Gozdarski vestnik 
Letnik 57, številka 4 Ljubljana, junij 1999 
ISSN 0017-2723 UDK630 * 1/9 
Tematska številka: 
Gozd 
in 
voda 


Orgatiizirano 
budournicarstvo 

v Sloveniji 

Predstavitev novih magistrov v gozdarstvu 



ZVEZA GOZDARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE 
OBVESTILO AVTORJ,EM PRISPEVKOV, NAMENJEN,IIH OBJ AVI~ V GOZDARSKEM VESTNIKU 
Pravila objave 

Revija Gozdarski vestnik (GV) objavlja znanstvene, strokovne in aktualne prispevke, ki obravnavajo gozd, gozdni prostor in gozdarstvo. V slovenskem ali angleškem jeziku objavljamo prispevke, ki praviloma niso daljši od ene avtorske pole (30.000 znakov) in so pripravljeni v skladu z navodili za objavo v GV. Potrebne prevode lahko zagotovi uredništvo GV, avtorji naj prispevku priložijo prevode pomembnejših strokovnih terminov. Vse znanstvene in strokovne prispevke (v nadaljevanju vodilni prispevki) recenziramo, ostale prispevke recenziramo po presoji uredništva. Uredništvo si pridržuje pravico do popravkov prispevka. Avtorji lahko zahtevajo postavljen prispevek v korekturo. 
Prispevek mora biti opremljen z imenom in priimkom avtorjev, njihovo izobrazbo in strokovnim nazivom ter tocnim naslovom ustanove v kateri so zaposleni oziroma njihovega bivališca (ce ni zapos·len). Prispevki so honorirani po merilih, ki jrh doloca 10 ZGDS, zato navedite št. žiro racuna, EMŠO i'n davcno številko avtorjev ter njihov avtorski delež. Stroške prevajanja, slovenskega in angleškega lektoriranja ter recenzij nosi uredništvo. Prispevke dostavite na uredništvo osebno, s priporoceno pošiljko ali po elektronski pošti. Vodilni prispevek pošljite na GV v originalu in dveh kopijah (s slikovnim gradivom vred) najmanj 60 dni pred želeno objavo. Prispevke za objavo v rubrikah je potrebno oddati v dveh izvodih najmanj 30 dni pred objavo. Aktualne novice sprejemamo 15 dni pred izdajo številke. Na zahtevo avtorjev po objavi vracamo diapozitive, fotografije in skice. 
Navodila ~a pripravo prispevkov 
Besedile mora bit[ nap.isano z racunalnikom (Word for WINDOWS, ASCII format) ali s pisalnLm strojem, z dvojnim razmikam med vrsticami. Znans,tveni prispevki morajo imeti 'UMRO' zgradbo (uvod, metode, rezultati, diskusija). Vodilni prispevki morajo biti opremljeni s slovenskim in angleškim indikativnim izvleckom (do 250 znakov), z zgošcenim povzetkom, kljucnimi besedami ter dvojezicno opremo besedila preglednic, grafikonov in slik. Poglavja oštevilci mo z arabskimi številkami dekad nega sistema do cetrtega nivoja (npr. 2.3.1.1 ). Obvezna je uporaba enot SI in dovolj'enih enot zunaj Sl. Opombe med besedilom oznacimo zaporedno in dodamo na koncu. Latinska imena so izpisana ležece (Abies alba Mili., Abieti-Fagetum din. omphalodetosum (Tregubov 1957)). Vire med besedilom navajamo po harvardskem nacinu (BROOKS et al. 1992, GILMER 1 MOORE 1968a). Neavtorizirane vire med besedilom vkljucimo v vsebino (npr.:' ... kot navaja zakon o dohodnini (1990)'). Med besedilom citirane vire in literaturo navedemo na koncu prispevka v poglavju 'Viri'. Razvrstimo jih po abecednem redu priimkov prvih avtorjev, oziroma po abecednem redu naslova dela, ce delo ni avtorizirana. Vire istega avtorja razvrstimo kronološko in z dodano crko, ce gre za vec del istega avtorja v istem letu. Primeri: BAGATELJ, V., 1995. Uvod v SGML.-URL: http://vlado.mat.uni-lj.si/vlado/sgml/sgmluvod.htm. BROOKS, D. J. 1 GRANT, G. E. 1 JOHNSON, E. 1 TURNER, P., 1992. Forest Management.-Journal 
of Forestry, 43, 2, s. 21-24. GILMER, H. 1 :MOORE, B., 1968a. Industrijska psihologija.-Ljubljana, Cankarjeva založba, 589 s. IGLG (lnšti.tut za gozdno in lesno gospodarstvo), 1982. Smernice za projektiranje gozdnih cest.­~ Ljubljana, Splošno združenje gozdarstva Slovenije, 63 s. ZGAJ:NAR, L., 1995. Sekanci-sodobna in gospodama oblika lesnega kuriva tudi za zasebna kurišca . ­
V: Zbornik referatov s slovensko-avstrijskega posvetovanja: Biomasa -potencialni energetski vir za Slovenijo, Jarenina, 1. 12. 1'994, Agencija za prestrukturiranje energetike, Ljubljana, s. 40-54. 
---, 1996. Enciklopedija Slovenije.-10. zv., Ljubljana, Mladinska knjiga, s. 133. Zakon o dohodnini.-Ur. l. RS št. 43-2300/90. 
Preglednice, grafikoni, slike in fotografije morajo biti opremljene z zaporednimi oznakami. Njihove oznake in vsebina se morajo ujemati z omembami v besedilu. Za decimalna števila uporabljamo decimalno vejico. Položaj slikovnega gradiva, ki ni sestavni del tekstne datoteke, v besedilu oznacimo z zaporedno številko in naslovom, priložene originale na hrbtni strani oznacimo s pripadajoco številko, imenom avtorja in oznako gornjega roba. Naslovi preglednic morajo biti zgoraj, pri ostalem gradivu spodaj. Preglednice okviri'mo, za oblikovanje vsebine polj ne uporabljajmo preslednice. Rocno izdelani grafikoni in slike morajo biti neokvirjeni ter izrisani s tušem v velikosti lista A4. Racunalniški izpisi morajo biti tiskani na laserskem tiskalniku v merilu objave (višina male crke mora biti vsaj 1,5 mm). Za objavo barvne fotografije potrebujemo kontrastno barvno fotografijo ali kakovosten barvni diapozitiv. O objavi barvne fotografije in njenem položaju med besedilom odloca urednik. 
Uredništvo GV 

Gozdarski vestnik, le1nik 57 • številka 4 1 Vol. 57 • No. 4 
Slovenska strokovna revija za gozdarstvo 1 Slovenian professional journal for forest1y 
RAZPRAVE 
IZ DOMACE IN TUJE PRAKSE 
KNJIŽEVNOST 
NAPOVEOUJEMO IN VABIMO KADRI IN IZOBRAžEVANJE STROKOVNO IZRAZJE 
170 Uvodnik 
171 Kazimir TARMAN Prisluhnimo naravi 
173 Boštjan PIHLER Gozd in gozdni potok-nedeljiva celota Forest and Forest Stream -lndivisible Whole 
186 Aleš HORVAT Dolocanje erozijsko ogroženih obmocij v Sloveniji 
Determination of Regions Endangered by Erosion in Slovenia 
195 Lado KUTNAR, Katarina GROZNIK Pomen varstva gozdnih potokov na primeru Kosce The Importance of Protection of Forest Streams in Kosca Case 
207 Marijan ZEMLJIC, Aleš HORVAT Sodobni nacini varstva pred porušitveno erozijo 
Modern Protection Against Rockfa/1 Erosion 
214 Darjo DURJAVA, Jože PAPEŽ Ozelenitev strmih ogolelih pobocij z uporabo rastne pulpe 218 Snežnik in schonburški vladarji -Zgodovina gospostva Snežnik na Kranjskem 219 Fotografski natecaj za naslovnice Gozdarskega vestnika v letu 2000 220 Novi magistri v gozdarstvu 
223 Gozdarsko strokovno izrazje 




Hudournicarstvo -boljše preventiva kot kurativa! 
Koncuje se desetletje, ki gaje Organizacija združenih narodov proglasi/a za desetletje boja proti naravnim nesrecam. Vse števi/nejše ujme po svetu nas opominjajo, kam vodi nenadzorovano siromašenje naravnega življenjskega okolja, zlasti zmanjševanje površine gozdov in posledicno njihovega varovalnega ucinka. 
Izredna pomembnost in soodvisnost dveh naravnih dobrin, gozda in vode, je vsaj v strokovnih krogih in tudi številnih uradnih aktih splošno priznano dejstvo. Voda je v prvi vrsti obravnavana kot pitna voda, kot neprecenljiva naravna dobrina, pomembna za obstoj vseh živih organizmov na Zemlji. Je tudi eden najmocnejših erozijskih dejavnikov, ki s svojim delovanjem povzroca veliko gorja in škode. 
Naravne nesrece so v Sloveniji v zadnjem desetletju odnesle povprecno kar 4, 5 %družbenega proizvoda; od tega je bilo najvec škode zaradi naraslih voda, hudournikov in zemeljskih plazov. Spomnimo se le neurij v letu 1990 v Zgornji Savinjski dolini, dolini Kamniške Bistrice, na Idrijskem in Cerkljanskem ter ostalih prizadetih obmocij, neurij leta 1994 v Zasavju ter nenazadnje lanskoletnih oktobrskih in novembrskih neun]. 
Pri nas se žal še· vedno dogaja, da odgovorni pozabljajo, da je preventiva mnogo boljša kot kurativa. Delo slovenskih hudournicarje~ ki kot strokovnjaki skrbijo za naš erozijski svet, pa je po sili razmer pre­pogosto usmerjeno le v drago odpravljanje posledic velikih naravnih katastrof, premalo pa je preventivnih ukrepov, ki bi lahko neizbežne ujme in njihove posledice vsaj omilili. 
Prvenstveno je naloga strokovnih, vodstvenih in politicnih kadrov pa tudi in predvsem nas gozd arje~ ki upravljamo z' gozdnim prostorom in gozdno krajino, da poskušamo po svojih najboljših moceh v praksi uveljaviti številne lepo zvenece deklaracije o ohranjanju in povecanju varstva kolicin in kakovosti voda ter zmanjšanju in preprecevanju nevarnosti pred razlicnimi erozijskimi procesi in sorodnimi naravnimi nesrecami. 
Dolgorocno gledano bodo postajali vse pomembnejši odgovori na naslednja vprašanja: -Kakšna zašcita nudi zadovoljivo varnost pred naravnimi nesrecami? -Kakšna stopnja zašcite in za kakšno ceno? -Kdo je odgovoren za dolocanje stopnje zašcite pred naravnimi nesrecami? -Kako lahko dolocimo ciljno raven varnosti pred naravnimi nesrecami? 
Strokovna usposobljenost na podrocju nacrtovanja in izvedbe varstvenih in varovalnih ukrepov mora ustrezati spremenjenim nevarnostim in potrebami ter ekonomski sposobnosti družbe. Na kratko, potrebno je preiti od sanacij k preventivi in nato k cim boljšim predvidevanjem možnih nevarnosti v okolju. Na podrocju primerne rabe površin mora biti absolutna prednost namenjena izdelavi kart ogroženosti z naravnimi nesrecami, tj. s poplavami, zemeljskimi in snežnimi plazovi, porušitvami ... 
Organizirano hudournicarstvo v Sloveniji praznuje letos 115-letnico dejavnosti. Gozdarstvo kot izvor in edina logicna kadrovska streha hudournicarstva je v svoji osnovi predvsem celovito gospodarjenje s prostorom. S tega vidika je ohranjanje in še nadaljnje razvijanje hudournicarskega izobraževanja ter hudournicarske dejavnosti edino zagotovilo za celosten pristop pri reševanju posameznih perecih erozijskih problemov in zagotavljanju domišljene rabe prostora. Slediti moramo misli, ki jo je že pred dobrimi 130 leti izrekel francoski pionir hudournicarstva, gozdarski inženir Prosper Demontzey: 
11e poznam pleme11itejšega posla11stva, kot je pomoc 11aravi, da bi v 11ašilt hribih ob1zovila tako popoln red, kot ga je že bila trdilo vzpostavila, aga je le kratkovid11ost cloveka spremenila v pravi kaos. 
Naj bo tako tudi v bodoce! 



Prisluhnimo naravi 
Ko je Ernest Haeckel leta 1866 opredelil ekologijo kot novo vejo biologije, je zapisal takole: "Ekologija je veda, ki raziskuje odnose med živimi organizmi in okoljem". Med živimi bitji je naštel: mikrobe, rastline, živali in cloveka. To opredelitev znova poudarjam, kajti tudi mnogi uceni ljudje zelo radi spregledajo celovitost Haecklove definicije. Ko postavijo cloveka v središce življenja pozabijo na vse drugo življenje. Ves ostali živi in neživi svet pod redijo cloveku, "pametnemu gospodarju". Prav tu gnezdi izvirni greh, katerega posledica je sodobno stanje življenjskega okolja. Okolje ni clovekovo, tudi ne pripada nobeni rastlinski ali živalski vrsti in ne mikrobom. Okolje je last vseh milijonov vrst živih bitij. 
Primer egocentricnega razumevanja narave se je zgodil v Delu, ko se je novinarki zapisalo: "Do kdaj bodo naše reke še tekle v prazno?" Šlo je za spodbudo pri gradnji malih hidrocentral. Kot naravoslovec in ekolog sem proti "razpršenemu onesnaževanju narave", kar povzrocajo tudi tovrstni posegi, ki ne rešujejo energijskih potreb vse skupnosti ali države in od katerih morda služijo le posamezniki. Bolj kot želja po gradnji jezov na gorskih potokih in recicah in pustošenje gozdov s cevovodi, je presenetljiva "izobraženceva" praznoglavost, ki vidi v reki le kilovate in prezre bogat splet življenja, ki že milijone let ne tece v prazno. Zaradi teh in drugih sopotnikov v gozdovih, jezerih, na travnikih in na poljih, vidnih in nevidnih, lahko živimo tu, kjer smo in je naša domovina vredna mnogo vec kot cistega zlata. Seveda je koristnost izmerljiva v kilogramih, litrih, kilovatih in drugih merah in zato vsakomur razumljiva. Merila za vrednost celovitosti življenja v gorskem potoku, na travniku in v gozdu ni. Njih vrednost obcutimo tedaj, ko postanejo posledice posegov škodljive, lahko tudi katastrofalne. V naši deželi bi ne smel imeti nihce izkljucno pravico nad reko, da bi jo ustavil z jezom in speljal v mrtev kanal, onesnažil z vidno ali nevidno umazanijo in unicil njeno bogato življenje. Da se to ne bi zgodilo pomaga razum, ki seže dlje od metra in srce, ki je obcutljivo za naravo in ne za denar. Vedeti moramo, da bo clovek, kljub visoko razviti tehnologiji, ostal odvisen od mikrobov, ne samo patogenih in tistih, ki nam vrejo pijace, od rastlin in ne le kultiviranih, ter živali pa tudi ne samo od udomacenih. 
Kadar v tehniki, tudi v agrotehniki, trdo poseg amo v naravo, ker dobimo tako zanesljivo veliko kilovatov ali pridelka, delujemo skrajno poenostavljeno. S tem zmanjšamo trenutno gospodarsko tveganje, toda dolgorocno je pridobljena korist navidezna. "Popravljanje ali zdravljenje" posledic, ki se pokažejo mnogo kasneje, placu jemo s socialno, zdravstveno in okoljsko ceno. Znani ekonomist Alfred Kahn pravi temu: tttiranija malih odlocitev''. 
Nevarnosti poenostavljanj ticijo tudi v znanosti. Ker postajajo raziskovalna podrocja cehi s svojim izrazjem in navadami, se zmanjšuje ali prekinja medsebojni pretok znanja. Ko se pridružujem kritikam, se ne potegujem za levitveni preskok iz starega v novo cez noc. Svetujem vec sodelovanja in zamenjavo "lekarniškega predpisovanja receptov" z razmiš­ljuj ocim in ustvarjalnim iskanjem, sicer zahtevnejših ekoloških možnosti pri poseganju v naravo, okolje ali krajino. Npr. mnoge naravne strukture v kulturni krajini, kot so žive meje, gozdni robovi, vijuganje potokov in rek, mikroreliefna razgibanost tal, mocvirja, biocenotska mozaicnost, kar vse ohranja vecjo biodiverziteto, je le nekaj splošno znanih stvari, katerih obstoja ne smemo brezpogojno podrejati nekim višjim družbenim ciljem, obdelovalnim tehnologijam in kolicini pridelkov. Prav taki elementi narave in kulturne krajine so bili in so še vedno napadeni in uniceni zaradi enosmernih gospodarskih ciljev. Zato so kraška brezna in mocvirja postala odlagališca odpadkov, zato iz polj izginja makov cvet in iz travnikov nekoristni pisano cvetoci pleveli, nekoc paša cebel in zdravilna moc za živino. Poeno­stavljanju se moramo upreti, saj smo šola za strokovnjake, ki bistveno posegajo v naše okolje. Upreti se moramo tudi zato, ker to onesnažuje našega duha. Primer tega je tolikokrat uporaben pojem "vodotok", izraz, ki izriva ime za reko ali tok. Za mene je vodotok betonsko korito z odplakami, tudi del Glinšcice, ki pelje mimo Biološkega središca, neke recice, ki so jo v kamen vkovali. Reka in potok pa imata svoje ime, svoj znacaj, to so Sava, Drava, Krka, Soca in na desetine slovenskih Bistric. 
Svet ekonomije si podreja vso naravo, saj postavlja kriterije za vrednote glede na clovekove neposredne in trenutne koristi. Celo usodne stvari, kot so zrak, voda, tla in biodiverziteta, obravnava kot vire in dobrine z opredeljeno ceno, in ne kot bistveni (sestavni) del življenja na Zemlji. Zato lahko tudi reka tece v prazno. Usodna zmota sodobne družbe je postavljanje cloveka za uporabnika in gospodarja narave in ne kot sestavine globalnega ekosistema. Zato je sinonim za napredek rast in je vse kar ne raste nazadovanje, o tem nas politiki prepricujejo vsak dan. Gre pac za svet, ki ga obvladujejo politiki, katerih poreklo so pretežno poslovneži in pravniki. O naravi suvereno odlocajo ljudje, ki so naravoslovno .. nepismeni". Zato deluje clovek diametralno nasprotno v primerjavi z naravo. Ekosistem se razvija v smeri dinamicnega ravnovesja, clovek pa naravo destabilizira. Za rast mora sistem porušiti in vzdrževati pionirsko stopnjo razvoja, stanje hiperprodukcije. Pouk iz ekološke sukcesije pa nam pokaže možnost trajnostnega gospodarjenja v zreli združbi. Morda pa bi nas ekologija le cesa naucila, ce bi ji prisluhnili? Seveda ne naucila receptur ampak naucila naravi prijazno razmišljati in delovati. 
Škodljivo neskladje med naravo in clovekom povzroca tudi urbaniziranost življenja. Pred 50 leti je živela manj kot tretjina Zemljanov v mestih danes jih živi že nad polovico. Pretežni del mešcanov, še posebno v velemestih, se nevarno oddaljuje od žive narave. Mnogi še niso prestopili z asfalta na zeleno travnate odejo. O tem se prepricajmo sami. Le kdo še odpre okno in pogleda v nocno nebo in za vremenom, kot to stori kmet, ki stopi na prag in po zvezdah vetru oblakih in vonjavah presodi naslednje jutro in dan? Odtujevanje naravi je nevarno. Tako zapravljamo možnosti sporazumevanja z naravo; kar lahko pripelje našo Zemljo v planet, kjer clovek ne bo dobrodošla vrsta. Zato je naša naloga, kot uciteljev naravoslovcev in biotehnikov tudi ta, da uresnicujemo misel senegalskega pesnika Baba 
Diouma:Jlvarovali bomo le to kar imamo radi, radi imamo to kar poznamo in poznali bomo le to o cemer se ucimo lJ. 
Dr. Kazimir Tarman, iz nagovora ob podelitvi Jesenkovih priznanj, Ljubljana, 12. 3. 1999 

