Ana Casar Osnovna šola I Murska Sobota casar.ana1@gmail.com 123 Glasbeni dan prvega razreda v podaljšanem bivanju Prvošolčki imajo radi glasbeno umetnost. Pri pouku in v času podaljšanega bivanja se izvajajo različne glasbene dejavnosti. Ob pošlušanju glasbe jih melodija in ritem hitro spodbudita k iz- vajanju različnih gibalnih vzorcev. Ob petju, pripevanju, igran- ju na lastne in male ritmične inštrumente se zabavajo, sprostijo in v razredu ustvarjajo sproščeno klimo, v kateri lahko izražajo lastno glasbeno ustvarjalnost. Izmišljajo si melodijo na znano besedilo in obratno, zapojejo izmišljeno besedilo, uglasbijo naj- ljubšo pravljico ter se igrajo glasbeno-didaktične igre. Glasbe- na umetnost vpliva na učenčev celostni razvoj. Glasbene dejavnosti in pouk Načrtovanje glasbenih dejavnosti se navezuje na cilje, ki jih že- limo doseči pri pouku glasbene umetnosti. Učencem moramo glasbene vsebine posredovati tako, da ob njih začutijo veselje in si posledično privzgajajo pozitiven odnos do glasbe. Petje, pri- pevanje, učenje pesmic, igranje na inštrumente, glasbene sprem- ljave, poslušanje različnih glasbenih zvrsti in inštrumentov, izvajajnje ritma, ples ob glasbi ter glasbeno-didaktične igre so dejavnosti, ki jih učenci izvajajo pri pouku glasbene umetnosti. Glasbene dejavnosti so lahko tudi nenačrtovane. Izvirnost in ustvarjalnost glasbenega izražanja se izkazuje tudi pri simbolni skupinski igri, kjer učenec brez zunanje motivacije in spodbu- de zapoje pesem, si izmišlja svoja besedila in melodije, pri tem pa so njegovi gibi in ples usklajeni z melodijo in ritmom glasbe. Glasbena umetnost v povezavi z drugimi predmeti Glasbene dejavnosti se lahko izvajajo v povezavi z drugimi predmeti ali pa samostojno pri urah glasbene umetnosti. Na- vajam nekaj primerov, iz prakse, kjer se glasbene dejavnosti prepletajo z drugimi predmeti. Glasbena umetnost in likovno ustvarjanje Učenci svoje glasbene vtise s pomočjo različnih risal in likov- nih pripomočkov prenašajo na risalni papir ali slikarsko plat- no. Melodijo pesmi izražajo z različnimi črtami in barvami. Za dinamiko in višino slišane pesmi ali inštrumentalne glasbe lahko rišejo različne barvne packe. Glasbena umetnost in slovenski jezik Pri slovenskem jeziku so nam za načrtovanje v pomoč različne glasbeno-didaktične igre za razvijanje pozornega poslušanja. S pomočjo ritmičnega ploskanja učenci določajo število zlogov v besedi. Pri dramatizaciji ustvarjajo različne zvoke za določene vloge ali pojave iz narave, ki nastopajo v pravljici. 123 Iz prakse 124 izrazi, ki jih učenci izražajo ob poslušanju glasbe. Gib učencem omogoči seganje v prostor, spoznavanje lastnega telesa v giban- ju in izražanju. Ob glasbi lahko sprošča svoja čustva. Če vse našteto strnemo v celoto, spet opazimo celo paleto možnosti igre in učenja, ki nam jo ponuja glasba. Nac ˇrtovanje in potek glasbenih dejavnosti med podaljšanim bivanjem Med podaljšanim bivanjem sem učencem ponudila glasbene dejavnosti, ki so potekale po kotičkih. Zaradi načrtovanih glas- benih dejavnosti sem ta dan poimenovala glasbeni dan. Moj glavni namen je bil pri učencih z različnimi igrami raz- vijati pozitiven odnos do glasbe, učencem ob glasbenih de- javnostih omogočiti sprostitev in z njimi spoznavati z glasbo povezane pojme. Glasbene dejavnosti, ki so se izvajale po kotičkih, so učencem omogočale raziskovanje zvoka na različne načine. Pri izbiri kotička so bili omejeni le na število. V vsakem kotičku je bilo lahko šest otrok. Za delo v računalniškem kotičku smo se do- govorili, da sta lahko pri računalniku dva učenca, ki se pri igri izmenjujeta in sta v kotičku deset minut, nato pa dasta pros- tor naslednjemu paru. Za časovno predstavo so imeli učenci ob računalniku peščeno uro, ki so jo enkrat obrnili. Po igri v kotičkih so imeli na voljo še igro po želji. Dejavnosti po kotic ˇkih Pred začetkom glavnih dejavnosti po kotičkih smo uvodno motivacijo začeli tako, da sem učence motivirala in pripravi- la na glasbeno tematiko. Potem smo se dogovorili, kako bodo potekale glasbene dejavnosti v posameznem kotičku. Za vsak kotiček sem si v pripravi postavila cilj ali več ciljev, ki sem jih želela doseči. Pozorna sem bila predvsem na spontano