avezno
^R5S?99BR3GS9F	glasilo	delovnih	ljudi
nn RFTI IN KOMETA
m
GLASILO DELOVNIH LJUDI DO BETI IN KOMETA
iwr
Mladi: ne prepustimo naporov
V teh dneh na različnih ravneh ocenjujejo gospodarske dosežke prvega polletja, razpravljajo o nekaterih težavah, obuj igo mnoga znana stabilizacijska stališča, dogovaijamo se za njihovo uresničevanje. Na splošno smo ob polletju dosegli precej ugodna gospodarska gibanja in bi bili lahko pravzaprav zadovoljni... Prenekateri razlagalec polletnih dosežkov, žal, tako razmišlja. Pa ni razlogov, da bi bili pretirano zadovoljni! O gospodarskih gibanjih so v začetku meseca razpravljali na predsedstvu CK ZKS v številnih organih republiških sindikatov, v organizacijah združenega
dela ... KAKO bi se organizirano članstvo ZSM vključilo v tako obravnavo? Kako o tem razmišljajo mladi? Vključiti se moramo! Stabilizacija ni naša tabu tema niti ne sme biti naša kampanjska akcija; biti mora tudi naš glavni cilj družbenoekonomskega napredka.
Ko začneš prelistavati akcij-skopditični program ZSMJ in ZSMS, že na začetku piše , da ji dejavnost v zvezi zavzemanja ZSM pri nadaljnjem dograjevanju družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov trajna naloga mladih. Mlada generacija naj bi organizirano pripomogla k razvoju socialističnega samo-
upravljanja, k boljšemu gospodarjenju.
Kdo od nas se ne zaveda, da bi bili rezultati lahko mnoge ugodnejši, da bi lahko uspešneje delali. Vemo za svoje „delovne rezerve” in morda nam predvsem zaradi tega ne »sežejo do srca” relativno ugodna gospo darska gibanja. Stabilizacijska politika je naša priložnost, da pridobimo delovni ugled, da se bo marsikdo navadil na naša stališča do najpomembnejših družbenih vprašanj! Politično vzdušje je tačas zelo ugodno in razprave o devetmesečnem poslovanju so skoraj povsod pred vrati, do konca oktobra pa naj bi jih končali. Za kaj ne bi mer tem časom odkrito spregovorili o naših delovnih rezervah, o akcijskih vidikih uresničevanja mnogih znanih stališč in po stavk stabilizacijske politike, o svoji disciplini, o »baterijah produktivnosti”?
S svojimi stališči moramo bogatiti ugotovitve članstva ZK, sindikatov. Zakaj ne bi mi sprožili ukrepanja proti raznim znanim napakam v svojih delovnih okoljih, za katere vsi vemo; spremljajmo izvore teh napak. Zakaj ne bi bili mi tisti, ki bi se z delom borili za večji dohodek in ne le za večje OD? Zakaj ne bi mi izvedli npr. anketo o tem, kaj vse nas moti, da ne dosegamo večje produktivnosti? Saj za tako anketo in za odgovore ni potrebno »visoko znanje”! Vsi smo za večjo produktivnost, toda na iščimo »objektivnih razlogov”, če se produktivnost ne dviga. Postavimo gospodarstvo na stabilnejše noge. Ne prepustim« naporov in odrekanj drugim!
Vsak dan smo priča različnim pomanjkljivostim, ki nam navse-z adnje manjšajo poslovni rezultat (dohodek) in temu primemo so tudi tanjše kuverte z OD. Ko se neuradno pogovarjamo z delavcem v proizvodnji ali v pisarni, vsi vidijo vse pomanjkljivosti in imajo odlične predloge za njihovo odpravljanje. Ponavadi je mnogo več koristnih pripomb za urejanje zadev, ki niso v naši pristojnosti. Vsi vemo, kaj bi moral stori »ONI”, pozabljamo pa, kaj bi moral narediti »JAZ”. Zgodilo nam se je, da smo imeli ob večjem nalivu poplavo v proizvodnih in skladiščnih prostorih samo zato, ker je nekdo odvrgel odpadke na rešetko.
Mnogo ljudi hodi tod, vsi vedo, da je to kritična točka ob nalivih, nihče pa se sam od sebe ni spomnil, da bi jašek očistil V sistematizaciji del in nalog pa nikjer ne piše , kdo bi moral to narediti. Nekateri so čakali na komando »od zgoraj”, nekateri pa spodbudo »od spodaj”.
Zakaj tako?
Odreklo pa nam je vse od zgoraj in od spodaj. Prav to pa so osnovni problemi za preobrazbo naše miselnosti, za demokratizacijo vodenja. Ne želimo trde roke vodenja, vidiir.o pa, da nas prevelika svoboda včasih vodi v anarhijo. Mejo med tema dvema skrajnostima naj si poišče po lastni presoji vsak vodstveni delavec sam.
Vsak dan vidimo v modrih haljah naše delavce med delov nim časom v trgovinah ali gostinskih lokalih v Metliki. To so v glavnem razni mojstri, preddelavci, referenti itd., skratka tisti, ki so predstojniki neposrednih delavcev v proizvodnji.
Vsa nedisciplina izvira ravno od tod, ker njihovo delo ni normirano in dobijo enak OD če delajo ali ne. Se precej časa ne bomo imeli urejenih sistemov tako, da bo vsaka nedoslednost kaznovana, iniciativnost pa nagrajena.
Nihče ne bo »gonil” delavcev, vratar pa jih tudi ne more fizično zadrfeti, ko neupravičeno odhajajo iz tovarne. Disciplino bomo dosegli samo z delovno kulturo in z zavestjo, da moramo biti pošteni do tistih delavcev, ki resnično delajo polnih osem ur.
Izdelali bomo .kodeks” v ede-nja, podpisali ga bomo vsi poslovodni delavci in tako prevzeli moralno obveznost za vzrdrževanje delovne discipline.
PODREBARAC ing.
NIKO dipl oec.
USPEH V NAŠEM DRESU - Na pravkar končanih telovadnih nastopih na sredozemskih igrah so z uspehom nastopile tudi jugoslovanske telovadke. Dokaj uspešna vrsta, ki jo je vodila novomeška telovadka in državna prvakinja Jasna Dokl, je v Splitu nastopila v telovadnih dresih, ki smo jih naredili v naši tovarni. Na sliki je del državne reprezentance z novomeško trenerko Ružico Kovačič in mednarodno priznanim trenerjem iz Romunije Florinom Dobretom. Desno od Romuna je najuspešnejša Jugoslovanka Doklova, ki je na igrah osvojila dve odličji: zlato na gredi in srebrno v parterju. Čestitajo ji tudi naše uredništvo in naši ^ bralci
ZAHVALA
Ob prerani izgubi brata Janeza Planinca se iskreno z ah valj uje m osnovni organi zaciji sindikata DSSS za podaijeni venec. Enaka zahvala tudi sodelavcem iz skladišča gotovih izdelkov ter vsem, ki so mi izrekli sožalje ter se udeležili po-
Sreba-	Andrej	Planinc
z družino
ZAHVALA
Ob bdeči izgubi očeta Jožeta Kraševca iz Bereče vasi se iskreno zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata TOZD Konfekcija za podaijeni venec. Za venec se zahvaljujem tudi sodelavkam ter vsem, ki so mi izrekli sožalje in ki so spremili mojega očeta na njegovi zadnji poti.