Razprave 
GDK: 116: 181.3: 907.14 

Gozd in gozdni potok -nedeljiva celota 
Forest and Forest Stream -lndivisible Whole 
Boštjan PIHLER* 

Izvlecek: Pihler, B.: Gozd in gozdni potok-nedetjiva celota. Gozdarski vestnik, št. 4/1999. V slovenšcini, s povzetkom v anglešcini , cit. lit. 11. Prevod v anglešcino: Eva Naglic . 
Zadrževalni mehanizmi v naravi so tisti, ki uravnavajo pretoke energije in materije tako, da so le-ti za življenje obvladljivi. Ker je življenje odvisno od vode, ki na kopno prihaja v obliki padavin, torej v casovno in kolicinsko razlicnih intervalih, je morala narava v gozdu kot najkompleksnejši življenjski skupnosti razviti posebej uspešne vodozadrževalne mehanizme, ki uravnavajo odtok vode tako, da je zagotovljena njena stalna prisotnost v zad.ostnih kolicinah . Gozd zadržuje vodo s svojo celostno zgradbo, najboljši vodozadrževalni mehanizem pa predstavljajo gozdna tla. Del vode zapušca gozdna tla v obliki gozdnega potoka. Odtok vode v obliki potoka ne pomeni prekinitve odnosa med vodo in gozdom. Gozd in gozdni potok živita v tesni soodvisnosti, ki zahteva celostno obravnavo. 
Klj, ucne besede: gozd, voda, vodni režim, gozdni potok. 
Abstract: Pihler, B.: Forest and Forest Stream -lndivisible Whole. Gozdarski vestnik, No. 4/1999. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 11. Translated into English by Eva Naglic. 
Retentive mechanisms in nature are the ones that regulate energy, and matter flaws in a way they can became manageable for living. As life depends on water that reaches the land in the form of precipitation, appearin9 within different time and quantity intervals, the nature has been compelled to develop especially effective water retention mechanisms in forests -the most complex of living communities. The outflow is regulated by this mechanisms, so that pe.rmanent presence of water is assured in adequate quantities. The water is retained in the forest by the forest's integral structure. lts best water retention mechanism is being presented in soil itself. Water is· partly drained away from forest soil as forest stream, without breaking the linkage between them. Forest and forest stream are therefore in coexistence and close interdependence that demand an integral treatment. 
Key words: forest, water, water regime, forest stream. 
1 UVOD 
INTRODUCTION 

Materija in energija sami po sebi za razvoj življenja nista dovolj, saj ju najdemo tudi tam, kjer življenja ni. Za življenje je kljucna njuna kakovost Energija in materija se morata skozi prostor pretakati v takšni obliki, da ju življenje lahko obvladuje in izkorišca. V ta namen je narava razvila zadrže~ valne mehanizme, ki te pretoke kolicinsko in kakovostno uravnavajo v za življenje cim bolj prijazno smer. 
Od vseh znanih planetov je naš edini, na katerem obstaja tekoca voda. Prav tako, in verjetno prav zato, je tudi edini, ki je obdarjen z življenjem. Voda je nujna pri vseh življenjskih procesih ter je hkrati osnoven gradben element vseh organizmov in pomemben transporten medij . Ker je za življen­je osrednjega pomena, jo povsem upraviceno imenujemo napoj življenja. 
Res je, da je vode na Zemlji veliko, vendar nam še zdalec ni vsa na razpolago. Lahko dosegljiva sladka površinska voda~ jezera, reke, atmos­ferska voda, taina vlaga in voda v organizmih-predstavlja le 0,03% celotne kolicine vode. Ostala voda se pretaka po morjih (97 %) in pod tlemi kot podtalnica (0,60 %), oziroma je vezana v ledenikih (2,37 %). Prisotnost vode na vsakem koraku nam torej daje lažen obcutek, da je te vitalne 
* B. P., univ. dipl. inž. gozd., 

tekocine vec kot dovolj in da zato ni potrebno posebej skrbno ravnati z 
Zavod za gozdove Slovenije OE 

njo. Poleg tega moramo upoštevati še dejstvo, da je velik del lahko dose­
Ljubljana, KE Zagorje, Cesta 9. 
gljive vode onesnažen in tako v resnici izven ranga lahke dosegljivosti. 
avgusta 78 a, 1410Zagorje, SLO 

Pihler. 8.: Gozd in gozdni potok -nedeljiva celota 
1.1 Gozd -vodozadrževalen mehanizem za razvijanje in ohranjanje življenja 
1 .1 Forest-water retention mechanism for life development and its preservation 

V tesni navezanosti življenja na vodo najdemo odgovor, zakaj se je življenje razvilo najprej v vodi. Vendar se evolucija življenja ni omejila le na vodni prostor. Neprestana težnja narave, da uveljavi cim vec življenja, je pripomogla k njegovemu vzniku in razvoju tudi na kopnem. Tu pa vode ni v izobilju, saj se pojavi le vsake toliko casa v obliki padavin; tako je v deževnem casu vode dovolj, vcasih celo prevec, v sušnem obdobju pa je primanjkuje. Zato je bila narava primorana razviti vodozadrževalne meha­nizme, katerih vloga je preprecitev hitrega odtoka vode nazaj v vodotoka in morje. Hkrati z evolucijo življenja na kopnem, ko so se izoblikovale vse bolj kompleksne življenjske združbe, so se razvijali tudi vse bolj uspešni vodozadrževalni mehanizmi, ki so omogocali nadaljnji razvoj življenja. Gre za pozitivno povratno zvezo: vec življenja zadrži vec vode in tako postavi temelje za še vec življenja, ki zadrži še vec vode itd. Tako pridemo od gole skale do gozda. Seveda omejenost materije in energije postavlja lim ito tudi temu razvoju. 
Narava je razvila vodozadrževalne mehanizme v vsakem kopenskem ekosistemu. Toda nobeden se ne more primerjati z gozdom. Tu je sožitje med vodo in kopnim najplodnejše. V gozdu je življenje najbolj razbohoteno in tu je tudi najvec zadržane vode. Ker je gozd najuspešnejši patent, s pomocjo katerega narava neživo materijo obuja v življenje, je hkrati tudi najucinkovitejši patent za zadrževanje vode. Ob pogledu na gozd zlahka dojamemo, da je le-ta enkraten naravin pripomocek za razvijanje in ohran­janje življenja. 
2 GOZDNI HIDROLOŠKI CIKEL 
2 FOREST HYDROLOGfCAL CYCLE 
Pot vode iz atmosfere v gozd oziroma skozenj ter nazaj v atmosfero imenujemo gozdni hidrološki cikel (slika 1). Ta je del hidrološkega cikla Zemlje, lahko bi rekli kar njegov podcikeL Tudi znotraj gozdnega hidrološ­kega cikla se pojavljajo cikli nižjega reda, kot so hidrološki cikli posameznih organizmov in tisti, ki potekajo na nivoju celic. Vso to kompleksno kroženje vode, od planetarne pa vse do celicne ravni, lahko strnemo v misel, ki jo je zapisal profesor D. Mlinšek v svojem delu Pragozd v naši krajini (1 992 a): 
"Reka ne kroži le skozi oblicje Zemlje, temvec skozi življenje, katerega nepogrešljiva sestavina je tudi gozd." 
2.1 lntercepcija 
2.1 lnterception 
Del padavin, ki pade na gozd, prestreže vegetacijska odeja. Temu pojavu pravimo intercepcija. Z njenim ugodnim vplivom se srecamo, ko v casu nevihte poišcemo zavetje pod krošnjo drevesa. Kolikšna je intercepcija, je odvisno od tipa vegetacijske odeje in jakosti ter vrste padavin. Pri tipu vegetacijske odeje je pomembna njena struktura (delež in porazdelitev razvojnih faz), zastrtost vseh njenih slojev in vrstna sestava. V gozdovih listavcev je na primer intercepcija izven vegetacijske dobe relativno manjša 
Pihler, 8 .: Gozd in gozdni potok -nedeljiva celota 

kot v vegetacijski dobi, ko so drevesa olistana. Ob mocnih nalivih je inter­cepcija manjša kot pri rahlem pršenju. 
V gozdovih duglazije na pacifiški strani ZDA so izmerili, da je med poletnimi padavinami, ko je padlo 25, 50 in 90 mm dežja, intercepcija znašala 20 %, torej je vegetacijska odeja prestregla 5, 1 O in 16 mm padavin (HARR 1979). Ob mocnejših padavinah v deževnem zimskem casu je bila intercepcija relativno manjša. V nevihtah, ko je padlo 50-1 OO mm padavin, je intercepcija znašala 12% (6-12 mm); pri padavinah 100-150 mm okrog 7% (7-1 O mm); in pri padavinah nad 200 mm nekaj nad 4% (9 mm). 
Ko sneži, je lahko intercepcija pri enaki jakosti padavin vecja kot pri dežju. 
Pri tako razlicnih vrednostih intercepcije je zanimiv njen delež glede na letne padavine. V odraslem gozdu z normalnim sklepom krošenj znaša približno 30% (HORVAT 1992, ROBIC 1994). V zgoraj omenjenih gozdovih v ZDA (HARR 1 979) so izmerili, da je pri letnih padavinah 2.130 mm inter­cepcija dosegla 22% (460 mm), pri letnih padavinah 1.000 mm pa 28% (280 mm). Ugotovili so tudi, da intercepcija oblakov in megle znatno poveca kolicino padavin v gozdu. Tako so izven gozda namerili letno 2.000 mm padavin, v gozdu pa 2.520 mm , kar je 26 %vec. 
Približno polovica padavin, ki jih prestreže vegetacija, vseeno doseže tla. Kapljice, ki jih zadržijo krošnje, se zlijejo v vecje kaplje, te se spremenijo v majhne curke, ki na poti po vejah navzdol postajajo vedno vecji ter na koncu po deblu stecejo v tla. Odtok po debi ih je lahko zelo razlicen, odvisen pa je od naslednjih dejavnikov: strukture krošnje (vejni kot -npr. razlika med iglavci in listavci), površine skorje, gostote sestaja (drevesa v gostih sestojih imajo krajše veje, zato padavinska voda prej pritece do debla in po njem v tla) in kolicine ter vrste padavin. 
Druga polovica prestrežen ih padavin, ki ni odtekla na tla, izpari v ozracje. Preden padavine v gozdu prispejo do tal, se jih torej okrog 15 % vrne v ozracje (letna aproksimacija) (FREDRIKSEN et al. 1979, HORVAT 1992). 
2.2 lnfiltracija 
2.2 lnfiltration 

Voda, ki prispe do tal, zacne vanje pronicati. Zmožnost pronicanja vode v tla je pri razlicnih tleh razlicna. Glavno vlogo imajo tukaj fizikalne lastnosti tal, katerih bistven modifikator je vegetacija. Hitro infiltracijo vode v tla omogocajo makropore, ki jih v rahlih gozdnih tleh praviloma ne manjka. Mueller je v Švici raziskoval propustnost tal za vodo pri njihovi razlicni rabi in ugotovil, da je propustnost tal starega gozda 130-krat vecja od tal na steptanih pašniških tleh (REJIC et al. 1988). 
2.3 Površinski odtok 
2.3 Overland flow 

Ce voda doteka na tla hitreje, kot lahko pronica vanje, je del odtece po površini tal. Površinski odtoki so na gozdnih tleh minimalni-Rejic (1988) npr. omenja, da znaša njihov delež 1 % letnih padavin. V pragozdovih duglazije so ugotovili, da površinskega odtoka ni (FREDRIKSEN et al. 1979), torej tla vso vodo, ki prispe do njih, tudi infiltrirajo. Do površinskega odtoka pride le izjemoma, na primer ko so tla zmrznjena ali pri zelo plitvih tleh z nepropustne maticno podlago. Ta ugotovitev verjetno drži tudi za naše pragozdove. 



