spremembe vlade, marveč tudi spremembo oblasti. Značaj te oblasti pa je bil določen z razrednim značajem sil narodnoosvobodilnega gibanja, katerega jedro so bili delavci, kmetje in delovna inteligenca s Komunistično partijo Jugoslavije na čelu. S sklepi II. zasedanja AVNOJ je bil hkrati z likvidiranjem buržoazne oblasti, dinastičnih in vojaških klik odpravljen tudi sistem nacionalne neenakopravnosti in zatiranja. Nadaljeval se je boj za notranjo krepitev in za mednarodno priznanje novega stanja, boj za afirmacijo nove Jugoslavije v svetu. V tem je tudi jedro deklaracije, ki je bila sprejeta in objavljena pred sedemnajstimi leti. Kadar se oziramo na te pretekle dogodke, vidimo, da je bil za končno zmago čas zasedanja pravilno .določen in da je bilo Ie-to za naše nadaljnje uspehe odločilnega pomena. — AVNOJ in NKOJ sta bila za velikansko večino ljudi v Jugoslaviji edina prava oblast. Vse druge vojaške in politične formacije so izgubile v množicah sleherno politično vlogo sadov naše revolucije. Začelo se je sistematično delo za zgraditev ljudskih odborov, vseh drugih organov demokratične oblasti in obdobje neposrednih priprav za dokončen prevzem oblasti na vsem ozemlju Jugoslavije. V letih 1944 in 1945 so se vodilni politični organi in organi ljudske oblasti ukvarjali z vprašanji osnovnih načel sistema državne uprave, z u-krepi pravilne razdelitve vojnih posledic, z ustvaritvijo pogojev za povečanje proizvodnje in s podobnimi vprašanji. Hkrati je potekalo sistematično delo za mednarodno priznanje nove Jugoslavije, v kateri je imel najvažnejšo vlogo sporazum NKOJ s spremenjeno londonsko vlado. V prvi fazi razvoja nove Jugoslavije ne moremo govoriti o centraliziranem državnem si-, stcmu. - To je bilo obdobje skrajne revolucionarne decentralizacije, v katerem se je enotnost izražala v volji delovnih ljudi in splošni smeri političnih in vojaških organov. Ljudski odbori so delali samostojno in v interesu delovnih ljudi. Zato smo že v tej dobi izvedli več ukrepov socialističnega značaja: likvidirali smo veleposestva na osvobojenem ozemlju ter konfiscirali glavni del industrije in tako z metodo revolucije ter izrednim sodelovanjem množic dočakali konec vojne. To prvo fazo zaključujemo z volitvami in končno razglasitvijo Jugoslavije za federativno republiko z nacionalizacijo industrije, agrarno reformo in novo ustavo, ki je položila temelje enotnemu državnemu mehanizmu in sistematično organiziranemu delu za pripravljanje gospodarskih osnov za razvoj socialističnih odnosov. Sledila so leta velikih naporov za obnovo in prvi petletni plan, ki je zahteval tudi večjo centralizacijo državnega aparata in večjo vlogo upravnih organov na čelu s političnimi kadri, da* bi zagotovili največji možni uspeh in da bi čim manj škodovali demokratičnemu značaju sistema. Težave so še narasle leta 1948 zaradi agresivnega pritiska in gospodarske blokade sovjetskega bloka. Iz tega smo se dvignili kot zmagovalci, čeprav smo petletni plan izpolnili nekoliko kasneje. Zavedamo se, da so imela ta Jeta negativne strani in tudi negativne posledice. Znatno se je zožila osnova družbenega upravljanja, okrepile so se birokratične težnje, vendar pa škoda ni bila nepopravljiva. — Gospodarska rast je omogočila opuščanje metod centralističnega planiranja, ki so bile nujne v času največjih naporov in potreb po notranji disciplini. Letos smo že deset let v novi fazi družbenega in državnega sistema, ki sloni na široki pobudi in na samoupravljanju delovnih množic, na sistemu demokratične zakonitosti in na močno razpredenem organizacijskem mehanizmu sistema socialistične demokracije. V tej smeri vidimo in čutimo iz leta v leto vse lepše uspehe v delavskih svetih, vedno večje demokratične organizacijske oblike komunalnega (Nadaljevanje na 2. strani) VLADO LAMUT: JAJCE SAMOUPRAVLJANJE vzvod socialistične rasti Z OKRAJNE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV NOVOMEŠKEGA OKRAJA V domiselno in okusno okrašeni dvorani Doma ljudske prosvete v Novem mestu so v soboto zjutraj zadoneli zvoki Internacionale. Sekretar okrajnega komiteja ZKS Novo mesto Franc Pirkovič-Cort je začel okrajno konferenco Zveze komunistov in pozdravil delegate, člana Izvršnega komiteja CK ZKS Viktorja Avblja-Rudija, člana CK ZK Srbije Svetozarja Popovića, predstavnike Zveze komunistov iz JLA in druge goste. Po uvodnih slovesnostih je delegacija pionirčkov in pionirk obdarila delovno predsedstvo s cvetjem in zaželela konferenci uspešno delo. Pričelo je plodno zasedanje. V dveh dneh, 19. in 20. novembra, je 221 delegatov skupaj s člani okrajnega komiteja in revizijske komisije, na plenarnih zasedanjih in na zasedanjih komisij kritično ocenilo delo komunistov novomeškega okraja v preteklih treh letih. Hkrati so sprejeli sklepe za nadaljnje delo. Prvi je poročal delegatom o dosedanjem delu in prihodnjih nalogah komunistov v okraju sekretar Franc Pirkovlč. Za njim je prebral poročilo revizijske komisije Avgust Jazbinšek-Iko, nato pa so se zvrstili štirje kereferati: o organizacijskih vprašanjih ZK v okraju je govoril inž. Jože Legan; o ideološko politični vzgoji je poročala prof. Ema Musar; o delu komunistov v SZDL in drugih družbenih organizacijah je referiral Viktor Zupančič, medtem ko je Ludvik Kebe razpravljal o delavskem in družbenem upravljanju. - V soboto popoldne so delegati m gostje delali v dveh komisijah. Zvečer so si ogledali predstavo ljubljanskega Mestnega gledališča -Včeraj popoldne«, v nedeljo dopoldne pa je konferenca nadaljevala delo na plenarni seji. Po poročilih verifikacijske in kandidacijske komisije sta poročala predsednika sobotnih delovnih komisij: Silvo Gorenc je med drugim povedal, da je v komisiji za organizacijsko, politično in ideološko delo sodelovalo v razpravi 24 izmed 135 delegatov in gostov. Franc Šetinc je poročal, da je delalo v komisiji za razvoj komunalnega sistema in delavskega ter "družbenega upravljanja 151 delegatov in gostov, izmed katerih jih je v razpravi sodelovalo 19. Oba sta v zgoščenih poročilih seznanila konferenco z zaključki dela obeh komisij. Po razpravi, v kateri je sodeloval tudi tov. Viktor Avbelj, so izvolili nov 35-članski okrajni komite in 7-člansko revizijsko komisijo. Komisija za zaključke, ki jo je vodil-Roman Ogrin, je zatem predlagala sklepe, ki so jih delegati v celoti sprejeli. Pozdravni resoluciji CK ZKJ in CK ZKS je prebral Viktor Zupančič; sprejete so bile z velikim odobravanjem. Zaključno besedo na konferenci je imel Franc Pirkovič, ki se je zahvalil dosedanjim članom OK za delo, vsem delegatom za sodelovanje in hkrati zagotovil, da bo nov okrajni komite delal po smernicah uspele konference. IZ POROČILA TOVARIŠA FRANCA PIRKOVlCA IZKUŠNJE ZADNJIH TREH LET tializaciji vasi. Zveza komunistov mora odločneje poseči v ta razvoj. Vpliv drobnolastni-škega kmečkega proizvajalca je še močan. Ohromili ga bomo Je z združevanjem zadrug, če bomo ustanavljali več zadružnih ekonomij, povečevali vlogo družbenih posestev in kmetijsko proizvodnjo specializirali. Za izpolnitev teh na- ki bo — upoštevaje razvoj — oskrbela dotok stokovnjakov v naš okraj. Več skrbi za stanovanja in vse drugo ter pravilen odnos do strokovnjakov bosta ustavila njihov beg iz Dolenjske! Organi delavskega samoupravljanja in komunisti se morajo s silo prepričanja boriti za te naloge, saj pomenijo investiranje v človeka. Sekretar okrajnega komiteja Franc Pirkovič-Cort je v uvodnem poročilu omenil najprej zunanje politični razvoj v svetu. Nato je na kratko opisal objektivne težave, skoz; katere si utira pot naš družbeni razvoj. Drobnolastniška miselnost, ki jo prinašajo v proizvodnjo delavci, rekrutira- Skupina gostov na konferenci — z desne proti levi: član IK CK ZKS Viktor Avbelj-Rudi, član CK ZKS Jože Borštnar in predstavnik OK ZKS Ljubljana Humbert Gačnik log je v našem kmetijstvu še dovolj notranjih rezerv. Kvaliteto kooperacijskih odnosov moramo povečati. Uspeh pri ni na vasi, je precejšnja ovira - socializaciji vasi pa je zajam čen le, če bo delovanje družbenih političnih organizaoji in občin vsklajeno. Komunisti na vasi morajo s svojim zgledom pridobivati kmeta za sodobnejšo blagovno proizvodnjo. Razvoj družbenih služb smo zanemarili in se skrivali za izgovorom, da imamo pač slabo dediščino preteklosti. Vsa družba ie odgovorna za razvoj zdravstva in šolstva, komunisti v podjetjih naj se zato bore za pravilno vrednotenje kulturnih dobrin. Kadrovsko politiko smo večkrat zanemarili, preveč ie prepuščena slabo razviti kadrovski službi in komisijam za štipendiranje. Rešitev je le v dolgoročni perspektivni kadrovski politiki, za razvoj delavskega samoupravljanja in družbenega upravljanja. Kljub temu se vse prepogosto zatekamo k politiki »trdne roke«, vodstvo podjetij in občin pa večkrat z birokratskimi. posegi dušijo še tisto zdravo miselnost, ki nastaja s pomočjo organov samoupravljanja. Komunist ne more in ne sme biti zagovornik birokratizma. Brez strahu pred zamero morajo komunisti z revolucionarno odločnostjo takšne napake odpravljati, saj z birokra ti zrnom povečujemo nezdravo kritiko, ki se v takšnih pogojih najlaže širi. Vo-. dilni ljudje v občinah in v oodjetjih podcenjujejo vlogo ZK, ta jih pa premalokrat kliče na odgovornost, če so odgovorni za prepočasen razvoj ocialistične družbe. Čeprav se je industrija močio razvila, je naš okraj še vedno pretežno kmetijski. V kmetijstvu se srečujemo s težavami dveh vrst. Objektivne "?žave so v pomanjkanju kme-'"jskih kadjov in investicijskih sredstev, subjektivne pa v nevsklajenem delti vseh. ki bi lahko pomagali pri hitrejši so- Le tako bomo podrli plotove okoli naših tovarn in zgradili šole, zdravstvene ustanove, stanovanja in vse tisto, kap delovni človek potrebuje. (Nadaljevanje na 2. strami) PRIHODNJA ŠTEVILKA Dolenjskega lista bo zaradi tehničnih vzrokov in dela v tiskarni izšla v četrtek, 8. decembra 1960. VREME ZA CAS OD 24. XI. DO 4. XII. Se dalje nestalno vreme s pogostimi padavinam^. V času med 29. novembrom in 6. decembrom bo nastooil m na/z in bo snežilo ^r. V. M. r v sem naročnikom, bralcem in sodelavcem Dolenjskega Usta Čestitamo za 29. november dan republike! UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOLENJSKEGA USTA DOLENJSKI LIST Stev. 47-48 (557-55&1 Komunisti - nosilci najnaprednejših teženj Tovariš Viktor Avbelj, član IK CK ZKS, je ocenil okrajno konferenco kot zelo ploden in zelo konkreten obračun dela komu nistov v novomeškem okraju V nedeljo dopoldne je, toplo pozdravljen od vseh delegatov in gostov, govoril na okrajni konferenci tudi tovariš Viktor Avbelj — Rudi, član Izvršnega komiteja CK ZK Slovenije. Dejal je, da je po poteku konference, osnovnem referatu in poročilu obeh komisij mogoče napraviti zelo jasne zaključke za bodoče delo partijskih organizacij v okraju. Ena izmed odlik konference je, da je znala pravilno razpravljati o splošnih družbeno političnih vprašanjih, vendar ne na splošno, temveč skozi prizmo konkretnega položaja in potreb svojega področja. Druga odlika konference pa je v dejstvu, da je tako v referatu kot v razpravah prišlo do izredno odkritega neposrednega razpravljanja, čeprav so bili obravnavani tudi nekateri zelo delikatni problemi. V razpravah je bilo zelo mnogo ostrine; človek bi morda lahko dobil vtis, da so bila nekatera vprašanja postavljena na način, ki nekoliko preveč akcentira nekatere probleme. Jasno pa je, da so bile postavljene vse ugotovitve k6n-ference le zato, da bi koristili nadaljnemu uveljavljanju Zveze komunistov in njenega dela. Tovariš Avbelj je nato posebej opozoril na tri probleme, ki so se mu zdeli za konferenco najvažnejši. Razvrstil jih je takole: ZA SKLADNOST NADALJNJEGA RAZVOJA V celotni vsebini konference je zelo razločno izstopalo vprašanje prihodnjega družbenega razvoja na področju okraja Novo mesto. Precej je bilo stališč in vprašanj, kake naj komunisti v bodoče gledajo na gospodarski razvoj in na razvoj tistih dejavnosti, ki jih navadno imenujemo »negospodarski sektor*, na razvoj družbenih služb. In res so to vprašanja, glede katerih morajo imeti vse organizacije ZK zelo jasna stališča. Osnova odnosov med gospodarskim in negospodarskim področjem se mora odražati v letnih in perspek tivnih družbenih planih. Pn njihovem sestavljanju morami mobilizirati vse naše organiza cije. Prav v teh planih moramo zagotoviti tudi vse tiste ci lje, ki jih zasledujemo na področju nadaljnjega negospodarskega razvoja. S temi odnos-pa morajo organizacije sezna , niti vse ljudi: kakšno je razmerje med razvojem gospodarskega in nr ">spodarskega živ ljenja v podjetju, občini, okraju. Problem razvoja negospo darskega sektorja je mno?. bolj pereč v Sloveniji kot drug je v državi. Vprašanje nadaljnjega na predka moramo gledati v luči gospodarskih investicij. Tam, kjer vemo, da bo občina osta la kot središče zaokrožene upravno teritorialne enote, j? treba ustvariti tudi vse potrebno za njen nadaljnji gospodar ski razvoj. Občina, ki ekonom ske podlage nima, pa v bodo če ne bo mogla biti to, kar od nje pričakujemo. Zato pbnekod združujemo več občin, da bi tako dobili področje, ki je dovolj bližu državljanom, ki pa hkrati ustvarja dovolj močno gospodarsko podlago za nadaljnji razvoj komune. Verjetno bo treba tudi na našem področju nekaj sklepov o združitv" nekaterih komun, okraj pa bo pri tem pomagal razvijati komunam potrebno gospodarsko podlago. Tovariša Franca Pirkovica-Corta so delegati znova izvolili za sekretarja okrajnega komiteja Odločitev, ali se bomo kjf lotili rekonstrukcije ali pa bo do vendarle potrebne kakšm nove gradnje, naj bo v celoti prepuščena družbenim planom. Vsa naša republika pa se mora hitro vključiti v velik napredek, ki se bo v državi skokovito povečal, kakor je napovedal to med drugim tudi tovariš Tito na V. kongresu SZDL. V okviru naše republike seveda ne gre pretiravati vprašanje nerazvitih področij kot je to v državnem merilu. Hkrati pa tudi v republiškem merilu smatramo, je dejal tovariš Avbelj, da manj razviti predeli nekolikanj hitreje na-oreduipio kot bolj razvita področja. Pri tem naj pomagata republika in okraj za hitrejši razvoj proizvajalnih sredstev Tako se tudi za novomeški okraj predvideva nekoliko hitrejši razvoj kot v republiških merah LRS. Nekaj važnejših objektov na področju industrije in kmetijstva je predvidenih tudi tu. Gre pa za skladnost razvoja gospodarskega in negospodarskega področja zato, da bi lahko uresničili osnovne naloge, med katerimi je vsekakor povečanje materialne osnove za izboljšanje življenja. USTVARJAT! NAPREDNO MNENJE MED MNOŽICAMI Tovariš Viktor Avbelj je nato opozoril na drug problem: Delovno predsedstvo okrajne konference Zveze komunistov referat in razprava sta opozorila, da gre v praksi večkrat za zapostavljanje tistega dela družbenega razvoja, ki mu dajemo sicer glavni poudarek: za razvoj in utrjevanje delavskega upravljanja in afirmacijo komunalnega sistema. Omenjena je bila vrsta primerov samovolje, ki kažejo, da zaradi objektivnih razmer na tem področju prihaja do izpadov, ki niso v skladu z našimi stališči. Prav zaradi takega polo žaja prihaja tudi do primerov kriminala in poneverb. Kar zadeva kriminal, je naše stališče poznano: spoštovati zakonitost je osnovna dolžnost slehernega državljana. Tovariš Avbelj je nato opozoril, da moramo komunisti ustvarjati med množicam* mnenje, boriti se za napreuha stališča in za to, da bodo v ljudskih odborih, zborih proizvajalcev in drugje prihajala do izraza najnaprednejša stališča Vsak komunist mora biti nosilec teh naprednih teženj, ki pa se morajo uveljaviti preko naštetih organov. Seveda je treba tudi kritizirati zapostavljanje teh odno- sov in načel. Pri ocenjevanju napak posameznikov pa je treba imeti tisto pravilno mero, da z njo ljudem še vedno pomagamo. Pri tem je docela točna pripomba enega izmed delegatov na konferenci, je dejal med drugim tov. Avbelj, da smo »pred leti Pismo Izvršnega komiteja CK ZKJ čitali, a smo ga v novomeškem okraju slabo čitali«. Pismo je bilo napisano za daljše obdobje in prav bo.1 da ga še čitamo in upoštevamo. S konstruktivno kritiko je treba odpravljati slabosti, predvsem pa nuditi vso pomoč pozitivnemu, kar se dogaja. Tega pozitivnega pa je pri nas ogromno. MOČ PARTIJE JE V NJENEM ZAUPANJU KADROM Kot tretji problem ie tovariš Avbelj načel vprašanje odnosov ZK in organizacij do posameznega člana. Odnos do kadrov je bil doslej marsikje nepravilen, o tem govore različni pojavi: odhajanje iz okraja, številne napake in pod. Sestav organizacij v okraju je še dokaj šibak; število komunistov — uslužbencev gre na škodo delavcev in kmetov in ne odgovarja dejanskemu stanju na terenu. Na kadre in njihovo vključevanje glejmo tako, kako opravljajo svoje politične funkcije, svoje delo med množicami. Organizacija naj tudi sproti pove svojemu članu, kdaj je naredil napako in da naj jo popravi. Popolnoma nepravilno pa je, da se stvari nabirajo in da pride do »lomljenja« odnosov do posameznikov (ploskanje). O napakah je treba govoriti naravnost fn sproti opozarjati nanje, če pa je treba ukrepati, pa opravimo tudi to takoj. V tem Je ena največjih pomoči, ki jih Partija lahko da svojemu članu. Tovariš Viktor Avfcelj je zaključil svoj prispevek konferenci z ugovitvijo, da je v polnem zaupanju — ob pravočasnem odpravljanju napak in pomanjkljivosti — ključ za nadaljnji vsestranski napredek komunistov v novomeškem okraju. Znova so ga delegati osnovnih organizacij in gostje nadvse prisrčno pozdravili in se mu toplo zahvalili za prispevek konferenci. Izkušnje zadnjih 3 let (Nadaljevanje s 1. strani) Pri komunistih opažarnopredvsem dve veliki napaki: željo po komandiranju in zaostajanje za družbenim razvojem. Prva napaka je posledica zaprtosti osnovnih organizacij. Premalo dihamo s terenom in preozki smo pri sprejemanju novih članov. Drugo napako delajo mnogi tovariši na vodilnih položajih. Prehitel jih je razvoj delavskega in družbenega upravljanja. Se vedno mislijo, da so oni odgovorni za vse in da lahko delajo mi-mo vseh po svoji volji. Ta, ki noče razumeti bistva dela v skega in družbenega upravlja nja, nima prostora v naši družbi, tak naj bo odgovor komunistov. Nesorazmeren razvoj posa mejnih panog in področij v komuni moramo zajeziti z boljšim planiranjem. Družbeni plan naj bo proizvod družbe, ne pa ozkega kroga strokovnjakov in planerjev. Preradi dopuščamo neplanske investicije v škodo družbenega stan-darda, ld že tako močno zaostaja. Dobro poznamo naloge Pa navzlic temu iščemo luknje v predpisih, skozi katere bi ušli po stranskih poteh. Nato seveda ni iasnih in čistih računov, kar spet povzroča nepotrebne spopade z organi delavskega samoupravljanja In družbenega upravljanja in or gane hromi. Deklarativne iz jave komunistov so v takjh primerih odveč: odločno in pošteno se morajo spopasti s takšnimi napakami in s težavami. Občine najraje razpravljajo o gospodarskih nalogah le z direktorji in vodi'njmi uslužbenci podjetij. Zakaj se ne bi posvetovali tudi s oredsednik: Ih člani delavskih svetov? Tesnejša no veza v a okraia in občin z delavskimi sveti je pogoj za hitrejšo rast komunalne skupnosti, sai bodo le tako kolektivi v rjraksi spoznali, da ie razvoi komune odvisen tudi od njih. OBVESTILO Nadaljnja poročila i okrajne konference Zveze komunistov bomo objavili v prihodnji številki. Uredništvo čestitke iz JLA Vsi dolenjski fantje, ki služijo vojaški rok v Virovitici, čestitajo domači mladini za 29 november, hkrati pa pozdravljajo domače in sorodnike. Miha Pečjak. Vinko Pečjak, Jože Košak. Jože Koren. Jože Jerman, Franc S»roj'n Stanko Zore, Stanko Plaveč. Tone Straj-nar, Alojz Jevnikar, Anton Gore in Anton Papež. (Nadaljevanje s 1. strani) sistema, večjo vlogo zborov volivcev, politično in gospodarsko vlogo kmetijskih zadrug in posestev, zborov proizvajalcev in razne oblike samoupravljanja na področju prosvete, kulture, socialne politike Itd. Vloga upravnih organov se je s temeljev spremenila v politično strokovni izvršilni aparat predstavniških organov ljudstva. Značilna je tudi sprememba vloge ZKJ in SZDLJ kot zavestnih političnih gibalnih sil v razvijanju socialističnih odnosov. Njuna glavna metoda dela ni več vodenje preko upravnega aparata, marveč politična, ideološka in vzgojna akcija v množicah. PRED LETOŠNJIM DNEVOM REPUBLIKE Pomen tega razvoja v vseh njegovih notranjih in zunanje političnih relacijah je že zdavnaj prestopil okvire naših meja in postal del vsesplošnih socialističnih prizadevanj v sodobnem svetu. S socialistično zunanjo politiko smo konkretno pokazali, na kakšnih principih lahko trajno ohranimo mir ln sodelovanje z vsemi državami, ki spoštujejo občeveljavna načela. Predsednik Tito je na 15. zasedanju Generalne skupščine OZN ponovno še posebej potrdil, da je Jugoslavija most med narodi in tista država, ki načela o sožitju in miru tudi praktično uresničuje. Naši uspehi, napredek, težave in novi načrti Ko v svobodni Jugoslaviji že petnajsto leto proslavljamo dan republike je prav, da spregovorimo o uspehih, ki smo jih v našem okraju v tem obdobju nedvomno dosegli na vseh področjih gospodarskih in splošnih družbenih dejavnosti ter se hkrati pomudimo tudi pri težavah in kritičnih vprašanjih. Zadnje obdobje časovno sovpada s petletnim perspektivnim planom razvoja našega okraja. Zanj je pomemben intenziven gospodarski razvoj, pospešen razvoj delavskega in družbenega upravljanja ter utrjevanje vloge komun. Splošna razgibanost v gospodarskem in družbenem življenju se najstvarneje izraža v pospešenem napredku proizvajalnih sil v industriji, kmetijstvu, trgovini, turizmu, gostinstvu in obrti ter v začetnih dosežkih na področju šolstva, kulture, zdravstva in socialnega skrbstva. Gospodarski napredek okraja v zadnjih štirih letih se iz-raža v naslednjih podatkih: skupna vrednost proizvodnje in storitev oziroma družbeni bruto proizvod se je povečal od 31,1 milijard dinarjev v letu 1957 na 47.6 milijard v letu 1960 ali za 53.2'/«. Narodni do- hodek se je v istem razdobju dvignil od 12,9 milijard dinarjev na 20,5 milijard dinarjev ali za 58,2%. — Tako lahko po podatkih o planski realizaciji predvidevamo, da bomo petletni plan globalno izpolnili v štirih letih. Velik del gospodarskih organizacij je plan že Izpolnil ali pa ga bo do dneva republike. Glavni činitelji, ki najbolj pomagajo pri premagovanju gospodarske nerazvitosti našega okraja in ki vplivajo na splošen gospodarski razvoj, so za 50 odstotkov povečana denarna sredstva in s tem v zvezi za okoli 110°/o obsežnejša investicijska vlaganja, porast storilnosti delavcev in uslužbencev — predvsem v prometu, gozdarstvu, obrti, gradbeništvu in trgovini — dalje izboljšanje organizacije v delovnem