Pepca Fir ZAHVALA
Ob boleči izgubi očeta Ivana Gornika se zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata TOZD Kodranka in volna, sodelavcem ter bivšim sodelavcem iz računskega centra za podarjene vence. Iskrena zahvala vsem, ki so mi izrekli sožalje in ki so pospremili mojega očeta na zadnji poti.
Ivan Gornik ZAHVALA
Ob boleči izgubi očeta Pera Buliča se iskreno zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata Kodranke in volne za podaijeni venec. Zahvala velja tudi sodelavcem ter vsem, ki so v težkih trenutkih sočustvovali z menoj.
Durda Hrlec ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi mojega očeta Petra Buliča se iskreno zahvaljujem sindikalni oigani-zaciji TOZD Pletilnica za podaijeni venec in za izrečeno sožalje. Enaka zahvala sodelavcem in vsem, ki so mi izrekli sožalje.
Zlata Damjanovič
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mame Katke Jakljič se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi izrekli sožalje, sindikalni on ganizaciji Beti in sodelavcem iz menze hvala za podarjene vence, za udeležbo na pogrebu in za sočustvovanje. Hvala vsem, ki so imeli mojo mater radi in ki so jo spoštovali. NikoJakljičz
družino in drugo sorodstvo
Pa so dobile besede ostrino. Kako lep red bo šele, ko bodo postale resničnost!
Namreč besede, izrečene na račun naše nediscipliniranosti, tekanja po mestu, po občini, banki, pošti, po vinogradih, in to sredi belega delovnega dne.
Uporabili bomo administrativne ukrepe: vratar bo strogo zapisoval ubežnike,ki jih bo, tako je sklenjeno, doletela primerna kazen. Morda bo kdo dobil tudi udarec po žepu, saj se, žal, zdramimo še le, ko dobimo petnajstega nekaj dinarčkov manj.
Zavladal bo, upamo, red: sprehajanj ne bo, klepetov po pisarnah tudi ne.
Grozdja ne bo nihče trgal na račun delovnih ur. In tako naprej.
Se pa le ob vsem tem živo spominjam besed, ki sem jih slišal, ne samo enkrat, že takrat, ko sem trgal brezplačne osnovnošolske klopi. Učitelj, ki je svetlo gledal v še svetlejšo prihodnost, nam je govoril, kako bodo ljudje vedno bolj zavedni, kako bodo osebne interese prilagodili družbenim, kolektivnim. Zdaj pa tale hajka, sestanki, skoraj zbori delovnih ljudi, na katerih je poudaijeno, da so postali posamezniki le nekoliko preveč svobodni, pre-
Disciplina naša vsakdanja
v________________________/
drzni, da si opravijo vse privatne zadevščine v času, ko bi morali sedeti v pisarni. Da, največ pripomb je bilo prav na račun delavcev iz delovne skupnosti skupnih služb, kar je
IGRAJ KOLCE
Mladinska folklorna skupina Ivan Navratil je pripravila v prenovljenem domu kulture zanimivo prireditev Igraj kolce. Gledalcev je bilo dovolj, bili so zadovoljni, mladi plesalci pa so pokazali veliko znanja in ubranosti. Predstava je bila brezplačna. Mladi so se hoteli z njo le delno oddolžiti za sredstva, ki jih prejemajo iz združenega dela za instrumente, noše, vaje. Stroške za najemnino dvorane je poravnala metliška kulturna skupnost.
morda razumljivo, saj imajo le—ti največ priložnosti za iz hode. Neupravičenih priložnosti, kar pa ne bi smelo biti razumljivo.
Krik in vik je torej zagnan. Da ne bo z njim tako, kot je bilo z goro, ki se je tresla, rodila pa se je miš.
In kje je ob vsem tem naša zavest? Iz vsega videnega in slišanega si upam celo trditi, da je vedno manjša, da imamo vedno slabši odnos do skupne lastnine, kajti v ospredje smo zrinili sebe, svoje potrebe, želje, svoj boj, da bi imeli kot posamezniki kar največ, če ne že vse, kajti le tako se čutimo močne, pomembne, ugledne. K temu nas sili okolje, način življenja in morda celo že naše razmišljanje. Posledica vsega tega in še česa je naša nedisci plina.
V bodoče bo v Beti glede tega drugače. Vsaj uradno, navidezno. Se pa mi zdi, da smo naredili vseeno veliko premalo. Stroge vrataije in kazni bi moralo zamenjati prepričanje V naših glavah bi morali nekaj zamenjati. To pa je dolgotrajen proces. Preprosteje je pač ljudem zabičati kot pa jih prepričati.
T. G.
Metliški mešani pevski zbor Beti je nastopil julija v Gribljah na srečanju obkolpskih pevskih zborov. Poslušalstvo je pohvalno govorilo o njihovem petju, člani zbora pa so bili zadovoljni z oiganizacijo in z vzdušjem, ki je nastalo po koncertu na vrtu blizu gasilskega doma:
Rezultati dela v prvem polletja
Vsi se spomnimo obveznosti, ki smo jih sprejeli na začetku tega leta:
803.947 tisoč din skupnega prihodka,
250.148 tisoč din dohodka, 205.437 tisoč din čistega dohodka in
45.577 tisoč din ostanka čistega dohodka.
To je 50% več, kot je bilo doseženo v letu 1978. Osnovni vzroki za to so večje zmogljivosti v tem letu (Konfekcija Žakanje, nova kodranka) ter višje prodajne cene in seveda tudi višja produktivnost.
Prvi del tega leta je za nami, na voljo so nam vsi kazalci poslovanja oziroma doseganja zastavljenih planov. Gospodarici načrt imamo sestavljen iz dveh polletij, prvo polletje je dosti nižje zato, ke ni upoštevana nova Kodranka niti nove cene. Primerjava plana z doseženim v I. polletju je naslednja:
Podatki nam jasno kažejo, da so TOZD poslovale različno. To je odvisno od več elementov, in sicer od:
— doseganja proizvodnih planov
— nepreseganja fiksnih stroškov
— pravočasne in kvalitetne izdelave artiklov
— porabe osnovnih in pomožnih materialov
Vse to vpliva na končni cilj -ostanek čistega(sklade). Kadar govorimo o poslovanju v 1. polletju, moramo obvezno omeniti zadolžitve, ki nas čakajo v tem letu. V drugem polletju imamo zaradi novih zmogljivosti Kodranke in višjih prodajnih cen plan prodaje višji za 100.000 tisoč din, ostanek čistega dohodka pa za 10.000 tisoč din. Cene osnovnih in pomožnih materialov ter energije so se dvignile bolj, kot smo predvidevali, tako da se nam zaslužek pri posameznih artiklih zmanjšuje.