Figure 1: Forest hydrologic cycle (adapted from FREDR/KSEN 1979) 
Pihler, B.: Gozd in gozdnl potok -nedeljiva celota 
2.4 Globinski odtok 
2.4 Subsurface flow 
V grobem locimo dva tipa globinskega odtoka. Pri prvem voda potuje skozi tla s pomocjo procesa premešcanja . Gre za vodno substitucijo, ko vodo v tleh zamenja padavinska voda. Proces poteka na molekularnem nivoju. Vsak talni delec je obdan z vodnim filmom, debelim 15-20 slojev molekul. Prvo tretjino filma predstavlja adhezijska voda, ki je v kristal nem stanju in ni dostopna rastlinam, drugi dve tretjini pa kohezijska voda, ki predstavlja glaven vir za rastline. 
Pri drugem tipu globinskega odtoka gre za tok vode po številnih med­sebojno povezanih kanalih, ki se razpredajo od površja tal do maticnega substrata. Njihov glavni oblikovalec je koreninski sistem vegetacije, kot sooblikovalca pa velja omeniti še pedofavno. Korenine med rastjo skozi tla kopljejo kanale, ki jih kasneje z rastjo v debeline tudi širijo. Voda odteka po površini korenin oziroma kanalov in se na ta nacin hitro razporeja po tleh . Ti odtoki so lahko zelo razlicni in kadar porašca tla naravna vegetacija v najvecji meri prilagojeni konkretnim razmeram. Tako na primer plitva tla porašca vegetacija z izrazito vodoravno usmerjenim koreninskim sistemom, zato so tla strukturirana tako, da voda pocasneje odteka v globino in je tako tudi v plitvih tleh dalj casa na razpolago. Globoka tla pa porašca vegetacija z globokim koreninskim sistemom, ki je sposoben preoblikovati tla po celotni globini, kar je zelo pomembno za vodni režim tal. Pri odtoku vode po površini korenin je pomemben še en detajl: hrapavost koreninske skorje. Ta je pri razlicnih vrstah razlicna . Vecja kot je hrapavost, vecja je sila trenja in težje voda odteka po korenini. 
Korenine in kanali v tleh prispevajo k enakomernejšemu namakanju vseh talnih horizontov, kar je pomembno za crpanje hranljivih snovi. Omogocajo pa tudi nastanek na prvi pogled nenavadnega pojava, ko se ob deževju globlji talni horizonti navlažijo prej od tistih nad njimi. Ker potuje voda po kanalih hitro, le z majhno zamudo doseže spodnje sloje tal in ce so ti dovzetnejši za absorpcijo vode kot zgornji sloji, se tudi prej navlažijo. 
Voda je v tleh v obliki pridržanih in zadržanih zalog (FREDRIKSEN et al. 1979). V prvem primeru se voda na doloceni globini nahaja krajši cas in pocasi potuje skozi tla. Kadar pa je voda v obliki zadržanih zalog, se na doloceni globini nahaja dalj casa . Na velikost in kolicino por v tleh vplivata tekstura in struktura tal. Velike pore omogocajo infiltracijo in pronicanje vode skozi tla, vendar je ne morejo za dalj casa zadržati. Zadrževalno funkcijo opravljajo majhne pore, ki s tem zmanjšujejo izgube pri pronicanju vode skozi tla. Tako ima enolicen pesek z zrnato strukturo veliko infiltracijsko kapaciteto, toda majhno sposobnost zadrževanja vode. Neagregirana glinena tla pa imajo nizko infiltracijsko kapaciteto, toda veliko sposobnost zadrževanja vode. Za gozdna tla je znacilna široka paleta velikosti por, zato so sposobna hitro infiltrirati vodo ter jo hkrati v zadostnih kolicinah zadržati. 
Pomembna lastnost tal je tudi njihova globina. Ta vpliva na kolicino vode, ki je lahko naenkrat akumulirana v tleh. 
2.5 Evapotranspiracija 
2.5 Evapotranspiration 
Del vode, ki se zadržuje v tleh, izhlapi, cemur pravimo evaporacija, del pa jo med procesom transpiracije posrkajo rastline. Oba procesa sta od­visna od energije, razpoložljive za izhlapevanje vode iz tal (evaporacija) 

Pihler. 8.: Gozd in gozdni potok-nedeljiva celota 
oziroma iz odprtih listnih rež (transpiracija). Evapotranspiracija je zelo zapleten proces, na katerega vplivajo poleg klimatskih še razlicni fiziološki in edafski dejavniki. Zato so velike razlike v njenih vrednostih, tudi v navidez podobnih pogojih. Zato naj naslednji podatek služi le kot groba orientacija: evapotranspiracija mešanih gozdov zmernega pasu znaša 50-54 % letnih padavin (ROBIC 1994). 
2.6 Potok 
2.6 Stream 

Voda v tleh, ki ni sodelovala v procesu evapotranspiracije, lahko tvori podtalnico, lahko pa pride na površje v obliki izvira in odtece kot gozdni potok. Ta dobiva vodo z globinskim dotokom, z dotokom po površini tal in s padavinami, ki padejo direktno v strugo potoka. Kolicine vode v potoku ne moremo absolutno razdeliti glede na te tri izvore, vendar pa lahko imajo njihovi relativni deleži velik vpliv na casovno razporeditev vode, ki dospe v strugo, in na višino odtoka iz povirja. Na splošno velja, da vecji kot je površinski odtok, vecje in hitrejše so pretocne fluktuacija v potoku. ln ker so površinski odtoki v ohranjenem gozdu minimalni, tece potok skozenj umirjeno, njegov izvir pa zlepa ne usahne. 
Odtok vode v obliki potoka še zdalec ne pomeni prekinitev odnosa med vodo in gozdom. Potok ni odvecna voda, ki je gozd ne potrebuje vec in se ji je zato odpovedal. še manj odpadek. Narava je v tej vodi razvila povsem novo življenjsko skupnost, nastal je poseben vodni oziroma potocni eko­sistem, ki pa-to je bistveno-živi v tesni navezi z gozdom. Gozd napaja potok z vodo in opadom, ki je glavni oblikovalec njegove struge in osnovna hrana potocnemu življenju, potok pa z oddajanjem vlage, oblikovanjem ustreznih habitatov in prisotnostjo posebnega rastlinskega in živalskega sveta vpliva na življenjski utrip gozda. Pri gozdnem potoku torej ne gre za odtujevanje vode od kopnega. Nasprotno, kot bomo kasneje ugotovili, je naveza gozd-gozdni potok tako mocna, da se upraviceno postavlja dvom 
o smiselnosti delitve (kopenski in vodni ekosistem) in locenega obravna­vanja. Gre namrec za kompleksen sistem, sestavljen iz dveh soodvisnih (pod)sistemov, katerih simbioticen odnos bogati tako vsakega od njiju kot tudi celoten sistem. 
2.6.1 Gozdni opad-glavni oblikovalec potoka 
2.6.1 Forest deposit -the main creator of stream 
Ker tece potok praviloma ob vznožju pobocij, kamor gravitira tudi vecji del opada, je v njegovi strugi vec mrtve organske snovi kot na ostalih gozdnih tleh. Cummins, ki je delal raziskave v pragozdovih duglazije, na primer navaja, da 90 % organske snovi v prapotoku izvira iz gozda (CUMMINS 1979). Obilen opad bistveno prispeva k vecji razgibanosti struge potoka in s tem k oblikovanju številnih habitatov. Ta njegova vloga z veca njem dimenzij potoka slabi, vendar je pri potoku prvega reda vseskozi zelo izrazita. (Potok prvega reda je potok, ki nima pritokov; z zlitjem potokov pl\lega reda nastane potok drugega reda; z zlitjem potokov drugega reda nastane potok tretjega reda itd.) V ZDA so za potok prvega reda, ki tece skozi pragozd duglazije, ugotovili, da 25% njegove struge sestavlja gozdni opad (voda tece skozi oziroma po opadu), nadaljnjih 21 % pa habitati (tolmuni ipd.), ki jih ta opad oblikuje (FRANKLIN et al. 1981 ). 
Posebno pozornost zaslužijo v strugi ležeca debla. Ta zelo mocno in na dolg rok vplivajo na tok vode in obnašanje plavja v njej, torej na morfo­genezo struge, ter nic manj na samo življenje potoka. Njihovo delovanje je 
Pihler, B.: Gozd in gozdni potok -nedeljiva celota 
izrazito vecplastna: mocno stabilizirajo strugo, predstavljajo veliko skon­centrirana zalogo hrane, oblikujejo habitate, in nenazadnje tudi sama predstavljajo habitat. Ekstremen vpliv na vodni režim imajo ob nizkem poletnem vodostaju, ko se lahko zgodi, da je v njihovem razpadajocem tkivu vec vode, kot je tece po strugi (TRl SKA et al. 1979). 
Kjer je vode malo, lahko oblikujejo strugo že kupcki listja, kjer je vode vec, pa to zmore Je opad vecjih dimenzij, npr. podrta drevesa v strugi. Ves ta opad ustvarja nešteto pregrad, od drobnih do vecjih, za katerimi se oblikujejo slapovi, prelivi, curki in tolmuni, ki omogocajo osnovanje najraz­licnejših bioloških skupnosti. 
2.6.2 Gozdni opad -osnovna hrana potocnemu življenju 
2.6.2 Forest deposit-the main nourishment to stream life 
Opad kot oblikovalec struge hkrati predstavlja ogromno zalogo težko topljivega ogljika, ki je prehranjevalne-energijska osnova potoka. Rastlinsko organsko snov v potoku lahko razde Ilmo v tri glavne kategorije: (1) tisto, ki vsebuje klorofil (živeci mikro-in makroproducenti), (2) detrit oziroma opad v obliki delcev v velikostnem razponu od makroopada (debla, veje ipd.) do tistih, ki so manjši od 1 j.Jm, in (3) raztopljeno organsko snov (CUMMINS 1979). Na porazdelitev posameznih frakcij organskega opada v potoku vplivajo razlicni hidrološki in biološki procesi ter tip obrežne vegetacije in tal. 
Ko pade opad v strugo, lahko ostane na mestu, lahko pa ga odnese voda, cemur pravimo drift (TARMAN 1992) oziroma plavi na. Vecinoma je opad, ki ga voda odplakne, krajši od širine struge in se plavljenje makro­opada (od vej do celih dreves) odvija le v vecjih vodotokih, v manjših pa le ob pojavu ekstremno visokih voda. Kolicina plavin je v tesni odvisnosti od velikosti posameznih delcev: manjši kot so, bolj so obcutljivi na transport. Najbolj labilen je raztopljen organski material, vendar voda tudi tega ne odplakne tako zlahka . Hitra inkorporacija sicer labilne frakcije na razne delce in mikrobe predstavlja enega pomembnejših zadrževalnih procesov v potoku. 
Plavljen opad zadržijo razlicne pregrade ali pa se akumulira v mirnih zalivckih. Tukaj oblikuje obilne "vodne travnike", na katerih se "pasejo" številni organizmi, najpogosteje postranice (Gammarus sp.) in licinke vodnih muh (enodnevnice, mladoletnice). Vodne travnike oblikuje gozdni opad zelo razlicne sestave (listje, vejice in semena najrazlicnejših drevesnih in gr­movnih vrst). Pestrost sestave akumuliranega opada potegne za seboj vecjo pestrost njegovih konzumentov, ta vecjo pestrost plenilcev itd. ln s pestrostjo se povecuje stabilnost. Pestra sestava akumuliranega opada paje pozitivna še z enega vidika. Razlicen opad se namrec razkraja razlicno hitro in rezultat je kontinuirana preskrba z njim skozi vse leto. 
Presnovo v potoku lahko prikažemo s pomocjo prehranjevalnih skupin, ki predstavljajo prehranjevalne zveze med razlicnimi organizmi v potoku (CUMMINS 1979). Relativna množina vsake od prehranjevalnih skupin nam ponazarja lastnosti organske snovi v potoku. Z lastnostjo organske snovi mislimo na kolicino in kakovost gozdnega opada ter na rast perifitona. V perifiton prištevamo predvsem prirasle alge na potopljenem skalovju, kam­nih in lesu (TARMAN 1992). Poznamo pet osnovnih prehranjevalnih skupin (zvez). Slika 2 prikazuje povezavo vsake od teh skupin z zalogo hrane, ki jo konzumira in asimilira, za kar je morfološke, vedenjsko in fiziološko prilagojena. 
Pihler, B.: Gozd in gozdni potok -nedeljiva celota 

GOM (grob organski material> 1 mm): zveza glive-bakterije : drobi lei obsega hitro luženje topljivih organskih snovi iz grobega detrita, ki mu sledi kolonizacija in razvoj gliv in bakterij. Ko populacije le-teh omehcajo organsko snov, se zacno z njo aktivno prehranjevati drobilci (postranice, licinke mladoletnic idr.). Ti se selektivno prehranjujejo le s tistim detritom, na katerem je dovolj mikrobov. Drobilci, katerih preživetje in razvoj sta odvisna od dotoka organskih snovi iz sosednjega kopenskega ekosistema, predstavljajo najtesnejše povezavo med vodnimi nevretencarji in obrežno vegetacijo. 
FOM (fin organski material< 1 mm): zveza bakterije: filtratorji-zbiralci vkljucuje makronevretencarje, ki pridobivajo hrano s filtriranjem organskih delcev, ki jih nosi voda (nekatere licinke mladoletnic), oziroma z zbiranjem organskega materiala na dnu struge (vecina licink dvokrilcev). Od mikrobov najdemo tukaj le bakterije, saj so organski delci premajhni, da bi lahko glive na njih razvile micelije. Ceprav tudi filtratorji in zbiralci zahtevajo navzocnost mikrobov na detritu, pa so precej manj izbircni glede kvalitete hrane kot drobilci. Odnos med filtrato~i-zbiralci in obrežno vegetacijo je manj direkten, saj se znaten del FOM proizvede znotraj potocnega eko­sistema. Zatorej razmerje med drobilci in filtratorji-zbiralci v potoku zrcali ravnotežje med GOM in FOM ter hkrati tudi tip obrežne vegetacije. 
Zveza alge perifitona : strgarji je sposobna pritrjene alge spraviti v gibanje. Strgarji (licinke mladoletnic, enodnevnic idr.) strgajo alge s po­dvodnih površin in jih tako izpostavljajo plavljenju. Razmerje med drobilci ali zbiralci in strga rji je kazalec, ki pove, kako velik delež v zalogi organskih hranljivih snovi zavzemajo GOM ali FOM nasproti perifitonu. 
Zvezo makrofiti : vrtalci predstavljajo skoraj izkljucno licinke mikro­mladoletnic, ki se prehranjujejo na makroalgah, tako da srkajo sokove iz njihovih celic. Z vecanjem deleža makrofitov nasproti fitoplanktonskim modrozelenim algam se povecuje tudi razme~e med vrta Ici in strgarji. Vrtalci so edina skupina organizmov v potoku, ki se prehranjujejo z makrofiti. 
Za zvezo plenilec : plen se zdi, da je relativno konstantna in povsod navzoca . Živalsko tkivo predstavlja zelo kvalitetno zalogo hrane, ker pa je gostota plena relativno nižja kot ostale zaloge, pleni Ici za pridobivanje hrane porabijo vec energije. 
Slika 2: Prikaz prehranjevalnih skupin (zvez) v potoku (prirejeno po CUMMINS 1979) 
Figure 2: Review of food chain in the stream (adapted from CUMMINS 1979) 
SVETLOBA 1 LIGHT HRANilA 1 NUTRIENTS 

FOTOSINTEZA 1 PHOTOSYNTHESIS 
MAKROPRODUCENTI 
MAKR?J1fODUCERS 
~_L)--­

FILTRATORJIIN ZBIRALCI 
STRGARJI-VRT ALCI PLENILCI 

FILTERING & GA THERING COLLECTORS\!. 
SCRAPERS-PIERCE RS PREDA TORS 

Pihler, B.: Gozd in gozdni potok -nedeljiva celota 
Ena glavnih ovir pri razgradnji opada -tako v vodi kot na suhem -je njegovo visoko CIN razmerje. Slednje se med procesom razgradnje zmanj­šuje, kar povzrocajo fiksatorji dušika, ki imajo pomembno vlogo zlasti v zacetnih fazah procesa. Vecanje koncentracije dušika poteka v opadu v potoku hitreje kot pri tistem na gozdnih tleh. V ZDA so z redukcijo acetilena ugotovili, da ima zasluga za to predvsem intenzivnejša fiksacija dušika (TRISKA et al. 1979). Razlike so tudi znotraj opada. Vendar narava tudi preprecuje kopicenje dušika. Do izgub elementarnega dušika prihaja med procesom denitrifikacije, ki ga izvajajo nekatere heterotrofne bakterije, v manjši meri pa se odvija tudi v odsotnosti organizmov (v kontaktu nitritov z amonijevimi solmi). Kljub hitrejšemu vecanju koncentracije dušika se opad v potoku razkraja pocasneje kot na gozdnih tleh. Razloga sta vsaj dva: prvic, ker je vecina gliv, ki razgrajujejo celulozo in lignin, aerobnih; in drugic, ker razpad opada v vodi poteka izkljucno od površine proti notranjosti. Zaradi slednjega se opad vecjih dimenzij razgrajuje pocasneje od drobnega opada enake mase. Debla, za katera je znacilno zelo nizko razmerje med površino in prostornino, razpadajo zato še posebej dolgo. 
2.6.3 Gozdni potok je ucinkovit zadrževalen mehanizem 
2.6.3 Forest stream is effective retentive mechanism 
Ko bakterije, glive, nevretencarji in fizicna abrazija pocasi drobijo organ­ski opad na vse manjše košcke, postaja ta zaradi narašcajocega razmerja med površino in prostornino vedno bolj obcutljiv na napade mikroorganiz­mov in ker je vse lažji tudi na plavljenje. Izgube v obliki plavin so majhne, saj se kar 60-70% opada, ki pade v strugo, nakopici in do konca razkroji na tem mestu (FRANKLIN et al. 1981 ). Zadrževal ni mehanizmi v potoku so tako mocni, da lahko voda odplakne le najdrobnejše delce. Polovico in tudi vec celotne organske snovi, ki jo voda odplavi, predstavlja raztopljen organski material, skoraj ves preostali del pa delci, veliki do 1 mm (CUMMINS 1 979). Majhnost izgub v obliki plavin pa ne pomeni, da je majhen tudi njihov vpliv. Nasprotno, ker se pojavljajo nepretrgoma, je njihov vpliv velik. Trajno plavljenje organskega drobirja v majhnih kolicinah je celo eden pomembnejših procesov v strugi, saj na ta nacin manjši vodotoki prehranjujejo vecje. Tako kot gozd po malem in neprestano napaja potok, tudi potok napaja reko, v katero se izliva. 
V potoku se torej poleg sprejemanja in zadrževanja neprestano odvija tudi proces oddajanja mrtve organske snovi, vendar v veliko manjši meri. Opad se nekje v potoku kopici v gmoto, ki z nadaljnjim zadrževanjem plavajocega opada postaja vse vecja, drugje vzdolž struge pa se lahko takšna gmota akumuliranega o pada po dolgem procesu razkrajanja sesuje v majhne dele, ki jih vodni tok odplakne nizvodno. Pomembno je, da doja­memo položaj opada v potoku tudi iz zgodovinske perspektive in strugo kot nepretrgan proces. 
Okljuki, prelivi, tolmuni, slapovi, mokrišca so sestavni deli struge, ki ne le oblikujejo posebne habitate, ampak tudi skupaj sestavljajo sistem za preprecevanje prehitrega odtoka vode in plavin v njej. Posebej velja opo­zoriti na segment struge, ki smo ga do sedaj le omenili, predstavlja pa mogoce najtesnejše povezavo med gozdom in potokom: to so mokrišca. Ob mocnejših padavinah se dogaja, da potok poplavi nekatere ravnice ob strugi. Te obcasno poplavljene površine, mokrišca, opravljajo zelo po­membno vlogo pri regulaciji odtoka vode in hran ljivih snovi. Njihova naloga je zadrževanje poplavnih voda, s cimer zmanjšujejo poplave v nižinah in pomagajo zagotavljati oskrbo z vodo skozi vse leto. Nadalje absorbirajo 
Pihler, 8.: Gozd in gozdni potok -nedeljiva celota 

hranljiva snovi in zadržujejo plavine ter tako cistijo vodo. Vse te funkcije opravlja obrežni gozd vzdolž celotne struge, vendar jih tisti na mokrišcih opravlja še posebej ucinkovito. 
Mokrišca pogosto porašca združba Alnetum glutinosae. Omenjena združba s crno jelšo na celu namrec zelo dobro prenaša anaerobne razmere v poplavljenih oglejenih tleh . Poleg tega še optimalno opravlja vrsto eko­loških funkcij. Pomembno vlogo ima globok koreninski sistem crne jelše, ki po celotni globini prepreda in tako preoblikuje tudi do nekaj metrov globoka tla na mokrišcih . Zato tla kljub svoji globini niso zbita in so sposobna zadržati ogromno kolicino vode. Prispevek crne jelše je tudi ta, da med pospešenim procesom transpiracije intenzivno crpa odvecno vodo iz tal v ozracje in tako ustvarja pogoje za nadaljnje dotekanje vode v tla. (Verjetno ravno sinergijski mehanizem uglobok plug-odlicna crpalka", ki ga uteleša crna jelša, v najvecji meri omogoca mokrišcem, da opravljajo svojo vlogo v povirju.) 
Vrnimo se na gozdni potok in njegove zadrževal ne mehanizme v celoti. Ker najvec povedo primerjalne analize, smo strugo gozdnega potoka primerjali s strugo v logu in na travniku . Vse tri odseke struge smo dolocili na potoku Dolcek (potok prvega reda), ki tece v zasavskem hribovju, natancneje pri Kandršah (med Moravcami in Zagorjem) in predstavlja kapilaro v povirju reke Save. 
2.6.4 Delovna hipoteza 
2.6.4 Working hypothesis 