procesu in komercialni službi (na kar je vplivalo v večji meri tudi tržišče) ter nov sistem nagrajevanja. Vpliven činitelj je intenzivna dejavnost delovnih kolektivov in njihovih samoupravnih organov ter večja vloga ostalih družbeno političnih sil državljanov in vse močnejše uveljavljanje komunalnega sistema. Prezreti ne smemo ugodnega vpliva nove avtomobilske ceste na splošno gospodarsko razgibanost okraja mo izdelovati plan pri delovnih kolektivih, zavodih in ustanovah, ki naj s pobudami in predlogi delavskih in zadružnih svetov, zborov volivcev in ostalih družbenih organov prispevajo, da bo realen. Le tako ga bo komuna upoštevala in preprečevala kršenje planske discipline. — Vloga okrajnega plana pa naj f... usmerjevalna ■ln" vsklajevalna. Četudi je razvoj našega gospodarskega potenciala v zadnjih letih hitrejši od republiškega povečanja, še vedno znatno zaostajamo za republiškim povprečjem. Ta ugotovitev zahteva, da v prihodnje vlagamo v izgradnjo socialističnega gospodarstva še več truda in naporov. Ne bo odveč, če pogledamo štiriletne dosežke posameznih gospodarskih panog v dvigu družbenega bruto proizvoda: v industriji je dosežen 66,7°/i, v kmetijstvu 44,2*/», v gozdarstvu 47,8%, v gradbeništvu 67,9»/«, v prometu 30,8%, v trgovini 64%, v gostinstvu 37,4% in v obrti 87,5Vo. Iz podatkov je razviden visok porast predvsem v nekaterih panogah, kor je brei dvoma rezultat vloženih sredstev, na drugi strani pa lahko vidimo nizko razvitost posameznih gospodarskih panog v primerjavi z drugimi kraji in republiškim povprečjem. Razen obrti in gradbeništva je dosegla največji vzpon industrija, ki smo ji posvečali največ skrbi in vanjo vložili največ sredstev. Po gospodarski moči so na prvem mestu industrija celuloze in papirja, tekstilna, kovinska in lesna Industrija, proizvodnja premoga in v zadnjem času tudi kemična in prehrambena industrija. V industrijski proizvodnji je najmočnejša proizvodnja artiklov široke potrošnje in reprodukcijskega materiala Za to obdobje moramo poudariti pomembnost razvoja kmetijstva, čeprav znaša njegov letni porast le 11.5%, kar je manj kot v industriji. V kmetijstvo smo vložili v štirih letih 1829 milijonov dinarjev. Pozitivno je tudi to, da so se zneski vlaganj iz leta v leto večali. Rast proizvodnje smo dosegli z izboljšanjem proizvodnje na družbenih kmetijskih posestvih, v večji meri pa tudi z organizacijo pogodbene koopera-cijske proizvodnje med zadrugami ln individualnimi proizvajalci. Glavni uspeh na področju kmetijstva pa je vsekakor v tem, da smo v obravnavanem obdobju prešli na sistematično in pospešeno urejanje kmetijske proizvodnje za boljši razvoj živinoreje. V gozdarstvu smo dosegli rezultate predvsem pri eksploataciji gozdov, manj pa pri njihovi vzgoji in negi. Dosedanji letni etat gozdnega prirastka moramo v bodoče dvigniti na 7 do 8 kub. metrov na ha, ker imamo v tem surovinsko osnovo in rezervo za nadaljnji razvoj industrije, ki bazira na lesnih sortimentih. zlasti še, ker imamo kvalitetna gozdna zemljišča. Posebno skrb moramo posvetiti zasebnim gozdovom, ker so bolj izčrpani in obsežnejši. Prav tako bo treba zmanjšati odstotek tako imenovanih gozdnih odpadkov in jih bolj racionalno izkoristiti. Mehanizacija v gozdarstvu nam bi pomenila ogromno pomoč pri znižanju materialnih stroškov. Prav tako bo treba tudi regulirati promet z lesom in posvetiti vso skrb nadaljnjemu pogozdovanju s hitro rastočim drevjem. sebno v povečanju kapacitet ležišč in sedežev ter v prometu. Pri vsem tem pa je stanje v gostinstvu za uspešen razvoj turizma še močno pomanjkljivo, zlasti še za razvoj stacionarnega in tranzitnega turizma. Prav tako smo na področju družbene prehrane sicer napredovali, vendar še nezadovoljivo za rastoče število delavstva. Močan vzpon smo dosegli v obrti. Povečanje je bilo nujno zaradi stanja v preteklosti, še vedno pa niso krite vse potrebe po uslugah, saj imamo v okraju komaj 64 vrst obrti, medtem ko jih je sicer 264. — Nadaljevati je treba v prvi vrsti razvoj gradbenega in usluž-nostnega obrtništva, ki zaostaja za procesom menjanja strukture prebivalstva v okraju in za večanjem povprečja zaposlenih v družini. Razvijajoče se stanovanjske skupnosti še posebej zahtevajo pospešeno organiziranje uslužnostnih servisov in močnejših obrtnih centrov. Komune so spoznale, da nudijo investicije v obrt največjo rentabilnost, zato se že aktivneje in z večjim interesom lotevajo urejanja in povečevanja obrtnega obsega. • Na ugoden razvoj gospodarstva so, kot že omenjeno, pozitivno vplivala investicijska vlaganja. K temu sta nesporno močno prispevala pomoč in pravilno razumevanje republiških organov. V letih 1957 do 1960 je bilo investiranih nad 21 milijard dinarjev, od tega okoli 17 miljard v gospodarstvo in 4 milijarde v splošno družbeno dejavnost. Pri Investiranju je bilo več težav ln motenj; raznih del ni bilo vedno mogoče izvršiti po postav- ljenem programu, temveč je bilo treba čakati na posojila po raznih natečajih in iz drugih virov. Sredstva so bila po programu večkrat pravočasno odobrena; zaradi zakasnitve glavnih projektov, pomanjkljive dokumentacije investicijskih elaboratov, prenizkih postavk, podražitve gradbenih storitev in opreme pa smo m» rali povečati predračunske investicijske vsote in iskati dodatna sredstva. Zato investicijski objekti včasih niso bili pravočasno dograjeni ali pa so ostajali nedokončani. Pri zaposlevanju delovne sile smo precej nad republiškim povprečjem, kar na prvi pogled daje vtis neracionalnostL Podatki govorijo nasprotno: število zaposlenih se je povečalo za 23,7%, medtem ko se je narodni dohodek dvignil za 79,7°/o. Rezultat je še ugodnejši, ker se je število zaposlenih v industriji dvignilo za 28,2%, v splošno družbenih dejavnostih pa le za 6,3Vi. Primerjava povečanja narodnega dohodka v odnosu na število zaposlenih kaže ugoden uspeh razvoja delovne storilnosti, saj beležimo pri tem že 40,lJ/g porasta. — Uspeh temelji predvsem na močnejšem ■ uveljavljanju plačevanja po učinku, ki se je dvignilo od 3,7,6a internacionalna dolžnost povezuje še naprej z vsem ostalim svetom. Uspehi delavskega samoupravljanja so vidni na vsakem koraku. Razdeljevanje osebnih dohodkov po učinku zajema že 60 odstotkov vseh delovnih mest v okraju. Zaradi tega so povprečni osebni prejemki porasli od 13.085 din v letu 1958 na 17.929 dinarjev v drugem tromesečju letošnjega leta. Razumljiyo, da je hkrati naraščala tudi delovna storilnost. Materialno bogastvo našega okraja je vsak dan večje. Skupni družbeni bruto proizvod se je povečal od 31,1 milijarde din v letu 1957 na 47,6 milijarde din v letu 1960 ali za 58,2 odstotka. »Pha, te norme!« sem nekoč slišal za-ničljivo pripombo na račun razdeljevanja osebnih dohodkov po delu. »Kaj pa je v tem posebnega pri nas"? Saj tudi v kapitalizmu nagrajujejo po normi!« To je bila lepa priložnost zame, da s^m lahko povedal, kaj o tem mislim. »Res je« sem dejal, »tudi v kapitalizmu nagrajujejo po normi. Toda to je še vedno samo nagrajevanje. Kjer pa nekoga nagrajujejo, imamo dve stranki: na eni strani delavci, ki so nagrajevani za svoje delo, na drugi strani delodajalec, ki nagrajuje delo drugih. Pri nas pa z ustvarja- njem novih odnosov, s tem ko delavec postaja upravljavec, ravno odpravljamo nagrajevanje! Pri nas vse bolj nagrajevanje nadomešča razdeljevanje, pri katerem sodelujejo vsi. ki ustvarjajo. Zaradi tega pri delavcih nastaja občutek: ne deli nekdo drugi, kar so oroizvedli, marveč si sami delijo ustvarjeni dohodek... »Kmečki mladini je treba odpreti perspektivo. Povedati ji je treba, da je njeno mesto na vasi, toda ne v revni vasi z zaostalim kmetijstvom, marveč v Loga ti vasi. kakršno lahko da samo socializem ... To je bila ena izmed ugotovitev plenuma Okrajnega komiteja ZKS v Novem mestu, ko je razpravljal v problemih kmetijstva. Nova, bogatejša vas že nastaja. V zadnjih dveh letih je kmetijstvo tako napre- nih ljudi. Skratka: ni področja, ki ga že ne bi zajelo demokratično samoupravljanje ljudli. Nastajajo ali pa so. že zaživele stanovanjske skupnosti v vseh delavskih središčih našega okraja. Naselje, kjer ljudje živijo, postaja razširjena družina. Tu si bodo ljudje s skupnimi močmi in s pomočjo družbe laže urejali skupne zadeve V stanovanjski skupnosti nastajajo novi odnosi med ljudmi. To je oblika družbenega samoupravi jam javka je ljudem najbližja. V okraju je 198 krajevnih odborov s 1476 člani. Preko nj&h državljani rešujejo zadeve, ki neposredno zanimajo prebivalstvo določenega kraja. Dve sto deset 'območij zborov volivcev so oblika neposredne udeležbe državljanov v izvajanju oblasti in neposrednega reševanja zadev. Tudi Sotialistiična zveza postaja najffir-ša in najmnožičnejša oblika samoupravlja- Vsi smo kovači. Kovači svoje usode. Gospodarji na svojem. Nihče ne vlada namesto nas. Sami si vladamo. Neutrudno se usposabljamo za dobre upravljavce, da bi znali uspešno upravljati svojo oblast, svoje tovarne, zadruge, šole, vse življenje. Nobena, pa najsi bo še tako demokratična organizacija, ne sme imeti socialistične misli v zakupu. Pri nas je postala skupna last, last vseh delovnih ljudi. S svojim zgledom, z borbo za mir, za sodelovanje med narodi si prizadevamo, da bi socialistične sile osvojile ves svet. In ga v resnici tudi osvajajo. Krmeljski rudarji toplo pozdravljajo letošnji praznik republike z novimi delovnimi uspehi dovalo, kakor ni prej v desetih letih. Promet kmetijskih zadrug od kmetijskih dejavnosti je porasel od 3,3 milijarde din v letu 1958 na 5 milijard din letos. Osnovna sredstva kmetijskih zadrug dosegajo že skoro 20 milijonov din na eno zadrugo. Lami in letos so kmetijske zadruge nabavile 21 kombajnov, 61 traktorjev s priključki. 52 motornih kosilnic in desetine drugih kmetijskih strojev. V tr->h letih je bilo na novo ustanovljenih 11 zadružnih ekonomij. Letos je proizvodno sodelovanje med zadrugami in kmeti zajelo že 10,5 odstotka vse obdelovalne zemije v okraju. Vtem ko je bilo okrajno povprečje 15 mtc pšenice na hektar, je bi povprečni hektarski donos v kooperacij-siki proizvodnji od 25 do 50 mtc, in to kljub letošnjim slabim vremenskim razmeram. Tudi v kmetijstvu nastaja4'" novi odnosi S pomočjo kmetijskih»zadrug se prepletata družbeni interes in koristi indiv:-duahrh proizvajalcev, V zadružnih sveti t. ki upravljajo z zadrugami, sodeluje nad 2000 ljudi — individualnih .proizvajalcev, delavcev na ekonomijah in nameščencev v zadrugah. Tudi zadružni sveti so velika šola. Koristi kmetov, ki so jih še včeraj omejevale ograje, mejniki, postajajo zdaj širše. Zadružni sveti spremljajo rast zadruge, skrbe za njihovo ekonomsko krepitev. Spoznanje, da brez kmetijskih zadrug ne more biti bogate vasi, je danes že tako močno, da ga nič več ne more pokolebati. Skoro ni področja družbenega življenja, kjer ne bi delovni ljudje upravljali s stvarmi Zdravstvene ustanove upravljajo delavci, kmetje, inteligenca. Nad 894 milijonov din izdatkov za zdravstveno zavarovanje in preko milijarde dinarjev izdatkov za pokojnine, invalidnine ter otroške dodatke v letu 1959 je šlo skozi odločitve samoupravnih družbenih organov v socialnem zavarovanju. V 165 šolskih odborih dela 1300 članov. Kulturna množična dejavnost je postala stvar upravljanja delov- nja, vseljudski parlament, ki stalno zaseda, kjer državljani vsak čas lahko s pobudami, predlogi, pripombami in kritiko vplivajo na življenje okrog sebe. Kdo bi mogel našteti vse oblike sodelovanja ljudi v političnem in družbenem živ- Tudi globoko v nedrjih dolenjske zemlje m iz dneva v noč, iz noči v dan razvija srdita borba človeka za zemljme zaklade ... ljenju. Ni moč opisati vseh nakoval, na katerih ljudstvo — kovač svoje usode — oblikuje današnje življenje in ustvarja temelje za jutrišnjega. Sicer pa smo sami, vsak dan in ob vsakem času, priča tega velikega življenja, sredi katerega se ravnajo nekdaj ukrivljeni hrbti, kjer nastajajo novi ljudje — kovaču svoje usode. FRANCE MIHALOVČAN Dopoldne v službi, popoldne ali zvečer v šoli — vsakomur je odprta pot do izobraževanja ta čedalje več je odraslih, kj sedajo za iolske Upravljavci moramo čimveč vedeti, čimveč znati važni problemi. Ne upam sam odgovarjati ..« Čez čas se je na pragu pokazal mlad človek v modri delovni hal>, zamaščeni od strojnega olja. Zleknil se je v naslanjač. Obraz ga je izdajal, da mu moj obisk med delovnim časom ni po volji Ko je direktor razlagal problem nadaljnje izgradnje tovarne, se je večkrat obrnil k Jožetu, kakor bi od njega pričakoval potrdilo ali zanikanje tistega, kar je pripovedoval. In res: Jože je vsakokrat, kadar se mu je zdelo potrebno, dopolnjeval ali popravljal direktorja. Okror sebe sem začutil upravljavsko vzdušje. Tako vzdušje sem čutil na prenekate-ri seji kakega ljudskega odbora. Včasih je bil načelnik glavarstva oseba, ki je samo pokimala, pa je že bilo kakor pribito. Sre-skega načelnika so kmetje hlapčevsko pozdravljali, kadar se je v kočiji pripeljal v vas. Tudi danes je predsednik ljudskega odbora spoštovanja vreden, toda ljudje ne upogibajo hrbta pred njim. Če se v čem ne strinjajo z njim, mu to povedo v obraz. Včasih na sejah so razprave burne, vsak pove svoje, kakor mu leži pri srcu, toda razidejo se kot tovariši. Pred seboj imajo resda en sam cilj — zgraditi čimprej nov, pravičnejši svet, toda o načinih vsakodnevne praktične graditve lepšega življenja se izplača kdaj pa kdaj skresati različna mnenja. Oblike so lahko boljše ali slabše. Nekdo morda še vedno misli, da »trdne reke« ne more zamenjati nobeno samoupravljanje. Kdo drugi spet misli, da je samoupravljanje anarhija. Večina pa je mnenja, da je sodelovanje milijonov ljudi pri neposrednem odločanju o skupnih zadevah tisto najuspešnejše sredstvo, s pomočjo katerega bo mogoče zgraditi novo družbo, v kateri ne bo več nobene sile, kjer si bodo ljudje sami, ne da bi jih kdo !< čemu prisiljevail, zavestno urejali svojt življenje. Oblike za dosego praktičnih ciljev so lahko boljše in še boljše. Desetine samoupravnih družbenih organov vsak dan razpravlja o tem. Tisoči upravljavcev v našem okraju s pomočjo mehanizma družbenega upravljanja vsak dan sproščajo svoje Mednarodni kiparski simpozij v Kostanjevici ? Za poživitev našega kulturnega turizma Prav te dni je bilo med nekaterimi člani Sveta za kulturo in znanost pri OLO Novo mesto, med nekaterimi predstavniki OLO ki predstavniki ObLO Vldem-Krško ter predstavniki Kostanjevice precej aktivnosti. Slo je za to, da bi se uresničil načrt, po katerem naj bi bU v Jetu 1961 v Kostanjevici na Krki mednarodni simpozij kiparjev. Simposion je eno najznamenitejših Platonovih del in beseda sama poceni gosUjo. Mednarodni kiparski simpozij pa ima delovni program. Umetniki iz številnih držav se zberejo na delovnem mestu, največkrat kar pri viru materiala — v kamnolomu, kjer ustvarjajo vsak svojo umetnino. Te umetnine se potem razstavijo na mestu, kjer so bile ustvarjene. Simpozij pa nas Dolenjce zanima Se posebej zato, ker bi se vršil baš ob mednarodni transverzali, to je ob avtomobilski cesti. Poleg kulturnega efekta, bi imel simpozij prav tako turistični pomen. O delu udeležencev simpozija piše svetovno časopisje, razne filmske družbe pa snemajo tudi dokumentarno gradivo. Simpozij izda poseben almanah, v katerem so poleg besedila tudi reprodukcije umetniških del, ki nastanejo v času takega mednarodnega umetniškega sožitja. Vsako leto ob koncu dela umetnikov v simpoziju se v kraju, kjer se simpozij vrši, organizirajo razstave vseh na simpoziju nastalih umetniških del. z deU, ki bi jih na teh razstavah odkupili, bi v nekaj letih ustvarili mednarodno kiparsko galerijo na Dolenjskem, ki bi bila taiko v umetniškem kot tudi v turističnem pogledu ogromnega pomena ne samo za Dolenjsko, temveč za Slovenijo in vso Jugoslavijo. Odkupljena umetniška d'4a bi bila postavljena na različnih prostorih v Novem mestu, ob avto cesti, v Kostanjevici in drugje na Dolenjskem. Doslej so bili tovrstni simpoziji na Gra-diščanskem v Avstriji. Od naših kiparjev sta se jih udeležila kiparja LENASS1 in SAVIN-SEK. Ta dva sta se v glavnem ogrela za simpozij v naši državi ter si z vsemi močmi prizetlavata, da bi se ideja uresničila. Ce bo prišlo do uresničitve mednarodnega kiparskega simpozija pri nas, potem se bo verjetno vršil v dveh krajih, ln sicer v Portorožu ter v Kostanjevici na Krki. V Portorožu bi ustvarjali plastike lz kamna, v Kostanjevici pa iz hrastovega lesa. Portorož je primeren zaradi tega, ker Je Istra in Slovensko Primorje domovina kraškega kamna. Ko- stanjevici pa iz hrastovega lesa. Portorož je s to vin gozdovih — znani Krakovski gozd, kjer bi črpali najkvalitetnejši material za umetniška dela v lesu. Kostanjevica leži v neposredni bližini avtomobilske ceste, vendar toliko oddaljena, da ni tu več bučnega vsakodnevnega hrupa, ki bi oviral umetnikovo zbranost. Mesto ima izredne prirodne lepote, neponarejeno naravo, možnost čolnarjenja in ribolova, kar vse bi prišlo v poštev za razvedrilo udeležencem. Prav tako bi tradicionalna Kostanjevica poskrbela za izbran kulturni spored. — V mestu samem je več znamenitih kulturnih spomenikov, med katerimi sta tudi edinstveni romanski portal in gotika v samostanski cerkvi z arkadnim dvoriščem, ki spada med evropske znamenitosti. Poleg tega je v Kostanjevici zbirka sodobntga slovenskega likovnega ustvarjanja in to prav po hodnikih hiše, v kateri bi umetniki stanovali. Zbirka ima zdaj okoli dve sto umetnin, od katerih jih je nekaj tudi po parku, to je prav tako okoli hiše, v kateri bi umetniki stanovali. Zaradi vsega navedenega, kar lahko Kostanjevica nudi umetnikom, predvsem pa zaradi bogastva hrastovih gozdov v Krakovem, ima Kostanjevica vse pogoje,, da se v njej vrši mednarodni kiparski simpozij. Zvezni, republiški, okrajni ter občinski činitelji zelo resno delajo v tej smeri, da bi se ideja mednarodnega kiparskega simpozija v Portorožu in Kostanjevici uresničila že do poletja 1961. Simpozij pa bi ne imel širšega pomena samo za Kostanjevico, mar ve* za celotno dolino Krke, če se omejimo samo na lokalne vidike. Dolina Krke, ki Je sama po sebi izredno lepa, se začne s svojimi posebnostmi v 2užemberku, ki se ponaša s starim gradom, ki leži tik nad slapovi ln bo v njem sčasoma naštela restavracija. Tamkaj Je bila najstarejša papirna industrija, nedaleč stran pa tudi stara železarska Industrija; njune ostanke bo mogoče zajeti v lokalno muzejsko zbirko, ki naj bi bila prav tako nameščena v gradu. Mimo Soteske gre potem turist lahko na Bazo 20, kjer imamo osrednje spomenike naše NOB. Turistično že razvite Dolenjske Toplice se naglo širijo. Tudi tu je že nameščena lokalna zbirka. Mimo gradu Luknja pridemo do Novega mesta, v katerem je vrsta kulturnih ustanov in kulturnih spomenikov. NI odveč povedati, da ima me- sto izredno prikupno lice, da je njegov« središče pravcati umotvor, ki turiste privlači že sedaj. Ob avtomobilski cesti pa, ki velja za osrednje vreteno, je prav tako bogastvo posebnosti, ki so že usposobljene za sprejem tujcev, ali pa jih bodo še usposobila nadaljnja prizadevanja. V Trebnjem bo ob cesti rimski lapidarij, ki bo opozarjal na preteklost teh krajev, v posebni lokami zbirki pa bodo razstavljeni predmeti, ki so bili izkopani na tem področju. Turist bo šel dalje mimo Hmeljnika, bodočega gostišča ,na Otočec, kjer bo osrednja turistična postojanka, kar je v svojem bistvu že sedaj. Toda nacrti okoli Otočca so ravno v pogledu kulturnega turizma še zelo pestri, vendar o tem kdaj kasneje. Izredna okolica ima v neposredni bližini še Stari grad in Strugo. Pod Belo cerkvijo je že \iden tak ob cesti rimski ostanek mostu. Dolina se potem razširi m vsaka stran ceste nudi obilo bogastva. Pri Šentjerneju so Pleterje ter gradova Tolsti vrh in Prežek. Tod mimo bo šla cesta: v Gorjance, kjer bo turist lahko prebival v eni Izmed planinskih postojank. Kostanjevica že zdaj privlači s svojimi znamenitostmi, ki smo jih zgoraj našteli, simpozij bi Jih samo obogatil. Na drugi strani ceste bo zelo pomemben ln zanimiv kompleks v Drnovem, kjer bodo rekonstruirali nekaj ostankov Nevlodunuma. Nedaleč stran Je Leskovec s starim gradom, Gagernovo likovno ostalino, Stovičkovim kiparskim ateljejem in mavzolejem Prešernovega učenca Griina. Krško samo ima spet vrsto posebnosti z Valvazorjevo hišo, Mencingerjevo spominsko sobo, spomini na naše protestante, kar vse bo .povezala lokalna muzejska zbirka. Brežice tfbdo prednjačile s svojima zbirkama o kmečkih uporih bi tragediji druge svetovne vojne - Izseljevanju. Oboje je že zdaj Izredno skrbno urejeno. Naše področje se potem zaključi na Gager-novem gradu v Mokricah, ki je prav tako kot Cateške Toplice tik ob avtomobilski cesti. Pričenjamo obdobje kulturnega turizma, lato bomo storili vse, da bo naša politika na področju kulture taka, da bo čimveč nudila tej važni panogi našega narodnega gospodarstva. Pri vsem tem je pomemben kamen tudi mednarodni kiparski simpozij v Kostanjevici, za katerega bomo storili prav tako vse, da se bo uresničil. IZDELUJEMO IN PRIPOROČAMO NASE PRVOVRSTNE IZDELKE: DVIGALKE 1,5 t ZA AVTOMOBILE STISKALNICE ZA DELAVNICE SNEMALCE ZA GUME KOMPRESORJE KAP. 90 l/min. OPREMO ZA VOZIL/ GRELCE 6 V, 12 V IN 24 V. INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO Za dan republike rojstni dan naše socialistične domovine, vsem delovnim ljudem in kolektivom prisrčne čestitke in najboljše želje za nove uspehe Za socialistično skupnost proizvajamo: IMV-1000 »TURIST« — ZA PREVOZ TURISTOV iN NJIHOVE PRTLJAGE IMV-1000 »NOVI KOMBI« — ZA PREVOZ POTNIKOV (Z ENOSTAVNO ODSTRANITVIJO ENE VRSTE ALI VEČ VRST SEDEŽEV DOBITE POTREBEN PROSTOR ZA PREVOZ RAZLIČNEGA BLAGA) IMV-1000 »SANITET« — ZA HITER IN VAREN PREVOZ REŠEVALNE SLUŽBE IMV-1000 »SERVIS« — ZA PREVOZ MESA, KRUHA ZELENJAVE, SADJA IN DRUGIH ŽIVIL (AVTOMOBIL ZAPRTEGA TIPA) IMV-1000 »KURIR« — ZA PREVOZ ZAVOJEV, VREČ IN ZABOJEV V MESTNEM PROMETU (AVTOMOBIL ODPRTEGA TIPA) Brigadirji pripovedujejo VIDEL SEM ZELENO M0RAV0 Prijavil sem se v mladinsko delovno brigado. Težko sem čakal na pismo, ki mi bo javilo dan odhoda. O brigadi sem sli-ial toliko lepega, da sem nestrpno čakal. Kljub temu, da je bilo potovanje naporno, sem vztrajal pri oknu vagona in opazoval svet, ki je tako bliskovito bežal poleg mene. Nisem se mogel začuditi velikosti naše domovine. Prijetno so me presenečale nove tovarne, naselja, posebno pa ljudje, ki sem jih srečaval. Ob zeleni Moravi je bilo naše naselje. Vem, da ga sedaj ni več, a v mojem spominu bo ostalo vedno, kajti iu sem doživel tako prijetne dneve življenja, da jih je težko opisati. Spominjam se vsakega dneva, ki mi je prinesel kaj nnvcaa trasi delalo ln nI bilo ftasa za debate, smo jih povabili v naselje, kasneje pa so oni nas v svojo vas. Nikoli se nisem mogel na-euditri. Kako so dobri do nas. Občutek sem imel. da t* ljudje razumejo, kaj jim mi prinašamo in zsito znajo ceniti nage napore. Ta cesta Jtm bo prinesla novo življenje in Jih tesneje povezala , s svetom; omogočil* jim bo hitrejši kulturni in gospodarski napredek. Lepo je bilo. Takšni dnevi so velirk doživljal za mladega človeka. JOŽE resntjc i Videm-KrSko SAMI SMO KUHALI Ko sem prišel z XI. novomeško MDB »Janko Brodarič« v naselje »Djuro Djakovič«, sem si predstavljal brigadirsko življenje čisto drugače, kot sem ga kasneje doživljal. Od za- Spet nov dokaz napredka Pričakovanje je nadvse prijetno. Povedati moram, da so se pričakovanja uresničila in je bil vsak dan zame veliko doživetje. Slovo od tega lepega dela naše zemlje in ljudi je bilo ganljivo. Se danes vidim brigadirje, kako s solzami v očeh pozdravljajo naš odhajajoči vlak, ki je za slovo žalostno zapiskal. FRANC FIR Metlika VRNILI SMO JIM OBISK Ko smo delali na traM. no nas večfcrait obiskovali mladinci iz sosednu^ih vasi. Ob takih priložnosten smo se pogovarjali! o vsemu, k«r zanima mlade Ludi. Nekateri so nam celo pripovedovali, da so bilii v vSlovemiijt leta 195«. ko so gradili avtomobilsko cesto LJubljana — Zagreb, občutek ■em imel, da so prece) ponosni, da so orni bili prvi — da smo mi precej za njima. Ko smo to opa-ztM, mo jim povedali, da Je tO četka je bilo malo težko, pa sem se kmalu privadil. V tem naselju sem namesto dveh preživel kar tri mesece. Delal sem v kuhinji. Hrano smo imeli zelo dobro. Vse je bilo dobro, samo to mi ni šlo v račun, da sem moral vstati, ko bi najraje spal, kajti morali smo ku-liati do časa, ko so se brigade prebudile. Najlepše pa je bilo. ko sem kuhal sam s tovariši brigadirji. Tedaj smo se počutili, kot da bi bili že kuharji. Po treh mesecih sem se vesel in srečen vrnil iz brigade z bogatimi vtisi, številnimi prijatelji, lepimi doživljaji in s kuharskim tečajem, ki ga bom skušal dobro izrabiti v JLA. TINE SLAPSAK, Sevnica »PASUU — REPETE!