Dodatne težave so prišle z omejitvami uvoza. Naša DO je precej odvisna od uvoza. Pojavlja se problem likvidnosti, banke ne dajejo kreditov. Vse to je samo del težav, s katerimi se
Plan I. po 1. Doseženo v I. poli. Indeks
Skupni prihodek	355.234	358334
Dohodek	111.272	120.727
Čisti dohodek	90j689	94.610
Ostanek čistega dohodka 17.155	18.599
101
108
104
108
Osnovni podatki doseganja razultatov nam jasno govorijo, da smo prvo polletje uspešno zaključili, plan smo celo presegli. Tudi poslovanje po posameznih TOZD je v mejah plana, razen TOZD Kodranka, kjer smo dosti prej predvidevali začetek obratovanja nove investicije. Najbolje bomo dobili pregled doseganja rezultatov iz naslednje tabele:
lement kodranka		1latilnica	Barvarna	K.Metlika	K . ..r n omel J	1 .Mirna peč	K. Dobova
cal.pr.-plan 2		173.lo6	85.357	127.692	70.181	67.680	38.866
Jos.	96.579	96.579	36.299	66.558	37.789	19.2oo	17.o29
indaka	M 33	56	<•0	52	56	4o	64
	‘•9.578	33.o29	35.385	73.3o9	39.1o3	19.943	21.861
	22.233	18.272	14.961	36.053	2o.874	9.156	lo.521
lndaka	65	55	65	69	53	66	48
	28.665	19.611	17.36o	46.196	26.608	11.947	14.26o
	11.5o7	I0.U99	7.126	21.856	13.964	5.481	6.350
indaka	‘*o	56	61	67	52	42	45
	9.765	6.811	6.060	9.796	5.o38	3.147	2.838
	2.565	4.268	1.896	6.722	3.467	831	851
indaka	26	63	31	48	69	26	3o
Obsežen
program
srečujemo, lahko pa povemo, da imamo tržišče za naše artikle zagotovljeno, in je največ odvisno od vseh nas, kako bomo izpolnjevali svoje naloge ter ob koncu leta dosegli zastavljeni plan.
To pa v nobenem primeru ne sme biti vpraša nje.
JUREOFAK
V prostorih ljubljanske prikrojevalnice je velika gneča. Na mizah in po tleh je toliko različnega materiala, da se delavke med njim komaj gibljejo. Kljub temu pa ne obupujejo, so optimistične, rade pa bi videle, da bi se prišel kdo k njim pogovarjat, saj imajo občutek, da vse premalo vedo, kaj se dogaja v celotni delovni organizaciji. (Foto: Janez Žele)
^  N hitrejšega uveljavljanja delitve
po delu in rezultatih dela, pri tem pa moramo predvsem upoštevati stališča Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije o pridobivanju in razporejanju dohodka in uveljavljanju načel delitve po delu.
Pri uresničevanju novih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva je naloga OOZK, da skupaj z drugimi odgovornimi delavci najde pravi sistem subvencioniranja stanovanj za takrat, ko bodo sedanje najemnine za stanovanja prešle na ekonomske stanarine. Razen tega bo moral vsak delavec ob reševanju svojega stanovanjskega vprašanja imeti določen znesek za lastno soudeležbo.
OOZK se pri krepitvi SLO in družbene samozaščite zavzema za večje in širše podružbljanje vseh nalog, ki izhajajo iz tega področja. Doseči moramo tesnejšo povezavo s krajevno skupnostjo Rosalnice.
Zavzemati se moramo za to. da bo vsak delavec točno vedel, kje je njegovo mesto in kakšno nalogo mora opraviti ob morebitni agresiji na naše ozemlje ali pa ob naravni nesreči. Sredstva za tako pomembno področje morajo biti v načrtih delovne organizacije.
Stalno poteka spremljanje in ocenjevanje varnostno—političnih razmer v naši delovni organizaciji.
Prvenstvena naloga vsakega člana ZK je, da se sam in v skupinah ter prek organiziranega študija nenehno idejnopolitično usposablja, ker bo samo z dobrim znanjem lahko prispe val k uresničevanju programa in nalog OOZK in k naši skupni borbi za krepitev gospodarske in socialne varnosti našega delovnega človeka.
OOZK Komet Metlika je sprejela delovni program za leto 1979, vendar se bo morala uresničitev celotnega programa prenesti tudi v naslednja obdobja zaradi same narave nalog, ki so zajete v programu.
Kot prvo nalogo smo sprejeli krepitev družbenoekonomskih odnosov, razreševanje problemov tekstilne industrije, povečanje izvoza naših izdelkov in zmanjšanje uvoza osnovnega materiala za našo dejavnost. Predvsem vodilni delavci — komunisti so zadolženi, da čimprej izdelajo družbeni plan za srednjeročno obdobje 1981-85.
Vloga OOZK je poudarjena tudi pri analizi gospodarjenja v tekočem gospodarskem letu. Skupaj z OOZS smo dobro izpeljali akcijo »ZAKLJUČNI RAČUN 79”, na enak način pa spremljamo in ocenjujemo poslovanje ob vsakem periodičnem obračunu.
Hitrejšo rast delovne produktivnosti bomo lahko zagotovili z nabavo novih strojev, saj imamo dosedanji strojni park v celoti amortiziran. V prizadevanju, da izrabimo še notranje rezerve, smo se skupaj z OOZS in samoupravnimi organi lotih
Desetarka Jožica
Ženska gasilska desetina v
Kometu je nedvomno eni najbolj aktivnih organiziranih skupin. Z namenom, da vam predstavimo delček njihovega delovanja, smo se pogovarjali s tov. Jožico TOMC.
JOŽICA, TI SI DESETAR NAŠE GASILSKE DESETINE. KAKŠNE SO TVOJE NALOGE?
Pred vsakim tekmovanjem najprej prijavim naše gasilke. Nato poskrbim, da se postavijo vsaka na svoje mesto in jim dam znak, da začnejo z vajo. Med vajo skrbim, da vsaka gasilka v redu opravi svojo nalogo, po končani vaji pa, da je gasilska oprema spravljena na svoje mesto.
ZANIMA ME, KAKO Sl ZAČELA S TEM DELOM?
Začela sem pred dobrimi tremi leti. Obiskovala sem trimesečni tečaj za gasilske podčastnike in *em ga tudi uspešno končala. Tečaj je bil v beti, ‘tganizirala pa g, je Gasilska zveza Metlika. Obiskovalo ga je okrog trideset slušateljev, med njimi so bile le štiri dekleta.
VSAKA GASILKA V GASILSKI DESETINI IMA SVOJE NALOGE ALI MI LAHKO POVEŠ POSAMEZNE NALOGE NAŠIH DEKLET IN KATERO ORODJE UPORABLJATE?