Ker obrežna vegetacija lahko že sama po sebi predstavlja oviro pri odtoku vode (debla, korenine), poleg tega pa pomeni glavni vir opada, ki je pomemben oblikovalec struge potoka prvega reda, smo oblikovali na­slednjo delovno hi potezo: na ucinkovitost zadrževalnih mehanizmov struge potoka prvega reda ima najvecji vpliv obrežna vegetacija. 
3 METODE 
3 METHODS 

Podroben potek struge potoka na odseku v gozdu, v logu in na travniku smo na terenu izrisali s pomocjo štetja korakov in kompasa. 
Zadrževal no zmogljivost potoka za organsko snov na njegovih razlicnih odsekih (na travniku, v logu in v gozdu) smo preizkusili s poskusom, za katerega smo potrebovali: žagovino, sito (z 2 mm2 velikimi luknjami) in zaveso s približno polovico manjšimi luknjami kot pri situ (0,8 mm2) . Žago­vino smo presejali skozi sito in se tako znebili prahu in najdrobnejših delcev. Presejano žagovino smo razdei1H na tri enake dele (za tri odseke). Najprej smo na spodnjem koncu zadnjega odseka (gledano po toku navzdol) v potok postavili lovil no mrežo (zaveso), tako da se je vsa voda v strugi precejala skoznjo. Nato smo odšli na zacetek odseka in v potok posipali tretjino oziroma 300 g presejane žagovine. Po uri in pol smo lovilna mrežo zamenjali z novo, ki smo jo pustili v potoku deset ur in pol (lovilni mreži sta bili v potoku skupno dvanajst ur po posipu žagovine v potok). Enak postopek smo opravili še na drugih dveh odsekih. Pomembno je, da so si pri meritvah odseki sledili po toku navzgor, saj smo s tem preprecili , da bi žagovina, ki je ostala v vodi po merjenju, vplivala na rezultate merjenja na naslednjem odseku. Po enem tednu zracnega sušenja smo kupcke žagovine iz posa­meznih lovilnih mrež stehtali. 
Pihler, B.: Gozd in gozdni potok-nedeljiva celota 
Slika 3: Primerjava odsekov stru­ge na travniku, v logu in v gozdu (Risal B. Pihler) 
Figure 3: Comparison of wafer­course segments in the meadow grove, and fore§t (Drawing by B. Pihler) 
4 REZULTATI IN RAZPRAVA 
4 RESULTS AND DISCUSSJON 
Prime~avo odsekov struge na travniku, v logu in v gozdu prikazuje slika 3. Vidimo, da struga na travniku poteka skoraj naravnost in da so v njej prei ivi zelo redki. Povsem drugacna je njena pot skozi log in gozd, kjer oblikuje številne meandre in prelive. Kaj pomeni vecja razgibanost struge z vidika odtoka vode, nam delno pove naslednji izracun. Zracna razdalja med zacetkom in koncem odsekov je 30 m. Padec terena je na vseh treh odsekih struge 4 %. Temu primerno je konstantna tudi višinska razlika med za­cetkom in koncem odsekov struge in znaša 1,2 m. Da jo premaga, opravi potok na travniku 31 m dolgo pot, zato je padec struge tukaj 3,9 %. Skozi log je ta pot daljša za 1Om (41 m), zaradi cesar se padec struge zmanjša na 2,9 %. še za malenkost daljšo pot, dolgo 42 m, opravi potok skozi gozd, vendar je padec struge tudi tukaj 2,9 % (zaradi zaokroževanja). Zaradi jezov v strugi so ti padci v resnici manjši. To še posebej velja za strugo v logu in gozdu, kjer so jezovi veliko bolj pogosti kot v strugi na travniku. Tako smo po korekciji padcev strug na travniku in v logu zaradi vpliva jezov (v gozdu se zaradi velike razgibanosti struge in razbitosti vodnega toka tega ni dalo narediti) dobili naslednje vrednosti: padec struge na travniku je 3,2 %, v logu pa 0,5 %. Za padec struge v gozdu lahko predpostavimo, da je blizu tistemu, ki ga ima struga v logu. 


~ veja 1 branch ~M~ o pad 1 organic detritus *štor/stub ~ korenina /root __... smer vodnega toka 1 water flow course 
Pihler, B.: Gozd in gozdni potok-nedeljiva celota 

Vidimo, da odsek struge na travniku zelo izstopa . Njegova prime~ava z odsekam struge v Jog uje še posebej zanimiva, kajti odseka si sledita (konec odseka struge na travniku je hkrati zacetek odseka struge v logu) in oba obdajajo kmetijske površine; torej so razlike med obema izkljucno rezultat drugacne obrež ne vegetacije. Vpliv slednje pa je v našem primeru ogromen, saj pojav drevnine na brežinah povzroca, da se padec struge v logu zmanjša na slabo šestino (15,6 %) padca, ki ga ima struga na travniku . 
Poleg tega, da meandri zmanjšujejo padec struge in slabijo moc vodnega toka, tudi povzrocajo, da se na doloceni površini naenkrat nahaja vec vode. 1 n sicer tolikokrat vec, kolikokrat je struga zaradi meandrov daljša -seveda pri domnevi, da struga nima pritokov. Ce primerjamo odseke strug, ki jih kaže slika 3, ugotovimo, da se na odseku v logu nahaja 1,29-krat (29 %) vec, na odseku v gozdu pa 1,35-krat (35 %) vec vode kot na odseku potoka na travniku. 
Ne glede na to, da so biotopi tekocih vod odprt sistem, torej konstantno pod vplivom višje ležecih (gorvodnih) odsekov, lahko vse tri zgoraj omen­jene odseke predstavimo kot relativno homogena obmocja . Znotraj le-teh poteka sedimentacijsko transporten ciklicen proces kroženja organskih snovi, ki ga graficno lahko prikažemo v obliki spirale, ki se vije v smeri vodnega toka (Ribic, 1989). Odvisno od intenzivnosti teh procesov se oblika spira le spreminja, predvsem njena gostota in širina (slika 3). Razlicne oblike spira le nam tako dajo predstavo o intenzivnosti oziroma kapaciteti razlicnih ekosistemov za sprejemanje organskih snovi in njihovo razgradnje. Potok na travniku z majhnimi zalogami organskih snovi in nizko biološko aktiv­nostjo, majhno intenziteto kroženja snovi in mocno transportno sposob­nostjo oziroma hitrostjo je sistem z majhno stabilnostjo in neodporen proti alohtonim donosom. Zato je spirala, ki ponazarja procese v njem, ožja in bolj raztegnjena. Nasprotno pa potok v logu in gozdu z veliko zadrževalno zmogljivosljo, visoko biološko aktivnostjo, veliko intenziteto kroženja snovi ter majhno transportno hitrostjo predstavlja stabilen sistem, odporen proti alohtonim donosom. Spirala je tu širša in gostejša. 
S pomocjo žagovine, ki smo jo posipali v potok na zacetku, lovili pa na koncu vsakega odseka, smo ugotavljali zadrževalno sposobnost potoka. Rezultati so zapisani v preglednici 1. Vidimo, da imata odseka struge v gozdu in v logu veliko zadrževalno sposobnost, saj je po 12 urah iz njiju priplavalo le nekaj majhnih delcev žagovine, ki so skupaj tehtali manj kot en gram. Ob pregledu struge smo ugotovili, da se je v obeh primerih velika vecina žagovine zadržala že v zgornji, tj. prvi polovici odseka. Kupcki žagovine so ležali pred razlicnimi pregradami, na dnu tolmunov, ob robovih struge ipd., na njih pa so se pasle številne postranice ter licinke mladoletnic in enodnevnic. Nasprotno pa je odsek struge na travniku po 12 urah oddal skoraj tretjino vnešene žagovine, s tem da je slabo desetino oz. okrog 30 % oddal že po prvi uri in pol. Ostala kolicina žagovine se je zadržala ob 
Vhod Entranee (g)  Izhod 1 Exit (g ~  
~0 90 min. after 90 min.  po 12 urah after 12 hours  
Odsek potoka )J gozdu Stream segment in the forest  300  o  nekaj drobtin* some bits  
Odsek p0toka v logu Stre.am segment in the grove  300  o  nekaj drobtin some bits  
Odsek potoka na travniku Stream segment in the meadow  300  28  95  

Preglednica 1: Prikaz zadrževal­nih zmogljivosti potoka za organ­sko snov na razlicnih odsekih 
Table 1: Review of stream reten­tive capacity for organ ic matter in different watercourse segments 
* manj kot 1 gram 1 less than 1 gram 
GozdV 57 (1999) 4 

Pihler, B.: Gozd in gozdni potok -nedeljiva celota 
obeh pregradah in zahvaljujoc visoki travi na brežinah v veliki meri tudi ob robovih struge, kjer jo je zadržala na gladino poležana trava. Med delci, dospelimi do konca odseka, so bili tudi tisti vecjih dimezij, ki so praviloma bolj podvrženi zadrževanju. Torej so tukaj zadrževalni mehanizmi potoka mnogo šibkejši kakor v prejšnjih dveh odsekih. Poudariti moramo tudi, da se zadrževalna sposobnost struge na travniku med letom zelo spreminja; poleti, ko brežine porašca visoka trava, je bistveno vecja kot pozimi. V strugi v logu in gozdu so te spremembe mnogo manjše, ce ne celo zane­marljive. 
Poskus je potrdil delovno hi potezo, da obrežna vegetacija bistveno vpliva na ucinkovitost zadrževalnih mehanizmov struge potoka prvega reda. 
5 ZAKLJUCKI 
5 CONCLUSIONS 
Voda je napoj življenja in zato ·predstavlja bistven vir obstoja in razvoja kopenskih ekosistemov. Eksistencen problem teh ekosistemov je njihova stalna preskrba z vodo. Kajti voda prihaja na kopno v obliki padavin, torej v casovno in kolicinsko zelo razlicnih intervalih. V deževnem casu je lahko vode celo prevec, v sušnem obdobju paje primanjkuje. Evolucija kopenskih ekosistemov je zato nujno potekala v smeri vse uspešnejšega zadrževanja vode. ce smo dosledni: je evolucija potekala v smeri vse uspešnejšega zadrževanja vsega, še posebej vode. Na ugodnih rastišcih predstavlja višek te evolucije gozdni ekosistem. V njem je ustvarjenega najvec življenja in zadržane najvec vode. Zadržuje jo s svojo celostno zgradbo. Znotraj gozda pa najuspešneje zadržujejo vodo gozdna tla. Ta so oblikovana tako, da so sposobna hitro vsrkati velike kolicine vode, jo v veliki meri zadržati in jo hkrati po malem in neprestano tudi oddajati. 
Gozdna tla oddajajo del vode v obliki gozdnega potoka, ki zlepa ne usahne. S tem pa se naveza gozd-voda ne prekine. Gozd in gozdni potok živita v tesni simbiozi. Gre za obojestranski, interaktiven odnos, ki s sno­vanjem novih življenjskih okolij in združb bogati oba. Ta simbioza pomeni transcendenca v razvoju življenja. Gozd napaja potok z vodo in opadom, ki v najvecji meri oblikuje njegovo strugo in je hrana novo nastalemu vodnemu življenju, potok pa z oddajanjem vlage, oblikovanjem posebnih habitatov in prisotnosljo novega rastlinskega in živalskega sveta daje gozdu novo podobo in življenjski utrip. 
Zadrževal ne mehanizme za vodo in za materijo nasploh najdemo tudi v strugi gozdnega potoka. Glavni oblikovalec struge in njenih zadrževalnih mehanizmov je gozdni opad. Z njegovim kopicenjem nastajajo v strugi slapovi, prelivi, tolmuni, okljuke, rokavi ... Vse to so zadrževalni mehanizmi, ki prispevajo, da je materija na razpolago v življ~nju prijazni obliki: voda ni obremenjena z velikimi kolicinami kineticne energije, ki so za življenje neobvladljive; plavine v vodi so zadržane toliko casa, da lahko koristijo kot hrana ipd. Najvecji vpliv na oblikovanje zadrževalnih mehanizmov v strugi ima obrežna vegetacija, kajti ugotovili smo, da je zadrževanje plavin na odsekih struge v gozdu in logu, kjer je obrežna vegetacija podobna, zelo uspešno, na odseku struge na travniku pa so zadrževal ni mehanizmi potoka bistveno manj ucinkoviti. 

Pihler, B.: Gozd in gozdni potok -nedeljiva celota 
Forest and Forest Stream -lndivis1ible WhoJe Summary 
Energy and matter C)re not by themselves sufficient for life development. A key point is the ir quality. Retentive mechanisms in nature regu la te the energy and matter flaws in a way they can became rnanageable for living. 
The Earth is the onl.y known planet with existing liquid water and, therefore, the only planet endowed with life. Water is necessary with all life processes and js at the same time an essential construction element of all organisms, and an important transportation media. The water on the land is not in abundance. It appears from time to time in the form of precipitation, when it can also became excessive. Consequently, the nature was forced to dev.elop wat·er retention mechanisms with the role to prevent fast outflow back to waterflows and sea. This mechanisms were developed in every land ecosystem, but none is to be com pared to the forest, where life is most exuberant and water most withheld . 
The pathway of water from the atmosphere into forest or through it, and back to atrnosphere is cal led forest hydrologic cycle. On its way through forest, the water overcomes numerous obstacles that prevent its outflow to became to fast. The best water retention mechanism is forest soil which is formed to absorb large quantities of water, and to retain it there for longer period of time. Water leaves forest soil surface partly in the form of forest stream, meaning the linkage between the twu of them is not interrupted. The strong interaction of forest and forest water is stili in existence. Stream is supplied by the forest with water and organic detritus, the ,later being the major creator ot its watercourse and am essenti.al nourishment to stream living. The stream influences the living pace of forest with evaporation, formation ofexclusive habitats, and presence of special, f!lora and fauna world. 
The water and matter retentive mechanisms are, in general, found in the watercourse ot forest stream. The component parts of watercourse, as meanders; channels, waterflows, dams, and wet sides, form not only special habitats, but moreover constitute the system to prevent fast outlet of water with its floatage. Riverside vegetation has the strongest influence on watercourse retentive mechanisms formation. The experiment was carried out with sawdust scatter ed in ditfferent sections of forest, grove, and meadow watercourses, then the portion of washed off or retained sawdust having been ascertained. It was found out the sawdust retention in forest and grove watercourses, bearing the resemblance of riverside vegetation, has been successful in both cases, whereas a l
arge portion of sawdust had been washed away in the meadow watercourse. 
VIRI/ REFERENCES 
CUMMINS, K. W., 1979. The Multiple Linkages of Forests to Streams, Forests: Fresh Perspectives from Ecosystem Analysis.-Proceedings of the 40th Annual Biology Colloquium, Oregon State University Press, Corvallis, Oregon, str. 191-198. 
FRANKLIN, J. F. 1 CROMACK, K. Jr. 1 DENISON, W. 1 McKEE, A. 1 MASER, C. 1 SEDELL, J. / SWANSON, F. 1 JUDAY, G., 1981 . Ecological Characteristics of Old-Grow1h Douglas-Fir Forests.-US Department of Agriculture, Forests Service, General Technical Report PNW-118, February, 48 s. 
FREDRIKSEN , R. L. 1 HARR, R. D., 1979. Soil, Vegetation and Watershed Management of the Douglas-Fir Region.­US Department of Agriculture, Forests Service, Wahington State University Cooperative Extension, 260 s. 
HARR, R. D., 1979. Effects of Timber Harvest on Streamflow in the Rain-Dominated Portion of the Pacific Northwest.­Oregon, US Department of Agriculture, Forests Service, Pacific Northwest Fores1s and Rage Experiment Station, Corvallis, 45 s. 
HORVAT. A., 1992. Zapiski s predavanj pri predmetu urejanje hudourniških obmocij in gozdna hidrologija.-Ljubljana, 
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, študijsko leto 1991/1992. MLINŠEK, D., 1992. Pra-gozd v naši krajini.-Ljubljana, Državna založba Slovenije, 157 s. REJ IC, M. 1 SMOLEJ, 1., 1988. Sladkovodni ekosistemi in varstvo voda/Gozdna hidrologija.-Ljubljana, UEK v Ljubljani, 
Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 225 s. 
ROBIC, D., 1994. Hidrološka vloga gozdnega zastara in odprta vprašanja pri ugotavljanju vodne bilance gozdov.­Gozd in voda, Zbornik republiškega seminarja, Poljce, 11 .-13. oktober 1994, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, s. 61-76. 
TARMAN, K., 1992. Osnove ekologije in ekologija živali.-Ljubljana, Državna založba Slovenije, 547 s. 
TRISKA, F. J. 1 CROMACK, K. Jr., 1979. The Role of Wood Debris in Forests and Streams, Forests: Fresh Perspectives from Ecosystem Analysis .-Proceedings of the 4Q1h Annual Biology Colloquium, Oregon State University Press, Corvallis, Oregon, s. 171-190. 
---, 1989, Ribic. Vodni ekosistemi.-Letnik XLVIII, 7-8, s. 173-200. 