« Na beograjski železniški postaji smo se poslavljali od Pančevske brigade in našega # Spet novih 82 kilometrov moderne avtomobilske ceste nam je dala mladina. Od Ma-lošišta do Grdelice v Srbiji in od Udova do Gevgelije v Makedoniji že drve avtomobili. Se dve leti in moderna jugoslovanska magistrala bo vodila od Ljubljane do Gevgelije. Skrajšala bo razdalje. Odprla bo možnosti za nov napredek, predstavljala bo vrata na Bližnji Vzhod. Most na Veternici je bil velika preizkušnja za mlade graditelje in gradbena podjetja. Ko so kopali za temelje, jim je nagajal pesek. Bolj ko so rili v globino, rahlejša je bila podlaga za most. Bilo je ogromno truda, preden so zadeli ob trdo. Most je začel dobivati pravo podobo. Kolos se ie jel dvigati v nebo. Danes preko mosta že drve prvi avtomobili. Se pred desetimi dnevi sem stal na mostu. Brigadirji so hiteli s samokolnicami. polnimi betona. Svetloba električnih luči jim je kazala pot. Kompresorji so brneli. Nekdo spodaj pod mostom je spodbujal. Poetično bi se temu reklo: poema o delu. Inž. Rudi Koprivnik, član Glavnega štaba mladinskih delovnih brigad, se pridruži brigadirjem. Njihovi pogledi, polni upanja in pričakovanja, se zapičijo vanj. Celo tisti, ki cevi s komprimiranim zrakom potiskajo v beton med želez-jem, «e za trenutek vzravnajo. »Pravkar sem vaši brigadi izročil prehodno zastavo,*« je naposled Izdal skrivnost. Njegove besede so sprožile plaz veselja ln radosti. Nekaj časa so se fantje objemali in po-liubliali. nato pa je nekdo za-kliral: »Dajmo, pohitimo, prehodna zastavica mora iti z nami domov!« # Pri izpolnjevanju naloge, ki jo je dobila Ljudska mladi- na Jugoslavije letos, je sodelovalo 416 brigad z 48.205 brigadirji iz vseh krajev Jugoslavije. Zgradili so 400 manjših in 70 večjih objektov, nadvozov in mostov. Za nasipe so izkopali in vgradili nekaj manj kot dva milijona kubi-kov zemlje. V podporne zidove skozi Grdcliško sotesko so vgradili nad 22.000 kubikov. materiala. Razprostrli, so 82 kilometrov asfaltnega in betonskega traku. Opravili so za 33 odstotkov več normnih in efektnih ur, kar pomeni, da so za toliko povprečno presegali norme. Dvajset mladinskih delovnih brigad z avtomobilske ceste je sodelovalo pri gradnji ceste Leskovac — Svod je — Crna Trava — Vlasina, ki je velikega pomena za te kraje. Ljudstvo je na vsakem koraku izkazovalo hvaležnost mladim graditeljem, ki so jim priskočili na pomoč. Organizirali so obiske v naselja." Večkrat so pogostili brigadirje z grozdjem, sadjem in drugimi dobrotami. Radomir Blagojević je takole pripovedoval o enem izmed obiskov v bližnji vasi, nedaleč od Leskovca: »To je bila pravcata veselica. Ljudie so nas sprejeli kot svate. Mize so .se šibile pod dobrotami. Gostitelji so nam postregli z vsem, kar so premogli. Ganjeni smo poslušali njihove zahvale zaradi pomoči pri graditvi ceste. Nato smo se z dekleti zavrteli na odru. 9 Skozi vse leto so mladi graditelji obiskovali amaterske in strokovne tečaje, seminarje za športne kadre in podobne oblike izobraževanja. Pred pričetkom graditve so rekli: 45.000 mladih graditeljev ho šlo skozi razne tečaje. Ta številka je bila presežena. A-materske tečaje jc končalo nad 41.000 brigadirjev in brl-gadirk. Izmed teh jih je 22.000 obiskovalo avto-moto tečaje, 9.000 foto in kinoamaterske tečaje, nad 2.500 gospodinjske tečaje itd. Strokovne tečaje je končalo nad 9.000 brigadirjev, od tega 6.800 poljedelsko-tra-ktorske tečaje. Večje število mladine je obiskovalo tečaje za polkvalificirane zidarske delavce, kmetijske tečaje in druge oblike strokovnega izobraževanja. V posebni traktorski briga-' di »Bratstva in enotnosti*- v naselju »Rade Končar« pri Leskovcu sem se razgovarjal z mladinci, bodočimi traktoristi iz vseh šestih republik: Slovencem Jakobom Šefom iz Središča, Dobretom Kraljevskim iz Makedonije. Karlom Mikoličem iz Bosne. Milen-kom Božičem iz Slavonske Požege, Blažom Boževićem iz Ivangrada in Pavlom Djordi-ćom iz Valjeva. Postali so prijatelji. Pravijo, da jim je hudo pri srcu, kadar pomislijo, da se bodo kmalu razšli. Krilno upanje so pisma, ki bodo še naprej ohranjala to pristno tovarištvo. »Obljubljamo drug drugemu«, je dejal Milenko. »da se bomo čez nekaj časa dobili pri Jakobu v Sloveniji ali Karlu v Bosni. Ko bi le držali besedo! Najbolj se bojim tega. da bomo, kakor se to vedno zgodi kmalu pozabili na naše prijateljstvo .. .« »Ali ste že opravili izpit za traktoriste?*' sem vprašal mlade fante. »Jutri bnmo prestajali preizkušnjo,« je odgovoril Jakob. »Odgovarjali bomo pred izpitno komisijo v Vranju. Pravijo, da ni tako stroga kot leskov-ska .. .« »Fantje* je nekdo pretrgal naš razgovor, »v zbor moramo! Komandant že bere izid zadnje dekade.« Pustili so me samega. Pričakovanje priznanja Glavnega štaba je bilo važnejše kot moja nenasitna radovednost. Sicer pa: kaj bi novinarji! Nadležni so kot muhe. Pridejo, kadar je najmanj časa in največ dela. Vsaka minuta, ki jo ukradejo brigadirjem, lahko zmanjša rezultat na delu ali v naselju za kako točko. To pa niso mačkine solze! 9 Kulturne In športne prireditve so se vrstile druga za drugo. Festivali, nekake revije vsestranskih sposobnosti brigadirjev, so spodbujali k vedno novim uspehom. Naj omenim samo to, da so letos organizirali na avtomobilski cesti okrog 78.900 raznih športnih prireditev. Nad 6.000 mladih brigadirjev si je zasluženo priborilo zlato, srebrno ali bronasto športno značko. Več kot 500 brigadirjev se je usposobilo za nogometne sodnike, 1.024 za rokometne kadre, 432 za fizkulturne organizatorje itd. »Ko se vrnem domov,* mi je pravil Radomir Blagojević iz. bližine Knjaževca, »bom organiziral športno društvo v vasi. Ne bom več dovolil mrtvila. Zdaj vem, kako je treba voditi take stvari.« Kateregakoli izmed fantov in deklet, ki so obiskovali tečaje za športne voditelje, sem vprašal, kaj bo počel, ko se vrne domov, mi je odgovoril: »Zbral bom mladino okrog sebe in jo navdušil za šport. .* ali pa: »Bogme, pri nas ne bo več spanja pravičnega. Razmi-gal bom mladino.« A Avtomobilska cesta je že tft končana. Cez tri dni bodo • v Leskovcu in Gevgeliji • slovesno prerezali vrvici. A Pred nami bo spet nov do-09} kaz napredka. Cesta nas bo tk) prevzela, kakor bi nam go-0» vorila mladina: POGLEJ, • TAKA SEM! Da. brigadir- • ji, ki sem jih srečal na ce-«• sti, so podoba sedanje mla- • de generacije. Če bi pokli-A cali po imenu katerega iz- • med tistih plemenitih, vedi' likih junakov, ki so padli 0S) za našo svobodo, bi se ka- • terikoli izmed brigadiriev — Jakob. Karlo. Blažo, Do- • bre, Milenko, Pavle — lah-'šk ko brez sramu odzvali: £ TUKAJ' fr. OČI SO JIM ŽARELE OD ZADOVOLJSTVA... Stab naše brigade je skupaj z ostalimi brigadami naselja »Ivan Milutinovi^« iz Zaluž-nja pri Leskovcu organiziral nedeljski izlet v vas Zalužnje, Za ta obisk smo pripravili pester kulturni program, ki smo ga naštudirali v prostem času. Vas ni bila daleč od našega naselja, kmalu smo prišli do prvih hiš. Bili smo prijetno presenečeni. Vaščani male vasice so se zbrali ob cesti in nas prisrčno pozdravljali. Seveda smo jim mi odzdravljali z našim znanim klicem »HOO-RUK« in pesmijo. Prišli smo pred šolo kjer smo pričeli s programom. Ne morem reči, da je bil program kvaliteten, smo pa vanj vložili vse svoje sposobnosti. Va ščanom so oči kar žarele od veselja. Všeč so jim bile naše. pesmi. Se bolj smo bili veseli mi, da so nas tako lepo sprejeli in nas s svojim obiskom počastili. Poslovili smo se od njih, polni lepih vtisov, in jim klicali: •^Zdravo, prijatelji, hvala za prijaznost in na svidenje ... HELENA SKRIIBE.l, Trebnje NAŠE DARILO REPUBLIKI Bogat obračun enoletnega dela pionirjev in mladine ista cesta in Ca ^citž vsakega mlardanca enak. Kcdar nam je Slo bolj teiko, so tud; oni priskočili na pomoč •'n smo s ■»?emi;o laže (ftoaagali odsto'ike. Kor se je na kuharja. Imenovali smo ga Svaba. Imeli smo ga vsi zelo radi, saj je poleg precejšnje porcije humorja vsakomur rad postregel z »repete«. Na postaji, ko je vlak že piskal, mi je stisnil roko in dejal: »Ce boš kdaj lačna, se spomni Svab* in gotovo ti bom poslal repe-te!* Ko je vlak potegnil, smo si s solzami v očeh pomahali v slovo in naš Svaba je posled-njič zaklioal: »Pafiulj — repe-te!« TILKA KUZNIK, Vont mesto Oktobra lani se je pričela zvezna akcija pionirjev in mladine, ki je dala veliko možnosti za udejstvo-vanje na številnih področjih. Poudarek je bil na kmetijskem zadružništvu in uvajanju dela v šolsko prakso. Pionirski list, Mladina ln številni drugi časniki, v katerih je bil objavljen razpis tekmovanja, so seznanili pionirje in mladino s programom, ki je bil napotilo za začetek uspešnega dela. Po preteku roka ra prijave smo zbrali podatke o številu prijavljenih enot in o tem, kolikšen del mladine in pionirjev sodeluje. Z zadovoljstvom smo ugotovili, da se je v našem okraju odzvalo razpisu 156 tekmovalnih enot — 108 pionirskih odredov in 48 ALMS in sekcij mlađih zadružnikov ali okrog 24.000 pionirjev ln mladine. Se bolj zadovoljni smn zdaj, pred dnevom republike, ko ugotavljamo uspehe enoletnega drla. Brez dvoma je k temu pripomogla pomoč odraslih — nad 1500 prosvetnih delavcev, kmetijskih in drugih strokovnjakov, staršev, mladine, podpora in razumevanje političnih, družbenih, gospodarskih — zlasti zadružnih organizacij. Pionirske zadruge so ustanovljena ori 51, kmetijski krožki pa pri Si šolah, poleg tega pa delajo pionirji še v okrog 600 krožkih raznih dejavnosti. Okrog 36 ha obdelovalne zem- lje, ki jo upravljajo pionirji zadružniki, daje mladim glavicam dovolj skrbi in dela. Razen tega so uvedli še sodelovanje s kmetijskimi zadrugami, da bi nazorno spoznali namen takega sodelovanja. Visoko-rodne sorte pšenire, koruze in krompirja mladim zadružnikom niso več tuje. Praktično so preizkusili učinek umetnih gnojil na travnikih in poljedelskih kulturah. Od vsega so se najbolj navdušili nad traktorjem, priključki in kombajnom. Najlepše je bilo takrat, ko soise mogočna kolesa traktorja premaknila z mesta pod vodstvom pionirja samega. To so nepozabni trenutki In marsikdo, ki se ni mogel odločiti vse dotlej, ali naj postane član zadruge, se je no tem dogodku kaj hitro odločil za ta korak. Pionirji v Dragatušu so siner navdušeni traktoristi, a pra vilo, da so do kl i en i strojniki preveč nezaupljivi in da je pot, nri merjena za vožnjo, vedno prekratka S sodobnimi kmetijskimi obrati so se plon'rii seznaniali na ta način da so prirejali poučne izlete m kmetijska posestva, zarlmzne ekonomije. kfor so videli m°derm ur" jene plantažna nasade, hleve za ritino in prutnlnarske farme. Pomagali so kmetijskim posestvom in kmetijskim zarlrugam nri «wi*nl« "ena, zatira«iu rMv•>"■-» hm°l;a. oH ran hi hmella. nohiranhi kromnlrl1« in koruze, urejali so 1-vs'ne sadn" nasade jagodičja in sadnega drevja. parke okrog šolskih poslopij In spomenikov padlih borcev, skrbeli so za številne grobove borcev, talcev itd. Za vsa ta dela so prispevali pionirji okrog 200.000 delovnih ur. Za praznik žena, 8. marec, so se pionirji spomnili partizanskih in svojih mamic, tako da' so jih obiskali in jih obdarili s cvetjem in darili, ki so jih izdelali sami. Družbeno upravljanje pionirjem ni več tuje. Pionirske zadruge vodijo sami preko pionirskih zadružnih svetov in upravnih odborov. Ko so člani zadružnih svetov in upravniki kmetijskih zadrug prisostvovali sejam zadružnih svetov pionirskih zatiru;;, je marsikdo pripomnil: »Ko bi bila pri nas tako dobra in kvalitetna razprava!« In res je; mnogim sejam svetov pionirskih zadrug smo prisostvovali in bili smo istega mnenja V zimskih mesecih so izdelali, namestili na' drevje in oskrbovali okrog dva tisoč krmilnie in valilnic. Rkuoai z lovci so uredili številna Vrnvšča za divja«!, obiskovali so gozdove ln spoznavali gorane prebivalec in rastline. Pogozdili so okroir, "^0 hek4arov gozdnih površin itd. Itd. Se bi lahko naštevali delo tekmt letos. Wk Na koncu je treba ometi niti še to. da bo tak mate- ■ rialni razvoj omogočil, da 9 se bo še bolj razvilo družil beno in delavsko samo- ■ upravljanje. Zadnji ostan-W ki najemnih odnosov bodo W izginili iz zavest j sleher- ■ nega našega državljana. To ■ pa bo med našimi največ- ■ jkni uspehi. (Po »Ntarodni armiji«) Za dan republike pošiljajo najlepše pozdrave šentjernejskim delovnim kolektivom in vsemu delovnemu ljudstvu Dolenjske, zlasti pa svojim domačim ln znancem, gardisti, ki služijo vojaški rok v Beogradu: Jože Grgovič, Franc Kosmač, Ivan Turk, Jože Vrhovšek. ZGOVORNE ŠTEVILKE 0 SOCIALNEM ZAVAROVANJU ■ Po najnovejših podatkih je v Jugoslaviji socialno zavarovanih skoraj 9 milijonov državljanov - polovica prebivalcev Jugoslavije. II Zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev je doslej zajelo 10 milijonov kmetovalcev. Ko bo izdan zakon o zdravstvenem zavarovanju obrtnikov (kf ga sedaj pripravljajo), bo imelo zdravstveno zaščito nad 17 milijonov Jugoslovanov. ■ Za razne oblike socialne zaščite bo letos izplačanih 233 milijard - 113 milijard več kol leta 1955. S Vojaškim vojnim invalidom, bivšim borcem in invalidom bo letos izplačanih 19 milijard din. ■ Otroški dodatek se izplačuje za več kot dva milijona otrok. Zanj je bilo lani porabljenih 64 milijard din. ■ Socialistična ureditev naše družbe je velika stvar. Tudi teh pet podatkov zgovorno priča, kaj vse smo že dosegli in kako skrbi .naša družba za blaginjo državljanov. Saudsko Arabijo, Venezuelo, Paragvaj in drugam. To pomeni, da se bo tudi izvoz 6tekla iz Novega mesta usmeril na ta tržišča. Lokacija tovarne v Novem mestu je izredno ugodna tudi za izvoz stekla, ker imamo možnost hitrega transporta do Reke in Sežane po železnici in po avtomobilski cesti. Izvoz stekla ne bo ugoden samo za podjetje, ampak je zelo zaželen glede na veliko vrednost proizvodov, plačanih v dolanski valuti. 4. Kremen je letošnji povečani proizvodni plan izpolnil predčasno. Kakšni so vaši načrti za proizvodnjo v prihodnjih letih in kaj nameravate ukreniti, da bi proizvodnjo peskov, i ognjevzdržnih materialov in drugih izdelkov še povečali? Kako raste storilnost v kolektivu in kakšne koristi vam prinaša nagrajevanje po učinku? 2e v začetku novembra smo Izpolnili letni plan proizvodnje, to ie 52.000 ton nekovin, pri čemer Je bil finančni plan presežen za več kot 20 odstotkov, kar pomeni, da bomo do konca Jeta dosegli nad 60.000 ton proizvodov. Po končanih letošnjih obsežnih delih na rekonstrukcijah separaci.i m izgradnji nekaterih novih objektov v Mokrem polju, v Ravnem na Mirni ln Novem mestu so dani pogoji z* povečanje osnovne pro-izvodme podjetja, t. J. eksploatacije nekovinskih rudnin. Podjetjf se pripravlja na povečanje te proizvodnje, ki mora leta 10B5 preseči 100.000 ton. medtem ko le bila 1950 oroizvodni^ 52.000 ton. Pri tem smo računali tudi na povečanje izvoza Kvarclta J* Mirne od srdnnjih snnr ton na 2OJD00 ton letno. Delavski svet podjetia le o tem že razpravljal in sklenil, da se morajo rudniki mehanizirati, s čimer *e bo sedanV Število zaposlenih v rudnikih zn.itino zmanjšalo. TJ delavci pa bodo zaposleni v novih ^bratih podletfji. t 1. v steklarni 'n mvorni -»Makov Letos je podjetje zgradilo nov obrat za Izdelavo ognjevzdržnih materialov, potrebnih naiim železarnam in livarnam. Predvidevamo v prihodnjih letih znatno povečanje proizvodnje za kritje domačih potreb kakor tudi za izvoz. Na tej osnovi bo možna večja gospodarnost dela. Tudi -Kremen-se uvršča v podjetja, ki imajo gospoda rsk lpomen tako za komune, na katerih področjih so obrati podjetja, kakor tudi za Splošno gospodarstvo. Storilnost dela Je bila v letošnjem letu povečana za 13,5 •/• v primeri z letom 1959, kar je poleg drugega rezultat prizadevanja proizvajalcev. Nagrajevanje po učinku je omogočilo izredno povečanje proizvodnje, obenem pa tudi dalo možnost večjega zaslužka delavcev. Tako so se mesečni zaslužki na enega zaposlenega poveeaM povprečno za 4200 din, kar je za 30,3 več. kot so bili mesečni zaslužki v lanskem letu. 5. Kaj želite razen tega povedati našim bralcem v zvezi z govoricami, da bi v Novem mestu zgradili tovarno stekla? Govorice o zgraditvi tovarne ravnega stekla v Novem mestu so opravičene. Ker je v teku že navedena akcija za združevanje sredstev iz vseh okrajev Slovenijo za Izgradnjo tega obrata, smo prepričani, da bodo tudi komune in podjetja v našem okraju Izkazala potrebno pripravljenost ne gled« na znane težave- m želje po lastnem napredku. Vsekakor je odločitev republiških gospodarskih organov o izgradnji in načinu finansiranja tovarne pravilno zasnovana ter da-:e upanie na hitro rešitev pomanj-kan;a ravnega stekla To' bodo Mudski odbori in delavski sveti imeli v vidu pri svojih odločitvah o združevanju sredstev odnosno o posojilu za Izgradnjo te tovarn«. V imenu kolfktiva pa lahko izrečem tudi vnaprej zahvalo za izkazano potrebno pomoč vsem, ld so ali bod? kakorkoli sodelovali ori i-v-d- ' »-"•> pomembnega I \ Stran 6 DOLENJSKI LIST Stcv. 47-48 (557-55SJ KAKO SMO DELALI V TEDNU VARNOSTI IN KAJ NAS UCUO DOSEDANJE UGOTOVITVE Več delovnih kot voinih invalidov... V zadnjih letih je število nesreč pri delu v našem okraju stalno naraščalo in imamo zdaj več delovnih kakor vojnih invalidov. Zaradi slabe delovne varnosti ljudje umirajo, postajalo invalidi, izgubljajo delovne dni itd. Ljudi Sprejema v službo komisija za sprejem in odpuščanje delavcev in uslužbencev Ti vsakem podjetju. Ta komisija bi morala sprejeti novega d?lavca na podlagi preizkušnje i« ugotovitve, če je kandidat res sposoben za novo delovno mesto, če ima zahtevane fizične (na primer: da je okreten, dg lahko dvigne določeno težo :td.) in umske (da ima toliko n toliko šol itd.) sposobnosti. V nasprotnem na novo spreje-"ga delavca že vnaprej obso-",; da se bo ponesrečil. Ni re-^ek primer, da »višja instanca« •'oliva na komisijo in jo tako —koč prisili, da zaTadi različnih (običajno socialnih) ozirov "rejme v službo nekoga, ki zq določeno delovno mesto nI coosoben. Ko pride novi delavec v c1užbo. se nihče ne spomni, da h| mu povedal, kakšne nesreče "e mora varovati pri svojem •''e-lu. koliko ljudi se je na primer na njegovem stroju že "oškodovalo, kakšni invalidi so -ostali, kakšna zaščitna sred-"tva nvara uporabljati Itd. Niso °dki primeri, da preddeflavec '•»H pa celo predsednik HTZ) -■rezskrbno gleda, kako delavec ne uporablja zaščitnih sredstev. Ponekod se tehnično vodstvo meni za HTZ. drugod se pa celo direktorji ne zavedajo, da so odgovorni ne le za proizvodnjo in prodajo, ampak tudi za varnost zaposlenih. Kazni za direktorja ali druge odgovorne ljudi, ki niso seznanili delavca s HTZ pravilnikom in nevarnostmi na delovnem mestu, so predpisane. Kazni za neposlušnega delavca določi praviloma DS podjetja. Razen direktorja podjetja pa je lahko kaznovano z občutno denarno kaznijo tudi podjetje. Ce se ugotovi, da je prišlo do nesreče izključno po krivdi gospodarske organizacije, mora r aviloma plačati vse stroške v zvezi z nesrečo gospodarska organizacija. Predpisi gflede kazni so torej taki, kot smo jih našteli. Zal jih ne Izvajajo povsod, ker so inšpekcijske službe še slabo zasedene. Vendar bodo začele tudi te »klešče« vedno bolj stiskati. Delavski sveti in vsi kolektivi navdušeno razpravljajo o tarifnih pravilnikih — o pravilnikih HTZ in sploh o HTZ pa do pred kratkim ni razpravljal noben delavski svet niti občinski zbor proizvajalcev. Dejstvo pa je. da morajo plačevati skoraj vsa naša podjetja (razen Celuloze) poteg osnovnega še dopolnilni prispevek za socialno zavarovanje. Dopolnilni prispevek pa plačujejo tista podjetja, ki imajo v bolniškem staležu nadpovprečno število članov kolektiva. In vsi »ti kolektivi, vsi ti delavski sveti se do pred kratkim sploh niso vprašali, zakaj plačujejo tiste dodatne zneske (ki bi jih porabili lahko drugače, na primer: za plače ali nagrade svojim članom). V tednu varnosti. Id je bil od 16. do 23. oktobra, in kasneje so občinske komisije za varnost pri delu storile marsikaj za varnost zaposlenih. V večjih občinah so organizirale razstave zaščitnih sredstev, prikazovale filme, imele predavanja, »pobožale« delavske svete, da so razpravljali o HTZ. pripravile material za razpravo na občinskih zborih TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Na vseh sestankih, kongresih in podobnih zborih proizvajalcev, ki so bili v zadnjih tednih, veliko razpravljajo o sistemu delitve dohodka, ki mora zajamčiti nadaljnji razvoj gospodarstva, pa tudi nadaljnji razvoj socialističnih družbenih odnosov. V našem pregledu smo bralce že seznanili z .nekaterimi načeli, ki smo jih povzeli z osnutkov. Danes bi radi posredovali poleg drugega tudi nekaj misli, ki jih je o