Med gasilsko opremo spada motorna brizgalna, cevi, ki so razdeljene na B in C cevi, trojak, muštik, torbica, vrvi, trije ključi, spojke in štiri sesalne cevi. Vsaka izmed deklet ima svojo nalogo. Cevar in vodar spajata sesalne cevi Ko so cevi postavljene, jih strojnik priključi na brizgalno. Med tem, ko cevar in vodar spajata sesalno cev, spajajo napadalci in vodarji B in C cevi Nato cevar spusti vodo. S tem ie naša vaia končana.
KOLIKO ČASA PA ŽE DELATE NA TEM PODROČJU?
Naša desetina dela dve leti.
V NAŠI DO JE MNOGO MLADIH DEKLET. ALIJE BILO TEŽKO ZBRA TI GA -SILSKO DESETINO?
Ja, kar precej težko■ Vsaka med njimi se je na vse načine opravičevala in od začetka sploh niso bile na-
vduše ne. Vendar lahko zdaj rečem, da z dobro voljo in z velikim veseljem opravljajo svoje dolžnosti.
KAKO PA JE Z VAJAMI IN KDO VAS IMA „ČEZ' ČE TEMU LAHKO TAKO REČEM?
Pred vsakim tekmovanjem imamo po dve ali tri vaje. Vodi nas tov. Franci Bajuk, ki je tudi naš poveljnik. Vaje imamo skupaj z gasilsko desetino iz Beti. Vadimo na kopališču v Metliki.
UDELEŽILE STE SE ŽE RAZNIH TEKMOVANJ. MI, PROSIM, POVEŠ VAŠE DOSEDANJE USPEHE?
Lani smo začeli s prvim tekmovanjem in smo tekmovale z moškimi desetinami Že takrat se je pokazal dokaj dober uspeh in smo dobile pohvalo in priznanje. Letos smo sodelovale na treh tekmovanjih, in sicer na občinskem, republiškem in na tekmovanju civilne zaščite. Na občinskem in republiškem smo dosegle tretje, na tekmovanju civilne zaščite pa drugo mesto. Na republiškem tekmovanju smo osvojile tudi pokal. Ker je bila naša gasilska desetina edina ženska desetina na tekmovanju civilne zaščite, je drugo mesto, ki smo ga dosegle, zelo dober uspeh. Za vse dosedanje uspehe gre velika zahvala tudi tov. Tinetu Firu, vodji gasibke desetine iz Beti.
KAKO PA JE Z GASILSKO OPREMO?
Do sedaj še nismo imele svoje opreme in smo imele sposojeno od gasilcev iz Beti. Sedaj je gasilska oprema naročena in jo z velikim veseljem pričakujemo.
KOT GASILKE STE BILE DO SEDAJ LE NA VAJAH IN TEKMOVANJIH NA SREČO ŠE Ni BILO PRILOŽNOSTI, DA BI SE SPOPRIJELE S PRAVIM POŽAROM. ZANIMA ME, KAKO BI BILO, ČE Bi SE KJE POJ A VIL POŽAR ?
Res, na srečo se s požarom do sedaj še nism spoprijele, vendar upam, da tudi v tem primeru ne bi odpovedale.
KAJ PA IMATE LETOS
Se v načrtu?
S tekmovanji smo za letos končale. V načrtu imamo še nekaj vaj.
M. M.
----------------S
Komet: uspešno poslovanje
   J
Poslovanje prvega polletja lahko v obstoječih razmerah ocenimo za uspešno. Celotni prihodek se giblje v okviru plana in je za 23 % višji kot v istem obdobju preteklega leta.
Stroški izdelavnega materiala so se v prvem polletju povečali nekoliko bolj kot celotni prihodek, kar negativno vpliva na ostale kazalce poslovanja. Materialno fiksni stroški in amortizacija se gibljejo v okviru plana, z akonske in pogodbene obveznosti pa so nižje kot so bili planirane.
Čisti dohodek kot rezultat vseh prej navedenih gibanj je za 14 % višji kot v enakem obdobju preteklega leta. Osebni dohodki sledijo gibanju čistega dohodka, saj so se poprečni mesečni osebni dohodki povečali za 12 % v primerjavi s prvim polletjem 1978.
Osnovna razmerja v razporejanju ustvarjenega dohodka za prvo polletje leta 1979 kažejo, da je delež za splošno in skupno porabo in druge namene izven DO višji od planiranega in višji od prvega polletja 1978.
Izvoz se je močno povečal, uvoz pa zmanjšal v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta.
Tako gibanje izvoza in uvoza nam je tudi potrebno, če hočemo ustvariti dovolj deviznih pravic za normalno nabavo repromateriala iz uvoza.
A. T.
Višja poštevanka
Časopis sindkatov Jugo' slavije „Rad“ je 15. junija letos objavil zanimivo rešitev, na katero naši gospodarstveniki in ekonomisti menda v svojih razpravah o
[jroduktivnosti in izrabi de-ovnega časa niti pomislili niso.
Naslov: ZAŠTO NE KAO FINCI?
Pred nekaj leti so delegati jugoslovanskih sindikatov ob obisku neke tovarne dobili od gostiteljev naslednja pojasnila:
„To je komercialni oddelek, tam je računovodstvo, tu je ,biro za vse'.“
Jugoslovani so takoj vprašali: „Kakše n biro za vse? ‘
Odgovorili so jim, da so to službo tako poimenovali sami ddnvci. Zaposleni, ki delajo v tej službi, opravijo - ob drugih obveznostih -za delavce vsa pota v mestu od pridobivanja različnih potrdil in dokumentov do vplačila članarine za združenje ribičev.
Na vprašanje, koliko delavci plačajo za take usluge, so jim gostitelji povedali: „Nič.
Uprava je izračunala, da izostajanje delavcev z dela stane desetkrat več od
Elačila nekaj uradnikov." listi računi — in ljudje so zadovoljni.
Na kratko: kapitalisti so vse dobro izračunali in ugotovili, kaj se jim bolj izplača. Ve pa se, da so dobri računarji.
Ali ne bi mogli pristojni tudi pri nas razmisliti, kadar govorimo o tem, čigave so pravne službe v naših organizacijah združenega dela, da ne bodo samo zastopnki na sodiščih, ampak tudi dragoceni pomočniki, da bi delavci brez izgube delovnega časa ter glavobolov prišli do vseh „papiijev“,ki jih potrebujejo ob raznih priložnostih.
Iz Kometa
 N
Mladi v Kometu
 ----------------
Glede na to, da se v KOMETU pripravljamo na zame-
Tretji „horuk
Ivan Gorup je mlad delavec v tovarni »Beti" Metlika, TOZD Pletilnica. Vzoren mladinec je in takšne mlade ljudi naša družba potrebuje. Ko je odšla letos avgusta metliška delovna brigada na pomoč na Goričko, je z njo odšel tudi Ivan. To je bil njegov tretji „horuk“.