vključi- tev in zanimanje za ponujeno dejavnost, ki učenca z igro pri- pelje do postavljenega cilja. Cilji so zapisani v nadaljevanju pri vsaki izmed aktivnosti. Uvodna motivacija Z učenci smo se usedli v krog, spodbudila sem jih, da so zaprli oči in pozorno poslušali zvoke v prostoru. Po končanem po- slušanju je vsak povedal, kaj je slišal. Prišli smo do ugotovitve, da nas obdaja veliko zvokov. Nato smo nadaljevali glasbeno- -didaktično igro zvočna uganka. Glasbeno-didaktična igra zvočna uganka Cilj: prepoznavanje in poimenovanje zvokov Pri tej igri so učenci poslušali različne zvoke znanih predme- tov in delov telesa, ki jih je izvajal izšteti učenec za platneno pregrado (ropot ključev, šelestenje papirja, tleskanje z jezikom, odpiranje predalčkov, mečkanje papirja, topotanje, igranje na boben, žvižganje). Po končanem poslušanju so učenci poime- Glasbena umetnost in spoznavanje okolja Poslušanje inštrumentalne glasbe je pri spoznavanju okolja lahko uvodni del za pogovor o letnih časih, načinu življenja- nekoč in danes. Spoznavanje in poslušanje različnih zvokov je prav tako sestavni del okolja. Glasbena umetnost in matematika Glasbene dejavnosti, inštrumenti in glasbeno-didaktične igre nam pomagajo, da učenci na igriv način spoznavajo matema- tične izraze in usvajajo aritmetične operacije. Igranje visokih in nizkih tonov učencem pomaga spoznati pojma visok in nizek, igranje na glasbene inštrumente lahko uporabimo pri štetju in preštevanju. Pri igranju na Orffova glasbila učenci ob iskanju parov paličk spoznajo, da morata biti v paru dve palički. Šport in glasba Gibanje je primarna otrokova potreba, zato je glasba tesno povezana z gibom in ritmom. Glasba nam pri športu popestri uro tako, da jo vključimo v razgibavanje in gimnastične vaje, z različnim tempom in dinamiko igranja na boben, lahko preve- rimo hitrost reagiranja, upoštevanje dogovorjenih pravil. Petje in ples sta sestavna dela rajalnih plesov, ki jih radi zapojemo in zaplešemo pri urah športa. Glasbeno-didaktic ˇne igre »Glasbeno-didaktične igre učence združujejo, ob njih si krepi- jo prijateljske odnose. Z glasbenimi didaktičnimi igrami otroke skušamo na neprisil- jen in njim primeren način usposabljati za vse glasbene dejav- nosti, zato razvijamo pazljivo poslušanje, ostrimo slušno občutljivost, navajamo na ugotavljanje smeri zvokov, razvija- mo sposobnost glasbenega pomnjenja, razvijamo čut za ritem, melodični posluh, otroke navajamo na razlikovanje zvokov po barvi, jakosti, višini in trajanju in na razlikovanje hitrosti.« (V og- lar, 1973, str. 229) Posredovanje glasbeno-didaktic ˇnih iger Pri glasbeno-didaktičnih igrah je pomembno, da dá učitelj mož- nost sodelovanja vsem učencem in je pri igri aktiven opazova- lec. Učencem mora dati možnost, da glasbeno-didaktično igro ponotranjijo in so zanjo notranje motivirani, kajti šele takrat so lahko aktivni in sproščeni. To lahko doseže na različne načine. Za motivacijo pred spoznavanjem igre lahko uporablja različne predmete, ki so vključeni v glasbeno-didaktično igro (različ- ne ure, igrače ...), se o predmetih z učenci pogovarja, učenci naštevajo enakosti in razlike ipd. Za motivacijo lahko uporabi pesmice, izštevanke, različne lutke, lahko si izmisli izmišljeno pravljico ali si učenci izberejo kakšen gib, ki ga pokažejo in ga nato uporabimo pri učenju glasbeno-didaktične igre. Ne sme- mo prezreti, da je glasba tesno povezana z gibom in gibalnimi 124 Iz prakse so se, kateri izmed njih bo dirigent. Ko je dirigent zaigral svoj ritmični vzorec na svojo ropotuljico, so se ustavili. Računalniški kotiček Cilji: S pomočjo IKT-programa Musical mysteries pozorno poslušajo in ugotavljajo različne zvoke, orientirajo se na zaslo- nu, s pomočjo miške prenašajo puzle na mesto zvoka in sesta- vijo sestavljanko. Pripomočki: Računalnik, aplikacija Musical Mysteries, doseg- ljiva na spletni strani http://www.bbc.co.uk/northernireland/ schools/4_11/music/mm/sound01.shtml). Potek dejavnosti: Aplikacija vsebuje pet aktivnosti: razisko- vanje zvokov, ritma, razpoloženja, spoznavanje orkestra in re- ševanje kviza. Izbrala sem si dejavnosti za raziskovanje zvoka Sound Search. Igra je v obliki sestavljanke, razdeljene na dva dela; en