tem povedal Svetozar Vukmanović, predsednik Centralnega sveta ZSJ na nedavnem kongresu kovinarjev. Znano je, da smo v našem sistemu razdelitve dohodka že postavili princip, po katerem naj vsako podjetje skrbi za svoj napredek, za svojo modernizacijo, kajti če ne bo poskrbelo za boljšo pro- Misliti na prihodnost izvodnjo in smotrno uporabo sredstev, ne bo zmoglo povečati proizvodnje in zato tudi ne bo moglo izplačevati večjih osebnih dohodkov. Z drugimi besedami pravimo, da morajo delovni kolektivi samj misliti na prihodnost. Ce bo delitev urejena tako, da bo še bolj spodbujala k takemu gospodarjenju, bo njihova aktivnost že sama zase soglašala z interesi vsega gospodarstva. Osnovno merilo za delitev sredstev za osebne dohodke in sklade v podjetjih pa mora biti slej ko prej dosežena produktivnost dela. Dogaja se namreč, da v nekaterih podjetjih zberejo dosti večja sredstva, ki jim ostanejo za prosto razpolaganje kot pa bi jih lahko zbrali, če bi upoštevali doseženo dejansko produktivnost dela. Vzroki za to so predvsem v tem, da se na tržišču preliva en del dohodka iz gospodarske dejavnosti v gospodarsko dejavnost in tega ne izključimo s tedaj veljavnim sistemom. K temu seveda prispevajo tudi še vedno delegirane cene. Določene cene za nekatere proizvode ne povzročajo samo neskladnosti v družbenih odnosih, marveč pomenijo že zavoro za nadaljnji skladen razvoj gospodarstva kot celote. To velja tako za cene v kmetijstvu, pa tudi za cene v prometu, komunali in gostinstvu, ki ne dajo zadovoljive akumulacije, z drugo besedo, ki ne predstavljajo tolikšnega vira dohodkov, da bi se lahko te gospodarske dejavnosti razvijale z lastnimi skladi. Tovariš Tempo je dejal, da premalo razvita materialna osnova v naši deželi, kot tudi specifični politični in ekonomski pogoji dosedanjega gospodarskega razvoja terjajo, da s predhodno delitvijo, kakor tudi s spremembami v dosedanji politiki cen, koeficientov in carin, privedejo podjetja do tega, da bodo njihova sredstva v skladu z doseženo produktivnostjo fela. Ce tega ne bi uresničili, bi se lahko socialistični principi delitve po učinku močno deformirali. Sistem delitve med skupnostjo in podjetji pa mora onemogočiti zlasti deformacijo družbenih odnosov. Ce bi podjetje lahko preko knjigovodskih manipulacij obšlo družbene obveznosti in s tem zavrglo principe delitve po učinku, potem sistem ne bo vplival na hitrejši gospodarski razvoj niti ne bo privedel do močnejšega sodelovanja delovnih kolektivov pri samoupravljanju. Ce na primer v nekem podjetju ustvarjajo večja sredstva za investicije, tako da prenašajo investicije na materialne stroške ali pa si povečajo sredstva z zaposlovanjem nepotrebne delovne sile, morajo, in to brezpogojno, nastati slabe posledice tako v gospodarstvu kot v družbenih odnosih. Zato, da bi se takim pojavom izognili, moramo postaviti sistem delitve na take osnove, da bo zagotovljena potrebna stabilnost med skupnostjo in podjetji. To pa pomeni tudi, da bo treba dati podjetjem pravico, da svobodno razpolagajo s sredstvi, ki jih imajo, glede na svoje dolgoročne načrte. O teh problemih so razpravljali tudi na nedavnem posvetovanju ekonomistov v Beogradu. Značilno je, da je po mnenju nekaterih ekonomistov, treba slej ko prej sredstva centralizirati In ne decentralizirati. Skratka, so gospodarstveniki, ki vidijo naore^ek samo v zbiranju sredstev In vodenju gospodarske politike iz enega centra. No, take nemogoče Ara.fnosti seveda ne morejo obveljati, kajti prav letošnje izkušnje so pokazale, da je samoiniciativno gospodarjenje fehko največ ii nrisnevek k napredku našega gospodarstva. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLEPT proizvajalcev, pomagaile ustanavljati po podjetjih komisije HTZ (kjer jih še ni bilo), komisijsko ugotavljale pomanjk ljivosti delovnih mest v pod. jetjih, zahtevale v določenem roku odpravo teh pomanjk!jI-vosti, ugotavljale vzroke nesreč, sestavljale program dela za teden varnosti in za nadaljnje delo itd. V okraju imamo 7 občinskih komisij za varnost pri delu — v Metliki in 2užemberku se jim verjetno zde te komisije še nepotrebne — ki med seboj tekmujejo za zmanjšanje ne sreč pri delu in na poti na delo. Tekmovanje bo zaključeno konec decembra, ko bodo dobile najboljše občinske komisije, komisije HTZ po podjet jih in posamezni člani komisij denarne nagrade. Okrajni zavod za socialno zavarovanje bo v ta namen prispeval 300 tisoč dinarjev. Seveda pa delo in tekmovanje komisij ne bo zaključeno z novim letom. Občinske komisije za varnost Pri delu. ki s0 začele delati pravzaprav šele pred kratkim, so začele resno iskati poti, kako bi število nesreč čimbolj zmanjšale. V brežiški občini so ugotovili posebno slabe pogoje dela v Pletilstvu Do-bova in Kovinarskem podjetju Dobova pa še ponekod. V črnomaljski občini je slabo pri Kovinarju, v Belokranjki pa dekleta med delom ne nosijo rut (so tako lepše?) V novomeški občini je posebno veliko nesreč v IMV In pri KGP. (V IMV je bilo v 14 dneh 7 očesnih poškodb, a kljub temu brusači še vedno ne uporabljajo zaščitnih očal!) v senovški občini je slabo poskrbljeno 2a varnost v Dolomitu. V trebanjski občini delavci v glavnem niso seznanjeni s pravifli o HTZ (to velja tudi za ostale občine). V senovški občini je slabo poskrbljeno za varnost na žagi in v Kopitarni. Začela se je torej široka akcija, ki bo obvarovala človeka poškodb, invalidnosti in tudi smrti. Na zadnji seji predsednikov občinskih komisij za varnost pri delu. ki je bifla v soboto. 11. novembra, v Novem mestu, so ugotovili, da je treba po podjetjih analizirati vsa delovna mesta, ker bodo le tako podvzemali proti nesrečam učinkovite ukrepe. Delavce bodo s pomočjo sindikata seznanjali s HTZ. Ponekod bodo imeli enkrat na mesec seminarje komisij HTZ. drugod pa naj bi Imeli člani komisij HTZ predvideno enkrat na mesec prosto in bi takrat proučevali vzroke nesreč, prekon-trolirali delovna mesta in ukrepali, da bo v bodoče manj nesreč. Občinske komisije naj bi tudi kontrolirali kako so opravljeni zdravstveni pregledi delavcev, zaposlenih na zdravju škodljivih delovnih mestih. Seveda pa se bodo morali malo bolj zavzeti tudi člani svetov za delo pri občinah, občinski Inšpektorji za delo ostali odgovorni organi, predvsem pa — delavci. JOŽE PRIMC ■ Danes proslava CMD v čateških Toplicah Pokrajinski odbor Cirilmeto-djjskega društva katoliških duhovnikov za Dolenjsko je pripravil za danes dopoldne proslavo na kateri bodo člani CMD počastili letošnji dan republike. Pripravljenih je več govorov, deklamacij in pesmi; slavje bo v Čateških Toplicah pri Brežicah. Kongo spet stopa tragično v ospredje. Pravzaprav ni nikoli nehal biti v ospredju. Saj v Združenih narodih že več dni poteka debata o tem, koga naj bi priznali za resničnega zastopnika Konga v Združenih narodih. Tako da ni mogoče govoriti, da bi Kongo le za hip izginH z naslovnih strani svetovnega časopisja. Toda dogodki, ki so se odigrali v Leopoldvillu, glavnem mestu Konga, v noči med 21. in 22. novembrom letos, so ponovno — to pot s krvjo — opozorili na izredno nevaren položaj v tej nesrečni afriški državi. Spopad je nastal zaradi ganskega odpravnika poslov Velbeka, ki je vztrajal na svojem položaju v Leopoldvillu kljub temu, da ga je polkovnik Mobutu, samozvani poveljnik kongoške vojske, razglasil za nezaželeno osebo. Po nekaj dneh napetosti je izbruhnila nevihta. V ponedeljek zvečer so kongoški vojaki začeli obkoljevati veleposlaništvo Gane v nekdanji rezidenci belgijskega kralja. V rezidenci, ki so jo stražili tu-nizijski vojaki, je bil .tudi ganski odpravnik poslov Velbek, ki ga je Mobutu obtožil, da kuje zaroto proti njemu skupaj z odstavljenim premierom Lu-mumbo. Kongoški tovornjaki so prihajali drug za drugim. Po vrtovih in vilah naokrog so se razmeščali v strelce. Gansko veleposlaništvo je bilo obkoljeno s treh strani. Pot je bila prosta samo proti reki Kongo. Medtem je prišlo do hudih incidentov med Mobutujevimi oficirji in novinarji. Prvo streljanje je trajalo nad eno uro. Poveljstvo /družnih narodov je poslalo okrepitve — sto Tunizijcev, ki so se v modrih čeladah mirno postavili na položaje in čakali na napad. V začetku so streljali večinoma v zrak, toda ponoči je zadeva postala dosti resnejša in bilanca bojev je po nepopolnih podatkih: štirje mrtvi, štirje pogrešani in osem ranjenih. Mobutujev namestnik podpolkovnik Kokolo jc bil ubit. Zadel ga je rafal iz tunizijske strojnice. Zjutraj je poveljnik ganske vojske general Alexander dosegel premirje, prišel v veleposlaništvo in odpeljal odpravnika poslov Velbeka na letališče, kjer je čakalo letalo. Pred odhodom je šal. Trenje med silami OZN in nedisciplinirano kongoško »armado-« polkovnika Mobutuja se je povečalo. Preproste rešitve za zapleteni položaj pa kratko malo ni. Med tem ko poteka v Leopoldvillu in v New Yorku boj za oblast in boj za rešitev političnih vprašanj, se kaos v širnih pokrajinah Konga veča. Na več mestih prihaja do izbruha epidemij, ker so vsi belgijski zdravniki zapustili Kongo, zdravstveno osebje OZN pa je premajhno, da bi bilo kos položaju. V več pokrajinah grozi tudi lakota, ker pri- Spopad v Leopoldvillu Velbek izjavil, da odhaja iz Konga po nalogu svoje vlade. Najnovejši dogodki v Leopoldvillu so močno odmevali na sedežu OZN v New Yorku, čeprav je še prezgodaj, da bi lahko ocenili, kakšen vpliv bodo imeli na nadaljnjo debato o kongoškem zastopstvu v OZN. Po naključju se je prav zdaj odpravil na pot iz New Yorka v Kongo odbor OZN za pomiritev, ki ga sestavljajo zastopniki 15 držav. Toda zaradi najnovejših dogodkov v Leopoldvillu sta Gvineja in Republika Mali umaknili svoja zastopnika iz tega odbora. Vse torej kaže, da bo najnovejša pustolovščina polkovnika Mobutuja v Lepoldvillu, ki se je krvavo končala, imela zelo resne posledice. Ni dvoma, da se je položaj še poslab- haja med sovražnimi plemeni do bojev, do pobojev in do uničevanja gmotnih dobrin, seveda tudi hrane. Gospodarska dejavnost je v zastoju. Na gradbiščih hidrocentral, industrijskih podjetij in drugod ni denarja, da bi plačevali delavce. Skratka, Kongo čedalje globlje leze v kaos. Toda brez politične rešitve očitno ni izhoda. Polkovnik Mobutu doslej ni storil nič, da bi to politično rešitev približal. Ce bo imel še naprej proste roke, bo verjetno spravil ves položaj v takšno slepo ulico, da utegne nasilje zavladati po vsem Kongu. Pri vsem tem pa je treba ponoviti žalostno resnico, da bi že davno prišlo do političnega sporazuma v Kongu, ko se ne bi od zunaj vmešavale določene sile. Načelna razdelitev za 1961 Tudi sveti pri OfoLO v Sevnici za spremenjeno politiko v lokalnem gospodarstvu Prejšnjo sredo sta skupaj zasedala Svet za družbeni plan ln finance in Svet za gospodarstvo občine Sevnica. Na dnevnem redu je bila načelna razdelitev sredstev investicijskega sklada občine za leto 1961. Po razpravi o posameznih vlogah (te so medtem narasle že na 103 milijonov dim) sta sveta določala vrstni red prt izkoriščanju sredstev investicijskega sklada in združenih sredstev gospodarstva. Ta je za leto 1961 postavljen takole: prvenstvo ima Jugo tanin za svojo rekonstrukoi-;o, fci ima hkrati tudi največji pomen za občino kot celoto, okraj in repubiifiko. Sledi rekonstrukcija opekarne v Krmelju, ki naj bi s svojimi zalogami gline obratovala vsat še 100 let in na-domestaHa zmanjšanje proizvodnje v rudniku, ki se mu raziskane zaloge manjšajo. Ker bodo tudi druga podjetja v Sevnici pred večjimi rekonstrukcijama v naslednjih letih, je na tretje mesto postavljen hotel odnosno gostinstvo na sploh. Veliko ljudi bo namreč začasno živelo v Sevnici med izgradnjo (samo v Jugotani-nu okoli 70 strokovnjakov), katpa-cditefi pa ni pravzaprav nobenih. Na četrtem mestu je Mizarska produktivna zadruga s preko 400-milijonsko investicijo za razširitev, nato pa »Lisca«. Medtem bodo tudi druga podjetja pripravila ln dokončala investicijske programe in druge elaborate, pa bo tako možno politiiiko centralnega reševanja posameznih vprašanj nadaljevati kar vseh pet naslednjih let. Do tega zafcljučka sta prišla tudi oba sveta in sta sklenila, naj se določi prioriiteta prt razpravah o petletnem planu za celo občino. Seveda bo to možno le ob pravilnem združevanju in — rarzumljivo — tudi trošenju združenih sredstev. Da ne bi bilo videti, kot da so v kmetijskj občani pozabili na kmetijstvo, je bilo pojasnjeno, da se bo s predvideno reorganizacijo v tej stroki najprej pokazala večja možnost akumulacije v kmetijskih organizacijah samih. Na drugi strani baje družbeni plan predvideva, da bd občine sodelovale v investicijah v kmetijstvo le s 6 odst.. kar bo možno. Po skupni s'j j j sta oba sveta nadaljevala delo na ločeni seji. Čestitko za praznik Mirko FrankovMS Iz Dol. SU-horja, ki je pri vojakih v Po-žarevcu. čestita za 29. november vsem znancem in domačini ter jih toplo pozdravlja. Pismo z otoka Premude »Najiskreneje se vam zahvaljujem za redno pošiljanje H" sta, ki mi je nenadomestljiv prijatelj. Prosim Vas, če objavite moje čestitke z:. 29. no--vember in iskrene pozdrave vsem znancem, staršem, domači mladini in bralcec.i Dolenjskega Usta. Herman FlorjančiČ, vojak iz Sadinje vasi.« KOSTANJEVICA: šola in tehnična vzgoja ZA PRAZNIK REPUBLIKE ČESTITA VSEM SVOJIM ODJEMALCEM Martin Cvelbar soboslikar in pleskar IZ NOVEGA MESTA HKRATI OBVEŠČA, DA LAKIRA (ŽGANO) MOTORNA KOLESA IN DVOKOLESA TER SE PRIPOROČA Preteklo nedeljo se je zbralo v šoli okoli sto staršev, ki so poslušali govor tov. Jožeta Jankoviča o sodobni šoli in tehnični vzgoji. Predavatelj je razložil staršem pomen in namen tehnične vzgoj.e v naši družbi in reformirani šoli, ki se trudi, da bi dohajala razvoj sodobne tehnike. Starši so si nato ogledali razstavo izdelkov pionirjev ko-stanjeviške šole. Le-ti so priredili razstavo v okviru tekmovanja mladih tehnikov in pionirjev zadružnikov FLRJ. Razstava je razdeljena na več razdelkov, kjer so prikazane posamezne dejavnosti. Šolska mladina je od pletarstva, splošne obdelave lesa, slame, papirja' in drugih materialov prešla na sistematično izdelovanje učil, za kar nas je navdušil ob svojem obisku tov. VLADKO MAJHEN* predsednik Sveta za šolstvo T.RS. Opozoril nas je, da je praksa sovjetske šole dognala, da ima otrok neprimerno rajši učilo, ki ga je sam izdelal ali pa so ga izdelali njegovi sošolci. Kolikor imamo v tem pogledu tudi lastnih izkušenj, moramo pritrditi. In ob vsem tem še najvažnejše: kabinet učil se naglo dopolnjuje, stroški pa so povsem minimalni. Tako je nastala vrsta učil za fiziko in kemijo, s katerimi nam bo zelo ustreženo pri pouku. Ker pa je bila razstava vezana tudi na mlade zadružnike, smo vanjo zajeli tudi to dejavnost. Na razstavi je bilo mnogo primerkov konservirsK" nega sadja in zelenjave, kar vse so mladi zadružniki pripravili pod vodstvom tov. Raj-ke Počkarjeve o velikih počitnicah. Celotna razstava je pokazala naše napore za novo šolo ter izredno pestro dejavnost in agilnost naših pionirjev. Starši so z velikim zadovoljstvom odhajali z otvoritve razstave. Razstavo si je čez dan ogledalo še mnogo drugega občinstva. Vsem poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom v okraju in v vsej FLRJ ter vsemu delovnemu ljudstvu pošilja za 15-let-nioo proglasitve republike iskrene čestitke Gozdno gospodarstvo BREŽICE Podobno razdejanemu mestu je bilo letos pomladi Videm-Kriko, že do občinskega praznika pa je dobilo prijazno podobo: asfaltirano glavno cesto, novo razsvetljavo in še kaj... Nedvomno se prebivalci Vid-ma-Krškega zelo zanimajo za komunalno dejavnost v občini, ki j© vedno bolj pestra in hkrati odgovornejša. Neizpodbitno je tudi dejstvo, da so vsa prizadevanja občinskega ljudskega odbora za razvoj komunalnega napredka občine že rodila bogate sadove. In vedno znova jih pritegne želja po osvajanju odgovornejših nalog, da bi ustvarili blaginjo v občini. To je plemenito dejanje, toda žal javnosti vse premalo znano. Zato smo obiskali upravnika Komunalne uprave tovariša Staneta 2i-ganteja in mu zastavili vprašanja, o katerih se zadnji čas toliko govori. Mesto — komunala Razgovor o komunalni dejavnosti v Vidmu-Krškem — čemu* neužitna voda v dograjenem vodovodu? — Volivci bi lahko tudi pri komunalnem gospodarstvu še bolj pomagaii Ali je sodelovanje vale uprave s prebivalci zadovoljivo? — Nikakor ne. Lahko bi bilo tesnejše. Priznavamo, da so o naši vsesplošni dejavnosti preskromno obveščeni. V veliki meri so krivi sami. premalo se udeležujejo zborov volivcev. Iskrena želja naše uprave je, da ee prav to sodelovanje poglobi. Tako bi lahko prišli do konstruktivnih predlogov posameznikov In družbenih organizacij za perspektivno urejevanje občine. — Kje Je v komaj razlog, da Je dograjenem vodovodu voda kalna in verjetno neužitna? —Da je voda kalna, je predvsem vzrok velika uporaba vode. Vodnjak je torej preobremenjen, črpalke pa vodo dobesedno srkajo. Razumljivo je, da na ta način vsrkajo vse tisto, kar vodo kali. Analiza vode v Centralnem higienskem zavodu LRS izpodbija domnevo, da voda nI užitna. Voda je bakteriološko še primerna ler nI nevarnosti za kakšno epidemijo. Res pa je. da je voda za uživanj« praktično neuporabna, predvsem zaradi kalnosti okusa ln trdote. — Kaj nameravate ukreniti, da bi izboljšali vodo? — Za rešitev tega perečega vprašanja smo s tovarno celuloze In, papirja dosegli spora zum o začasni vključitvi v njihov vodovod. Ta voda je precej boljša, sanitarna inšpekcl ja pa jo bo redno nadzirala Usposobili bomo tudi vodnja- ke, četudi bo potrebno izmenjati celotne črpalne naprave. V petletnem perspektivnem načrtu občine je predvidena gradnja sistema vodnjakov. Vodo bomo dobavljaLi lz bližine Zadovinka. če bodo raziskave ugodne. To je zdrava talna voda ln ni dotoka Save. Uporabljali jo .bodo lahko brez razikuževalnih sredstev. Tako bi že naslednje leto dogradili vodnjak nov cevovod pa pro-vizorično vključili na vodovodno omrežje. Mesto bi končno 1* dobilo dobro vodo. Do leta 1965 bi dokončali celoten sistem vodnjakov s predvidenim rezervoarjem nekje na Trški gori. Takrat bo ta voda oskrbovala tudj naselje v bližin' mesta. — Ali je vprašanje javnih strunišf še aktualno? — Vsekakor Naslednje leto bomo sistematično urejal' me sto ln njegov zunanji videz Vzporedno s tem bo rešeno vprašanje javnih stranišč. Nagel razvoj kraja in velik dotok ljudi- v mesto to nujno terja. Izbrati bo treba primennl mesti In zgraditi na levem ln desnem bregu Save po eno javno j tranišče. — Ni nam znano, s lirakšnim namenom ste nedavno ustanovili še vrtnarijo? — Načrtno smo se loti H urejevanja parkov, zelenih površin itd. To nam je med drugim narekovalo, da smo ustanovili lastno vrtnarijo, k: bo skrbela za vzgojo ln rast parka. Pričeli smo torej s hortikulturno dejavnostjo. Vrtnarija bo prebivalce oskrbovala s cvetlicam' in venci. Urejala bo grobove in hkrati po naročilu hišnih svetov. ustanov, podjetij ln posameznikov uredila bližnjo okolico stanovanjske ali uprav ne zgradbe In jo po želji red no vzdrževalai Te usluge seveda ne bodo brezplačne. V skladu z urbanističnim načrtom mesta bo vrtnarija spreminjala nezazidane parcele v cvetoče parke In urejala otroška Igrišča. Pri urejanju otroških Igrišč pričakujemo tesno sodelovanje z Društvom prijateljev mladine in stanovanjsko skupnostjo. Naj še dodam, da bo za ohranitev parkov, zelenih površin ter zaradi reda ln čistoče v mestu postavljen čuvaj. — V Vidmu-Krškem ni opaziti oglasnih plošč, prometnih znakov, dovoljena pa je vožnja skozi mesto z vprežno živino. Bi nam hoteli ie to pojasniti? — Vse dotlej, dokler je bila v gradnji cesta s pločniki ter smo urejali javno razsvetljavo. Iz tehničnih razlogov nismo moglj namestiti oglasnih plošč, niti ne prometnih znakov. Prometne znake bomo postavili v kratkem, oglasne plošče pa spomladi. Razmišljamo še o postavitvi propagandnih turističnih plošč. Vožnja * vprežno živino bo prepovedana, brž ko bo urejena ustrezna cesta za Savo in za mestom Prav tako bomo pričeli uresničevati odlok o prepovedi gojitve malih živali na obmocjkl mesta. Drago Rute*« 16. novembra zvečer se je zbralo na univerzi Moba okraja Novo mesto na redni letni skupšči obč. komitejev oz. občinskih odborov SZDL. iz Tre mesta in Vidma-Krškega, predstavniki OLO Nov Predstavniki kulturnega življenja in iolstva v ok Prav. gotovo najboljša, kar jih je doslej klub spi kretna, razprava živahna, prispevek gostov pa p življenje klnba. Ve« o tem bomo v kratkem ie kluba pa želimo, da bi uresničili dobre sklepe! v Ljubljani nad 200 članov in članic Študentskega ni. Priilo je tudi precej gostov: zastopniki ObLO, bnjega, Črnomlja, Senovega, Žužemberka. Novega o mesto, zastopniki nekaterih štipenditorjev ter raja. Letna skupščina naših študentov je bila oh imel. Poročila so bila zelo objektivna in kon-ravtako tehten in lep pripomoček za nadaljnje poročali, našim študentom in agilnemu vodstvu Za zdravo ekonomsko misel V kratkem, jedrnatem uvodu je predsednik Zveze društev ekonomistov Slovenije Lev Grzinič spregovoril v torek dopoldne o velikih nalogah društva, o njegovi vlogi in namenu, Povedal je, da avtorji Še o televizijski oddaji v Novem mestu V poročilu o televizijski oddaji »Ali poznaš svoj kraj«? (Dolenjski list 17. novembra 1960) je po naključju (gledalcem Jn tudi našemu dopisniku namreč ni bil;na razpolago ni-kek program) izpadla pripomba, da je v oddaji nastopil No-vomeščanom dobro znani podoba r in rezbar tovariš Metod Podbevšek, ki je pokazal in na drobno razlagal neko svojo in-tarzijo ter je žel za oboje hvaležno priznanje občinstva. — ič Elektrika jim bo zasvetila Vaščani Črešnjevca in Male .Lahinje so sklenili, da v svoje vasi napeljejo elektriko. Vsak kmetovalec bo prispeval 25.000 dinarjev in nekaj drogov. Ostala sredstva bo dala družba. Tudi vaščani iz Knežm se pripravljajo na ta dela. Zal, v drugih vaseh, zlasti v Novi li^i, za tako pomembne stvari nimajo dovolj razumevanja. Ljudje še vedno menijo, da je elektrika »hudičeva stvar in da z njo pride tudi strela, ki bo vso vas pobila.