Začelo se je leta 1975 v Brkinih, lani pa je sodeloval na z vezni akciji pri gradnji želez niške proge Samac-Sarajevo.
Za brigadirsko življenje se je odločil iz več razlogov. Slišal je, da je brigadirsko življenje kljub temu, da je naporno, tudi lepo, da se na delovnih akcijah naučiš veliko o samoupravljanju, saj pomeni vsak brigadir člen v samoupravljalski verigi. Se vedi se o vsem tem prvič ni popolnoma prepričal. Akcija na Brkinih mu ni dala vsega tega,kar je pričakoval. Zakaj, na to še sam ne najde pravega odgovora.
Mogoče je pričakoval preveč?
Zato si je zadal cilj, da pride do konca, da spozna, kaj je prava delovna akcija, kakšno je pravo brigadirsko življenje z vsemi oblikami dela, predvsem prostimi dejavnostmi v času, ko mladinci niso na trasi. In kje bi vse to bolje spoznal, kot ravno na zvezni mladinski delovni akciji.
Na prostovoljno delo v Bosni ga vežejo naj lepši spomini, tako na brigadi in Zagreba in Novega Pazarja, kot na dobre odnose s samim vodstvom delovne akcije. Da se izplača v brigado
njavo mladinskega vodstva, sem se odločila, da napišem nekaj o našem dosedanjem delovanju
Na ša mladinska organizacij; šteje okrog 60 članov, kar pa je glede na povprečno starost zaposlenih malo. Skušamo jih razumeti, saj večina zaposlenih prihaja na delo iz sosednje Hrvatske in je vezana na prevoz. To seveda zelo vpliva na delo v naši organizaciji, saj delujemo pretežno izven delovnega časa.
Ne bom naštevala vseh nalog, ki smo jih opravili, rečem pa lahko, da smo naredili kar veliko, čeprav nekaterih stvari
pove že dejstvo, da si je prav tam v politični šoli marsikdo pridobil veliko znanja o družbi, v kateri živimo, spet drugi je postal kvalificiran delavec, opravil vozniški izpit in tako dalje in tako dalje. Še bi lahko našteval Ivan, čeprav po drugi strani pravi, daje težko nanizati vse vtise, ki se mu še vedno prepletajo po mislih in ki ne bodo nikoli zbledeli. Mladi bi se morah o tem prepričati sami.
»Zavedam se, da ima veliko mladincev, ki bi želeli okusiti
brigadirsko življenje, težave s starši. Tudi sam sem jih imel, a so se domači kmalu navadili in letos so me kar sami vprašali, če le bom šel v brigado. Odrasli morajo zaupati svojim otrokom, seveda pa le-ti tega zaupanja ne smejo zapraviti.
Menim pa, da niso edina ovira pri vstopu v brigadirske vrste le starši, ampak tudi delovne organizacije, ki težko ,posodijo“ mladince. Želim si, da bi bili mladi deležni večjega razumevanja, s strani odraslih, ko se odločamo za tako humano akcijo, kot je delo v mladinskih brigadah.”
Ko sem ga vprašala po dogodkih, ki so mu še posebno ostali v spominu, se je prijel za glavo. .Preveč jih je, da bi omenjal vse. Tisti, ki ga brigadirsko življenje zares zanima, se
nismo izpeljali do konca. Žal nam je samo, da nismo mogli najti pravega načina za pridobitev novih članov, ampak smo zaposleni vedno eni in isti. Ne morem mimo tega, da nekateri mladi sploh ne vedo, kaj naša organizacija pravzaprav dela, ne vedo, da smo prav mi odskočna deska za marsikaterega mladega človeka - bodočega komunista in samoupravljalca.
Upamo, da bo novo vodstv« uspešnejše in vsi dcupaj s< bomo trudili, da bi zastavljene naloge opravili najbolje.
CVETKA BADOVINEC
bo pač moral sam odločiti zanj. Samo pripovedovanja in literatura, ki je na razpolago, sta premalo, kajti življenje v brigadirskem naselju je edinstveno.”
Ker sem zagrizeno vztrajala pri svojem vprašanju, mi je priznal, da se najraje spominja neprostovoljnega kopanja komandantov brigad in akcije. Za vse, kar so »podrejenim” naredili »hudega" v času akcije, so se jim le-ti pošteno maščevali takrat, ko jim je bilo to pač dovoljeno — tik pred odhodom domov. No, toliko časa so še imeli, da so se njihovim »nadrejenim” posušile obleke ...
MIRJAM BEZEK
		
BETKO IMA BESEDO
Po tovarni se že nekaj časa šušlja, da je VEZILO, časopis, ki ga delavci radi vzamejo v roke, tik pred tem, da bo prenehalo izhajati Letos se je namreč že zgodilo, da je izšla - dvojna številka. Sedaj pa se le še malokdo spomni, kdaj je izšla zadnja. Menda je bilo to enkrat spomladi Čudno pri vsem tem je le to, da je uredniški odbor v času, ko metliški tekstilni podjetji nista bili združeni, časopis redno izdajal. Ko so šli tekstilci pod eno streho, je marsikdo pričakoval, da bo VEZILO bogatejše. Sedaj se dogaja, da ga spravijo na svetlo po dolgih porodnih krčih. In za konec vprašanje: „Kdaj bo izšla prihodnja številka? Še letos? ”
V_____________________________
V letošnji jesenski sezoni sejemskih prireditev bomo sodelovali na Zagrebškem jesenskem mednarodnem velesejmu, na Komercialnih dnevih tekstila in kože v Sarajevu in na Sejmu mode v Beogradu.
Vse tri komercialne manifestacije se bodo zvrstile v času od 14. septembra do 7. oktobra.
• ••
Počitniška hišica v Čer-varju pri Poreču bo zasedena z dopustniki predvidoma do 10. septembra. Do. 20. avgusta je preživelo svoj dopust v tem objektu 19 družin iz Kometa in 5 družin iz Beti. Prijavljenih pa je še sedem družin, predvsem Kome-tovih upokojencev, ki se bodo zvrstili še do 10. septembra. Skupaj bo, po sedanji oceni, letovalo v Červarju 31 družin.
• ••
Komisija za preučitev politike nagrajevanja je po dopustniškem mirovanju spet začela delati. Ah seji, ki je bila 15. avgusta, so izdelali predlog sprememb obstoječe sistemizacije, ki bo obravnavan do konca avgusta na razširjenem sestanku, ki mu bodo prisostvovali tudi predstavniki samoupravnih organov, OOZK, OOS in OOZMS. Komisija bo končala delo predvidoma v septembru mesecu.
• ••
Prostovoljne akcije čiščenja kanalov v Mestnem logu, ki je bila organizirana v soboto, 18. avgusta, se je udeležilo enajst prostovoljcev iz Kometa. Namen akcije ni bil samo v tem, da se opravi delo, temveč tudi, da se med delom zbližajo ljudje, ki so zaposleni v različnih oblikah združenja dela.