Razprave 

GDK: 116.618: (497.12) 
Dolocanje erozijsko ogroženih obmocij v Sloveniji 
Determination of Regions Endangered by Erosion in Slovenia 
Aleš HORVAT" 
Izvlecek: Horvat, A.: Dolocanje erozijsko ogroženih obmocij v Sloveniji. Gozdarski vestnik, št. 4/1999. V slovenšcini, s povzetkom v anglešcini, cit. lit. 14. Prevod v anglešcino: Aleš Horvat. 
Prispevek obravnava stanje na podrocju ocenjevanja ogrqženosti prostora v Sloveniji in predlog nacina nadaljnje ureditve. Pri dolocanju erozijsko ogroženih obmocij je smiselno izdelati dve vrsti dokumentov: Opozorilne nacrte o erozijski ogroženosti in Nacrte erozijsko ogroženih obmocij . Opozorilni nacrti o erozijski ogroženosti so ob korektni obdelavi razpoložljivih podatkov sorazmerno hitro na razpolago pri gospodarjenju s prostorom, so manj natancni in podajajo grobe usmeritve varstva pred erozijskimi pojavi. Nacrti erozijsko ogroženih obmocij pa podajajo podrobnejše prikaze ogroženosti, tocno coniranje in stopnjo ogroženosti. Za njihovo celovito izdelavo bomo v Sloveniji potrebovali od 1 O do 20 let neprekinjenega strokovnega dela. 
Kljucne besede: erozija, naravna nesreca, ogroženo obmocje, opozorilni nacrt, Slovenija. 
Abstract: 
Horvat, A.: Determination of Regions Endangered by Erosion in Slovenia. Gozdarski vestnik, No. 4/1999. ln Slovene, with a summary in English, lit. quot. 14. Translated into English by Aleš Horvat. 
This article treats the situation in the field of natural hazard assessment in Slovenia and proposes further procedure of regulatioh. To determine the erosion threat zones, two types of documents are reasonable to be prepared: Erosion Threat Warning Plans and Ma ps of the Areas Endangered by Erosion. Warning plans can be readily pre pared by careful processing of available data. However, they are less precise and can only give general directions for protection against erosion phenomena and proper management of the endangered areas. Detailed surveys of endangered areas and their precise zonings are given in the Maps of the Areas Endangered by Erosion. For elaboration of such maps, between 1 O and 20 years of continuous professional work shall have been needed for the entire territory of Slovenia. 
Key words: erosion, natural hazard, endangered area, erosion threat warning plan, Slovenia. 
1 UVOD 
INTRODUCTION 
Vsak poseg v hudourniških in drugih erozijsko ogroženih obmocjih, ki bi lahko vplival na vodni režim in erozijske procese kakršnegakoli izvora, mora biti izveden skladno s pogoji, pod katerimi je raba površin v teh obmocjih možna. 
Nacini gospodarjenja in pogoji, pod katerimi je raba površin na tako ogroženih zemljišcih možna, so doloceni z vodnogospodarskimi osnovami in posameznimi ureditvenimi nacrti hudourniških obmocij. Vodnogospodar­ske osnove Slovenije dolocajo površine, ki jih ogrožajo erozija, hudourniki, zemeljski in snežni plazovi. Na teh površinah je-skladno z dolocili Zakona 
o vodah-potrebno za spremembo kulture zemljišca, zgraditev objektov in za druge posege, ki bi lahko spremenili ravnovesne razmere, pridobiti vodnogospodarsko soglasje. Žal se v praksi dogaja, da zahtevajo upravni organi vodnogospodarsko soglasje le za posege ob vodotokih, ne pa tudi 
* Mag. A. H., univ. dipl. inž. 
za posege na erozijsko ogroženih obmocjih. 

gozd., Biotehniška fakulteta, Od­Zaželeno bi bilo, da bi strokovne podlage za dolocanje erozijsko ogro­
delek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Vecna pot 83, 1000 ženih obmocij definirali tako, kot so jih v ostalih alpskih državah. V Avstriji Ljubljana, SLO; Podjetje za ure­je npr. leta 1975 izšel zakon, ki daje hudournicarski službi odgovornost in janje hudournikov d. d., Hajdriho­pooblastilo, da doloca in omejuje vse vrste obmocij, ogroženih z erozijskimi va 28, 1001 Ljubljana, SLO 
pojavi. 

Horvat. A. : Dolocanje erozijsko ogroženih obmocij v Sloveniji 
Pregled ogroženih obmocij, ki ga želimo podati, ne bo staticen, dan enkrat za vselej. Z nadziran jem in spremljanjem dogajanj ga bomo morali stalno izpopolnjevati, prilagajati spremembam v naravi in s tem izboljševati. Moramo se zavedati, da je prepletanje dejavnikov okolja tako vsestransko, razpoložljivi in dosegljivi podatki pa tako omejeni, da se lahko dejanskemu stanju z našimi analizami le skromno približamo. 
Izdelava in izpopolnjevanje pregledov -kart -ogroženih obmocij bi morala postati redna temeljna dejavnost hudournicarjev. Pomembnost pregledov je v tem, da sicer predstavljajo oporo prostorskemu nacrtovanju, vendar so hkrati od njega povsem neodvisni, saj so že po svojem pristopu in vsebini nekakšen veto k posegom v prostor. Pricakujemo , da bi morali biti v tem smislu tudi zakonsko sankcionirani, kot je to prva storila Avstrija z Odredbo iz 1.1976 kot dodatkom h Gozdnemu zakonu iz 1.1975, s katero doloca pojem, smoter in postopke nacrtov ogroženih obmocij (Gefahren­zonenplane). Nacrte izdelajo hudournicarji in ti nacrti dobijo po javni razgr­nitvi pri obcinah in komisijskem pregledu rang ekspertize uradnega izve­denca. Poslej je nacrt na razpolago obcini kot gradbenemu uradu za upo­števanje pri prostorskoureditvenih nacrtih. V kolikor ga obcina ne upošteva oz. ne izkoristi z njim povezanih preventivnih možnosti, ji država-ce tako nakazujejo preprecevalne osnove -ukine dotacije (AUUTZKY 1989). 
2 VRSTE EROZIJE 
2 TYPES OF EROSION 
Pri dolocanju erozijsko ogroženih obmocij obravnavamo tiste vrste erozije, ki so v Sloveniji mocno prisotne in povzrocajo tudi najvecje po­škodbe, oziroma škode: -vodno erozijo -plazno erozijo -porušitveno erozijo -snežno erozijo 
3 NACRTOVANJE EROZIJSKE OGROŽENOSTI 
3 EROSION THREAT WARNING PLANNING 
Pri dolocanju erozijsko ogroženih obmocij je smiselno izdelati dve vrsti dokumentov: -grobe in podrobnejše Opozorilne nacrte o erozijski ogroženosti -Nacrte erozijsko ogroženih obmocij 
Opozorilni nacrti o erozijski ogroženosti so ob korektni obdelavi razpoložljivih podatkov sorazmerno hitro na razpolago pri gospodarjenju s prostorom, so manj natancni in podajajo grobe usmeritve varstva pred erozijskimi pojavi. 
Nacrti erozijsko ogroženih obmocij pa podajajo podrobne prikaze ogroženosti, tocno coniranje in stopnjo ogroženosti. Za njihovo celovito izdelavo bomo v Sloveniji potrebovali od 1 O do 20 let neprekinjenega strokovnega dela. 
V vmesnem obdobju si bomo morali pri presojah posegov v prostor pomagati z grobimi in podrobnejšimi Opozorilnimi nacrti o erozijski ogroženosti in na njihovi osnovi izraženimi mnenji hudournicarskih izve­dencev. To predstavlja v prehodnem obdobju hitro, ceprav manj natancno metodo izlocanja erozijsko ogroženih obmocij. 
Horvat, A.: Dolocanje erozijsko ogroženih obmocij v Sloveniji 
Opozorilni nacrti o erozijski ogroženosti so izdelani v glavnem na osnovi primerjalnih analiz naravnih danosti in okvirno omejujejo prostore, kjer preti nevarnost erozijskih pojavov in procesov. Pri gospodarjenju na tako omejenih prostorih je potrebno ravnati skladno z naceli varstva pred erozijo. Znotraj teh prostorov naknadno po potrebi še podrobneje, z de~ tajlnejšimi analizami, izlocamo površine glede na stopnjo ogroženosti -izdelujemo Nacrte erozijsko ogroženih obmocij. 
Opozorilen nacrt q erozijski ogroženosti bo tudi v pomoc pri izdajanju strokovnih mnenj in osnova za izdelavo mnogo podrobnejših Nacrtov erozijsko ogroženih obmocij z natancnejšim coniranjem oz. strokovna podlaga za izvajanje politike varovanja z: ~ ukrepi in režimi varovanja, -omejitvami rabe, -predpisovanjem postopkov za detajlna preverjanja. 

3.1 Opozorilni nacrti o erozijski ogroženosti 
3.1 Erosion Threat Warning Plans 
3.1.1 Grobi opozorilni nacrti o erozijski ogroženosti 
3.1.1 General (Rough) Erosion Threat Warning Plans 
Osnovni namen grobega izlocan ja je dobiti hiter pregled stanja naravne ogroženosti v konfliktnih tockah ali obmocjih , kar omogoca izdelavo nacr­tovalnih smernic. Zato prikazuje opozorilen pregled le vrsto, ne pa tudi stopnjo nevarnosti, kar je že vsebina podrobnejšega, mnogo natancnejšega izlocanja erozijskih obmocij in pojavov. 
Natancnost takega pregleda je, razumljivo, majhna, saj je morebitna izlocitev pojava bodisi le obmocno prostorska ali pa je predstavljena celo samo z odgovarjajocimi simboli, brez prostorske omejitve. Prikaz lahko zajame prostor obcine ali regije, lahko pa je tudi omejen npr. le na zakljucen življenjski prostor dolinskih prebivalcev. Tak nacin in stopnja natancnosti dolocata tudi njegovo merilo. 
Karti erozijskih žarišc in erodiranosti obmocij ter stabilnosti obmocij in plazov sta sestavni del obstojecih Vodnogospodarskih osnov Slovenije in osnovni podlagi za izdelavo Grobih opozorilnih nacrtov o erozijski ogrože­nosti, saj grobo omej ujeta površine, kjer so zaznavni pojavi erozije, plazenja tal in snega. Ker je pregled grob, nam služi kot opozorilo, da je za posege na tem obmocju potrebno pridobiti mnenje hudournicarske službe. 
Vsebine posameznih opozorilnih nacrtov se združijo v celovit grob opozorilen nacrt o erozijski ogroženosti dolocenega obmocja, pri cemer se glede na stopnjo ogroženosti grobo oblikujeta zgolj dve vrsti opozorilnih obmocij varovanja: -Opozorilna obmocja strogega varovanja so obmocja s hujšim ero­
zijskim delovanjem hudournikov (poplavljanje, zajedanje, zaplavljanje ... ): vsa žarišca globinske in bocne erozije, ki so še potrebna sanacije, obmocja hudourniških vršajev, naplavišca, izpostavljena dinamicnim spremembam, obmocja aktivnih zemeljskih plazov, obmocja nestabilnih, k plazenju nagnjenih pobocij, lokacije z aktivnimi porušitvenimi procesi, obmocja hribinskih in kamninskih podorov, obmocja plaznic snežnih plazov in pogojno stabilne snežne odeje. 
-Opozorilna obmocja izvajanja zašcitnih ukrepov so vsa ostala ero­zijsko ogrožena obmocja z razlicnimi kategorijami erodibilnosti, pogojno stabilna in potencialno plazljiva obmocja, obmocja s potencialnimi po­rušitvenimi procesi, obmocja s potencialno nevarnostjo plazenja snega. 


Horvat, A.: Dolocanje erozijsko ogroženih obmoci j v Sloveniji Slika 1: Naplavišce hudournika Kotredešcica (Foto: Janko 

Cernivec} 
1 
Figure 1: Alluvialfan ofthe torrent Kotredešcica (Photo: Janko 
11 
cernivec) 

Dolocena opozoril na obmocja bodo opredeljena kot varstvena obmocja v prostorskih pianih obcin in države. 
Pri pripravi strokovnih podlag s podrocja voda za potrebe prostorskega plana RS smo izdelali opozorilno karto varstvenih obmocij in omejitev v prostoru za podrocje erozije (M = 1 : 250.000), ki naj bi v bodoce nastala z generalizacijo posameznih Podrobnejših opozorilnih nacrtov o erozijski ogroženosti. Zaenkrat je bil tak primer na nivoju cele države narejen le pri dolocevanju ogroženosti pred snežno erozijo. Izrisana obmocja plaznic snežnih plazov zelo natancno predstavljajo dejanske razmere na ter6nu, saj je bil Informacijski sistem o snežnih plazovih v obmocjih ekumene zelo kvalitetno izdelan. 
3.1.2 Podrobnejši opozorilni nacrti o erozijski ogroženosti 
3.1.2 Detailed Erosion Threat Warning Plans 
Za nekatere predele Slovenije so že izdelane, za druge pa je mogoce sorazmerno hitro izdelati natancnejše karte -Podrobnejše opozorilne nacrte o erozijski ogroženosti. Pri tem rabimo meteorološke in hidrološke podatke, geološke in fitocenološke karte, karte rabe tal, pedološke karte ter zlasti karte nagibov površin, saj so "nagibi površin, njih razporeditev, razsežnost in orientacija indikator klimatskih razmer, vpad nih kotov soncnih 
~; žarkov, hitrosti stekanja voda, stabilnosti zemljišc in snežne odeje, razlicnih 
Slika 2: Usad v zaledju Zlaten­
šcice (Foto: Aleš Horvat) 

Figure 2: Landslide in Zfatenšcica 
watershed (Photo: Aleš Horvat) 