- ^ ^ Vojaki čestitajo Belokranjski fantje, ki so pri vojakih v Bjelovaru čestitajo Upravi in uredništvu lista, vsem delovnim ljudem ln svojim domačim za praznik republike. — Martin Skof, Bnanko Brine, Niko Suštaršič, Martin Kozjan, Jože Kralj. Dopisujte v Dolenjski Ust! poročil zaradi obsežnosti gradiva niso mogli zajeti vsega, zato naj javna razprava o načetih problemih in tesnejše sodelovanje društev ekonomistov z ostalimi organizacijami nadomestita to, česar v poročilih ni. Nato je otvoril 6. redni zbor društev in med gosti pozdravil člana Republiškega izvršnega sveta in predsednika njegovega gospodarskega odbora Toneta Boleta, državnega sekretarja za finance Matijo Maiežiča, sekretarja za splošne zadeve Milana Kristana, člana tajništva Republiškega sveta sindikatov Romana Albrehta, ostale predstav- Tekstilci v mesecu tehnike V mesecu tehnike smo sodelovali tudi tekstilci. Naši člani Društva inženirjev in tehnikov so bili pripravljeni za predavanja na novomeških srednjih šolah, omogočili smo obisk obratov pod strokovnim vodstvom in organizirali ekskurzijo v sorodna podjetja. Zdaj, ko je mesec tehnike potekel, smo Imeli strokovni posvet, kjer smo analizirali naSe delo ln ugotovili, da smo v tem mesecu mnogo koristnega pridobili, zlasti z obiskom »Tekstilstroja-, »»Zore« v Zagrebu, »Varteksa-ln »Drvoza- v Varaždinu. Ogledali smo si tudi nafto prvo tovarno tekstilnih strojev, ki Je zrasla iz obrtnega podjetja. Zaposluje ze okoli 800 delavcev in uslužbencev in izdela vsak dan 4 statve, od katerih so ene volnarskega tipa. Stroji so dobri in so se v naSih tkalnicah prav dobro obnesli. Pri ogledu tekstilnih tovarn smo videli obrate ln Izmenjali Izkušnje z njihovimi strokovnjaki. V Zori ln v nasi največji volnarski tovarni Varteks so nas lepo sprejeli in nam razkazal! obrate. Povsod smo videli, da zamenjujejo stari strojni park z novim. Mnogo novih strojev so izdelale domače tovarne. V Varteksu smo videli tudi lepo urejen konfekcijski obrat in opazili, da imajo veliko izbiro najrazličnejših oblačil. Podjetje ima po vsej državi poslovalnice. Po ogledu tovarne smo imeli s tamka.ISnjt-ml vodilnimi uslužbenci kratek razgovor o proizvodnji, organizaciji ln načinu plačevanja. Organizacija t« tovarne Je zelo komplicirana, saj so v sk'o-pu podjetja tri tovarne. Vsaka od njih Ima svoj upravni aparat ln svoj delavski svet, za vse skupaj pa Je centralni delavski ■vet ln uprava. Videli smo tudi tovarno utenztllj nrvoza. Pod'e'Je Ima veliko izbiro nredw-tov za tekstilno indttstrlfo. Najbolj nas le zanimata Izdelava čoln'čkov. V vri— •st"lem čun smo r-l ogledali Varaždin, nnto os smo •e. polni novih vtiso'-. nlh domov. . B. P. nike, goste in delegate, še posebej pa predstavnike organov oblasti in družbenih organizacij iz novomeškega okraja. Predsednik OLO Niko Belo-pavlovič je nato v imenu gostiteljev pozdravil vse goste in delegate in zaželel zboru plodno delo. Poudaril je, da ima zasedanje zbora v našem okraju poseben pomen prav zato, ker zaradi številnih gospodarskih težav v naglem razvoju še posebej potrebujemo zdravo, ekonomsko misel. Po izvolitvi organov je zbor v torek, 22., in v sredo, 23. novembra, nadaljeval svoje plodno delo, o čemer bomo še poročali. Iz Dragatuša nam pišejo Pionirska šolska zadruga Belokranjsko polje je najboljša pionirska zadruga na Dolenjskem. Za marljivo in raznovrstno delo v tekmovanju pionirjev in mladih zadružnikov je zasedla tretje mesto v zveznem merilu. Pridni pionirji tudi v jesenskem času niso prenehali z delom: zasejali so nad pol hektarja pšenice na parceli, ki jim jo je dodelila Glavna direkcija železnic. Zdaj se pripravljajo na zaključno proslavo tekmovanja, Id bo ob koncu meseca. Takrat bo prosvetno društvo »Oton Zupančič*1 uprizorilo mladinsko igro Kislingerjev Izlet, ki je pred nedavnim doživel krstno predstavo na mariborskem odru. Po dolgem presledku so v Dragatušu ponovno zavrteli film. Pri prvi predstavi je bilo precej gledalcev. V okviru meseca Ljudske tehnike je bilo predavanje o gozdarstvu. Predaval je referent za gozdarstvo pri občinskem ljudskem odboru. Poslu- 5. decembra zanimivo predavanje na 0L0 5. decembra bo priredila novomeška podružnica Društva socialnih delavcev v sejni dvorani OLO ob 8. uri dopoldne sestanek za člane iz Novega mesta. Trebnjega in Žužemberka. Predavala bo Olga Kraigher lz Ljubljane o »Stanovanjski skupnosti in socialnem delu«. Predavanja se lahko udeleže vsi, ki se zanimajo .za problematiko s tega področja. šalce je seznanil s stanjem v belokranjskih gozdovih in z načinom, kako izboljšati gozdove. Predavatelj je govoril tudi o petletnem načrtu za gozdarstvo v Beli krajini. Jad. čestitke za praznik Za naš največji praznik — dan republike — toplo čestita vsem delovnim kolektivom, Okrajnemu komiteju LMS. Občinskemu komiteju LMS, v Žužemberku in Aktivu LMS na Dvoru ter pozdravlja domače Alojz Canjko, vojak iz Zagreba. Za dan republike prisrčno pozdravlja Sevničane in domaČe, kakor tudi sorodnike in prijatelje iz Sevnice, mornar Ivan Kozinc, ki služi vojaški rok v Splitu. ZAPISEK OB SEDANJIH KONFERENCAH SZDL Konferenca ne zbor volivcev! V sredo 16. novembra so v Novem mestu na posvetovanju predsednikov občinskih odborov ZSDL razčlenili delo dosedanjih krajevnih konferenc. Odbori so jih skrbno pripravili, poročila so bila tehtna, dovolj podrobna in tudi konkretna. Največ je bilo razprav o krajevni problematiki: o komunalnih gradnjah kot so popravila poti, vodovod, elektrifikacija, ureditev naselij itd. Povsod so se pogovorili tudi o tem, koliko bodo prebivalci za rešitev naštetih vprašanj prispevali sami. Niso pozabili na družbene organizacije ter organe družbenega upravljanja. Razpravljali so tudi o njih. V lokalnem mariiiu so konference zajele vso problematiko dovolj široko in so bile mnogo boljše kot dosedanji občni zbori ZSDL. Konference pa kljub temu niso uresničile glavnih nalos, ki jih nalagata novi statut in program, sprejeta na V. kongresu. Osnovna organizacija Socialistične zveze je občinska organizacija, krajevna organizacija pa naj bo občinski le v pomoč. V razpravah o krajevnih potrebah so na konferencah pogostokrat prevladovala ozka lokalistčna gledanja, ki zastopajo Interese kraja, neupoštevaje razvoj občine kot celote in njene gospodarske zmožnosti. Bodočnost vsakega našega državljana je odvisna prav od občine, saj se bodo lahko okrepile družbene službe in bo rasla življenjska raven prebivalcev Je, če se bo hkrati okrepilo tudi gospodarstvo v občini. Lokalistično poudarjanje pomena slabo vzdrževane poti ali šolske stavbe z dokazovanjem: mi bi že, če nam bi občina dala denar, je škodljivo, če nismo prej presodili i, s kakšnimi sredstvi občina razpologa. Zaradi takšnih stališč v razpravah so mnoge krajevne konference izzvenele bolj kot zbori volivcev in manj kot konference ZSDL. Socialistična zveza mora v razpravi upoštevati celovitost področja občine in posameznemu kraju odrediti prostor, ki mu v razvoju vse občine pripada. Njena glavna naloga je urejati odnose med ljudmi, zato mora pravilno usmerjati vse prebivalce in vse družbene organizacije, da bi razvoj občine pravilno doumeli m v njej sodelovali. Tudi vloge in nalog sekcij pravilno ne pojmujemo. Pogostokrat jih »ustanovimo*' tako, da gradbeni ali kakršenkoli drugi odbor preimenujemo v sekcijo. Napačno je misliti, da moramo na krajevni konferenci sekcije že ustanovili. Bolje bo, če bomo iz razprave razbrali ka je najbolj boleče in ugotovili: to težavo pa bi lahko rešila sekcija. Nato bodo do'očili skupino članov, ki problem poznajo, ti naj ga temeljito pre-meljejo. Krajevni odbor SZDL bo šele nato sklical zainteresirane prebivalce, ti pa bodo kot ljudska tribuna o predloeu razpravljali in sekcijo ustanovili. Sekcija bo le tako postala organizator akcije. Premislimo, kaj ie na našem področju najnujnejše, ocenimo svoje zmožnosti in šele nato ustanavljajmo sekcije! Težišče dela Socialistične zveze je v občini krajevna organizacija, je torej le del občinske organizacije. Zato mora o vsem razpravljati s takšnega stališča. Socialistična zveza je hkrati kot najširši organ družbenega upravljanja, v1 katerega prerašča, usmerjevalec dela družbenih organizacij in organov družbenega upravljanja. Zato se le tem ne sme odvzemati njihovih nalog. Na konferencah, ki so še pred nami, moramo to dvoje bolj upoštevati. Gostinstvo in televiziia Opatija 60, Danska — Jugoslavija (nogomet), »Poznaš svoj kraj- in ne vem še katere televizijske oddaje privlačijo obilo gledalcev. Pač ... o privlačnosti sporedov vedo več povedati privatni in ostali lastniki televizorjev, najbolj pa gostišča. V enem izmed naših gostišč so nam ondan potožili: — Zaradi televizije smo se sprli s svojimi najboljšimi gosti. Nismo jih namreč pustili v salon, kjer je televizor, ker so bili že vsi sedeži zasedeni. Zgodi se namreč, da se včasih natrpa v dvorano toliko ljudi, da natakarji ne morejo streči. Nekateri navdušeni gledalci se povzpno tudi na stole, da bolje vidijo. Seveda se včasih kak stol zlomi, ostali pa se omažejo. Drugim se spet ob zaključku oddaje tako mudi domov, da »pozabijo- plačati... Zaradi takih ubežnikov je imel natakar že okoli 4000 din izgube. Mi pa smo kupili televizor zato, da bi imeli gostje več razvedrila. V kino dvorano gre Ie toliko ljudi, kolikor je sedežev, v gostišče pa navalijo ne glede na prostor. Seveda so redni s hrano niti s pijačo. gostje pri tem prikrajšani, ne morejo jim streči niti Zaključek: naši ljudje se obnašajo včasih zelo nekulturno samo zato, da bi videli kakšno kulturno prireditev. NOVO: obrtno i zobra že ra Ino središča Prvo obrtno - Izobraževalno središče v našem okraju že deluje v Kovinarski zadrugi v Vidmu-Krškem. Tamkašnjj kovinarji so se izobraževanja resno lotili, saj vedo, da je strokovna izobrazba pogoj uspešne proizvodnje. Zato so v podjetju ustanovili izobraževalno središče. Specialni varilni tečaj, ki posreduje obiskovalcem vse od začetnega do najvišjega znanja iz varilne stroke, poteka v Kovinarski zadrugi v Vidmu-Krškem. Ker podnevi v delavnicah ni dovolj prostora, se delavci izobražujejo zvečer in ponoči. Kovinarska zadruga je pokazala mnogo razumevanja tudi za izobraževanje delavcev iz manjših podjetij svoje stroke, ki izobraževalnega središča ne morejo ustanoviti. Sprejela jih bo v svoje tečaje. Ti delavci se bodo dopoldne med rednim delovnim časom priuče-vali sodobnim načinom dela. teoretično znanje pa bodo pridobivali popoldne in zvečer. Kovinarska zadruga jim bo delo med rednim delovnim časom, čeprav se bodo takrat le priučevali, celo plačala. Obrtni podjetji Kovinar, Črnomelj in Mizarstvo v Trebnjem bosta s pomočjo Okrajne obrtne zbornice ustanovili svo- Problem: vedno manj vajencev V družbenem obrtnem sektorju se uči zdaj 556 vajencev, v zasebnem pa 744. V učnem letu 1958-59 so vajenci sklenili Uvoz in izvoz — tesno povezana Obrtna podjetja dobivajo premalo deviznih sredstev za nakup opreme v inozemstvu. Domača industrija proizvaja že številne stroje, vendar je proizvodnja še premajhna, tako da morajo naročniki pogosto čakati dlje časa. Zato so obrtna podjetja iz našega o-kraja lani uvozila za približno 40 milijonov vrednosti opreme iz inozemstva. Letos je bil odobren znesek 150 milijonov deviznih dinarjev, opreme pa je bilo nabavljene le za 60 milijonov, ker novi način deviznega kreditiranja nakup v ino- zemstvu otežkoča. Podjetje mora namreč samo skleniti s tujim dobaviteljem pogodbo ln se dogovoriti o prevzemu. Ker so obrtna podjetja večinoma majhna, jim to povzroča precej težav. Priznati pa moramo, da je v obrti vse premalo zanimanja za izvoz. Lesna obrt je izvažala mnogo svojih izdelkov, izvoz pa je vse manjši, delno tudi zaradi tega, ker je bilo mnogo nevšečnosti s posredovanjem podjetij, ki so o-brtne izdelke prodala v inozemstvo. Letošnji izvoz je zato za 150 milijonov manjši, kot bi sicer lahko bil. 454 učnih pogodb, v 1. 1959-60 je sklenilo pogodbe le še 442 vajencev, v letošnjem letu pa so vajenci z raznimi obrtnimi podjetji podpisali samo 402 učni pogodbi. Dotok vajencev je torej vsako leto manjši. K temu je mnogo pripomoglo priučevanje na delovnem mestu v industriji, saj se marsikateri mlad kmečki fant raje odloči za industrijo, kjer takoj dobiva prejemke, kot pa da bi se tri ali štiri leta kot vajenec učil obrti in prejemal sorazmerno nizko vajeniško nagrado. Število vajencev, ki so evidentirani pri Okrajni obrtni zbornici, se bo zmanjšalo še bolj, ker vajencev, ki se v industriji uče raznih obrtnih strok, ne bodo več šteli za obrtne. Učno pogodbo za obrt bodo vajenci lahko odslej podpisali šele nato, ko bo poklicna posvetovalnica ocenila njihovo sposobnost za določeni poklic, pa tudi popolna osemletka bo potrebna. Zdaj ima predpisano Šolsko izobrazbo le 30 odst. vajencev. Vse našteto, predvsem pa priučevanje na delovnem mestu, bo vplivalo na to, da bo manj vajencev, zato se Jih bo odslej vsako leto vključilo v uk le 200. ji obrtni izobraževalni središči, kjer se bodo izobraževali tudi delavci manjših podjetij iste stroke. Konfekcija Lisca v Sevnici že dlje časa uspešno uporablja priučevanje na delovnem mestu. Nekvalificirane delavke iz podjetja se vsako nedeljo zbe-ro na predavanjih, kjer jih strokovnjaki poučujejo in seznanjajo z delom in proizvodnimi postopki. Konfekcija Lisca bo letos ustvarila za 250 milijonov bruto proizvodov, prihodnje leto pa kar za 400 milijonov, če jim bo uspelo dobiti 8 milijonov dinarjev za nakup novih strojev. Pismo iz Zagreba »Za 29. november želim u-pravj ln uredništvu Vašega lista še mnogo uspehov pri nadaljnjem širjenju domačega lista, ki je posebno priljubljen pri nas vojakih, hkrati pa pozdravljam svoje prijatelje. Peter Jordan, vojak iz Zagreba.- Pozdrov Belokranjcem Belokranjski fantje, ki služIjo vojaški rok v NLšu. se večkrat spominjajo domačih krajev zato pošiljajo vsem Belokranjcem. posebno pa domačim, mladini in znancem, lepe pozdrave s čestitkami za 29. november. — Ferdinand Potočnik, Još« Brodarič. Boris Mokrović, Čestitka iz JU Vojak Drago Prešeren iz Po-tovrha, ki je pri vojakih v Novem Sadu, toplo pozdravlja vsa naročnike in bralce našega lista za 29. november. Zlasti pa očeta in m?mo, katerima želi za minulo praznovanje še mnogo zdravih in veselih let v krogu svoje družine. Razveselite sorodnike v tujini z Dolenjskim listom! Pozdravite svojce'v tujini z DOLENJSKIM LISTOMt Na-. roCito Um j* • hvaležniJf Vam bodo zm poiornoet! jM Kandijski vrtec je gotov Kandijski vrtec je gotov in bo te dni sprejel prve otroke pod streho. Ker je v mestu, zlasti na desnem bregu Krke, precej zanimanja zanj, smo naprosili tov. Škofa, predsednika Stanovanjske skupnosti v Kandiji, ki si je za vrtec mnogo prizadeval, naj nam pove, kako bo posloval. Odgovoril nam je takole: — Vrtec bo v sklopu Stanovanjske skupnosti Kandije. Gradilo ga je podjetje Pionir, opremo v vrednosti preko enega milijona dinarjev pa smo dobili iz zvezne pomoči. Kandijski vrtec bo ena najsodobnejših otroških ustanov v Sloveniji in upamo, da bodo starši in vsa naša skupnost z njim zadovoljni. Vrtec bo sprejel okoli 60 otrok, ki bodo v ustanovi dobivali malico in po želji tudi kosilo ali zajtrk Vzdrževanje bo po predračunski kalkulaciji stalo 2000 din, 300 din bo znašal prispevek za učila, skupno torej 2300 din za otroke, ki bodo v vrtcu malicali in kosili. Za tiste, ki bodo razen tega prejemali še zajtrk, bo meseč.-i prispevek znašal 2500 din. V začetku bodo starši plačeval' akontacijo, dokler se ne ugotovi, če bo znesek zadostova' za kritje vseh potreb. Preti otvoritvijo vrtca bo sklican se stanek z vsemi starši, ki so pr.-javrli otroke (doslej je prijav nad 65"), kjer se bomo pome- nili, ali naj vrtec posluje v eni ali v dveh izmenah. V ustanovi bodo zaposlene štiri moči. Upravnica-vzgojite-ljica, še ena vzgc:ra strokovna moč ter kuharica in kuhinjska pomočnica ki bo hkrati opravljala hišniške posle. Strokovne moči bodo plačane iz prosvetnega proračuna ObLO, pomožno osebje pa bo plačeval vrtec. Okrajni zavod za pospeševanir gospodinjstva bo nudil kuharicam vso pomoč, dokler se ne bodo navadile na delo, tako da bo hrana pestra in sestavljena po predpisani kalorični vrednosti. Ker pa oprema, ki smo \c dobili, zadošča le za 25 do 30 otroka nam manjka stolčkov, miz in raznih drobnarij za najmanj 30 malčkov. Zaradi tega je izvršni odbor Stanovanjske skupnosti zaprosil vsa podjetja v Kandiji za pomoč, vendar so prav najmočnejše gospodarske organizacije pomoč odklonile. Nekatera manjša podjetja pa so pokazala vse razumevanje in so prispevala precejšnje vsote. Tako je Obrtno podjetje EPA darovalo 35.000 din. Kovinar 10.000 din, Kmetijsko gospodarsko posestvo 20.000 din in Novoles 50.000 din. Mizarsko podjetje Opremales bo nudilo pomoč V temle prizidku prvega stanovanjskega bloka v Kandiji so prostori novega, prepotrebnega otroškega vrtca pri izdelavi opreme. S tem denarjem bo upravni odbor vrtca, ki je bil pred nedavnim imenovan, nabavil manjkajočo opremo in kurjavo, brez katere vrtec ne more začeti z delom. To pa še ni vse. Vrtcu manjka Še zunanje igrišče. Možno ga bo urediti v nekaj mesecih na sosednjem travniku, vendar bo zadostoval le za potrebe vrtca. Ker je znano, da je Novo mesto eno redkih mest, ki nima primernih igrišč za otroke, smo ustrezno igrišče predvideli na nacionaliziranem vrtu dr. Ivanetiča. Stanovanjska skupnost je že prosila Občinski ljudski odbor, naj se z lastnikom dogovori 2lede plačila oziroma odškodnine. Tako bi lahko vsaj zavisno rešili vprašanje otroških istanov v mestu. V spodnjih prostorih vrtca oo ostalo precej prostora neizkoriščenega. Tu bi lahko, če bi nam uspelo pritegnit podjetja, oripravfli prepotreben prostor za stanovanjsko skupnost in rinožične organizacije terena Kandija. Dvorana za 40 do 50 ;udi bi lahko uporab^ah za "stanke, proslave in poaob.o. Upravnemu odboru vrtca. ^ebju ln Stanovanjski skup-•'-»sti Kandija f.elimo. da bi Mihova prizadevanja ne bite ■amgn in da bi n.ijetei* ori merodainih ^initeljih na razumevanje in podporo: R. B. Avtopromet »Gorjanci« Potovalni urad H0V0 MESTO otvarja na željo prebivalstva in zaradi lepše ter hitrejie povezave BELE * RAJ INF s glavnim mestom republike NOVO AVTOBUSNO PROGO 1. Crnomolj-Metliko-Novo me sto-Trebnje-L j ubijana po naslednjem voznem redu: 4.40 Odhod ČRNOMELJ prihod 19M 510 METLIKA 19.00 *-w NOVO MESTO 18.15 «■** TREBNJE 17.50 T.25 prihod LJUBLJANA odhod 17.00 Za boljšo tvezo SUHE KRAJINE b LJUBLJANO 2. Hinje-Dobrepolje-Turjak-Grosuplje-Liubljana 5.40 jdhod 6.26 6.42 145. 7.05 7.30 prihod HI NJE DOBREPOLJE TURJAK POD TABOR GROSUPLJE LJUBLJANA prihod odhod 16.05 15.20 15.03 14.50 14.40 14.15 Nova zveza SUHE KRAJINE z NOVIM MESTOM S. Dobrepolje-Zagradec-Dolenjske Topllce-Novo mesto DOBREPOLJE prihod 14.50 ZAGRADEC 13.38 DOLENJSKE TOPLICE 12.55 NOVO MESTO odhod 12.30 7.05 7.55 8.40 9.10 odhod prihod 4. Vzpostavi se nova avtobusna proga Novo mestr Kostanjevica odhod NOVO MESTO prihod 12.50 13.15 13.25 prihod NOVO MESTO ŠENTJERNEJ KOSTANJEVICA odhod 14.10 13.45 13.35 SPREMENI SE VOZNI RED NA AVTOBUSNI PROGI 5. Novo mesto*Trebnje-iva»Čna gorica-Grosuplje-Ljubljana tako. da se is dveh avtobusnih prog uvede ena. d m ga pa je vezana na novo avtobusno progo CRNOMELJ-LJUBL.IANA NOVO MESTO nrihod TREBNJF IVANCNA GORICA GROSUP1 .11 LJUBLJANA odhod 5.45 6.10 6.35 6.50 7.15 13.30 13.55 11.20 14.35 15.00 odhod prihod 13.15 12.50 12.25 12.10 11.45 20.30 20.03 19.40 19.2S 19.00 Gornji vozni red velja od 25 novembra 1930 dalje. Obran S DOLENJSKI LIST Stev. 47-48 (557—558) Da bo več metliške črnine V metliški občini pripravljajo ebnovo 83 ha vinogradov. Za ta dela — ki bodo trajala predvidoma pet let. izvajati pa jih bodo začeli prihodnje leto. ko bodo dobili na razpolago sredstva na zveznem natečaju — bodo porabili 130 mM i j ono v dinarjev. Vinograde bo obnav-|)aLa metliška kmetijska zadru-ifa, ki pa bo odstopila nekatera dela tudi drugim gospodarskim organizacijam. Skupno je v metliški občini okoli IGO ha vinogradov, pogrebnih obnove. Obnovili jih bodo najprej polovico. Obnovitveni pas se razteza od Vinomera (kjer bodo obnoviili 28 ha), preko Vidošičev (kjer bo obnovljenih 33 ha), do Drašič (kjer bodo obnovili 22 ha). Mimo grede naj omenimo, da spada to področje v belokranjski vinorodni okoliš, ta pa v Posavski vinogradniški rajon. Po kmetijski rajonizaciji, Izdelani pri OZZ Novo mesto, je tu predvideno vinogradništvo, laj so teren, podnebje in zemlja xelo primerni predvsem za znano metliško črnino in nekatera eortna črna vina. Zaradi južne lege vinogradov dozori tu grozdje tudi 14 dni prej kot v drugih slovenskih krajih. Metliški vinogradi so stari nad 60 let, rentabilna doba trt pa Je 40 let — se pravi, da so res nujno potrebni obnove. Zaradi •tarosti trt dajejo vinogradi vinogradnikom manj. kot pa »ni vlagajo vanje. Zemlja na kateri je predvidena obnova, je 90 odstotkov last zasebnih vinogradnikov. Večina vinogradov, predvidenih za obnovo, je starih, nekaj pa celo ie opuščenih. Za obnovo bo skrbela kmetijska zadruga. Vinogradnikom, ki ne bodo pristali na obnovo, bo z uporabo zakona o racionalnem (imnem) izkoriščanju zemljišč zemlja, predvidena za obnovo, odvzeta za dobo desetih let in obnovljena. Po desetih letih bo dobil vinogradnik zemljišče nazaj.vendar bo moral povrniti zadrugi vsa v zemljišče vložena sredstva. Verjetno pa ne bo takih primerov, sai so ljudje doslej na zborih volivcev precej razpravljali o obnovi in uvideli, da je napredek v vinogradništvu mogoč le s sodobno obdelavo. Nekateri ugibajo, če naj kar nehalo obdelovati vinograde, drugi se spet menijo, če bi dali zemljo v najem ali bi šli morda v kooperacijo itd. Zaradi te- ga bo treba ljudem čimprej pojasniti, kdaj in kje bodo začeli obnavljati in kdaj bo prišla parcela določenega vinogradnika na vrsto. Obnova 1 ha bo stala 1,4 milijona dinarjev. Ker je kredit 15-leten, ga bodo marali kooperanti oziroma zadruga vračati v letnih obrokih po približno 90.000 dinarjev za 1 ha. Kredit stva in delo KZ (umetni gnoj, strojna dela. strokovna služba i'd.) in vinogradnika — kooperanta (domači gnoj, ročno delo itd.). Dobljena zneska bodo primerjali ter ugotovili odstotek udeležbe obeh strank (KZ in kmeta), nakar bodo ustvarjeni dohodek (in tudi dobičel:) v ugotovjenih odstotkih razdelili (n. pr. 60% zadrugi, ker je vlo- Ljudje so za samoprispevek Metliški obrani dajejo v obliki krajevnih samoprispevkov vedno več sredstev za reševanje raznih perečih komunalnih problemov. Seveda pa prispeva deležu volivcev večji del še občina aH gospodarske organizacije. ■ V sami Metliki ljudje že razpravljajo o podaljšanju krajevnega samoprispevka za eno leto. Porabiti ga nameravajo za ureditev pločnikov ob novi cesti. (I>anski samoprispevek je bil porabljen za asfaltiranje ceste.) Dokončno bodo o podal jJanju krajevnega samoprispevka razpravljali in sklepali na zboru volivcev. ■ V Podzemlju so volivci že sprejeli sklep, da bodo uvedli krajevni samoprispevek. Porabitt ga nameravajo za dograditev še nega razreda pri šoli. ■ V vaseh Božakovo ln Drašiči so tudi sklenili uvesti krajevni samoprispevek. Porabili ga bodo za popravilo šole in stanovanj za učitelje ter za gradnjo vodnjaka. H Za železniški postaji Gradac in Rosalnice bodo prebivalci prispevali potrebno količino lesa. V Gradacu gradnja postaje že dobro napreduje, v Posalnicah pa so začeli kopati temelje. Ostala sredstva za gradnjo obeh postaj bo prispevala direkcija JZ. ■ V Primostku so volivci izvolili 3-članski odbor, ki bo organiziral in vodil popravilo potov. Najprej bodo razširili pot Primostek-Otok. Vaščani so ugotovili, da je v vasi potrebna tudi javna razsvetljava, da bo treba stari most podreti in napraviti novega in da je porebna popravila tudi cesta. Teh stvari ne bodo mo-*li urediti sami, zato upajo, da jim bo pri tem pomagal občinski ljudski odbor. (anuitete) bodo začeli odplačevati, ko bodo dosegle trte polno rodnost, se pravi štiri, pet let o0 obnovi. Ce bodo šli kmetje v kooperacijo s KZ, potem si bodo razdelili dohodek tako: najprej bodo od skupne ustvar-iene vrednosti odšteli anuitete (90.000 din za 1 ha), ki jih morajo vrniti dajalcu posojila, nato pa bodo sešteli vložena sred- žila 60 odstotkov sredstev. 