(  ^
Delovanje Prešernove družbe
v_________________y
Preše mova družba je kultur na delovm skupnost, ki jo je leta 19^3 ustanovila Osvobodilna fronta slovenskega naroda, in sicer z namenom, da bi š.rila dobre knjige med delovnim ljudstvom. To nalogo opravlja PD zlasti z pomočjo svojih zaupnikov, ki se trudijo, da bi prišle knjige v prave roke, v roke naših ljudi po vsej Sloveniji in tudi v zamejstvu.
Moralno in deloma tudi materialno podpirajo PD pri izvajanju njenega kulturnega poslanstva predvsem Socialistična zveza delovnega ljudstva, sindikati in druge družbenopolitične organizacije, prav tako pa tudi razne kulturne skupnosti, posamezne organizacije združenega dela in ustanove. PD že 26 let izdaja posebno redno letno zbirko za svoje člane in naročnike, 21 let že izdaja posebno zbirko romanov iz svetovne književnosti: to je .LJUDSKA KNJIGA” in ..OBZORNIK”, ki prav tako izhaja kot redna zbirka že 26 let. Tako je PD v času svojega delovanja poslala med slovensko ljudstvo že 9.720.818 knjig in revij in s tem že doslej izpolnila velik del naloge, za katero jo je ob ustanovitvi zadolžila OF slovenskega naroda.
Seveda je njeno poslanstvo takšne vrste, da si mora prizadevati tudi v bodoče za čim višjo kulturno raven naših ljudi.
Slovenci smo se prav po zaslugi naših pesnikov in pisateljev in sploh vse kulture obdržali kod narod, ki prav v svoji kulturnosti ne zaostaja za nobenim drugim, morda številčnejšim narodom v svetu.
MILENA PAVLOVIČ
NA POUČNEM IZLETU
Učenke poklicne šole so bile na enodnevnem poučnem izletu. Ogledale so si delovno organizacijo Labod v Novem mestu, Zagrebški velesejem in letališče. Z izletom so bile zadovoljne.
Delovni človek naj postane temeljni nosile pravic in odgovornosti tudi pri utrjevanju in varstvu svojega položaja glede obrambnih in varnostnih zadev — ta misel tovariša Tita se iz leta v leto bolj uresničuje v naši vsakdanji praksi. Postala je del našega vsakdanjika. Koncept ljudske obrambe in družbene samozaščite je najtesneje povezan s položajem delovnega človeka — samoupravljalca v naši družbi.
Večmesečne priprave za letošnjo osrednjo republiško akcijo NNNP gredo h kraju. Prav te dni jih odbori za ljudsko obrambo v delovnih organizacijah ter krajevnih skupnostih stopnjujejo, saj bo 29. in 30. septembra vrh teh obrambnih priprav in preizkušenj naše pripravljenosti. Pri tem velja poudariti opozorilo, da smo pri podružbljanju naše obrambe ponekod pravzaprav šele na začetku: pogosto brez potrebe razglašamo zadeve, ki bi jih morali poznati vsi občani, za .strogo zaupne”. Pri tem pa gre vendarle za zelo znano resnico: v primeru vojne naš občan ne bi branil le svoje delovne organizacije ali krajevne skupnosti, temveč našo celotno skupnost. Celotna zamisel našega vseljudskega odpora temelji na neloč-
c	^
Stran z brezskrbnostjo!
v_______________________J
ljivi povezanosti vsega ljudstva s svojo armado, saj bi postali v primeru nevarnosti armada — mi vsi.
Izvirnost našega načrta splošne ljudske obrambe se kaže tudi v akciji NNNP: vsaka delovna organizacija in KS bo izbrala za 29. in 30. september svojo .predpostavko nevarnosti”, ki jo bo reševala na svoj način in s svojimi sredstvi ter kadri. »Na vodil od zgoraj” tokrat ne bo. Obliko in razvoj »vojnih pogojev” bodo določala vodstva OZD in KS tokrat sama, odvisno od vsebine vprašanja, ki ga hočejo preveriti z dvodnevno vajo. To bodo kratke in razumljive naloge: priprava na reševa nje ob morebitnem potresu, požaru ali povodnji; odprava posledic bombnega napada; preskrba ljudi s hrano, vodo in prenočišči; drugod spet bodo morda preizkušiii delovanje enot civilne zaščite, v OZD pregledali mobilnost enote Na-odne zaščite in podobno.
Gre torej za izvirne oblike
samoupravnega dogovarjanja in organiziranja sklepnih vaj in manifestacij, ki smo jih morda že kdaj videli ali izvajali, ah pa jih bomo tokrat prvič preizkusih v naši OZD ali krajevni skupnosti. Aktivnost za čim boljšo uresničitev sprejetih nalog kaže te dni dopolnjevati in stopnjevati, da se bomo izvedbe naloge lotih kar najbolj resno, z izvirnim reše vanjem h z ustrezno množičnostjo. V akciji bomo torej kot neposredni nosilci obrambnih priprav sami začrtali tudi izvedbeno pot naše vaje.
Zdaj je tudi priložnost in potreba, da se delovni ljudje seznanijo z obrambnimi načrti svoje organizacije združenega dela in krajevne skupnosti. Načrte je treba osvežiti in po potrebi dopolniti, njihovo glav no vsebino pa mora poznati vsak naš delovni človek. Brezskrbnost torej ne sme biti naša lastnost. Notranji in zunanji sovražnik ne počiva. A nič nam ne more, če je med nami vedno živa zavest naših ljudi.
Akcija NNNP 79 naj konec septembra to znova potrdi.
In ne pozabimo: priprave na splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito se z 29. in 30. septembrom seveda ne končajo.	N.	S.
SOKDO
trnom- — siz* Iftvvrton
Malo uspehov
v______________
Če pogledamo malo nazaj in se vpraša mo, kaj smo leto: naredili, ne najdemo pravega odgovora. Čeprav se zavedamo, da smo delali skozi vse leto, se mi zdi, da je tega dela zelo malo. Imeli smo osem sestankov 10 OOS in razširjenih sej z DPO in vodstvi samoupravnih organov. Na teh sestankih smo razpravljali o vseh tekočih
O alkoholizmu
V__________________________>
(nadaljevanja iz pr. št.)
S temi
komplikacijami se je — in se še vedno - ukvarja tradicionalna psihiatrija, ki alkoholizem sam pusti vnemar.
Kdo je torej alkoholik?
Alkoholik je vsak, ki je zaradi pogostnega in pretiranega pitja alkohola postal od alkohola odvisen in ima zaradi tega nevšečnosti v družini in v službi, javljajo pa se tudi zdravstvene okvare. Če za koga to še ni alkoholizem, naj počaka še kakšno leto, pa se bo alkoholna bolezen zanesljivo pokazala v „vsej svojL krasoti11. Na kratko: alkoholizem je vsakršno uživanje alkohola, ki ustvarja probleme.