Horvat, A.: Dolocanje erozijsko ogroženih obmocij v Sloveniji 
dinamicnih pojavov, ogroženosti prostora, uporabnosti prostora ipd." (PINTAR 1 ZEMLJIC 1982). Nagibi površin so pri konkretnem analiticnem dolocanju erozijsko ogroženih obmocij najbolj pomembna naravna danost, ki naj bi vsekakor postala eden od odlocujocih dejavnikov v nacrtovanju katerihkoli nadaljnjih ukrepov, posegov in uporabe v posameznih obravnavanih obmocjih. 
Obravnavano obmocje omejimo in podrobneje razdelimo po topografskih znacilnostih bodisi z dovolj natancnim digitalnim bodisi s kombinacijo digitalnega in analog nega ali pa z analognim postopkom, nakar tako dolo­cene nagi be analiziramo in jih primerjamo zlasti z geološko karto in karto rabe tal, da bi ugotovili morebitne soodvisnosti med temi danostmi in ogrožajocimi pojavi. Take analize izdelujemo praviloma na kartah podrobnih meril in predstavljajo glede na razpoložljiv kartografski material primerno osnovo za nacrtovanje v hribovitih obmocjih. 
3.1.2.1 Podrobnejši opozorilni nacrti o ogroženosti s hudourniško erozijo 
3.1.2.1 Detailed Torrent Erosion Warning Plans 
Ogroženost s hudourniško erozijo je nedvomno najpomembnejša ero­zijska oblika ogrožanja slovenskega prostora. Kaže se nam z naslednjimi procesi: -globinsko in bocno erozijo, -preplavljanjem in poplavljanjem, -naplavljanjem. 
Izdelave opozorilnih nacrtov o ogroženosti s hudourniško erozijo se kompleksno praviloma lotimo tako, da hkrati analiziramo tako celotno hudourniško obmocje (zgornji, srednji in spodnji tek) kot nevarnost poglab­ljanja, bocnega erodiranja, preplavljanja, poplavljanja in naplavljanja. 
Pri analiziranju ogroženosti uporabljamo vse dosegljive in uporabne podatke, pri cemer moramo stalno paziti na korektno interpretacijo glede na njihovo tocnost in zanesljivost. 
Tako v manjših kot tudi v vecjih hudourniških obmocjih nam pogosto manjkajo zadovoljivi podatki, zato nam je analiza stanja v preteklosti in napovedovanje možnih pojavov v prihodnosti s pomocjo nemih pric ob nespremenjenih ekoloških razmerah lahko v veliko pomoc. 
Hudourniški vršaj je vizitka, nekakšna osebna izkaznica hudournika, kjer je možno najbolj tocno analizirati škodljivo delovanje hudournih voda ob naravnih ujmah. Že samo analiziranje vršaja nam omogoca grobo dolocitev erozijske ogroženosti, medtem ko zahteva podrobnejši nacin dolocanja erozijsko ogroženih obmocij tudi analizo dogajanj v srednjih in zgornjih tekih hudournikov, še zlasti pa v erozijskih žarišcih. 
Na tako izlocenih površinah zahtevamo za vse eventualne izjemoma dovoljene posege, do izdelave Nacrtov erozijsko ogroženih obmocij, so­glasje hudournicarske službe. 
3.1.2.2 Podrobnejši opozorilni nacrti o ogroženosti s plazno erozijo 
3.1.2.2 Detailed Landslide Erosion Warning Plans 
Z medsebojno primerjavo geološke karte in karte nagibov površin ter na osnovi terenskih raziskav in poizvedovanj za nedvoumno zabeleženimi opisi nekdanjega plazenja lahko grobo opredelimo labilna in pogojno sta­bilna zemljišca. Pri tem izlocimo kot potencialno ogrožene površine obmocja nagibov, ki se nahajajo med povprecnimi vrednostmi strižnih kotov za suhe in mokre zemljine, nastale iz posameznih vrst kamnin. 
Horvat, A.: Dolocanje erozijsko ogroženih obmocij v Sloveniji 
Tako so npr. kriticne površine: _v morenah med 25· in 40. (5., 6., 7. kategorija nagibov), _v pobocnih grušcih (6. in 7. kategorija nagibov), _v preperinah iz andenzitnih tufov med 22· in 40" (5., 6.in 7. kategorija 
nagibov). 

s takšno grobo analizo praviloma izlocimo potencialno ogrožene povr­šine, kjer je nujno previdno in restriktivno obnašanje in je za kakršenkoli nacrtovan poseg treba brezpogojno pridobiti ustrezno mnenje hudourni­carske službe. 
3.1.2.3 Podrobnejši opozorilni nacrti o ogroženosti s porušitveno erozijo 
3.1.2.3 Detailed Fali Erosion Warning Plans 
Pri analizi ogroženosti s porušitveno erozijo locimo glede na jakost pojava dve vrsti pojavov: -padanje skal in kamenja, -skalne in hribinske podore. 
Pri izdelavi opozorilnih kart o erozijski ogroženosti skušamo zbrati cim vec podatkov o skalnih in hribinskih podorih v preteklosti, jih cim tocneje prostorsko opredeliti (aerofotografije, neme price ... ) ter jih dopolniti s podatki primerjalnih analiz iz inženirskogeoloških kart in kart nagibov površin. Pri tem skušamo glede na terensko geomorfologijo obravnavanega prostora cim tocneje oceniti potencialne meje vpliva podorov. 
Ogroženost zaradi padanja skal in kamenja je prostorsko bistveno težje grobo dolociti, saj je odvisna tako od inženirskogeoloških razmer kot od nagibov površin in tudi od vegetacijskih razmer. Dobro gozdno raslje lahko nekajkrat zmanjša delež skalnih okruškov, ki ogrožajo npr. prometnico (CHAUVIN 1 RENAUD 1996). Zato je smiselno v nacrtih o erozijski ogro­ženosti z ustreznimi simboli oznaciti lokacije v ekumenem prostoru , kjer je bilo zabeleženo padajoce kamenje (viri: lokalno prebivalstvo, upravljalci infrastrukture ... ). 
3.1.2.4 Podrobnejši opozorilni nacrti o ogroženosti s snežno erozijo 
3.1 .2.4 Detail Snow Erosion Warning Plans 
Analiziramo tudi zemljišca, ki so bodisi neposredno ali posredno po­tencialno ogrožena zaradi plazenja snega. 
Pri izlocanju na osnovi analize naravnih danosti skušamo grobo omejiti obmocja, kjer lahko pricakujemo nevarnost snežnih plazov. Pri tem anali­ziramo: -snežne razmere, -nagibe površin, -vegetacijske razmere. 
Dobro poznavanje snežnih razmer bistveno pripomore k odlocitvi o potencialni ogroženosti. Zato analiziramo naslednje parametre: -zabeleženo maksimalno višino snežne odeje, -opazovan maksimalen dnevni prirast snežne odeje, -povprecno dolžino trajanja snežne odeje. 
Uporabni podatki za izvedbo grobe presoje so v študiji Ocena ogrože­nosti Slovenije s snežnimi plazovi (PUH 1994). 
Horvat. A.: Dolocanje erozijsko ogroženih obmocij v Sloveniji 
Z analizo nagibov površin lahko v grobem izlocimo površine, ki so dovolj strme, da lahko na njih, ob izpolnjenih še drugih pogojih, pride do splazitev snežne odeje. Tako lahko torej razdelimo površine v naslednje skupine: -z nagibi, vecjimi od 60° (>S8o-9. kategorija)-sneg se obicajno že sproti 
obleti; -z nagibi med 30° in soo (29°-S8°-6., 7., 8. kategorija)-snežna odeja ni 
vec stabilna, ob ustreznih ostalih naravnih danostih se sprožajo snežni 
plazovi-tu so plazovi pogosti; -z nagibi med 20° in 29° (4., S. kategorija)-pojavi se pocasno plazenje snežne odeje, možni so vecji plazovi mokrega snega. 
Ce nam analiza pokaže, da so možna proženja obsežnejših snežnih plazov na vecjih površinah, lahko grobo dolocimo tudi maksimalna obmocja zaustavljanja in sicer kot površine z nagibom med so in 10° (5°-9° -1. kategorija). Pri tej presoji moramo biti zelo previdni in še zlasti skrbno analizirati vegetacijske razmere. 
Rastlinska odeja pomembno vpliva na možnost proženja snežnih plazov. Za grobo analizo razdelimo površine v naslednje skupine: -površine pod gozdom, -površine pod grmišci, -površine pod travinjem in drobnimi grmici, -gole površine (sem uvršcamo tudi njivsko obdelovane površine). 
Na osnovi rezultatov posameznih analiz in s prekrivanjem neugodnih površin po posameznih dejavnikih izlocimo kompleks površin, potencialno ogroženih s snežno erozijo. Pri tem se moramo zavedati, da gre le za grobo analizo, ki predstavlja osnovno opozorilo pri rabah prostora. Podrobnejša analiza pa nam da ob upoštevanju tudi drugih dejavnikov, ki vplivajo na proženje snežnih plazov (oblikovitost in hrapavost terena, kvaliteta gozdnih sestojev, ogoljevanje ali zarašcanje površin ... ), natancnejše rezultate. 
Podrobno izlocanje plazovitih obmocij s ciljem dolocanja ogroženih con in razvrstitve posameznih površin na plaznicah v ustrezne razrede ogro­ženosti za potrebe Nacrtov erozijsko ogroženih obmocij je smiselno v ekumenem prostoru. V ta namen nam v Sloveniji nudijo dobro osnovo rezultati že omenjene študije Ocena ogroženosti Slovenije s snežnimi plazovi, v kateri najdemo poleg prikaza snežnih razmer tudi obicajne in maksimalne dimenzije snežnih plazov. 


Horvat, A.: Do l ocanje erozijsko ogroženih obmocij v Sloveniji 
3.2 Nacrti erozijsko ogroženih obmocij 
3.2 Maps of the Areas Endangered by Erosion 
Nacrti erozijsko ogroženih obmocij glede na intenziteto ogrožanja locijo dve ali tri kategorije: . rdeca obmocja ~obmocja mocne intenziteta, . rumena obmocja~ obmocja srednje in slabe intenziteta. 
Dolocijo se lahko tudi: -modra obmocja-prehodna obmocja med rdecimi in rumenimi obmocji. 
V rdeca obmocja uvršcamo površine, kjer lahko ob izbruhih hudournih voda in razlicnih vrstah erozije racunamo z možnostjo spodkopavanja te­meljev objektov, njihovim poškodovanjem in celo unicenjem. Smrtne žrtve v teh objektih so možne. V teh obmocjih zato ni dovoljeno graditi ali razširjati nobenih objektov in naprav, v katerih bi se zadrževali ljudje ali živali. 
V rumena obmocja uvršcamo površine, kjer lahko pride zaradi razlicnih vrst erozije in hudoumiških izbruhov do poškodb objektov, njihova porušitev pa je izkljucena. Smrtne žrtve v teh objektih so tudi ob naravnih ujmah praviloma izkljucene. Pri rabi prostora je potrebno biti previden in prepreciti nastanek morebitnih škod. Gradnja v teh obmocjih je ob upoštevanju primernih protierozijskih ukrepov možna, kar pa ne velja za posebno ob­cutljive objekte. 
Ostala -bela, t. j. nepobarvana -obmocja predstavljajo površine, na katerih do sedaj niso bile zabeležene zaznavne posledice delovanja erozije in hudournikov. 
Še posebno pozornost je potrebno nameniti vsem urbaniziranim povr~ šinam, lokacijam infrastrukturnih objektov ter ostalim lokacijam, kjer se stalno ali vsaj obcasno nahaja vecje število ljudi. 
4 SKLEP 4 CONCLUSION 

Glede na natancnost bomo uvedli dvostopenjsko dolocanje ogroženih obmocij: v prvi stopnji bomo izdelali grobe in podrobnejše Opozorilne nacrte 
o erozijski ogroženosti, za izbrana obmocja pa tudi že drugostopenjske Nacrte erozijsko ogroženih obmocij, saj ni smotrno in racionalno natancneje dolocati stopenj ogroženosti na celotnem prostoru. 
S hitro metodo dolocanja erozijsko ogroženih obmocij -z izdelavo Opozorilnih nacrtov o erozijski ogroženosti -lahko sorazmerno naglo naredimo krepek korak na poti k domišljenemu prostorskemu nacrtovanju, pridobljeni podatki in vedenje pa bodo hudournicarskim strokovnjakom olajšali delo pri izdelavi podrobnejših Nacrtov erozijsko ogroženih obmocij z vrisanimi in ustrezno obarvanimi pasovi po kategorijah stopnje nevarnosti in ogrožanja. Kategorije bodo podrobneje dolocile stopnje (ne)primernosti gradenj poselitvenih, gospodarskih, infrastrukturnih objektov in prometnic ter kmetijske ali gozdnogospodarske rabe tal. 
Z doslednim upoštevanjem omejitev rab prostora, ki jih grobo podajajo že Opozorilni nacrti o erozijski ogroženosti, podrobno pa Nacrti erozijsko ogroženih obmocij, bi naredili izjemno kakovosten premik v gospoda~enju s prostorom, bili bi mnogo bližji okolju usklajenemu, sonaravnemu ravno~ vesju naše civilizacije. 

Horvat, A.: Dolocanje erozijsko ogroženih obmocij v Sloveniji 
DETERMINATION OF REGIONS ENDANGERED BY EROSION IN SLOVENIA 


Summary 
Determination of erosion threat zones represents a prerequisite for a sound management of the areas threatened by the erosi1on phenomena. 
To deterrnine the erosion threat zones types of erosions most frequent in S.lovenia that ca use the most serious damage as water eros.ion, landslide erosion, fali erosion, and snow erosion, are taken into consi­de.ration. 
To determine the erosion threat zon es, two types of documents are reasonable to be prepared: Eros ion Threat Warning Plans and Ma ps of the Ali·eas Endangered by Erosion. 
Erosion Threat Warning Pl·ans can be readily prepared by careful• processing of available data. They are based on comparative analysis of natural resources. The inclination of slope is thu s considered a crucial factor in the analyticall determinations of erosion threat areas. However, they are less precise and can only give general direction s for protection against erosion phenomena and proper management of the endangered areas. Such warning pi ans show the type of erosion only and no degree of endangerment which is defined by much more precise determination of erosion phenomena and endangered areas. 
On areas defined this way, before the detailed Maps of the Areas Endangered by Eros ion with different degrees of threat are made, permissions of torrent control service are obvious for conditionally allowed interventions ln the areas. 
Detailed surveys of endangered areas and their precise zonings are given in the Maps of the Areas Endangered by Erosion -with regard to the degree of endangerment: red areas, blue areas, and yellow areas. 
By strict consideration of the limitations of land use, defined roughly by the Erosion Threat Warning Plans, together with opinions of the erosion experts and, after some years; in deta il by Maps of the Areas Endangered by the Erosion, a considerable quality move towards reasonable land use planing should be made and should therefore bring our civilization into a better ba'lance with natUire. 

VIRI/ REFERENCES 
AULITZKY, H., 1972. Vorlaufige Wildbach-Gefahrlichkeits-Kiasifikation fur Schwemmkegel (Wildbach-lndex).-Be il. z. Osterr. Wasserwirtschaft, Nr. 24, s. 8-17. AULITZKY, H., 1975. Beurteilung und Auscheidung der Gefahrenzonen in den Al pen einschliesslich der Tallagen.­
INTERPRAEVENT 1975, Innsbruck. Bd. 2, s. 159-187. AULITZKY, H., 1989. Gefahrenzonenplane-ist und soli.-Polit. Akad. Forschung, Wien, Frschngsber. 58/89, s. 39-53. CHAUVIN, C./ RENAUD, J. P .. 1996. Etude du role de protection des forets contre les chute des rochers. Simulation 
par modele stochastique.-INTERPRAEVENT 1996, Ga.-Pa.-, Bd . 3, s. 215-223. DIKAU, R., et al., 1996. Landslide Recognition: ldentification, Movement and Causes.-Wiley, Chichester, 251 s. HORVAT, A., 1992. Ekološke osnove urejanja erozijskih obmocij na primeru Polhograjskih Dolomitov.-Magistrsko delo, 
GO BF, Ljubljana, 110 s., 10 pril. KIENHOLZ, H., 1996. Gefahrenkarten: Massgebliche Parameter und Kriterien zur Festlegung von lntensitatsstufen.­INTERPRAEVENT 1996, Ga.-Pa-, Bd. 3, s. 47-58. MOSER, M., 1989. Vorschlag zu einer Hangstabilitats -Klassifikation fOr Lockergesteinkomplexe mit Hilfe eines 
Gefahrlichkeitsindex (Fassung 1981), Wildbachkunde Bl. Nr. 1.4/21-21h, IWL, Wien. PINTAR, J./ ZEMLJIC, M., 1982. Urejanje povirij-študija. Poglavje Relief.-VGI, Ljubljana, 15 s. (tipkopis). ZEMLJIC, M. et al., 1970. Stanje, problemi i savremeni metodi za borbu protiv erozije i bujica.-Zvezek, SR Slovenija 
-Ljubljana-Beograd . . .. , 1978. Vodnogospodarske osnove Slovenije.-Zv. vod. s k. Slov., Strokovna služba . . . . , 1998. 1 nternationa 1 Workshop Hazard Mapping in Torrent Watersheds .-15-18 June, Ra uris/Salzbu rg/ Austria, de lov no 
gradivo in zakljucki , 30 s . ... vec avtorjev, 1994. Ogroženost Slovenije s snežnimi plazovi.-Podjetje za urejanje hudournikov, študija, Ljubljana, 48 S . 
... vec avtorjev, 1997. Entwicklung eines Konzepts im osterreichischen, schweizerischen, franzosischen, italienischen und bayerischen Alpenraum und Konzeptvorschlag.-Schlur:?.bericht. Arbgr.f.Angew.Geogr., lnst.f.Geogr. der Ludw.­Maxim.Univ. Munchen, p.p. IX+246, s. 69. 