40 odstotkov kooperantu, ker je vložil 40 odst. sredstev). Odstotek bo seveda lahko drugačen — pokazala ga bo praksa. Za roč, no delo v vinogradih bodo predpisane še posebne norme. Ni še določeno, kaj bodo kooperantje prodajali: mošt ali grozdje. Je pa še druga možnost. Lastniki vinogradov lahko ustano- ve svojo skupnost in> izvolijo izmed svojih članov svoj sve* in upravni od'bar. Ta skupnost najame lahko svojega direktor ja, strokovnjake, lahko ima svoj strojni oddelek itd. V tem pr'-n.eru bi ostal seveda ves dohodek — razen anuitet — tak; skupnosti, ta Pa bi morala plačati uslužbence, kupiti traktorje, plačati umetna gnojila itd. Vinogradniki — kooperantje imajo na razpolago še ostale možnosti. Lahko si najamejo stroje drugje iri ne pri KZ — in jih seveda tudi posebej plačajo. Tudi raizne druge usluge si lahko oskrbe sami. Skratka: gospodarili bodo lahko, kakor bodo hoteli, vendar po zakonu o racionalnem (umnem) izkoriščanju zemljišč, se pravi sebi in skupnosti v korist. Od velike sodotme vinske kleti v Metliki bodo obnovljeni vinogradi oddaljeni 4 do 10 km. Klet. v kateri je danes posod za 50 vagonov vina. bo lahko začela čez nekaj let delati s polno zmogljivostjo (250 vagonov vina.) Načrt za obnovo sta izdelala Okrajna zadružna zveza v Novem mestu in Kmetijski inštitut v Ljubljani. Potrebne sadike imajo že rezervirane v trsnici na Trški gori. Kmetijska zadruga v Metliki in občinski ljudski odbor že štipendirata za vinogradniške in ostale kmetijske potrebe več kmetijskih tehnikov in agronomov, vzgajajo pa tudi ostale delavce (strojnike itd.). Napredek kmetijstva in večji donos: so mogoči le z uporabo moderne agrotehnike. kater0 pa lahko vodijo le kmetijski strokovnjaki. JOŽE PRIMC Pogled na Metliko z okolice Prihodnie !e'o nove naloge Uspehi in težave metliškega Partizana Telovadba ima v Metliki zelo bogato tradicijo, saj je bilo tu ustanovljeno telovadno društvo že pred 53 leti; tik pred vojno pa so vztrajni in marljivi Metličani postavili na Pungartu telovadni dom, ki je sedaj last TVD Partizana. Ta se ponaša z nekaterimi pomembnimi uspehi. Tako so lani pionirke na zveznem zletu v Beogradu z vajami s trakovi dosegle prvo mesto, a starejši Člani so bili zelo visoko ocenjeni. V tekmovanju Športne zveze Slovenije Je letos društvo zasedlo peto mesto in prejelo denarno nagrado. Za praznike: obisk Celjanov! Celjski umetniki bodo v prihodnjih dneh obiskali Brežice, Brestanico, Mirno, Žužemberk, Dol. Toplice, Črnomelj in Metliko V prazničnih dneh od 28. novembra do 1. decembra bodo obiskaili nekatere kraje v Zasavju, Suhi krajini in Beli krajini člani Slovenskega ljudskega gledališča s Svlvanusovo dramo »KORCZAK IN OTROCI«. Gostje bodo večino odrov prvič obiskali. Dr. Korczak bo spet zbiral otroke v svojem zavetišču in jih varoval pred preganjalci. Spet jih bo tolažil in spet bo stradal zato, da bi lahko njim dajal borni vsakdanji kruh. In spet bodo našli njegovo plemenito delo, spet bodo ugrabili vseh njegovih 65 gojencev ter jih odpeljali v krematorij, dr Korczak pa bo šel z njimi in jih tudi na po- v w Na Zletu bratstva in enotnosti v Novem mestu je bilo iz metliške občine lOo nastopajočih, a od tega je bilo 40 pripadnikov Partizana. Kakor vsako leto. tako je tudi letos društvo pripravilo letni nastop, ki si ga je ogledalo ve-li'ko ljudi Društvo ima okrog 100 aktivnih pripadnikov. Največ Je cicibanov in pionirjev, zelo malo Je mladincev in mladink, člani pa sploh ne vadijo. Pri društvu delujeta dve sekciji; odbojkarska in namiznoteniška — ta se bo udeležila okrajnega prvenstva. Pogoji za vadbo so urejeni, saij Je razmeroma dovolj rekvizitov. Letos so nabavili švedsko skrinjo, ročaje za kroge in blazino. Težave' se začnejo z vodstvom. — Upravni odbor »ploh ne dela. Celotno delo morata voditi dva človeka. Tovariš Zvonko Pavlovič mora opravljati kar tri dolžnosti; predsedniško, tajniško in blagajniško. Prednjaskega kadra ni razen načelnika Jožeta Gršlča, ksi vodi kar štiri oddelke, v pomoč je pritegnil starejše pionirke, ki vadijo s cicibani. Načelnik ima z njimi enkrat tedensko prednja-ško uro in jim pomaga prj vadbi. Kolik napor in kakšna vol;,«! Da takšno stanje, je krivda v tem, nekatere prednjakinje prenehale delati. Tudi finančno stanje v društvu ni rožnato. Tako ni denarja za potne stroške ob tekmovanjih raznih sekcij. Misliti bo treba na popravilo strehe in pleskanje, — Toda _ kje dobiti denar? Društvo je dobilo le 60 tisoč dinarjev dotacije, ki jo je porabilo za zlet v Novem mestu. Letos so popravili celotno električno napeljavo v domu In kupili staro barako za drvarnico. Ko se človek seznani s celotno problematiko društva Partizan, dobi vtis. da se za njegove težave in skrbi ne zanimajo politične in ostale organizacije. Prepuščeno Je samemu S3bi. Ni ga človeka, ki b! bil voljan delati v društvu, ker delo ni plačano. Na pobudo partizan;* iz Metlike Je bilo ustanovljeno TVD Partizan v Gradcu, v tem kraju ie precej volje, vendar nimajo športnih ri k vizi tov in prednjaške-ga kadra. Obljubljena jim Je bila pomoč celo od Partizana Slovenije, a do sedaj ni bilo nič storjenega. Našo mladino čakajo v prihodnjem letu še večje in odgovornejše naloge kot do sedaj. Pridružila se bo proslavljanju 20-Ietnice ljudske revolucije s prevzemom novih 148 km mladinske avtomobilske Ceste bratstva in enotnosti, in to od Grdeličke klisure do Skopja. Predvidevajo, da bo prihodnje leto sodelovalo pri graditvi te ceste okoli 50.000 mladincev in mladink iz vse države. Te dni so že začeli pripravljati brigadirska bivališča, ki bodo že marca sprejela prve brigadirje. Razen v Grdelički klisuri bo precej naselij vzdolž trase vse do Skopja. Glavni štab se je preselil iz Niša v Kumanovo. — Projektanti in gradbena podjetja pripravljajo projekt novega dela ceste. Del projekta za dela v »klisuri-« je izdelan in mladina je že letos opravila na njem okoli 50 odstotkov zemeljskih del in zgradila 35 odstotkov podpornih zidov. Graditev avtomobilske ceste bo tudi prihodnje leto osrednja delovna akcija naše mladine, s katero bo proslavila obletnico vstaje. Razen tega bo mladina v posameznih republikah sodelovala na domačih ak- Mali oglas v domačem tedniku -zanesljiv uspeh! cijah. Tako bo del slovenske glavom in sodeloval pri vrsti mladine gradil zimsko-alpski komunalnih del v domačih, center na Velem polju pod Tri- krajih. I. medklubska razstava fotografije v Vidmu-Krškem V počastitev dneva republike in meseca tehnike bo v nedeljo, 27. novembra, odprta I. medklubska razstava fotografije v Vidmu-Krškem. To bo že tretja razstava, ki jo pripravlja domači foto klub. Za razstavo je bilo predloženih 325 črno-belih, 32 barvnih fotografij in 70 barvnih diapozitivov 95 avtorjev. Žirijo so sestavljal! dr. Ivo Frelih iz Ljubljane, dr. Miljen-ko Peric iz Zagreba in tov. Janez Marenčič iz Kranja, vsi mojstri umetniške fotografije. Žiriranje je bilo 9. oktobra, in sicer javno. Člani žirije so za ie ti ker LT v Sevnici: želimo naprej! Pred nedavnim smo pisali v našem listu o tem, da so se v veliko tekmovanje LT vključili tudi Sevničani. Te dni je bila v Sevnici širša seja Občinskega odbora LT, katere sta se udeležila kot gosta tudi predsednik občinskega odbora SZDL, sekretar OOLT in še nekaj zastopnikov družbenih organizacij. Na seji so razpravljali o tekmovalnem načrtu in sprejeli vrsto pobud, ki sta jih dala gosta. Predsednik Občinskega odbora SZDL je pohvalil dosedanje prizadevanje aktivistov LT. ki so v sevniški občini pripomogli do povečane tehnične dejavnosti, zlasti na šolah, ter poudaril važnost in pomen te organizacije. Foto in radio klub sta si ob prizadevanju tovariša Ivana Senice pridobila mnogo materiala in tudi prostor, ki ga daje na razpolago v svojem stanovanju omenjeni tovariš. V Sevnici so namreč največji problem prostori za tehnično dejavnost kakor tudi za dejavnost klubov in krožkov. V vsej občini ni prave delavnice in se morajo krožki stiskati po razredih in stanovanjih. Pred leti se je govorilo, da bo dobila LT svoj dom, letos pa se je primerilo, da so celo prostor, dodeljen za delavnico preuredili v stanovanje. Upati pa je. vsaj tako je zagotovil zastopnik SZDL, da bo Ljudska tehnika v Sevnici le dobila svoje prostore. \ Za Ljudsko tehniko je precej zanimanja tudi v tovarnah in kolektivih. Tako so že ustanovili svoje društvo v Kopitarni; v Jugotaninu imajo iniciativni odbor, mladina v Loki in v Krmelju pa želi, da bi jihačimprej obiskali aktivisti LT. Po šolah bodo odredi tekmovali in se pripravljali za pomladne nastope. Prepričani smo. da bodo predsednik Obč. odbora LT Rudi Malešič. predsednica šolske komisije Štefka Koršičeva in ostali aktivisti znali piidobiti mladino in vse. ki imajo vesel ie do tehnične dejavnosti, v organizacijo! Marijan Tratar Servis za poučni film in diafilm Igralci celjskega gledališča v drami KORCZAK IN OTROCI slednji poti tolažil. Tudi sam bo šel v smrt. kajti zanj ni življenja brez tistih 65 otrok, ki jih je skrival v svojem zavetišču in zanje skrbel... V času, ko mnoge države na svetu v borbi za mir in pravico izgubljajo tla pod nogami, ko se spet druge države z vsemi sredstvi borijo za mir in za miroljubno sožitje med narodi, je to delo še posebej primerno. Njegova osnovna misel je, nočemo več vojne, nikoli več se ne sme povrniti tragedija dr. Korczafka. Slovensko ljudsko gledališče iz Celja, ki je gost komisije za prireditve in gostovanja pri OLO Novo mesto, je že pristalo na povabilo lin bo gostovalo takole: ponedeljek, 28. 11., ob 15. in 20. uri v Brežicah, torek, 29. 11.. ob 15. uri v Brestanici, ob 20. uri v Mirni na Dolenj-okem, sreda. 30. 11., ob 15. uri v 2užemberku, ob 20. uri v Dolenjskih Toplicah, četrtek, 1. 12., ob 16. uri v Črnomlju, ob 20. uri v Metliki, Igralci bodo tako prvič nastopili v Brestanici na Mirni, v Žužemberku, Dolenjskih Toplicah, Črnomlju in Metliki. Vsi ti kraji bodo s tem doživeli prvo srečanje s poki jeni m gledališčem in povsod tod bodo organizatorji pavabili na predstavo vse tiste številne naše požrtvovalne amaterje, ki sicer delajo na domačih odrih. V Črnomlju bodo umetniki položili venec na kamen kjer je bilo med NOB ustanovljeno svobodno Slovensko narodno gledališče in se tako poklonili spominu vseh tistih, ki so to gledališče snovali v najhujših dneh naše zgodovine. *Prebivađstvo navedenih krajev vabimo, da se v čimveč jom številu udeleži predstav in eimlepše preživi praznične dni ob rojs'.pom ..... »v-miM:ko' Pripravlja se ustanovitev »Servisa za poučni film ln diafilm«» Film se z vedno večjim uspehodr uporablja kot učilo na vseh šolah, kakor tudi pri utrokovnem Izobraževanju odraslih. Predavanja, ki Jih spremlja prikaz iil-ma, so mnogo dostopnejša in ra-?.umljivejša kot slika ali suhoparna beseda. Zato pravimo takim filmom tudi prosvetni >U šolski film. Nekatere države ta film s pridom uporabljajo že vrsto let, ker ZA DAN REPUBLIKE ČESTITA T0VARNJA USNJA KAMNIK Tovarna volnenih pletenin »RAŠICA« se priporoča in čestita za 29. november so uvidele njegov uspeh. Tudi naši prosvetni delavci so spoznali dobre lasUiosti tmkega načina po^ učevanja, zato so postali hitro prijatelji poučnega filma. 2ai v našem okraju stanje ni najboljše, ker šole in vzgojni zavodi nimaijo sredstev. Stanje pa se mora izboljšati, saj nam to tudi narekuje reformirana šola. Da bi načrtno uvajali tudi v našem okraju rilrr* in pomagali vzgojiteljem, že nekaj let razmišljajo o ustanovitvi organa, ki bi skrbel za sistematično izkoriščanje sredstev, ki (jilh trenutno imamo, zato je 01,0 nedavno na seji sveta za kulturo in znanost pri okrajnem ljudskem odboru Novo mesto na dnevnem redu tudi vprašanje poučnega filma. — Daljši referat o pomenu poučnega filma je imel Franc Segedin, ki Je prikazal uporabo filma v šolah in izven njih. Po vsestranski razpravi, v katero je posegla tudi podpredsednica okrajnega ljudskega odbora Inž. Vilma Pir-kovič, ki ;e p«redlog podprla, je bil sprejet sklep, naj se ustanovi servis za razdeljevanje filmov in načrtno izkoriščanje sredstev ter vzgoje kadrov, ki bodo upravljali s projektorji in ostalim. Ker bi bil v začetku servis sestavni! del Zavoda za izobraževanje odraslih, mora ta sprejeti predlog o prevzemu servisa ln mu zagotoviti sredstva. Ustanovitev servisa lahko samo pozdravimo. Upamo, da bo skoraj pričel delati. Fantje iz Varaždina pozdravljajo Dolenjski fantje, ki služijo vojaški rok v Varaždinu. Iskreno čestitajo ln prav lepo pozdravljajo za 29. november vse dolenjske fante in dekleta, posebno pa domače. — Ivan Dulc, Franc Kaferle, Anton Gornik, Alojz Sintic, Anton Lekše, Ivan Zupet, Anton Rajk, Leopold V»vk !n Franc Stupar. » T 0 N 0 S A « Tovarna nogavic LJUBU AN A-SAVLJE čestita vsem delovnim ljudem za praznik republike in priporoča svoje izdelke! I EV • LJUBLJANA I INDUSTRIJA U ELEKTROZVEZE JUGOSLAVIJA NAJVEČJI PROIZVAJALEC ELEKTRONSKIH NAPRAV IN ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO V DRŽAVI IEV oddajniki in sprejemniki — IEV industrijska televizija — IEV merilne aparature — IEV laboratorijska oprema — IEV transistorjl, kondenzatorji, upori, feriti, keramika, vacunmski elementi, kemijski izdelki. razstavo odbrali 125 črno-belih fotografij 49 avtorjev, 28 barvnih slik 9 avtorjev in 39 barvnih diapozitivov 11- avtorjev. Tako bodo na razstavi sodelovaili fotoamaterji iz Beograda. Celja« Jesenic. Kranja, Ljubljane, Maribora, Kopra. Novega Sada, Zagreba in Vidma-Krškega. Ob otvoritvi bo fotoklub Videm" Krško izdal tudi almanah, kjer bo reproduciranih 20 najboljših razstavljenih fotografij. Razstava bo odprta od 27. 11-do 5. 12. v prostorih »Elektro«, medtem ko bodo diapozitivi predvajani 27. 11. in 5. 12. ob 15. uri v domu Svobode. Medicinci JLA iz Maribora v Dragatušu V soboto, 12. novembra, so gojenci medicinske šole JLA iz Maribora obiskali zibelko partizanstva Belo krajino in vas Draga-tuš. Domači otroci so čakali goste z neštetimi šopki in jih prav prisrčno sprejeli. Učence in učiteljski kolektiv je pozdravil v imenu štirih oficirjev in 20 mladih ljudi vodnik Marijan, ki je v svojem govoru pokazal, da gojenci medicinske šole dobro poznajo Belo krajino in da jo cenijo ln spoštujejo. Zatem smo začeli kramljati in kmalu smo bili kot stari znanci. Gostje so nas spraševali o učenju, pionirski organizaciji, šoli in učilnicah, vendar so se zelo čudili, da Dragatuš, partizanska vas, ki Je med vojno mnogo žrtvovala, še -/daj — 15 let po vojni — nima Sole. S posebnim veseljem pa sem gostom povedal, da smo pri tekmovanju v zvezni akciji pionirjev in šolskih zadrug dosegli lepo mesto 1n da bo predsednik šolske zadruge Lojze Bahor odšel v Beograd. Našim kolektivom Za dan republike iskreno čestita našim kolektivom, zlasti pa podjetju »Krojač« v Novem mestu, vojak Stane Vesel iz Zaječara. Pozdrav iz Šabca »Za dan republike pozdravljam vse bralce našega lista, delovne kolektive, zlasti pa domače In prijateljico Anico. — Tine Košmrlj, vojak iz Sab-ca. Čestitke iz Batajnice »Fantje novomeškega okraja, zbrani v vrstah JLA, se spominjamo domačih krajev in čestitamo za dan republike vsem podjetjem ln ustanovam, staršem in sorodnikom, mladincem ln mladinkam, posebno pa kolektivu IEV iz Semiča in mladinskemu aktivu v Vel. Podlogu: Maks Unetič, Franc Ogulin, Jože Bučar, Alojz Salmič, Alojz Golob, Jože Kavšček ln Jože Tomše.« kjer bo z drugimi nagrajenci sprejet pri tovarišu Titu. Iz mladih grl je kmalu nato zar donela borbena pesem. Vse prekmalu je prišlo povelje za odhod. Govorili smo o tem, da bi se spomladi lahko pomerili v športuj na hitro smo izmenjali še nekaj naslovov, nato pa se je avtobus z dragimi gosti začel oddaljevati. Stane 2ula Fantje iz Požarevca čestitajo in pozdravljajo za 29* november ter želijo svojim domačim, bratom, sestram, znan" cem in prijateljem še mnogo uspehov in veselja pri delu. — Ivan Mrzel iz Vel. Gabra, Jož« Svajger iz Vranovlcev in ATO^ Kavšek iz Novega mesta. Pozdravi iz Kraljeva »Vojaki, ki služimo vojaskd rok v Kraljevu, prav lepo pozdravljamo vse dolenjske fante, ki so pri vojakih širom po naši domovini. Za dan republike P» želimo delovnim ljudem še mnogo uspehov, zlasti kolektivu IMV; staršem, domačim, prijateljem in znancem pa lep pozdrav! — J°že Kapš, Martin Grahek. Anton Radovan, Jože Štefanič.« Iz Kremenice čestita in pozdravlja za dan republike vse sorodnike in znance Anton Mercina, dolenjski fant iz Bogneče vasi. ki je pri vojakih. BRALCEM, NAROČNIKOM IN SODELAVCEM! Zaradi določenega obsega da" našnje številke nam kljub našim načrtom ni uspelo objaviti nekaterih običajnih strani V tedniku, niti ne vseh prispevkov naših stalnih in občasnih sodelavcev. Bralce in dopisnike prosimo za potrebno razumevanje! Uredništvo in uprava Pred 2 9. novembrom Politične in množične organizacije v okraju se že dalj časa pripravljajo na praznovanje dneva republike, združeno s 15. obletnico osvoboditve Jugoslavije. Za to priložnost so pripravile bogat spored najrazličnejših kulturnih in drugih prireditev. Tako bodo v vseh občinskih središčih osrednje proslave in akademije, na katerih bodo sodelovala domača kulturna društva in mladina. Številne proslave in akademije bodo tudi v vseh večjih krajih in vaseh v okraju. Posebne proslave pripravljajo že na vseh šolah in v večjih delovnih kolektivih ter ustanovah. Prebivalci metliške občine slave hkrati tudi svoj občinski praznik. Z njim, se spominjajo 26. nover.ibra 1942. leta, ko so partizani na Suhorju uničili bclogardistično postojan' ko. Razen številnih proslav bodo ob tej priložnosti v Belokranjskem muzeju v Metliki odprli tudi razstavo, ki bo prikazala delovanje metliške godbe na pihala v 110 letih njenega obstoja. V Sevnici bodo med drugim odrrli filatelistično razstavo, predsednik občinskega ljudskega odbora Novo mesto pa bo sprejel vse aktivne odbornike, ki so se v minulih letih 7,vrstili v krajevnih odborih. Nekateri delovni kolektivi, kot n. pr. Tovarna zdravil »Krka* Novo mesto in Gozdno gospodarstvo v Brežicah, bodo hkrati slavili tudi deseto obletnico delavskega samoupravljanja. Novomeška tovarna zdravil bo ob tej priložnosti izdala prvo številko svojega tovarniškega glasila. V Koprivnic« v senovški občini bodo 27. novembra slovesno odprli vodovod in novo poslopje, v katerem bosta dobila svoje prostor« zdravstvena postaja in pošta. Razen toga bo v zgndbi še šest stanovanj za prosvetne delavec. Vodovod bodo Izročili svojemu namenu tudi v Žužemberku. Hkrati ho tu zbor mladinske delovne brigade -Jože Slak-Silvo«, ki Je letos med šo1-skimi počitnicami pomagala graditi vodovod. ^ Proslave pripravljajo še mladinski aktivi no vase*,'-Jl. srednjih šolali novomeškega okraja bolo sprejeli v mlađ« sko onranl7.aei.io nad !>0fl nio«irir">' :« *»#»••»»•'• METLIKA: OB NOVEM PRAZNIKU -USPEHI IN NOVI NAČRTI NOVI 26. novembra 1942 so hrvaški in slovenski partizani napadli in uničili be-logardistično postojanko na Suhorju. V spomin na ta dogodek praznujejo občani Metlike vsako leto 26. novembra občinski praznik. Pred letošnjim praznikom metliške občine smo obiskali tajnika občinskega ljudskega odbora Tineca Moleka in ga naprosili, naj nam pove. kaj vse so v občini dogradili, izboljšali, popravili — skratka: kakšen napredek so dosegli od lanskega do letošnjega občinskega praznika. LETOŠNJI USPEHI fjj) 800 metrov asfaltirane ceste skozi Metliko, ki so jo dogradili letos, je del pomembnih uspehov zadnjega leta. Nameravali So sicer asfaltirati cesto do postaje ali pa vsaj v dolžini enega kilometra, vendar jim zaradi nepredvidenega povečanja •troškov to ni uspelo. Izven programa so morali namreč izboljšati kanalizacijo in utrditi cestišče. Nova cesta iih je veljala 32 milijonov dinarjev, od katerih so jih prispevali prebivalci sami okoli 5 do 6 milijonov. # 9-Sitanovanjski blok bo vse-ljiv v nekaj dneh. Veljal je 29 milijonov dinarjev. % Poslovno stanovanjsko hi- io, v kaiteri je trgovina in 4 stanovanja, so tudi dokončali letos. Veljala je 20 milijonov dinarjev. Razen tega so prenovili še prostore bivšega čevljarskega podjetja in tako pridobili dve stanovanji za učitelje. d Parna pekarna, dolgoletni »en Metličanov. bo končno le arastla. Pripravljalna dela so ze končana, graditi pa jo bodo začeli že letos. V novi zgradbi bodo razen pekarne še štiri stanovanja za bivše borce. Graditev bo stala 32 milijonov dinarjev — za začetek imajo zagotovljenih že 12 milijonov — končana pa bo v prihodnjem letu. Čestitke iz Beograda Gardisti, ki so pri vojakih v Beogradu ' iskreno čestitajo za dan republike; svojim sta-ršem, pniateliem in prijateljicam pa mnogo toplih pozdravov. — Martin Hočevar, Anton Pavlice Štefan Peklar, Janko Salomon. Valentin Blažič, Ivan MavLar in Rafael Teropšič. Zavod za zaposlovanje invalidov v Metliki je začel delati novembra. V /ijem bodo dobili zaposlitev vojni in ostal! In- METLIKA ZA PRAZNIČNE DNI 25. novembra bo ob 20. uri v Partizanovem doma v Metliki slavnostna akr.demija. 26. novembra ob 16. uri koncert mestne godbe na Trgu svobode, medtem ko bodo ob 17. ori v prostorih Belokranjskega muzeja odprli razstavo »110 let mestne godbe v Metliki«. p0 vaseh v občini bodo od 26. do 30. novembra vrteli domači film »Ne obračaj se. sinko«. 1. decembra ob 20. uri pa bodo gostovali v Metliki celjski poklicni igralci z dramo »Korczak in otroci«. V soboto zvečer, 26. novembra, bo v Domu Partizana družabni večer s plesom. validi ter za delo mani zmožne osebe, k! pa morajo biti izuče-ne za določeno delo. Zdaj Izde- lujejo v zavodu, ki ima prostore v bivši tovarni Beti. le otroško konfekcijo. V načrtu imajo, da bodo prihodnje leto začeli izdelovati tudi železno galanterijo. Postopoma nameravajo povečati število zaposlenih, ki znaša zdaj le 10. 