del predstavlja področje sestavljanja, drug pa področje s sestavljankami. Področje z deli sestavljanke je razdeljeno na stalne in nestalne zvoke. Dejavnost poteka tako, da učenci izbe- rejo kos sestavljanke, nato pa se zasliši zvok. T a kos sestavljanke morajo nato prenesti na manjkajoče mesto, ki ustreza imenu zvoka. Če so del postavili na ustrezno mesto, se na tem mestu pojavi še slika izvora zvoka. Glasbeni dan je učencem omogočil samostojno izbiro glasbe- nih kotičkov, v katerih so skupaj s prijatelji izvajali določene glasbene dejavnosti, si izmenjali mnenja in skupaj prišli do novih spoznanj. Pri skupinskem glasbenem eksperimentiranju in igri z zvoki so se sprostili in se ob tem notranje motivirali za glasbene dejavnosti. Ob skupnem igranju so se postopoma odločali tudi za tiste glasbene vsebine, za katere na začetku niso imeli interesa. Samostojna izbira glasbenih dejavnosti in delo v skupini ali paru so učencem omogočili razvoj lastnega vredno- tenja, večanje samopodobe in pozitivnega odnosa do glasbe. Glasbeni kotički so ena izmed možnosti za popestritev dela v podaljšanem bivanju, kajti ne smemo prezreti, da učenci v pr- vih razredih potrebujejo igro in sprostitev, prav glasba pa jim ponuja veliko oblik sprostitve. novali predmete in dele telesa, ki so povzročali posamezen zvok. Ob tej igri smo utrdili pojem lastna glasbila. Igro smo trikrat ponovili. Učencem sem dala možnost, da so naštevali znane zvoke iz drugega okolja, ki so jim ostali v spominu (mor- je, planine). Po končani igri in pogovoru sem jim predstavila delo po kotičkih. Aktivnosti v glasbenih kotic ˇkih Vodni kotiček Cilj: Poigravanje z zvoki vode. Pripomočki: Plastificirani prti za zaščito miz, steklenice različ- nih velikosti in oblik, dva lijaka in dva jogurtova lončka. Potek dejavnosti: Učenci so pretakali vodo iz steklenice v stek- lenico, polnili so steklenice z vodo in se z njo poigravali, z jo- gurtovim lončkom so polivali po steklenici, pretresali so vodo v steklenicah, z lijakom so polnili steklenice ali spuščali curek vode preprosto po lijaku. Izdelava ropotuljic Cilj: Samostojna izdelava glasbil, poslušanje zvoka enakih se- men v različnih materialih in različnih semen v istih materi- alih. Pripomočki: Plastične, kovinske in lesene posodice, različna semena ipd. (pšenica, riž, sončnično seme). Potek dejavnosti: Učence je v tem kotičku najbolj pritegnila pestra izbira posodic iz različnega materiala. Nekaj časa so si ogledovali ponujeni material za izdelavo. Dogovarjali so se o načinu izdelave ropotuljice. Pri izdelavi ropotuljice so si med seboj pomagali pri lepljenju pokrovčkov. Nekaj jih je poskuša- lo ugotoviti, ali količina semena vpliva na zvok v ropotuljicah. Ugotovitev je bila pritrdilna. Po končanem delu so glasbila pre- izkusili tako, da so nanje igrali na različne načine. Ropotuljico so stresali z eno roko, tako da je stala navpično, nato so jo stre- sali tako, da je stala vodoravno, pri igranju so ustvarjali različne ritme. Z narejenimi ropotuljicami so šli tisti učenci, ki so to želeli, v tretji glasbeni kotiček, v katerem so se igrali glasbeno- -didaktično igro muzikanti. Glasbeno-didaktična igra muzikanti Cilj: Ustvarjalno igranje na izdelane ropotuljice. Pripomočki: Ropotuljice, stolčki. Potek dejavnosti: V kotičku so imeli učenci stolčke, postavlje- ne v polkrogu. Preden so začeli igrati, smo utrdili pojma orkes- ter in dirigent. Sami so se dogovorili za potek muziciranja in določili dirigenta. Pri muziciranju je igral na začetku vsak uče- nec na svoje glasbilo, nato so si glasbila izmenjavali in ustvarja- li različne glasbene spremljave, si ob ritmu izmišljali besedila, zapeli že znane pesmi. Nekaj se jih je umaknilo iz kotička in ob igranju so zaplesali po prostoru. Ritem igranja jih je popeljal v ritmično poskakovanje, posnemanje giba živali. Dogovorili Literatura 1. Denac, O. (2010). Teoretična izhodišča načrtovanja glas- bene vzgoje v vrtcu. Ljubljana: Debora. 2. Markun Puhan, N., Kepec, M. (2008). Razvijanje digital- nih kompetenc učiteljev in učencev na razredni stopnji OŠ. Delovno gradivo za seminar. 3. Voglar, M. (1989). Otrok in glasba. Ljubljana: Državna za- ložba Slovenije. Prostovoljne glasbene urice v Tanzaniji