Razprave 

GDK: 907.1 : (497.12 Višnja gora) 
Pomen varstva gozdnih potokov na primeru Kosce 
The Importance of Protection of Forest Streams in Kosca Case 
Lado KUTNAR*, Katarina GROZNIK** 
Izvlecek: 

Kutnar, L., Groznik, K. : Pomen varstva gozdnih potokov na primeru Kosce. Gozdarski vestnik, št. 4/1999. V slovenšcini, s povzetkom v anglešcini, cit. lit. 28. Prevod v anglešcino: Eva Naglic. 
Potok Kosca pri Višnji Gori je navidez le eden od mnogih gozdnih potokov Slovenije. Posebnost Kosce je lehnjak, ki gradi številne pregrade po strugi in slikovite rastoce slapove v bližini kraškega izvira. Zaradi bližine naselij in povecanega interesa po rekreaciji so pritiski na obcutljivo dolino vse vecji, zato so v prispevku navedeni in utemeljeni argumenti za zavarovanje doline s statusom naravnega spomenika. 
Kljucne besede: gozdni potok, lehnjak, varstvo narave, Kosca, Višnja gora. 
Abstract: 

Kutnar, L., Groznik, K.: The Importance of Protection of Forest Streams in Kosca Case·. Gozdarski vestnik, No. 4/1999. 
ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 28. Translated into English by Eva Naglic. 
Kosca stream near Višnja Gora -is apparently one only of many forest streams in Slovenia. The particularity of Kosca is travertine, which creates numerous barriers over the streambed , as well as picturesque growing waterfalls in the vicinity 0f karst spring. ln the consequence of proximity of urban area, and for the increased interests in public recreation, the pressures on the delicate valley-became even stronger. Therefore, the above article states and substantiate the arguments in favour fo>f valley protection with natural. monument status to be awarded. 
Key words: forest stream, travertine, nature protection, Kosca, Višnja gora. 
1 UVOD 
INTRODUCTION 

Zavest o ohranjanju gozdnih potokov in vodnih virov nasploh je v da­našnjem casu, ko so pritiski na okolje vse vecji, prodrla vse do politicnih sfer, ki na globalni ravni ustvarjajo pogoje za sistemsko in operativno varovanje vodnih virov v gozdu. Pomembne poudarke sta reševanju tega problema dali tudi druga in tretja ministrska konferenca o varovanju gozdov v Evropi. 
Druga ministrska konferenca o varovanju gozdov v Evropi, ki je potekala junija 1993 v Helsinkih, je podala splošne smernice za trajnostno go­spodarjenje z gozdovi v Evropi. V njih med drugim navaja usmeritve, da naj praksa gospodarjenja z gozdovi primerno upošteva obvarovanje eko­loško ranljivih obmocij, kakovosti in kolicine vode ter vzdrževanje in razvoj drugih varovalnih funkcij gozda, kot so varovanje vodnih in kmetijskih ekosistemov ter zašcita pred poplavami, erozijo in plazovi (GOLOB 1998). 
Tretja ministrska konferenca o varovanju gozdov v Evropi (GOLOB 1998) je junija 1998 v Lizboni opredelila posebne kriterije za vzdrževanje in primerno krepitev varovalnih funkcij pri gospodarjenju z gozdom, zlasti varovanje tal in vode. V prilogi k resoluciji L2, v poglavju Vzdrževanje, ohranjanje in primerno povecevanje biotske pestrosti v gozdnih ekosis­
* Mag. L. K., univ. dipl. inž. temih, podaja naslednjo usmeritev: "Gozdnogospodarsko nacrtovanje in gozd., Gozdarski inštitut Slove­terestricni popis ter kartiranje gozdnih virov bi moralo vkljucevati pomembne nije, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, 
gozdne biotope, upoštevajoc zavarovane, redke, ran lj ive ali reprezentativne SLO **K. G., univ. dipl. inž. gozd., 
gozdne ekosisteme, kot so obvod ni predeli, mokrišca ... '' V nadaljevanju Biotehniška fakulteta, Oddelek za 
pa se v usmeritvah za prakso gospodarjenja z gozdovi zavzema za zava­
gozdarstvo in obnovljive gozdne 

rovanje posebnih kljucnih biotopov v gozdovih, kot so vodni izviri, mokrišca, 
vire, Vecna pot 83, 1000 Ljubljana, 
skalni izdanki in globeli. 
SLO 

Kutnar, L. , Groznik, K.: Pomen varstva gozdnih potokov na primeru Kosce 
Gozdni potoki so pogosto zadnji ostanki strukturno sicer osiromašenih vodnih sistemov, kar še posebej velja za nižinske predele (BRYNER 1996). S svojo ohranjeno obrežno vegetacijo in odmrlim drevjem v strugi mocno prispevajo k vecji pestrosti gozdnih habitatov (BRYNER 1996), le-ta pa pozitivno vpliva na pestrost vrst (ROSENZWEIG 1995). 
Gozdni potok živi v tesni soodvisnosti z gozdom. Gozd ga oblikuje in hrani, medtem ko potok z oddajanjem vlage in oblikovanjem posebnih habitatov in rastišc vpliva na življenje gozda. Tako tvorita gozd in potok organsko, nedeljiva celoto (PIHLER 1995). 
V naših gozdovih srecamo mnoge potoke, ki so v veliki meri ohranili znacaj naravnih, prvinskih okolij. Nemalokrat pa so struge gozdnih potokov služile kot vodne drce za spravilo lesa ali nadomestne vlake. Uporaba mehanizacije pri secnji in spravilu lesa lahko zaradi neprilagojenosti ra­stišcnim razmeram pogosto povzroci globoke poškodbe tako na obcutljivih gozdnih tleh kot tudi na strugah potokov. 
Do zdaj na podrocju varstva gozdnih voda ni bilo veliko storjenega (BRYNER 1996, ANKO et al. 1994 ). Z vidika ohranjanja biotske pestrosti v gozdu pa bi veljalo gozdnim potokom v prihodnosti nameniti vec po­zornosti. 
2 METODE DELA 
2 WORKING METHODS 
Eden od potokov, ki je kljub bližini naselij in intenzivnemu poseganju v njegovo okolje v preteklosti še vedno dodobra ohranil svoj prvinski izgled, je potok Kosca pri Višnji Gori (slika 1 ), ki je hkrati tudi primer objekta naravne dedišcine v gozdu. Na gozdnem delu doline Kosce, ki obsega okoli 160 ha, smo evidentirali naravne danosti. S pomocjo literature, kartnega gradiva in terenskih opazovanj smo opredelili geološke in talne razmere ter najpo­gostejša rastišca potencialnih gozdnih združb. Nadalje smo ugotavljali vrstno pestrost drevesnih graditeljev sestojev na tem obmocju. Predvsem v obmocju potoka smo z obcasnimi opazovanji evidentirali pojavljanje favne. 
Glavni del raziskave pa je bila opredelitev potencialnih virov ogrožanja in analiza možnosti zavarovanja doline kot naravnega spomenika na osnovi zgoraj navedenih podatkov in na osnovi delno strukturiranih intervjujev (ATIESLANDER 1993) nekaterih poznavalcev obmocja in tematike. 
Slika 1: Potok Kosca je kljub stal­nim pritiskom na gozdni prostor v veliki meri ohranil svoj prvinski izg­led 
Figure 1: Kos ca stream had at large extent retained its basic ima­ge, despite of frequent pressures on forest space 


Kutnar, L., Groznik, K.: Pomen varstva gozdnih potokov na primeru Kosce 
3 NARAVNE DANOSTI DOLINE KOSCE 
3 NATURAL CONDITIONS OF KOSCA VALLEY 
3.1 Lega in opis potoka 
3.1 Stream geographical position and description 
Dolina Kosce se pri Višnji Gori zajeda v južne obronke zasavskega hribovja. Razteza se od Starega trga, prvotnih zametkov Višnje Gore, in se proti severu vse bolj oži (slika 2). 
Struga Kosce je z mnogimi tolmuni, brzicami in z maham poraslimi kamni zelo slikovita. Pod odejo zelenih rastlin se ponekod kažejo rjavi lehnjakovi pragovi. Te prepreke v vodnem toku ustvarjajo mnoge brzice in slapice tako v glavni strugi kot v pritokih. Na razmeroma kratki dolžini gozdnega potoka (približno 1.300 metrov) je nad 20 vecjih in manjših pritokov. 
Ob vzpenjanju ob stopnicasto grajeni strugi, obrašceni z grmicevjem, naletimo na prvo vecjo pregrado, po kateri se spušca voda v globino dobrih 5 metrov. Voda se postopoma razliva po vec razlicno velikih, s temnim maham obrašcenih stopnicah. 
že po nekaj desetih metrih pridemo do novega presenecenja -velicastne stene (slika 3). Stena, obrašcena s pestro rastlinsko odejo, se dviga v višino skoraj 30 metrov. Na posameznih mestih voda curlja ali pa polzi po površini stene, drugje pa se le odceja z mahov, praprotnic in drugih rastlin v obliki posameznih vodnih kapljic. 
Ko se po pobocju povzpnemo nad steno, naletimo še na nekaj zanimivih pragov in stopnic. Struga se pocasi rahlo izravna in kmalu dosežemo kraški izvir potoka Kosce, ki leži pod strmim dolomitnim pobocjem. 
Slika 2: Položaj doline Kosce v širšem prostoru (prirejeno po Atlasu Slovenije 1998) 
Figure 2: Geographica/ position of Kosca Valley in its extension (adapted from Atlas of Slovenia, 
1998) 


Kutnar, L., Groznik, K.: Pomen varstva gozdnih potokov na primeru Kosce 
3.2 Podoba doline in rabe virov v preteklosti 
3.2 The image of the valley and use of its resources in the past 
V pripovedlh domacinov so še vedno ohranjene podobe z grmovjem poraslih pobocij doline Kosce, po katerih so se pasle ovce, koze in krave (ZAJC-JARC 1993). Danes leži dolina Kosce sredi strnjenega bukovega gozda. Vcasih so v potoku in številnih pritokih lovili rake (ZAJC-JARC 1993), ki jih lahko v strugi Kosce še vedno opazujemo. 
Lehnjak (slika 4) je bil v preteklosti pomemben gradben material (GAMS 1974) in tako so tudi lehnjak iz Kosce uporabljali v gradbene namene (RAMOVŠ 1983). Po izjavah domacina so zadnji tovor lehnjaka iz Kosce odpeljali okrog leta 1970 (Lehnjak -kamen domacega kraja, 1 996). 
3.3 Maticna podlaga in tla 
3.3 The base-foundation and soil 
Maticno podlago obmocja potoka Kosce, ki je nastala v spodnji triadi, sestavlja predvsem rjavosiv dolomit s plastmi sljudnega lapornatega skri­lavca in pešcanjaka, rdecega skrilavca in pešcenjaka z lecami oolitnega apnenca, dolomitnega laporja in rožnatega dolomita. Pogost je tudi bel do belosiv zrnat dolomit, ki v zgornjem delu vsebuje ponekod vložke svetlo sivega apnenca. Poleg teh oblik dolomita se pojavlja tudi pasovit in zrnat dolomit, ki je bel in sivkast (Geološko-petrografska karta G. E. Ivancna Gorica, 1974). 
Na prevladujoci dolom itni podlagi so razvita predvsem srednje globoka do plitva ~ava pokarbonatna tla z razlicnim deležem skeleta. Na strmih pobocjih na apnencu so nastale plitve, slabo rodovitne rendzine (SMOLE 197 4 ). 
3.4 Tvorba lehnjaka 
3.4 Creation of trave rti ne 
Po Gamsu (1974) je najbolj številna skupina lehnjakotvornih potokov stiška skupina. Prav k tej spada tudi potok Kosca, ki je pritok Višnjice. Lehnjak je njegova glavna posebnost in zanimivost. Lehnjak ali travertin je apnencasta tvorba fizikalno-kemicnega in organskega porekla (slika 5). Po dosedanjih spoznanjih so pri njegovem nastajanju pomembni tako fizikalno-kemicni kot tudi biološko-kemicni dejavniki. Fotosinteza rastlin namrec vpliva na delež C02 v vodi in s tem posredno na izlocanje kalcita (ZALOKAR 1939, RAMON 1983, HUDOKLIN 1994). 
Za izlocanje kalcijevega karba nata je potrebna voda, ki je bogata s C0
2 
in Ca2 ... . Pribitek C02 tvori pri reakciji z vodo iana H+ in HCO; . HCO 3 nato reagira s Ca2+ in pri tem nastanejo CaC03, C0in H0 (RAMON 1983). 
2 2
Proces fizikalno-kemicne in/ali biokemicne inkrustacije lehnjaka se pojavlja v kraških in termo-mineralnih tokovih, kjer rastlinstvo in/ali tempe­raturne spremembe ustva~ajo primerne pogoje. Najpogosteje nastaja v plitvi vodi in tam, kjer voda pada. To kaže na ociten pomen zracenja oz. uhajanja co2 iz vode pri nastanku te kamnine. 
Rastline tudi mehanicno olajšujejo izlocanje karbonata. Najvec karba­nata se nabira na mahovih, listih, koreninah lesnatih rastlin, odpadlih vejah in na drugih podlagah, ki so v neposrednem stiku z vodnim tokom. Ob postopnem odmlranju inkrustiranih rastlinskih delov ostanejo v lehnjaku številni prazni vmesni prostori. 
Struga Kosce je bogato obdana z rjavkasto lehnjakovo oblog o. V strugi so vidni razlicni mahovi, listi, vejice in drugi deli rastlin z bolj ali manj izrazito 


Kutnar, L.. Groznik, 1<. : Pomen varstva gozdnih potokov na primeru Kosce 
prevleko rjavkastega kamna. Skupki se združujejo v vecje gmote in tvorijo lehnjakove pragove (slika 6). 
Lehnjakove pregrade prispevajo k vecji habitatski pestrosti, saj tu domu­jejo specificno prilagojene rastlinske in živalske vrste, pregrade pa imajo tudi pomembno vlogo pri prezracevanju in cišcenju vode (HUDOKLIN 1994). 
V strugi potoka Kosce pa sta še posebej zanimivi dve lehnjakovi steni, ki ustvarjata slikovita slapova. 
3.5 Rastišcne razmere 
3.5 Conditions of natural sites 
Na prevladujoci dolomitni maticni podlagi so se pod vplivom celotnega kompleksa okoljskih dejavnikov razvili razlicni vegetacijski tipi (preglednica 1 ). še posebej na strmem vzhodnem pobocju, ki ima zahodno do jugoza­hodno ekspozicij o, prevladuje termofilen bukov gozd z naglavko (Cephalan­thero-Fagetum typicum Oberdorfer 1957). V nekoliko mezofilnejših raz­merah uspeva oblika s tev jem (-hacquetietosum). 
Gozc;jna združba 1 Forest asseciation  Oefež 1 Percentaf}e (%)  
Cephalanthero-Fagetum typicum  40  
Cephalanthero-Fagetum hacquetietosum  30  
Arunco-Fagefum typicum  15  
Hacquetio-Fagetum typicum  10  
Genisto januensis-Pinetum  2  
Querco-Fagetum typicum in 1 and myrtilletosum  2  
Ostale 1 Others  1  
Skupaj 1 Total  10D  

Grebene in strma pobocja s plitvimi in revnimi tlemi, kjer so temperaturni ekstremi še izrazitejši, porašca bazofilen borov gozd s trirobo košenicico (Gen isto januensis-Pinetum Tomažic 1940) (SMOLE 197 4 ). 
Na ugodnejših rastišcih na zahodnem pobocju doline se pojavlja pred­gorski bukov gozd s tevjem (Hacquetio-Fagetum Košir 1962). Na sencnih delih, predvsem na zahodnem pobocju, se tik nad strugo razrašca bukov gozd s kresnicevjem (Arunco-Fagetum Košir 1962), ki je izrazito edafsko pogojena gozdna združba. Vmes se vkljucujejo manjši kompleksi gradne­vega in bukovega gozda (Querco-Fagetum Košir.1962 =novo ime Hedero­Fagetum Košir 1994 ). 
Poleg širše razširjenih gozdnih združb lahko v strugi in ob njej najdemo tudi mnoge zanimive mikro~ in mezorastlinske (vodne ali obvod ne) združbe. Za njihovo opredelitev bi bilo potrebno izvesti podrobnejše vegetacijske analize. 
3.6 Pestrost drevesnih vrst 
3.6 The variety of tree species 
Na pobocjih doline prevladuje bukev (Fagus sylvatica), ki se ji na manj strmih legah pridružujejo graden (Quercus petraea), beli gaber (Carpinus betulus), posamicno pa tudi gorski javor (Acer pseudoplatanus). 
Na posameznih mestih so predvsem pod vplivom gospoda~enja nastala manjša jedra smrek (Picea abies). Še posebej na strmih pobocjih so z velikim deležem prisotni crni gaber (Ostrya carpinifolia), mali jesen (Fraxinus ornus) in mokovec (Sorbus aria). Na ekstremnih rastišcih na 
Preglednica 1: Razme~e potenci­alnih gozdnih združb v dolini Kosce 
Table 1: The estimate of pofential forest associations proportions in Kosca Valley 

tal/s in Slovenia 

Slika 4: Lehnjak so uporabili kot gradben material že v starodav­nem višnjegorskem gradu 
Figure 4: Travertine had already been used as a building material of ancient Višnja Gora casl/e 
dolomitnem pobocju je primešan ali celo prevladuje rdeci bor (Pinus sy/vestris). 
Pestrost drevesnih vrst dopolnjujejo tudi druge svetloljubne vrste, kot so trepetlika (Popu/us tremula), brek (Sorbus tormina!is), lesnika (Malus sylvestris) in maklen (Acer campestre). 
Vrsti, kot sta crna jelša (Ainus g/utinosa) in veliki jesen (Fraxinus excelsior), se dobro pocutita v vlažnem okolju potoka. V dolini najdemo tudi skupino jelovih (Ab;es alba) dreves razlicnih starosti, ki jih v okoliških gozdovih sicer ni. 
Bogato grmovno in zelišcno plast poleg mezofilnih vrst sestavljajo tudi bazofilno-termofilni elementi. Mešanje maticne podlage in velik razpon razmer v pogledu vlažnosti, toplote in svetlobe daje dobre možnosti za uspevanje rastlinskih vrst z zelo razlicnimi ekološkimi nišami. 
3.7 Pestrost živalskih vrst 
3.7 The variety of animal species 
Ob potoku smo opazovali sloko (Scolopax rustico/a), sivo pastirica (Motaci/la cinerea), stržka (Troglodytes troglodytes) in crno žalno (Oryo­copus martius). Slišali smo navadno kanjo (Buteo buteo) in našli tudi sledi skobca (Accipiter nisus) Vse te živali sodijo med ogrožene (Uredba o zavarovanju ogroženih živalskih vrst, 1993). 
V dolini se zaradi vode rada zadržuje srnjad ( Capreolus capreo/us), obcasno jelenjad (Cervus elaphus) in divje svinje (Sus scrofa), precej pogoste živali tu pa so še lisica (Vu/pes vu/pes), jazbec (Me/es me/es), kuna zlatica in belica (Marles marles in M. foina) ter zajec (Lepus euro­paeus) (KOGOVŠEK 1999). 
4 NARAVOVARSTVEN! STATUS 
4 STATUS OF NATURE PROTECTION 
V Sloveniji so danes tako neokrnjeni potoki lehnjaka posebnost. Ob­stajajo domneve, da zapleteno tvorbo lehnjaka onemogoca predvsem prevelika onesnaženost voda (ŠUŠTERŠIC 1996). 
Gams (1974) trdi, da je lehnjakotvornost posledica povezave mnogih ugodnih pogojev, in cim slabši so eni, bolj ugodni morajo biti drugi, da se proces še lahko nadaljuje. 