0 BETI — belokranjska trikotaža se je preselila v nove prostore. Letos je tudi povečala število zaposlenih od lanskih 200 na 223. Brutoprodukt se je v istem času povečal od 318 milijonov dinarjev na 440 milijonov dinarjev. Vzpon je posledica boljših prostorov, boljše organizacije dela in nagrajevanja po učinku. Pravkar se pogajajo za nakup strojev, ki jih nameravajo postaviti' / še neizkoriščene prostore. Podjetje ima zdai namreč še nekaj prostorov odveč, medtem ko so bili v starih prostorih precej stisnjeni. 0 Novoteksov obrat II v Metliki bo tudi letos dosegel lep uspeh, če primerjamo proizvodnjo z lanskim letom. Česane volnene preje bodo proizvedi; letos 540 ton, medtem ko so jo lani 298 ton. V istem obdobju so število zaposlenih povečal: ie malenkostno. Za zaključek uspehov in do sežkov bi primerjali še lansk: in letošnji brutoprodukt. Lani ie znašal brutoprodukt v občini 2 milijardi 60 milijonov dinarjev, letos* pa bo predvidoma 2 milijardi 790 milijonov dinarjev. Po vseh dosedanjih pokazateljih bo planirani letošnji brutoprodukt dosežen, če ne celo Dresežen. V Istem obdobju se bo povečal brutoprodukt na prebivalca iz lanskih 294.000 dinari ev na letošnjih 398.000 dinarjev. Ce primerjamo še narodni dohodek, vidimo, da je znašal v občini jani 924 milijonov 378 tis°č dinarjev ali 132.205 dinarjev na prebivalca, letos pa bo predvidoma milijardo 201 milijon 122.000 dinarjev ali 171.344 dinarjev na prebivalca. Povišanje je doseženo z nekaterimi investicijami, predvsem pa s povečanjem proizvodnje. Po sevniški občini £ Konference krajevnih organizacij SZDL potekajo v redu. Vsako nedeljo jih imajo na več krajih, še prej pa se odbori sestajajo skupaj s člani občinskega odbora SZDL in pripravljajo programe dela za čimbolj-ši uspeh konferenc. Približno polovica krajevnih organizacij je konference že imela. # Pretekli četrtek je bila ustainovljema v sevniskl »Komunali« nova osnovna organizacija ZK. Ta ustanovitev je sledila neposredno po zadnji seji občinskega komiteja ZKS. ki je ZDRAVSTVENI DOM NOVO MESTO obvešča vse prebivalce iz območja občine Novo mesto, da v ponedeljek, 28. novembra ne bo specialističnih ordinacij S KONFERENC SOCIALISTIČNE ZVEZE V METLIŠKI OBČINI gl V metliški občini so imeli dosedaj 8 krajevnih odbo-ov in 13 osnovnih organizacij SZDL. V sporazumu z volivci, lani SZDL, občinskim ljudskim odborom in občinskim odorom SZDL ter na podlagi Statuta SZDL so število krajev-ih odborov in krajevnih odborov SZDL izenačili na 13. 19 Konference krajevnih organizacij SZDL so se v metli-ki občini šele začele. Občinski odbor SZDL je bil namreč menja, naj bi bile dobro pripravljene, zato so se zadržali alj pri pripravah. Po vaseh so že imeli predkonferenčne es'anke - ne glede na to, če je v vasi - organizacija SZDL . na katerih so z vaščani obravnavali gospodarske probleme njihovega kraja. Na teh sestankih so ustanovili tudi podružnice krajevnih odborov SZDL - seveda le tam, kjer se je pokazala potreba, se pravi, kjer je osnovna organizacija zaradi preobširnega terena slabo delala. H Takih vaških sestankov so imeli okoli 30. Ljudje so na njih razpravljali pač o vprašanjih, ki jih zanimajo ali težijo. V Podzemlju so omenili pomanjkanje šolskih prostorov. Na Suhorju bodo začeli zbirati sredstva za gradnjo kulturno prosvetnega doma in stanovanj za učitelje. Ljudje si želijo kina, predavanj in prireditev. Seveda bo potrebna tu pomoč komune, podjetij ali pa od drugod. Na Dobravicah so govorili o združevanju kmečkih parcelic, predvsem njiv, ker je zaradi sedanje razdrobljenosti strojna obdelava nedonosna. Razmišljajo še o gradnji gasilskega doma, vaških poti pa tudi o drugih gospodarskih vprašanjih. Drugod so razpravljali o obnovi vinogradov itd. Slikarji razstavljajo V petek, 25. novembra, 1960., bodo ob 17. uri v prostorih novomeške Studijske knjižnice odprli razstavo mladih dolenjskih slikarjev. Svoja dela bodo razstavili Zmago Jeraj, Marjan Kukec in Viktor Pov-še. Razstava bo v počastitev dneva republike. Vabljeni! Kettejev klub Novomeška kronika ■ Izredno višino je dosegla v nedeljo zjutraj Krka; zaradi neprestanega dežja je narasla in marsikje prestopila bregove. V Straži Je le malo manjkalo, pa bi prišlo lahko v NOVOLESU tudi do večje koče. ■ Prebivalci Gubčeve ulice so že pred leti prosili, da bi jim komunalna uprava razsvetlila temno ulico vsaj še z eno svetilko (morda v bližini garaž reševalne postaje). Nekaj voz gramoza ne bi škodovalo ulici, ki so jo zaradi vodovodnih del in številnih voženj (vzdolž ulice je zraslo lani in letos pravcato stanovanjsko naselje!) močno razrili. Nekatere Jame na ulici so že kar nevarne za pešce. Tod mimo vozi tudi precej avtomobilov k upravi KGP, pa bi morda ta skupaj s komunalno upravo resila problem. Nekaj Je treba ukreniti t ■ Nekaj novih prostorov je začel zidati občinski ljudski odbor v Novem mestu. Staro provizoric-no zgradbo na dvorišču so podrli, na njenem mestu pa bodo zgraditi trinadstropno občinsko poslopje. Zgradba bo stala 17,6 milijona dinarjev. Od tega bo prispeval Zavod za zaposlovanje delavcev 6 milijonov, ostala sredstva pa bo zbral občinski ljudski odbor. V novi zgradbi bo 18 sob (od teh jih bo dobil 6 Zavod za zaposlovanje delavcev), dvorana in prostor za arhiv. V nove prostore, ki bodo dograjeni predvidoma prihodnjo Jesen, se bodo preselUi občinski oddelki, ki gostujejo zdaj v Zdravstvenem domu, in uslužbenci, ki delajo zdaj v dvorani v prvem nadstropju občine. Sklep o gradnji so sprejeli odborniki na zadnji seji občinskega ljudskega odbora o potrebi po dodatnih občinskih prostorih pa so razpravljali že na eni prejšnjih sej ter na seji sveta za družbeni plan in finance. ■ Sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo bo na obeh novomeških osemletkah v nedeljo, 27. novembra, ob 9. uri dopoldne v telovadnici osemletk. Skupaj bo sprejetih v mladinsko organizacijo 186 pionirk in pionirjev: iz prve osemletke 117, iz druge pa 69. ■ Mladinski aktiv je bil ustanovljen v ponedeljek, 21. novembra, na Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje v Novem mestu. Šteje 21 članov. ■ Živilski trg je bU v ponedeljek, 21. novembra, kljub mrazu dobro založen. Zelje so prodajali po 15 din kg, solato po 60 din, korenje po 20 din, peso po 40 din, kislo zelje po 50 din, kislo repo po 50 din, jajca po 30 din, koruzo po 40 din, ohrovt po 20 din in jabolka po 45. din kUogram. Tudi rib je bilo precej, vendar tokrat zanje ni bilo posebnega povpraševanja. Pletenine in ostali volneni izdelki pa so šli dobro v denar. ■ Gibanje prebivalstva: PoročUa sta se Janez Gazvoda, upokojeni rudar s Čateža, in Marija Zevnič. kuharica s Ceste komandanta Staneta 26. Ponesrečila se je Mira Šetinc, hči babice. Mej vrti 6, ki Je pri telovadbi nerodno skočila ln si poškodovala levo nogo. Krvodajalci iz Novega mesta! Prihodnji teden v prazničnih dneh za dan republike podjetja ne bodo delala, delavci pa se bodo razšli na svoje domove. Transfuzijska postaja v NoVomeški bolnišnic; je doslej dobivala kri po določenem vrstnem redu od krvodajalcev iz vrst delovnih kolektivov, prihodnji teden pa zaradi naštetih razlogov nima zagotovljenih krvodajalcev. Bolnišnica bo kljub temu potrebovala 10 litrov krvi za transfuzijo. Zato prosimo Novomešča-ne, naj v ponedeljek, 28. novembra, od 7. do 12. ure velikodušno ponudijo kri Transfuzijski postaji in tako izpolnijo vrzel. Postaja posluje v kletnih prostorih kirurškega oddelka Novomeške bolnišnice. sklepal o tem, da je kolektivom, i še nimajo osnovne organizacije, posvetiti posebno skrb. Sekretar nove organizacije je tovariš Lojze Račič, gradbeni tehnik. # Osnovna organizacija ZKS v Kopitarni izboljšuje svoje delo. Ker je bilo dejo s 50 člani že precej otežkočeno, so se odločili, da osnujejo več grup komunistov po posameznih obratih. Te grupe se bodo pogosteje sestajale in razpravljale o svoji ožji okolici. Redni sestanki celotnega članstva bodo vse predloge obravnavali lahko veliko bolj učinkovito in temeljito. # V Šentjanžu Krmelju, Božanju ter na Lokj so že ustanovili društva prijateljev mladine. Pogoji za ustanovitev so tudi na Studencu, kjer pa priprave še niso stekle. Sen/tj anško društvo ima že ob začetku 31 članov, razpravljajo Pa tudi o programu dela. V teku so priprave za ustanovitev občinske zveze DPM. Ta bi potem združevala 6 društev. Kulturnoprosvetno delo med Slovenci v Karlovcu Preteklo nedeljo je imelo redno letno skupščino slovensko kulturno-prosvetno društvo »SLOVENSKI DOM — TRIGLAV* v Karlovcu. Skupščine so se udeležili poleg številnih Slovencev, živečih v Karlovcu, tudi predstavnik-kulturnega življa tega mesta ter zastopniki slovenskih društev iz Zagreba in Reke. Prizadevanju društva za zbliževanje in za kulturno povezavo s predeli Bele krajine in ostalega novomeškeea okraja je izrekel priznanje tajnik Zveze Svobod .in kulturno-prosvetnih društev Slovenije VinkoTrink-aus. kakor tudi predstavnika iz Novega mesta in Črnomlja. O plodnem delu karlovških Slovencev ter o njihovem programu za novo sezono bomo podrobneje še poročali. Pb. 0 Komaj so za silo pospravili gradilišče okoli stanovanjskega bloka JZ, že so pričeli z gradbenimi deli čisto zraven. Na tem mestu se bo kmalu dvignil nov blok za delavce DES. v kletnih prostorih pa bo delovala Stanovanjska skupnost. To je prva gradnja v Sevnici, ki upošteva tudi te potrebe stanovalcev. Ker bo področje blokov precej obsežnejše, kot je danes, bodo prostori lahko zelo dobro i-zrablje ni. # Okoli hmeljske sušilnice pospravljajo gradbišče. Ker so jo d0 sušenja hmelja le grobo Izdelali, so sedlaj dokončali zunanja dela. To je pravzaprav prvi večji objekt, ki ga je zgradilo domače podjetje »Komunala«. Iz šmarjete Na dan republike, 29. novembra, bo v prosvetni dvorani proslava z razniroi točkami in nagovorom. Hkrati bo pionirska organizacija sprejela v svoje vrste 30 cicibanov in jih pogostila. Pred kratkim je umrla Lu-žarjeva mama iz Zaloga (Modru še). Sama je vzgojila tri otroke, saj ji je mož umrl že 1. 1921, vsa družina pa je bila vedno napredna. Njen sin Jože je biil med prvimi borci iz našega kraja; zdaj je major JLA. S hčerama je Lužarjeva mama vsa medvojna leta delaila za OF in za partizane. Na zadnji poti na pokopališče v Slapih so jo spremili številni člani organizacij, zastopniki občine in novomeška godba. Ob grobu se ie poslovi! od nje Franc Prudič. Naj bo zavedni ženi ohranjen lep spomin! P. D. Z Bizeljskega Nov zdravstveni dom na Bizelj- skem ima lepo opremljeno zobno ambulanto. Ker nimajo svojega zobotehničnega kadra, prihaja dvakrat na teden dentist iz Zagreba. Zakonski par - dentista in zobo-tehnika - bi lahko dobili na Bi-zeljsko takoj, če bi bilo pripravljeno stanovanje. - stanovanjska stavba pa je nedograjena, ker so zmanjkali 3 milijoni. Bizelanci se jezijo nad občino, ki je iz sklada dajala posojila zasebnikom, za njihovo stanovanjsko stavbo pa Je zmanjkalo sredstev za posojilo . . . Okrajni posvet šahistov Izvršni odbor Okrajne šahovske zveze v Novem mestu že dalj časa pripravlja posvet šahovskih organizatorjev, s katerim hoče poživiti delo šahovskih društev, klubov ln sekcij na področju okraja. Posvet predsednikov in tajnikov šahovskih enot bo v sredo, 30. novembra, ob 9. uri dopoldne v novi stavbi Partizana na Loki. Ker Je posvet velikega pomena za razvoj šaha v okraju, vabimo vse enote, prav tako pa tudi sekcije, ki so pred ustanovitvijo, da gotovo pošljejo na posvet svoje predstavnike. Okrajna šahovska zveza. Pozdrav iz Titograda Belokranjski fantje, ki služijo vojaški rok v Titogradu, iskreno čestitajo za 29. november vsem domačim kolektivom ter hkrati pozdravljajo mladino v Beli krajini, domače, sorodnike jn znance. Jože Bajuk, Martin Kastelec, Franc Kump, Matija Fortun, Leopold Jeler. Obvestilo o šoferskih tečajih AVTO-MOTO DRUŠTVO V NOVEM MESTU bo organiziralo v prihodnjih mesecih već šoferskih tečajev zc voznike-amaterje Vsi, ki bi tak tečaj radi obiskovali, naj se čimprej osebno ali pismeno javijo v društveni pisarni na Ragovski cesti. Kdaj se bo začel prvi tečaj, bo pravočasno javljeno; število tečajev bo odvisno od števila interesentov. Da bj bil urnik tečajev čimboljši, poziva društvena uprava, naj se Interesenti čimprej prijavijol VTEM TEDNU VAS ZANIMA Četrtek, 24. nov _ Janez Petek, 25. nov. _ Katarina Sobota, 26. nov — januša Nedelja. 27 nov _ Bernard Ponedeljek. 28 nov _ Jakob Torek. 29 nov _ Ustanovitev nove Jugoslavije Sreda, 30. nov — Andraž Četrtek, i. dec. - Marijan Petek. 2. dec - Blanka Sobota, 3 dec. - Fr3nc Nedel;a, 4. dec — Barbara Ponedeljek, 5. dec. — stojan Torek, 6. dec. — Miklavž Sreda 7 dec. — Urban Črnomelj: 25. in 27. XI. ameriški bavnj film »Madori Maring-star«. 29. in 30. XI italijanski film »Slamnati mož«. 2. in 4. XII. italijanski barvni film »Herkules«. 6. n 7. xn. angleški barvn; film »Možje«. Dol. Toplice: 26 m 27. XI. francosko—italijanski film »Brez svojcev«. 3. in 4. XII. ameriški barvni film »Vitezi okrog mize«. Kostanjevica: 2?. XI. francoski barvni mm »Svet tišine«. 4. XII. ameriški barvni film »Dimni signal«. Metlika; 26. in 27 XI. »Mož s tisoč obrazi«. 23. in 29. »Jokala bom jutri«. 30. XI. »Kapitanova hči«. 3. ji i. XII. »Preko mnogih rek«. 7. xn. Dalmatinska svatba«. Mokronog: 26. m 27. XI. ameriški film »Sonce t>o zopet sijalo« Novo mesto — »Krka«; od 25. do 28. XL italijansko—nemški barvni film »Ne pozabi me«. Od 29. XI. do 1. xn.' jugoslovanski film »Košček sinjega neba«. Od 2. do 6. XII. ameriški barvni film »Zlomljena zvezda«. Od 6. do 8. XII. francoski film Rdečelasa Julija«. Novo mesto—DOM JLA: od 24. do 27. XI ameriški barvni film »Človek, ki ga ni bilo««. Od l. do 4. XTI. argentinski film »Tango ljubeznih. Semič- 27. XI. ameriški parvnj fim »Džubili«. 4. XII. ameriški barvni film »Princ glumačev«. Senovo: 26. ln 27. XI. francoski film »Tabaren«. Od 30. XI. do 1. XII. ameriški flillm »Valentina«. 3. in 4. xn. ameriški barvni film »Štirje ;ezdecd«. Sevnica: 2». In 27. XI. ameriški film »Detektivska zgodba«. 3. do 4. XH jugoslovenski film »Ciganka«. Sevnica: 26. in 27. XI. ameriški barvna film »Divja leta«. Predstava v soboto ob 19. uri in v nedeljo ob 14., 16. in 18.30. Žužemberk: 27. XI. ameriški barvni film »Semenj želja*. 4. m češki barvnd film »Dobri vojak Svejk«. PREKLIC Osnovna šola v Gaberju sporoča, da je bil izgubljen šolski žig na poti od Gaberja do Novega mesta in ga s tem proglasa za neveljavnega. ki pepca in Fani ter ostalo sorod-je. Obenem sporoča, da ne odgovarja za morebitno nesrečo. OBVESTILO NOVOMEŠKEGA D SPANZERJA ZA ŽENE Dispanzer za '"-e Zdravstvenega doma v Novem mestu je s 15. novembrom spet začel redno delo. Ordinacije so vsak torek, sredo, četr'. in petek od 14. do 18. ure. Četrtkov'-a ordinacija je rezervirana za pregled nosečnic in posvet o '•contracepcjji, ostale pa so namenjene rednim ginekološkim oregledom. Ob izgubi naše drage mame m stare mame ALOJZIJE LUZAR roj. LIVK iz Zaloga pri Skocjanu se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so jo v otožnem novembrskem dnevu spremili na njeni zadnji poti. - Posebno se zahvaljujemo Okrajnemu in Občinskemu odboru Zveze borcev v Novem mestu ln Krajevnemu odboru ZB v Skocjanu za vse, kar je bilo storjenega za lep pogreb, kakor tudi godbi in govornikom za poslovilne besede. Hvala vsem, ki so nam izrekli so- zalje in z nami sočustvovali. Se enkrat iskrena hvala! Žalujoči sin Jože z družino, hčerki Ptpca in Fani ter ostalo sorodstvo. KMETIJSKA SOLA NA GRMU ima na zalogi prvovrstno sadno drevje (hruške in jabolka), namenjeno za jesensko in spomladansko sajenje. Cena za kos 200 din fco Grm. Interesenti lahko nabavijo drevesca takoj. Izdajali jih bomo vsak dan v dopoldanskih urah. PRODAM POSESTVO z vseljivo hišo, gospodarskim poslopjem (njiva, vinograd, sadovnjak in gozd v izmeri 4 ha). Poizve se na upravi Dol. lista (1550-60). PRODAM posestvo 4 do 5 ha, 40 a vinograda, zidana hiša, gospodarsko poslopje, vse v dobrem stanju. Alojz Stefanič, Jelše 18, p. Leskovec pri Krškem. GOSPODrNJSKO pomočnico sprejmem. Mikeln. Ljubljana, Linhartova 49. SAMSKA OSEBA išče prazno sobo s kuhinjo. Nasov v upravi lista (1551-60). 10. NOVEMBRA Je bila izgubljena v Straži od mostu preko Krke do železniške z os ta je možka za/pest-na double ura znamke »Marvin-« s kovinsko double zapestnico. -Poštenega najditelja naprošam, naj uro proti nagradi vrne ali sporoči svoj naslov na podjetje »Kremen-', Novo mesto. NOVO MESTO V času od 14. do 21. novembra je bilo rojenih 13 dečkov in 16 deklic. Poročili so se: Martin Klobučar, uslužbenec iz Vel. Orehka, in Marija Brulc, hči kmeta iz Hrušice: Milan Stutpar, zđdar iz Bukovice, in Antonija Lojk. gospodinjska pomočnica z Zajčjega vrha Umrli so; Ivan Borštnar, upokojenec z Vrhka, star 63 let; Stana Antončič, bolničarka iz Gor. Straže, stara 34 let: Jože Goste, mvalid s Tolstega vrha, star 54 let. Franc Jaklič, kmet iz Vel Bučne vasi, star 84 let. Jože Hočevar, kmet iz Regerče vasi, star 80 let. 9MARJETA Preteklo soboto so se v Smarjetl poročili: Jože Vovko, delavec iz Zalovič, m Ivanka Ržen, posestni-ca iz Vel. Poljan. Anton Piskule, uslužbenec, in Pavlina Ilovar, de-.lavka, oba iz LJubljane. Straže — deklico; Jožica Lukšič Iz Poljan — dečka; Vera Potrebuješ s Trebanjskega vrha — deklico; Sonja per iz Stranske vasi — deklico; rvanka Rogina iz Ld-volda — deklico, Amalija Ostanek iz Dol Praproč _ deklico, Frančiška Turk z Dolža — deklico: Kata Marojevič iz Stare cerkve — deklico; Ana Ivanšek iz Malim — dečka; Frančiška Kukrvec iz vav-te vasi — deklico, Marija lic iz Šmarjeških Toplic — deklico; Katarina Crnič lz Tribuč — deklico, Ivanka Zupančič iz Cešnjic — dečka, Albina Kužnik lz Reve — deklico, Tončka Pirkovič iz Boreče vasi — dečka; Albdma Zbaš- nlk lz Smlhela _ dečka; Julka Pugelj iz Drganjih sel — dekli: co, MarUa Kump z Obrha — deklico; Ana PintaT iz Meglenika — deklico. Komunalna uprava ObLO Novo mesto obvešča vse prebivalce, da je leseni most čez Krko v Ra.gov Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile- Tilka pucelj iz Podgore — deklico, Terezfca Gorenc iz Volčkove časi — dečka. Jožefa Matko iz Gaberja — dečka; Marija Gorenc iz Bitnje vasi — deklico, Marija Kuhelj iz Žužemberka — dečka, Jožefa Zupančič lz Korenttke — dečka; Monika Preskar s Trške gore _ dečka; Ana Osterman iz Hruševca — deklico; Kristina Abunar iz Cr-mošnjic — deklico; Kristina Jar-njevič lz Učakovcev — deklico; Stana Antončič iz Gor. Straže — dečka. Justina Derganc iz DoJ SPOftEB BADIO LJUBLJANA SOBOTA — 26. novembra: 5.10-^5.30 Nekaj domačih — 6.30— 6.40 Reklame — 805 Glasba ob delu — 8.30 Majhen koncert pianistke Elisabeth Kern iz Judenburga — 8.56 Radijska šola za nižjo stop. njo _ 9.25 Budimpešta—Moskva— praga — 10J5 Max Reger; Variacije na veselo temo Adama Hitlerja _ JJ..00 p© svetu Jazza — 1(1.30 Pionirski tednik — 11.50 Otroci izbirajo pesmice — 12.00 Ansambel srečka Dražila — 12.1S Kmeteski nasvetd — 12.25 Zabaven opoldanski spored — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Kvintet bratov Avsenik — 13.50 Pol ure pri ansamblu beograjske opere — 14.20 Sport in športniki — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.40 S knjižnega trga — 16.00 Izbrali smo za vas — 16.40 Moški pevska zbor France Prešeren iz Kranja — 17.oo Lokalni dnevnik — 17.15 Po kinu se dobimo _ 17.45 pevec Djordje Marja- novič — 18.00 jezikovni pogovori — 18.15 Delovni kolektivi za 29. november! — 18.45 Okno v svet — 19 00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Pod rožnato planino.. . 20.30 R. in A Becker. Dovolite, ime mi ;e Cox — 21.00 Melodije za prijeten konec tedna — 22.16 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Zaplešite z nami! _ 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. NEDELJA — 27. novembra 6.00—6.30 jutranji pozdrav — 6.30 Veseli zvoki — 7.15 Reklame — 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva — 7.35 Igra pihalni orkester JLA —. 8-00 Mladfinska radijska igra — 8.35 Iz albuma otroških pesmi _ 8.50 Z zabavno glasbo v novi teden — 9.45 Jakov Gotovac: Pesem in ples z Balkana — 10.00 Rezervirano za prenos svečanosti ob otvoritvi avtomobilske ceste — 12.00 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — 13.16 Obvestila ln zabavna glasba — 13.30 Za našo vas — 13.45 Koncert pri vas doma — 14.15 Čestitke in pozdravi naših kolektivov — 15.16 Reklame — 15.30 Kar radi poslušate _ 16.00 Humoreska tega tedna — 16.20 Igramo za vas — l7.io Peli so Jih mati moja — 17.30 Radijska igra — 18.15 Eme-rik Beran; Legenda — 18.28 Cez kontinente z orkestrom George Melechrino — 13.40 Zabaval vas bo Lovski kvintet godbe LM — 19.00 Obvestila, reklame ln zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik in športna poročila — 20.05 Izberite melodijo tedna! _ 20.50 Godala v ritmu — 21 00 O Verdiju in njegovem delu — 22.16 Ples ob radijskem sprejemniku — 23.00 Poročila — 23.05 Nočni koncert — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. TOREK — 29. novembra 6.00—7.00 Praznična budnica — 7.15 Dan republike' — 29. november (pozdravi n čestitke) _ 8.00 Minilo je 17 let (radijska koledar) — 8.05 Dve slavnostni uverturi igra Pihalni orkester LM — 8J0 Komorna zoora RTV Zagreb m Beograd — 9.00 Beograd in njegovi najmlajši prebivalca — 9.30 Simfonični koncert — 10.30 V ognju vstaje — 11.30 po domače in po partizansko — 11.40 Naše t ubijeno mesto — 12.00 Pred mikrofonom se vrstijo vaši ljubljenci — 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda _ 13.16 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Odmevi iz Dalmacije in drugih hrvatskih pokrajin — 14.00 Sestanek v studiu 14 (naši ansambli lin solisti) — 14.35 »Zda; naj zapleše mami« — 16.Oo Napoved časa, poročila in vremenska napoved — 16.16 Naši delovni ljudje pošiljajo praznične pozdrave — 16.00 Z lahko glasbo v mesta in vasi — 16.40 Nace Grom: Ne povej kdo si, ampak, kaj ' znaš! 17.00 Zabavno popoldne s pranetom Milčdnskim ln drugimi — 18.00 Filip Bernard: Bilečanka, uvertura _ Marijan Kozina. Bela krajina — 18.25 Vasja Ocvirk: Ko bi padli oživel: (radijska igra) — 19.00 Obvestila ln zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Dve prvi izvedbi — Emil Costsetto: Konjenik, Miho-vdO. Logar: concertino sdnfonlco za klarinet in orkester — 20.40 Aktivnost Jugoslavije v ZN — 21.00 Melodije raznih dežel — 21.40 Dvajset minut z zabavnim orkestrom RTV Beograd — 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan _ 22.15—23.20 RTV Ljubljana gostuje na Jesenicah — 23.00—23.05 Poročila — 23.20 Z lokom po strunah — 23.53- Prijeten počitek! — 24.00 Zadnja poročala Ln zaključek oddaje. Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Alojza Bogolina, upokojenca z Nove gore, je povozil voz in ga poškodoval. Janez Kure, mizar iz svibnika, je nerodno stopil ln si poškodoval levo koleno. Martin Svajger, p«leskar lz Loke, Je padel z motorja in sd poškodoval desno nogo. Alojz Skarja, siin kmeta lz Mirne, je skočil z voza, ko se je splašil konj. in si poškodoval levo nogo. Jožefa Zupančič, žena posestnika iz Podr turna, je padla ta si poškodovala levo nogo. Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški po-rodnišneei rodile Marija Djor-djevie lz Crnca — deklico; Ana Strle iz Studenca — dečka, Terezija D.C iz Račje vasi — deklico; Marija Humek iz Loč — dečka; Manija Vogrinc iz Brežic — deklico, Milka Komar iz Sv. Križa — deklico; Kristina Sumrek iz Pavlove vasi — dečka, Marija U rek lz Vrhov — dečka, Bernarda Zu-pevc iz Brezine — dečka, Marica Gorišek iz Brežic — dečka, Jožefa Travnikar iz Brežic — dečka, Sla-vdca Milanović lz Brežic — dečka; Neža Travnikar iz Pavlove vasi _ deklico, Ivanka Vrabec iz Sutle — deklico. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Stanko Alegro, sin kmetovalca iz Gunt, si je pri padcu zlomil levo nogo, Franc Bradač, upokojenec iz Bocsnega, si je pri piadcu zlomil desno nogo.Antona Planic, soboslikarja iz Sotelskega, ie nekdo napadel in mu prizadet al "poškodbe po glavi. Ivan KrošelJ, sin kmetovalca iz Stare vasi. si je pri padcu zlomil desno nogo. Jože Hriberšek, upokojenec iz Malega vrha, srt Je pri padcu s kolesa zlomil desno roko. --,--1 Dolenjski fantje Naši fantje, ki so pri vojakih v Zagrebu, pozdravljajo vse domače fante in dekleta, posebno pa starše, brate in sestre ter znance in prijateljice. 2elijo jim še mnogo uspehov in veselja pri delu! Franc Novak, Miha Horvat, Alojz Kužnik. DOPISNA ŠOLA V LJUBLJANI razpisuje VPIS V DOPISNO ADMINISTRATIVNO ŠOLO pravico do vpisa imajo člani zveze borcev ter otroci padlih in ZlVEClH borcev. sola bo začela delovati V prvih dneh januarja 1961. prijave pošljite do 15. decembra 1960 na naslov: DOPISNA ŠOLA LJUBLJANA, Likozarjeva 3 program, prijave in navodila za vpis in šolanje v dopisni Soli dobite pri okrajnih in občinskih odborih zb ali v dopisni soli, ljubljana — likozarjeva 3 proti plačilu 50 din. za posebne informacije PRlLO^li*; znamko za 20 din. lin ten UDui. DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE ZDRAVIL KRKA NOVO MESTO pozdravlja za nas največji praznik — 29. november - delovno ljudstvo in družbeno skupnost socialistične jugoslavije, ki postajata skupnost vseh proizvajalcev KMETIJSKA ZADRUGA STRAŽA Z VSEMI KRAJEVNIMI POLITIČNIMI ORGANIZACIJAMI ISKRENO POZDRAVLJA ZA DAN REPUBLIKE VSE SVOJE ČLANE, STRAZANE IN OKOLIŠKO PREBIVALSTVO, ZELEC MU NADALJNJIH USPEHOV vse delovno ljudstvo nase socialistične skupnosti, podjetja in delovne kolektive pozdravlja in jim čestita za 29. november RUDNIK RJAVEGA PREMOGA 5c SENOVO čestita vsem rudarjem, prebivalcem senovske kotline in delovnemu ljudstvu flrj za 29. november BRIVSKO FRIZERSKI SALONI ADAM - PUCEU - ŠMID IN NOVAK V NOVEM MESTO čestitajo svojim strankam Id te jim S« nadalje priporočajo. — Hkrati obveščajo, da bodo brivsko-frlzerski lokali v ponedeljek, 28. xi., ves dan odprti ob slavni obletnici ustanovitve flrj čestita in pozdravlja KONFEKCIJA PAPIRJA PODJETJE ZA PREDELAVO PAPIRJA VTDEM-KBŠKO GOZDARSKO LESNA POSLOVNA ZVEZA NOVO MESTO pošilja za nas največji praznik dan republike iskrene pozdrave z najboljšimi željami vsemu delovnemu ljudstvu nase domovine OBČINSKI ODBOR SZDL VIDEM-KRSKO OBČINSKI LJUDSKI ODBOR — OBČINSKI ODBOR ZB — OBČINSKI KOMITE ZKS — OBČINSKI KOMITE LMS IN OBČINSKI SINDIKALNI SVET ■e pridružujejo manifestacijam delovnega ljudstva ob prazniku ustanovitve nove Jugoslavije ter pozdravljajo prebivalce svojega območja svoje usluge nudi ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE NOVO MESTO in se priporoča ter čestita za dan republike za dan republike čestita in pozdravlja INDUSTRIJA PERILA NOVO MESTO DELOVNI KOLEKTIV Splošnega trgovskega podjetja v Dobovi se svojim strankam se nadalje priporoča in čestita ob obletnici ustanovitve flrj za dan republike — 29. november -čestita vsem delovnim ljudem in svojim naročnikom KOLEKTIV TISKARNE, KNJIGOVEZNICE IN KARTONAZE KNJIGOT1SK NOVO MESTO poslovnim prijateljem, dobaviteljem in odjemalcem sf najiskreneje priporoča in jim čestita Kmetijska zadruga NOVO MESTO zadruga JESENICE HI DOLENJSKEM SOLIDNO, HITRO IN PO ZMERNIH CENAH NUDI SVOJE USLUGE GRADBENO PODJETJE »GRADBENIK"- Brežice in čestita za dan republike LJUBLJANA - skladišče NOVO MESTO pozdravlja za 29. november svoje poslovne prijatelje in znance, hkrati pa Čestita prebivalstvu novomeškega okraja ZA 15. OBLETNICO OSVOBODITVE IN ZA OBČINSKI PRAZNIK METLIKE 26. NOVEMBER ČESTITAJO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN PREBIVALCEM NA OBMOČJU OBČINE TER JIM ŽELIJO MNOGO DELOVNIH USPEHOV: OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS • OBČINSKI ODBOR SZDL • OBČINSKI ODBOR ZB • OBČINSKI KOMITE LMS • OBČINSKI ODBOR ZROP • OBČINSKI ODBOR ZVVI • OBČINSKI SINDIKALNI SVET • OBČINSKA GASILSKA ZVEZA METLIKA Hkrati pošiljajo borbene pozdrave za dan republike: 0 ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE INVALIDOV, METLIKA 0 ZDRAV8TVENI DOM, METLIKA 0 LEKARNA METLIKA 0 DOM POČITKA, METLIKA 0 POSTAJA LJUDSKE MILICE, METLIKA Pozdravljamo vse delavce, kmete tn ljudsko Inteligenco v na« občini LXNE —-■- Splošna bolnišnica NOVO MESTO čestita vsem delovnim kolektivom v podjetjih In ustanovah, vsem delovnim posameznikom, ki si prizadevajo « svojim delom za čimprejšnjo zgraditev socializma v nasi domovini Straa K DOLENJSKI LISI Stev. 47-48 (557-558) V ATOMSKI RAKETI NA LUNO Dva škafa vode na glavo! 19. — Medtem je brzela atomska raket.: AR 3 s parabolično hitrostjo 11.18 km/sek skozi črno zevajoče praznino vesolja. Brezžični oddajnik je po tihem oddajal črte in pike, kar je bila edina zveza s prisluškujočo materjo Zemljo. Illming je pomagal v kuhinji Kitajcu, kolikor je mogel. Li Jin v resnici ni bil kuhar, temveč samo «dok-tor kemije«, kot je zagotavljal. Da bi se lahko udeležil poleta, se je nalašč zato naučil kuhati in prebil več mesecev kot kuhar na raznih trans-Atlantskih stratosferskih letalskih progah. Njegova pomočnika sta bila Steward Paul Limbu, črnec iz Konga, in Mongol Batu Nor. Oba sta bila sicer stratosferska pilota. 20. — AR 3 je bila zaradi pomanjkanja težnosti opremljena s posebno posodo. Mize so imele tračnice iz aluminija za jedilne posode, da ne bi utekle jedcem. Navzlic temu so v začetku letele po kabini rezine mesa, da so jih skušali z žlicami spet ujeti. Se večji problem je bil s pitjem, ker so se vse tekočine oprijele posode. Pomagali so si s palicami, s katerimi so vsrkavali vse pijače. Pomanjkanje težnosti jim sicer ni povzročilo nobenih preglavic. Da se ne bi vsak njihov korak spremenil v skok, pri katerem bi človek izgubil tla pod nogami, je nosila posadka AR 3 železne podplate. Tudi tla so bila iz magnetičnega železa. Hm 21. — Medtem je bil Illming nfmret'c . r.I. v ste-\varda, »Dober tek, gospod profesor Fabinius,« je dejal, ko je prinesel kosilo svojemu profesorju. Slednji je osuplo pogledal izza naočnikov, ko je spoznal svojega študenta in rekel: »Zelo ljubo presenečenje, gospod Ron! Oče mi o tem ni nič rekel, toda.. .« — Žal,*1 se je namuznil Illming in odšel po svojem poslu. Pomagal je namreč črncu stewardu pri serviranju in tako ga je zanesa pot tudi v kapitanovo kabino. »-Kaj vidim, Ron?« ga je sprejel kapitan. »Torej ste že napredovali v stewarda? Lepo. Če vas zanima, pravkar brzimo s končno hitrostjo skozi prazno vesolje in oddaljeni smo od Zemlje 10.000 kilometrov. Do lune je še 274.000 kilometrov.« — »Dober tek!« — »Hvala!«. »Tolarji« iz naših krajev Verjetno vas bo zanimalo nekaj letošnjih domačih meteoroloških rekordov. — Največ dežja v enem dnevu je padlo preteklo soboto: 49.9 mm ali preprosteje povedano 49.2 litra na kvadratni meter. Ce primerjamo padavine po mesecih pa vidimo, da je padlo največ dežja v septembru: 227.3 mm. Tudi najnižjo temperaturo — če izvzamemo zimske mesece — so meteorologi zabeležili pred nekaj dnevi ali točneje pretekli ponedeljek zjutraj, ko je živo srebro pokazalo 2.3 stopinje pod ničlo. Sploh najnižjo temperaturo v tem letu smo imeli 19. januarja, ko je pokazal termometer —18.2 stopinji Celzija. Deset dni kasneje (29. januarja) Pa je znašala temperatura že dIuis 16 stopinj Celzija. Najvišjo temperaturo je zabeležila meteorološka postaja 27. septembra: 32.5 stopinj Celzija, najnižjo v istem mesecu pa 12 Domači germanium Germanium je kemična prvina, ki jo veliko uporabljajo zlasti v elektroniki. Doslej smo ga morali uvažati, v kratkem pa ga bomo zaceli pridobivat' iz domačih surovin. Germani um ki je zelo redka kemična prvina, bodo prečiščevali v Inštitutu »Jožefa Štefana« v Ljubljani, lz njega bo pa Industrija za elektrozveze lzdalo-vala tranzistorje in diode, majhne kristale germania. ki nadomestijo radijske cevi. dni prej, ko je znašala le stopinj Ceizija. Sploh so bile temperature vse leto zelo spremenljive. Vsi našteti podatki veljajo le za Novo mesto, dobili pa smo jih pri meteorološki postaji v Novem mestu. Seveda vas moramo še obvestiti, da ie tudi prvi sneg pred nekaj dnevi pobelil Gorjance: v nedeljo zjutraj so se belili pred nami, čeprav nimajo rekorda. Vrh Lisce nad Sevnico je bil v letošnji mokri in hladni jeseni že kar dvakrat pobeljen! Francozi so najbolj motorizirani Po uradnih statistikah so v Evropi glede motorizacije na prvem mestu Francozi. Konec lanskega leta je prišlo na 1000 prebivalcev 111 avtomobilov. Na drugem mestu so Angleži — 95 avtomobilov na tisoč prebivalcev, na tretjem Nemci — 69 avtomobilov — in četrti Italijani s 33 avtomobili na tisoč prebivalcev. »Tarzan« je postal čuvaj Slava je res krhka stvar. To velja tudi za Johna VVeismul-lerja, bivšega olimpijskega prvaka in najbolj slavnega Tarzana na filmskem platnu. O njem že dolgo ni bilo nič slišati, zdaj pa poročajo iz Las Vegasa, da je slavni Tarzan zaposlen kot čuvaj plavalnega bazena v nekem tamošnjem hotelu. Zanimiva razstava znamk in denarja v Sevnici Skoraj ne M mogli verjeti, pra/vijo pa, da je res. Mala sedemletna Donna Karplak na gornji sliki že sama pfflotnra letalo, kot trdi nijen oče inženir, ki Jo je nauči]. Pravil, da je edini problem prt tem ker Donna nima dovolj dolgih nog, da bi dosegla pedala, m so ji morali zato napraviti po-tebne čevlje — nekakšne podaljške nog. Oče pa rn povedal, če se mafla deklica petje v letalu sama, aH pa jo morda «n spremlja. V počastitev dneva republike in 10-letnAce obstoja bo priredilo Filatelistično društvo v Sevnici od 29. novembra do 4. decembra v veliki dvorani gasilskega doma razstavo znamk im drugih filatelističniih posebnosti, združeno z razstavo denarja vseh časov iz ene največjih numizmatičnih zbirk Posavja, Iz razgovora s prireditelji povzemamo naslednje: Na razstavi znamk bomo videli/ popolno, nerabljeno zbirko izdaj nove Jugoslavije do zadnje vrednosti, večino predvojnih izdati, nekaj odlomkov klasičnih zbirk raznih držav Evrope z najstarejšimi znamkami, sestav raznih serij Sz daljnih dežel in najlepše tematske zbirke kot cvetlice, šport in drugo; pisemske ovitke iz predfalatelistiične dobe, razne spominske ovitke in posebne pečate in iilatelistične pripomočke. Literatura in katalogi pa bodo pripomogli k pestrosti razstave. Seveda ne bo manjkalo tudi pionirskega kotička, Tako nam bodo te male pisane sflSčice pričarale pestro zgodovino zadnjih 100 let, po- rast in progast narodov, kulturo, znanost, industrijo in gospodarstvo mnogih dežel, vladarje, državnike in velmože vseh časov in strank, floro vsega sveta, tehniko, športna prizadevanja in še marsikaj. Numizmatična razstava nas popelje v dobo okrog 200 let pred našim štetjem, V časovnem zaporedju se vrstijo kovanci starih Rimljanov in svetli srebrniki rimskih cesarjev vse do prvih stoletij našega štetja Vzporedno bomo lahko videli kovance sosednjih »bar- Poznate metliško črnino? Metliška klet dobi se nove cisterne, s 1. januarjem 1961 pa se bo osamosvojila v samostojen obrat barskih« dežel V srednjem veku število kovancev hitro narašča, saj imajo razna mesta in knezi svoj denar. Iz tega časa so tudi »tolarji«, kovani prav v naših krajih. V novem veku je izdajanje denarja že bolj urejeno po državah in njihovih finančnih razdobjih. V tem času nastanejo tudi bankovci, ki s svojo slikovitostjo pritegnejo gledalce. Ker je vstop na razstavo prost, je obisk omogočen vsem ljudem. Ob tej priložnosti bo filatelistično društvo izdalo tudi lične pisemske ovMke s sliko sevniškega gradu in starega sevniškega grba. Bogomir Milost V malem zalivu v Niči na francoski obali so te dni radovedneži ogledovali čudno vozilo, ki ga je skonstruiral Francoz Cousteau. Gre za pomorski leteči krožnik, ki se s precejšnjo naglico lahko giblje 400 m globoko v morju. Vozile je opremljeno z močnimi reflektorji in s posebnimi jeklenimi šapami ter je namenjeno podmorskim raziskovanjem. Toreador Antonio ordonez Je t seriji gostovanj po Južni Ameriki uspešno nastopil proti mnogim bilkam, dokler ni naletel na mojstra, ki mu je bil skoraj kos. Res Je končno biloa zabodel z mečem, toda tudi sam Je skupil poštene rane. na *Hki je videli, kako bikoborca neso te arene. Po Španiji in deželah Latinske Amerik« so bdkoborbe še vedno seto v moda ln temperamentni Spanci iščejo Se vedno zabave t Krvavih koridah in trpinčenju /.ivalL V posebni obleki za prekomorske polete Je 33-1 etri! pilot Stevvard SulUvan podoben ftaM. Sloj zraka v obleki orno-goda letalcu, da v primeru nesreče in padca letala v morje lahko ure jn ure prele-21 na vod; m čaka pomoči, razen pa ga obleka varuje tudi mrazom. Obleko so rz-v Angliji v Manchestru. Metliška vinska Met, Id je zdaj obrat »Vina« iz Brežic, je bila zgrajena po francoskem vzorcu. Namenjena je bila šolanju metliške črnine pa tudi drugih črnih vin. Metliška črnina si je pridobiHa sloves doma in rudi v inozemstvu. Klet pa še vedno gradijo. Prihodnje leto bodo začeli graditi v njej še velike cisterne — največja bo imela prostornine za 15 vagonov vina — ki bodo sprejele 200 vagonov, skupno z že obstoječimi cisternami pa okoli 250 vagonov vina. Kletne cisterne bodo napolnjevali z vinom, odkupljenim iz ožjega in širšega okoliša. V ožjem okolišu, ki zajema v glavnem metliško občino, bodo predvidoma odkupili 100 vago- Univerzalni panj Čebelar Blažant iz Daruvara v Slavoniji je skonstruiral nov tip panja, ki nosi naziv »Uni-verzal No 3-A. Blažant« in vsebuje najboljše odlike vseh tipov panjev, ki jih danes rabijo po svetu. Ta res univerzalna konstrukcija daruvarske-ga čebelarja je odporna proti zimi, lahko prenosljiva in, kar je najvažnejše, daje 120% več medu kakor običajni panji. — Blažant je že star čebelar, s konstruiranjem panjev pa se ukvarja od leta 1942. Njegove panje prav radi uporabljajo čebelarji v mnogih evropskih deželah, posebno zanimanje pa je vzbudil z njimi na kongresu čebelarjev v Rimu leta 1958. Zdaj ima v delu spet tri nove tipe panjev. Ptiči in letata Jate ptičev so v letih po vojni povzročile šest velikih letalskih nesreč. Zadnjo, in nedavno, so povzročili vrabci v Bostonu. Gosta jata vrabcev je onemogočila delovanje reaktivnih motorjev potniškega letala »Electra«. Letalo se je zrušilo in 60 potnikov je našlo smrt. Zdaj mednarodna letalska zveza proučuje, s kakšnimi ukrepi bi prepodili ptiče iz bližine letališč. Strahote ciklona Strahoten vihar, ciklon, je za-divjal nad obalo vzhodnega Pakistana in nad kakimi 600 otoki. Pihal je s hitrostjo 70 milj na uro in posledice: 12.000 mrtvih in 90 odstotkov do temelja porušenih hiš, zgrajenih iz bambusa in pokritih s pločevino. nor vina, h, širšega pa 190 vagonov. Letos je klet z metliško črnino dokaj dobro založena, čeprav je bil odkup zaradi slabe letine manjši. Kvaliteta metliške črnine pa je letos znatno boljša od Lanske. Klet prodaja metliško črnino vsem belokranjskim gostiščem pa tudi drugam po Sloveniji. Tako je mogoče dobiti kvalitetno metliško črnino v vseh naših zdraviliščih in večjih krajih v republiki vsaj v enem lokalu. Prav zato, da bi zado- stBl domačemu trgu, letos metliške črnine ne bodo izvažali. Delovni kolektiv metUške kleti se bori za večji sloves svojih proizvodov. Delovni kolektiv je znal z dobrim vodstvom pritegniti med odjemalce vse gostinske obrate Bele krajine in večje obrate v okraju in i/ven okrajnih meja. Zaradi uspehov, ki jih je klet dosegla v zadnjem letu, je delovni kolektiv sklenil, da se bodo osamosvojili, se pravi, da bo me tllška vinska klet z novim letom samostojen obrat- ZALJUBLJENEC »Oh, Marica, če bi jaz bil vi, bi jaz brez mene sploh ne mogel živeti!« V TRGOVINI »Želite veliko ali majhno tubo zobne paste*« »O, kar majhno — veste, meni že precej zob manjka.« ZAKONSKA LJUBEZEN Ona: »orf najraje bi bila ptica...« On: »Potem bi jaz bil rad puška!« V DOBI »TEDNOV« »Soseda, kako pa vi planirate prehrano za ves mesec?« »Po tednih. Najprej imamo teden teletine, nato teden govedine, potem pa dva tedna korenja in krom/pirja.« ŠKOTSKA Ladjo je na odprtem morju zajel vihar in začela se je potapljati. Bogati Skot je začel tolažiti ženo: »Draga moja, ladja tone in vse kaže, da r nobene rešitve. Pomisli, kako je dobro, da sem vzel karTe tretjega razreda, ne pa prvega, kot si ti hotela!« PREBUJENJE Po dolgih urah popolne nezavesti je bolnik odprl oči in vzkliknil: »O, ali sem že v raju?« Zena se je zaskrbljeno sklonila nadenj in mu rekla: »Nisi, ljubi mož! Ali ne vidiš, da sem jaz pri tebi?« HVALE2NOST »Kako pa da si temu staremu gospodu natehtal dve k*H mesa, zaračunal mu pa samo eno?« vpraša žena moža-me-sarja. »Iz hvaležnosti. Vidiš, ta starček je bil v drugem razredu moj profesor. In da me ni takrat zabrisal iz šole, bi jaz nemara tudi bil zdaj taka profesorska reva.. •* volodin — Ce je res, da ste bili poslani od Organizacije združenih narodov, da bi od blizu proučili našo prehrano, se pač ne boste mogli pritoževati. Oho, draga moja! Tvoj plašč pa letos kar za lest kilogramov težji.., Na njegovem obrazu se je nenadoma pokazalo vse: želja, da zapusti taborišče, nezaupanje do njega, prevajalca, in premišljanje o Flikovih besedah. Ali morda Flik govori resnico? Tropinin je slišal, da so nekatere, ki so izjavili, da so metalurgi, takoj odpeljali iz taborišča. Toda govorilo se je, da ti ljudje niso šli domov, temveč so jih poslali v posebno taborišče onkraj Labe. V nekaj letih, ki jih je preživel v Nemčiji, se je Tropinin naučil raje verjeti zapornikom kot ljudem, ki ga zaslišujejo. In čeprav zdaj pred njim ni bil sovražnik, temveč človek, kolikor toliko odgovoren zavezniški armadi (taborišča so kontrolirale komande vseh štirih armad), je vendar odgovoril suho: »Na žalost to ni moja stroka, jaz sem kamnosek.* »Žal mi je, Boris Antonovič. Nekaj časa boste morali še preživeti pri nas... dokler ne bodo jemali vseh brez razlike. Pri tem vam res ne morem pomagati,« se je Flik sočutno nasmehnil. Nato je pogledal Tropinina v oči in zaprosil: »Samo o tem nikomur ne govorite, prosim vas. Zahteva sovjetskih predstavnikov se po taborišču ne sme ponavljati. Vidim, da ste se namučili v Nemčiji in da vas vse vleče domov. Razumem vas. Vsak na vašem mestu bi to hotel. Verjetno ste imeli tudi družino?« »Sem.« »Zakaj jim ne pišete, Boris Antonovič? Ali se jim niste oglašali iz Nemčije?« »Ne.« »Žena in otroci ničesar ne vedo o vas? Ali ste napisali vsaj, da ste živi ln zdravi?« »Mislim, da se bom vrnil tudi brez pisanja« je odsekal Tropinin in naglo vstal. Pogledal je Kurta, se obrnil in šel. Kurt je sklonil glavo in dolgo molčal. V Rusovih odgovorih je zvenela 'huda mržnja do Nemcev in taboriščne administracije. »Kurt, kaj je s teboj?« ga je nenadoma vprašal Flik. »Tako čuden si danes. Ali se je kaj zgodilo?« Premaknil je težki črnilnik, se prepričal, da je mikrofon izključen, in nadaljeval: »Delo ni težko in plačano je dobro, kaj bi še rad?« »Povej mi no, ali Ruse puščajo lz taborišča?« ga je vprašal Kurt. namesto da bi mu odgovoril. »Ali jim dovolijo, oditi domov?- Flik ga je pozorno pogledal. Roko mu je položil na ramo, znova preveril, če je mikrofon izključen, vznemirjeno pogledal na naslanjač in rekel: »Seveda jih puščajo. Kaj pa bodo zavezniki še s toliko ruskimi usti? Mar jim ni dovolj, rln živijo nas? Kako da tega ne razumeš?« »Prosim vas, gospod Flik, da o tem ne govoriva,« je rekel Kurt in nehote pogledal "roti naslanjaču. Flik je opazil ta Kurtov pogled in po-mrtslii: »AH ve za magnetofon? Kako? Menda mu niso naročili, naj me provocira? Morda je prav zato začel ta pogovor? Moram se zavarovati.« Vrnil se je k mizi in pomaknil črnilnik na staro mesto, s tem je spet vključil magnetofon. Nato je mirno vprašal: »Torej, dragi Wiener, ti dvomiš, da Rusi jemljejo predvsem rudarje, kovinarje in geologe?« »Ne, ne, gospod Flik! Pri njih... pri njih je vse mogoče.,.« je preplašeno odgovoril Kurt. Flik je izključil magnetofon: VViener ga torej ne špionira. On se samo boji, da ne bi zgubil delo in očitno je le po naključju odkril magnetofon. *Kaj počneš ob večerih, Kurt?« »Berem ... sedim ... največ sedim.« »Hočeš, da te seznanim z nekaterimi prijatelji, a? Vsi so bili na fronti. Hočeš?« »Ne, ne...« »Kakor želiš!« je brezskrbno zaključil Flik in stopil k vratom. Ustavil se je na pragu in pristavil: »Kaže, da danes ne bo nikogar več. Grem kam, da bom pretolkel čas.* Kurt je ostal sam s svojimi težkimi mislimi. Nato pa je. kakor da je začutil na sebi neki pogled, odšel pred poslopje. Cez nekaj dni mu je Flik povedal, da so Tropinina spustili iz taborišča. Rus je bil izjavil, da je metalurg. Zdaj so Kurta le nehale mučiti zle slutnje. Zlasti še, ko med obhodom taborišča ni videl ne bradatega starca ne sivolasega Rusa. Četrto poglavje Kruse je dvignil pogled z lista, ki je ležal pred njim. Prižgal si je cigareto in se zamislil. »Kaj pa če so pomočnikova ugibanja osnovana?« Vstal je in živčno stopil k oknu. Pred enim tednom je njegov pomočnik,-kemik, po natančnem proučevanju fotografij beležnice, ki jo je bil "VViener vzel ranjenemu Rusu, prišel k njemu z zanimivo domnevo. Po njegovi sodbi to niso bile sanjarije kakega čudaka, temveč pravega geologa. Sanit je novoodkrita kovina. Pomočnik je trdil, da ta kovina pospeši potek taljenja in kalitve jekla. Podatki, s katerimi je razpolagala Kruse-jeva kompanija, so potrjevali, da Sovjetska zveza, čeprav je ruski zapad porušen, proizvaja več jekla kot pred vojno. Torej bi prav v tem dejstvu morali iskati rešitev uganke. s katero se muči raziskovalna služba njegove kompanije. Dobro je. da so geologe, rudarje in metalurge še malo zadržali v taborišču za izseljene osebe. Kajti tudi eno leto veMko pomeni, zlasti Če mu uspe, da jih druge državo 999999999999999999999999999999999999999999914 10674573^40857734^73540310^31^99^49014904594^497107341671337419955