Alkoholizem med mladimi
Za mladega alkoholika štejemo tistega, ki še ni dopolnil trideset let Ker je alkoholizma med odraslimi čedalje več, ga „mora“ biti mnogo tudi med mladimi. V naravi same alkoholne bolezni je, da poskrbi vedno sproti za nove generacije alkoholikov. Alkoholik nasploh nerad pije sam, temveč poskuša med pivce
problemih, o gospodarjenju, planiranju, stabilizaciji, delitvi po delu itd. Na pobudo OOS je bila imenovana komisija za politiko nagrajevanja po delu. Ta komisija dela že dva meseca. Pripravila je tudi že predloge za nekatere spremembe v sistemizaciji.
Ukvarjali smo se tudi s stanovanjskimi problemi, ki jih je pri nas precej, kajti prosilcev za stanovanja in prosilcev za kredite za individualno gradnjo je veliko več kot je možnosti.
Tudi o gospodarjenju v prvem trimesečju in poletju smo razpravljali. Najprej na 10 OOS nato pa po samoupravnih delovnih skupinah.
Kar se tiče kulture, športa in rekreacije pri nas, naj takoj povem, da smo na športnem področju premalo delavni. Skupaj z mladinsko organizacijo smo pripravili kratek kulturni
spraviti tudi svoje znance in prijatelje. Tudi alkoholični starši uvajajo otroke v alkoholizem s ponujanjem alkohola otrokom in s svojim »dobrim zgledom11.
Skoraj pri vsakem alkoholi-' ku, ki ga obravnavamo, ugotovimo, da seje njegov alkoholizem začel že v mladosti.* Vdajanje alkoholni omami onemogoča normalno zorenje mladega človeka, ki si zaradi tega ne pridobi dovolj znanja in izkušenj za življenje. Ker je brez pravih delovnih navad, nikjer ne doživlja uspehov. Dobro se počuti le za gostilniškim omizjem.
Kaže, da gredo slabi uspehi, zavlačevanje študija in osip na visokih šolah v znatni meri na rovaš začetnega ali pa razvitega alkoholizma med študenti. Alkoholiki-intelektualci povedo, da so se na alkohol navadili v študentskih letih in da so zato dolgo študirali. S popivanjem se zapravi veliko časa. Zaradi enkratne pijanosti zgubi človek praktično dva dni ali pa v tem času zanesljivo ni sposoben za zbrano intelektualno delo. Resen študij pa je zelo zahtevno delo, ki terja treznega, spočitega in ustrezno motiviranega človeka.
ZDRAVLJENJE IN PREPREČEVANJE ALKOHOLIZMA
Alkoholik začne razmišljati, da bi se morda zdravil in prevzgojil šele, ko zaradi svojega alkoholičnega obnašanja pride v ožjem ali širšem okolju v takšno zagato, da nima drugega izhoda kot zdravljenje. Seveda pa je od razmišljanja o zdravljenju do
program za 8. marec. Bili smo tudi na izletu, ki se ga je udeležilo kar lepo število zaposlenih. Udeleženci izleta so bili zelo navdušeni. Tudi za letni oddih naših zaposlenih smo poskrbeli. Na tem področju smo sodelovali z DO BETI in so naši dopustniki letovali v Seči, njihovi pa v Červarju. Takega sodelovanja si še želimo. Vsi, ki so bili na letnih dopustih ob morju, so bili zadovoljni.
V soboto, 18. avgusta, smo na pobudo Ob. SS organizirali delovno akcijo pod geslom »Udarni dan’, katere se je udeležilo lepo število naših udarnikov. Bilo jih je enajst. Vsi, ki ste se udeležili te akcije, zaslužite javno pohvalo. Udeleženci menijo, da bi moralo biti takih akcij več, več pa seveda tudi udeležencev oziroma udarnikov.
ZINKA MIŠMAŠ
rehabilitacije zelo dolga pot. Pri nas samo vsak deseti alkoholik, ki pride na posvet v psihiatrično ordinacijo, uspešno zaključi intenzivni del zdravljenja v dispanzerju ali bolnišnici, vsi drugi pa s svojimi izrednimi sposobnost-1 mi za manipulacijo tako učinkovito obvladujejo svoje okolje, da lahko še naprej (običajno do smrti) pijančujejo in se obnašajo asocialno.
Osnovna načela zdravljenja
1. Ker ni bolan samo alkoholik, temveč tudi njegovo družinsko in delovno okolje (zato govorimo o zahodni alkoholični kulturi), pride v poštev le ekološko zdravljenje, ki sta vanj vključeni tudi družina in delovna skupina.
2. Terapevt sam je brez moči, edino v skupini lahko nekdanji alkoholik spozna svojo dejansko situacijo in dobi spodbude za drugačno življenje.
3. Alkoholik se mora kon-
frontirati s stvarnostjo svojega
alkoholičnega razčlovečenja
in začeti v redu delati ter se
obnašati socializirano, kajti to je edini način, da mu bo
okolje postopoma začelo verjeti. Samo z delom in normal-
nim obnašanjem si bo spet pridobil naklonjenost svojcev in prijateljev. Samo z delovnimi uspehi se mu bosta dvignila samozavest in samospoštovanje. Kdor pa v teh temeljnih
prizadevanjih ne uspe, pije naprej.
(nadaljevanje na 8. st.)
ZAHVALA
Ob smrti dragega brata in strica Jožeta Simčiča se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD Kodranka in volna za podarjeni venec in izraze sožalja.
Brat Franc in Jožica Simčič
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi očeta Janeza Ma lenška iz Malin 7 pr Semiču se iskreno zahvaljujem za podarjene vence sindikalni organizaciji TOZD Konfekcija in sodelavcem ter vsem, ki so mi izrekli sožalje in so mi stali ob strani v teh težkih trenutkih. Hvala vsem, ki so pospremili očeta na njegovi zadnji poti.
Marija Dragovan
ZAHVALA
Ob boleči izgubi očeta Jureta Kozjana se iskreno zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata iz DSSS za podarjeni venec. Enaka zahvala tudi sodelavcem iz FRS ter vsem, ki so mi izrekli sožalje, ter so pospremili mojega očeta k zadnjemu počitku.
Vktor Kozjan z družino
ZAHVALA
Ob nenadni smrti mojega dragega očeta Jožeta Krašovca se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD Barvama za podarjena venca in izrečeno sožalje. Še enkrat vsen lepa hvala.
Žalujoča hčerka Anica Gornik
ZAHVALA
Ob boleči izgubi očeta VIDA ŠCULCA se iskreno zahvaljujem osnovni o rganizaciji sindikata in TOZD Konfekcija »BETU Metlika za podarjene vence. Sodelavkam in vsem, ki so nama v težkih trenutkih izrekli sožalje in za spremstvo na zadnji poti, še enkrat iskrena hvala.
LJUBICA ZORIC z družino
ZAHVALA
Najlepše se zahvaljujem sodelavkam TOZD Konfekcija Metlika za pozornost m darilo, ki so mi ga izročile ob obisku na mojem domu, ko sem bila bolna.
HELENA CAVLOVlC
ZANIMIVOSTI- ZANIMIVOSTI- ZANIMIVOSTI-ZANIMIVOSTI
DARILO
Osnovna organizacija sindikata iz Kometa je nakazala 500 dinarjev skladu za gradnjo in opremo Onkološkega inštituta v Ljubljani, Lipičeva 2. Denar je bil namenjen za venec pokojnemu Franciju, bratu sodelavke Marice Marič.
OOS KOMET
Zaključevanje na Vinomeru
Na Vinomeru pri Metliki je te dni zelo živahno. Dekleta, fant in otroka prikazujejo našim kupcem modele iz pomlad-
f" Ve/ilo, glasilo DO Beti in
Komet ureja uredniški odbor: Toni Gašperič (glavni in odgovorni urednik), Slo-bodanka Videtič, Dragica Nenadič, Desimir Milovanovič, Cveto Rus, Zdenka Jar-njevič, Viktor Ko/jan, Jože Gerkšič, Tone Omerzel, Ivica Rajgelj, Jožica Cigič, Zdenka Gerkšič, Branko He-rak, Milena Pavuna, Zvonka Gorenc, Sonja Zorc, Marjetka Žele, Milka Mavrin, Dalibor rirste, Vera Kostelec, Martina Jakofčič, Ivan Bor-darič in Irena Kostevc. Tehnična urednika: Dušan Pe-zelj in Janez Pezelj Vezilo izhaja v nakladi 2100 izvodov, in sicer enkrat na mesec. Priprava in stavek: CZP Dolenjski list, Novo mesto, tisk: Knjigotisk, Novo mesto. Naslov izdajatelja: Beti, Tovarniška 2, Metlika.
—  ^
no-poletne kolekcije za priha jajoče leto. Z modnimi revijami in z zaključevanjem smo pričeli
3.	septembra, konec dela pa bo sredi oktobra. Predstavniki marketing sektorja zatrjujejo, da je
Drugi sestanek aktiva novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu pri novinarskem servisu za dolenjsko in posavsko regijo je bil v sejni sobi delovne organizacije Pionir v Novem mestu.
Najprej so nam odgovorni iz Pionirja predstavili svoj kolektiv, uspehe in težave, potem so nam pokazali film, res reklamni, a kljub temu zanimiv, nakar smo poslušali predavanje o slovenskem jeziku v javni rabi. Bilo je zanimivo in marsikdo si je
Novinarski sestanek
lahko pridobil nekaj znanja, da bo manj slogovnih in jezikovnih napak. Dogovorili smo se, da se bomo o jeziku še pogovarjali. Dobili se bomo v Krki, kjer se bomo seznanili s fotografijo, tehničnim urejanjem tovarniških glasil pa še s časopisnimi zvrstmi. Seveda se bomo sprehodili tudi skozi tovarno pa še kakšno presenečenje nam gotovo pripravljajo.
Prav je, da se je nekdo spomnil in nas .zbobnal” na sestanek. Pogovorili smo se, si izpihali duše , da je nastal v njih prostor za nove zadolžitve, probleme, težave in težavice.
Gostitelju - delovni organizaciji Pionir - hvala.
T. G. P.
zaključevanje uspešno, učinkovito, kupci pa hvalijo novo, zelo bogato kolekcijo. Na Vinomer vabimo slovenske kupce pa še predstavnike iz Istre, medtem ko druge stranke obiskujemo s kombijem in s kolekcijo. Zapišimo, kje vse so že bili naši predstavniki:
v Zadru, Šibeniku, Splitu, Dubrovniku, Met-koviču, Mostarju, na Reki, v Banjaluki, Sarajevu, Osijeku, Novem Sadu, Subotici in tako naprej. Zaključnice se polnijo.
ZAGREBŠKI VELESEJEM
Na letošnjem jesenskem Zagrebškem velesejmu je razstavila Beti spalne srajce pižame, pajace za dojenčke. Ra zstavn prostor naše delovne organizacije je vzbujal med obiskovalci veliko pozornosti, a tudi obiskov poslovnih strank ni manjkalo. Podobno je bilo na sejmu v Sarajevu in v Beogradu.
0 alkoholizmu
(nadaljevanje s 7. strani)
4.	Ker je alkoholik zaradi dolgoletnega zaostajanja v svojem intelektualnem in emocionalnem razvoju nazadoval in veliko izgubil na vseh področjih človeškega udejstvovanja, ga moramo aktivirati v tolikšni meri, da bo z nadpoprečnimi prizadevanji med večletno rehabilitacijo nadomestil vse tisto, kar je zaradi sužnosti alkoholu zamudil.
Rehabilitacija šTuden-ta-alkoholika, ki je zapravil tri leta študija, traja tako najmanj osem let.
Osebnostna rehabilitacija je pogoj za družinsko, obe pa za
poklicno in družbeno rehabilitacijo. Vse je prepleteno in med seboj povezano.
5. Da bi nekdanji alkoholik zbral dovolj moči za polno in vsestransko rehabilitacijo, mora zdravo živeti: trdo delo, intenzivna jutranja telovadba,
planinarenje, opustitev kajenja itd.
6. Med procesom zdravljenja in rehabilitacije se mora nekdanji alkoholik tako spremeniti, da bo „svobodo od“ (prisile, ki izvira iz odvisnosti od alkohola) začel preusmerjati v „svobodo za“: graditev aktivnih vezi s svojim družinskim, delovnim in širšim družbenim okoljem, za ustvarjalno delo in spontano aktivnost na različnih področjih človekovega udejstvovanja.
Nekaj spoznanj v zvezi s preprečevanjem alkoholizma
1. Vsak alkoholik je bil najprej družaben, zmerem pivec.
2. Vsakdo med nami laJiko postane alkoholik,	razen abstitentov.
3. Znanstvenega dokaza o koristnosti alkohola ni nobenega, medtem pa imamo v SR Sloveniji najmanj 80.000 dokazov (tj. alkoholikov), da alkohol razkraja posameznika, družino in družbo.
4. Ne vemo še, kakšno je „pitje po pameti", ki bi vsakega pivca zanesljivo obvarovalo pred alkoholizmom.
IZ INFORMACIJ ZAVODA SRS ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO
V Metliki je bila velika proslava ob 110-letnici gasilstva na Sloven&em in ob 10-letnici gasilskega muzeja v Metliki. Dopoldne je bilo na metliškem kopališču tekmovanje žen&ih in moških desetin, popoldne pa ie bila velika veselica pred metliškim gasilskim domom. Gasilci so tokrat gasili le žejo. Foto: Janez 2e le
V Žakanju delajo v glavnem mlada dekleta, doma s Hrvatskega. Če se pogovarjate z njimi, vam rade povedo, da so zadovoljne z delom in z delovnimi razmerami. Foto: J. Žele