Kutnar. L. , Groznik, K.: Pomen varstva gozdnih potokov na primeru Kosce 
Ramovš (1983) v knjigi Slapovi v Sloveniji Koške slapove omenja kot najvišje rastoce lehnjakove slapove. 
Koške slapove so l. 1976 kot najbolj markantno in najvišjo lehnjakovo steno v Sloveniji na Zavodu za spomeniško varstvo uvrstili v Inventar najpomembnejše naravne in kulturne dedišcine . Objekt je bil tedaj malo poznan, prisodili so mu potencialno turisticno-rekreacijsko in znanstveno­raziskovalno namembnost. Potok Kosco so predlagali za naravni spomenik z varstven im režimom za površinske geomorfološke in hidrološke naravne spomenike. Teda nja ugotovitev, da je objekt v naravnem stanju in ni ogro­žen, je verjetno tudi prispevala k dejstvu, da v naslednjem lnventarju najpomembnejše naravne dedišcine iz leta 1991 potoka Kosce ne za­sledimo vec, kljub temu, da je bil objekt leta 1983 v Strokovnih osnovah za varstvo naravne in kulturne dedišcine za prostorski plan obcine Grosuplje predlagan, da se razglasi za naravni spomenik. 
Kosca se sedaj nahaja na obmocju obcine Ivancna Gorica in razglasitev doline Kosce za naravni spomenik je v njeni pristojnosti. Strokovne podlage za razglasitev objekta naravne dedišcine obicajno pripravi pristojni zavod za varstvo naravne dedišcine. O pobudi in možnostih za pravno zavarovanje smo že veckrat razpravljali z zaposlenimi na Ljubljanskem regionalnem zavodu za varstvo naravne dedišcine. Žal pa pogovori do zdaj še niso pripeljali do konkretnih premikov v smeri zavarovanja objekta. 
5 VREDNOTENJE VPLIVOV IN NARAVOVARSTVENEGA POMENA DOLINE KOSCE 
5 EVALUATION OF INFLUENCES AND NATURAL PROTECTION IMPORTANCE OF THE VALLEY OF KOSCA 
5.1 Vpliv gozdnogospodarskih dejavnosti 
5.1 Influence of forestry activities 
Ob zadnjih vecjih ujmah (žledolom, snegolom) so se intenzivnejše gozdnogospodarske aktivnosti v obmocju doline Kosce pokazale kot zelo vprašljive. To še posebej velja za pas v neposredni bližini struge potoka. Zaradi strmega terena, plitvih tal na dolomitu, dodatnih obremenitev s snegom ali ledom in nepravilnega gojenja v preteklosti so bila mnoga drevesa poškodovana ali pa celo izruvana iz tal. Taka drevesa predstavljajo vsaj v zacetni fazi motec dejavnik z vidika estetike, vendar je njihovo pušcanje naravni razgradnji mnogo bolj koristno kot njihovo spravilo. Ne­strokovna secnja in spravilo lahko pospešita erozijske procese. Vprašljivo je zlasti vlacenje lesa iz struge potoka Kosce. Pri tem lahko nastanejo nepopravljive poškodbe na strugi, ki je grajena iz krhkega lehnjaka. Uporaba težje mehanizacije pri spravilu še dodatno destruktivno deluje na strugo potoka. 
Najveckrat sortimenti lesa tistih dreves, ki so rasla v ekstremnih raz­merah, ne predstavljajo vecje vrednosti. Zato bi bilo smotrno pušcati les v doloceni mejni coni potoka. 
Drevnina ob potokih je zelo pomembna, saj ima nalogo obrambe pred erozijo, ohranjanja ustrezne temperature vode in odlaganja organskih snovi (PAPEŽ et al. 1997). 
Drevesa, ki pa so padla v strugo, lahko še dodatno prispevajo k naravni pestrosti vodnega ekosistema, saj ustvarjajo poseben habitat za rastlinske in živalske vrste (BRYNER 1996). Debelo podrto drevje, ki pade v strugo 
Kutnar, L., Groznik, K.: Pomen varstva gozdnih potokov na primeru Kosce 
potoka, dodatno umirja vodni tok, ustva~a tolmune in izboljšuje življenjske pogoje vodnih prebivalcev (PAPEŽ et al. 1997). 
Po izjavah revirnega gozdarja Kogovška (1999) izvajajo lastniki gozda secnjo predvsem na spodnjem toku doline Kosce, interes za poseganje v predelih ob zgornjem toku pa je relativno majhen. 
5.2 Vpliv lovske dejavnosti 
5.2 Influence of hunting and shooting 

Dolina Kosce sodi v obmocje Lovske družine Višnja Gora. Tu v glavnem izvajajo lov na lisico in zajca. V bližini zarašcene poseke ob strugi Kosce je postavljena lovska preža, ki jo lovci redko uporabljajo. Lov je dejavnost, ki sicer ima svoje mesto v gozdovih, vcasih pa je lahko v nasprotju z drugimi rabami prostora. Prisotnost intenzivne rekreacijske dejavnosti na primer lahko pripelje do konfliktov. Na primeru Kosce kljub narašcajocemu številu obiskovalcev tega konflikta zaenkrat še ni. Z vidika varstva narave pa je bolj sporno strelišce na glinaste golobe v bližini izvira. Glin aste crepinje je mogoce najti prav blizu izvira, svincene šibre (po nekaterih ocenah na tekmo v okolico izstrelijo 5-1 O kg šiber) pa so razpršene v okoliških tleh. Za objektivno oceno vpliva strelišca na tla in vodni vir pa bi bilo treba izvesti konkretno raziskavo. 
5.3 Vpliv turisticno-rekreativne dejavnosti 
5.3 Influence of touristic-recreational activities 

O potoku Kosci in njenih slapovih obstaja kar nekaj zapisov. Že Gams ( 197 4) je v svoji knjigi o Krasu pisal o impozantni leh njakovi steni pri Koš kih slapovih, Ramovš (1983) pa je te slapove uvrstil med znamenite slapove v Sloveniji in jih opisal kot najvišje rastoce lehnjakove slapove v Sloveniji. V zadnjem casu pa je bilo objavljeno še nekaj drugih clankov o Kosci (npr. CORTESE 1997, KUTNAR 1 GROZNIK 1998, ŠETINA 1999), kar kaže na precejšnje zanimanje strokovne in širše javnosti zanjo. 
Obiskovalci so do sedaj uporabljali že obstojece steze ob potoku, gozdno cesto in vlake. Planinsko društvo Polž iz Višnje Gore, ustanovljeno leta 1998, pa je v eni prvih akcij sklenilo urediti planinsko pot do izvira Kosce in naprej proti vasi Vrh. Izkazalo se je, da obstajajo precej razlicni pogledi na urejanje doline Kosce, od tega, da je treba ohraniti prvinski znacaj doline, pa vse do postavljanja klopi in smetnjakov ob vod otoku, cišcenja vodotoka in bregov z odstranitvijo gnijocih debel in vej, gradnje brvi, napeljave plastificirane žicne vrvi na strmini ob slapu in postavljanja tabel. Pri leh­njakovih slapovih se je pred casom že pojavila lesena tabla, ki vabi k obisku turisticne kmetije v vasi Vrh . 
Po skupnem ogledu predvidene poti predstavnikov PD Polž in strokov­njakov z Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dedišcine (LRZVNKD) smo ugotovili, da bi planinska pot, ki bi se v glavnem držala obstojecih gozdnih prometnic, celo pozitivno vplivala na usmerjanje obiskovalcev. S tem bi zmanjšali negativne vplive na živalski svet in se izognili obcutljivejšim predelom potoka. Pri množicnih obiskih namrec obstaja bojazen, da bi prišlo do poškodb lehnjakovih pragov. Na podobne probleme je opozoril že Hudoklin (1994 ), ki je pisal o obcutljivosti lehnjaka in negativnih vplivih rekreativnih dejavnosti na lehnjakove pragove na obmocju reke Krke. 
Planinci so na podlagi ustnega dogovora s strokovnjaki LRZVNKD oktobra 1998 ocistili predvideno planinsko pot in postavili nekaj brvi. Letos 

202 

Kutnar, L., Groznik, K.: Pomen varstva gozdnih potokov na primeru Kosce 
pa so izdali informacijsko brošuro o dolini Kosce, ki opisuje le možnost za rekreacijo in oddih. Prezrto pa je dejstvo, da gre za objekt naravne dediš­cine . Kljub temu, da dolina Kosce še nima uradnega statusa, pa zasluži s strani obiskovalcev objektu primerno obnašanje. 
Prav na primeru urejanja planinske poti, informacijske brošure in po­stavljanja turisticnih tabel je jasno razvidno, da bi že zdaj potrebovali pravni okvir za varovanje doline Kosce. 
5.4 Vpliv širšega obmocja 

5.4 Influence of broader reg ion 
Izvir Kosce sodi med kraške izvire, kar pomeni, da je preko vodnega sistema povezan s širšim obmocjem . Na planoti nad dolino Kosce so vasi in zaselki pocitniških hišic. Na vodni površini Kosce pa je pogosto mogoce opazovati pe ne, ki so verjetno posledica onesnaženosti vode. Za objektivno oceno onesnaženosti vode pa bi morali izvesti raziskave vzorcev vode. 
5.5 Naravovarstveni pomen 
5.5 Importance of natural protection 
Potok Kosca z lehnjakovimi slapovi je za lokalno prebivalstvo pomemben z vidika možnosti za rekreacijo in oddih v gozdu, za lastnike gozdov ima dolina Kosce tudi gospodarski pomen, lovci pa izvajajo tu svojo lovno dejavnost. Hkrati pa je potok Kosca tudi naravna znamenitost, s katero se lahko ponašajo tako krajani Višnje Gore kot tudi obcina Ivancna Gorica nasploh. Kosca je zaradi izjemnih dimenzij lehnjakovih slapov pomembna tudi na državni ravni. Zaradi tega bi bila razglasitev Kosce za naravni spomenik ali pa vsaj vzpodbuda za to možna celo s strani države. Objekt je zanimiv tudi z vidika izobraževanja (npr. Lehnjak -kamen domacega kraja, 1996) in raziskovalne dejavnosti tako na lokalni kot tudi na državni ravni. 
V luci približevanja k Evropi pa je zanimivo, da sodijo lehnjakotvorni studenci v smernicah Evropske gospodarske skupnosti za ohranitev na­ravnih habitatov ter prosto živece favne in flore (1992, Dodatek 1, s. 8) med prioritetne habitate, ki zaslužijo posebno pozornost in prizadevanja za ohranitev. Konkreten primer upoštevanja teh smernic je naravni gozdni rezervat Knocksink Wood, ki leži 20 kilometrov jugovzhodno od Dublina. Tu so Jehnjakotvorne studence in njihovo ohranitev postavili med prioritetne cilje nacrta upravljanja (National Parks and Wildlife Service 1998), tudi z namenom pridobitve financne podpore Evropske unije, ceprav se po ob­segu in lehnjakotvornosti ti studenci ne morejo primerjati niti z manjšimi pritoki Kosce. 
Dodatno pa nas k ohranjanju Kosce v cim bolj prvinskem stanju zavezuje tudi Konvencija o biološki raznovrstnosti (1992). 
6 SKLEPNE UGOTOVITVE JN PREDLOG ZA ZAVAROVANJE 
6 FINAL STATEMENTS AND PROPOSAL FOR PROTECTION 
Kosca, potok lehnjaka, je nekaj posebnega, vreden naše pozornosti in skrbi za ohranitev. Izvira v neposredni bližini Višnje Gore in je dober primer gozdnega potoka, ki je vse do danes kljub prisotnosti cloveka ohranil znacaj prvinskosti, hkrati pa je primer objekta naravne dedišcine v gozdu, ki ga s sonaravnim gospodarjenjem lahko pomagamo ohranjati tudi gozdarji. Go­spodarjenje z gozdom naj bi bilo v celoti podrejeno ciljem ohranjanja 

Slika 5: Lehnjak-razgibana ap­nencasta tvorba Figure 5: Travenine -variable limestone formation 
Slika 6: Rjave kamnite pregrade in pragovi nastajajo tudi v mnogih lehnjakotvornih pritokih Kosce (Vse foto: L. Kutnar) 
Figure 6: Brown stone barriers and threshold are afso formed in 

objekta. Stremelo naj bi k vzdrževanju stabilnosti gozda in naravne biotske pestrosti v ekosistemskem in vrstnem pogledu. Pri nacrtovanju in konkretnih operativnih odlocitvah na tem obmocju bi bilo treba posebej upoštevati mikro-in mezorastišcne posebnosti. 
Gospodarjenje z gozdom v zavarovanem obmocju in njegovi neposredni okolici naj bi temeljila predvsem na naslednjih ukrepih: -gojenje ogroženih oz. redkih drevesnih vrst (npr. Jesnika, drobnica, brek); -ohranjanje zanimivih drevesnih vrst, dreves z zanimivim habitusom in 
debelih dreves v predelih, kjer je zaradi staticnosti to primerno; -pušcanje mrtvih, votlih, suhih dreves, ki potencialno predstavljajo svoje­vrstne habitate razlicnih živih bitij; -vzdrževanje ustreznih prehranskih pogojev za ptice in druge živali (ohran­janje pestre grmovne plasti in dreves z zanimivimi plodovi). Secnja in spravilo lesa bi morala biti zelo omejena in povsem prilagojena režimu varovanja obmocja. 
Koscaje zelo zanimiva tudi z vidika izobraževanja in raziskovanja. Tako pojav tvorbe lehnjaka kot sam potok Kosca nista dobro poznana. ln to, cesar ne poznamo ali pa se nam trenutno ne zdi ogroženo, bomo težko zavarovali pred morebitno samovolje posameznikov. 
Kljub temu, da potok Kosca na prvi pogled ni videti ogrožen, pa nekatere dejavnosti na tem prostoru že nakazujejo potrebo po aktivnejšem varstvu. Zato predlagamo, da se dolina Kosce zavaruje kot naravni spomenik z varstvenim režimom za površinske geomorfološke in hidrološke naravne spomenike (Inventar najpomembnejše naravne dedišcine Slovenije, 1991, 
s. 37-39). Ta dva režima med drugim prepovedujeta kopanje kamnin, postavljanje reklamnih in drugih tabel, izvajanje škodljivih športnih de­javnosti, kot je npr. plezanje po stenah, kakršnokoli onesnaževanje vode in posege v obrežno vegetacijo. 
Za cilj zavarovanja Kosce predlagamo ohranitev prvinskosti vodotoka in s tem procesa tvorbe lehnjaka ter posebnih habitatov rastlin in živali. Temu cilju pa bi morali prilagoditi: -gospodarjenje z gozdom, zlasti v ožjem pasu ob vodotoku; -izvajanje !ovne dejavnosti, še posebej vprašanje strelišca na glinaste 
golobe in potencialnih konfliktov lova z rekreacijsko dejavnosljo; 

Kutnar, L., Groznik, K.: Pomen varstva gozdnih potokov na primeru Kosce 
~ usmerjanje obiska in s tem povezane infrastrukture v smislu minimalnih negatjvnih vplivov na naravni spomenik. 
Optimalno bi bilo zavarovanje celotnega gozdnega predela doline Kosce (slika 2), kar pa v danih razmerah najbrž ni realno. Poseben, strožji režim za tovrstne spomenike pa bi v skrajnem primeru moral veljati vsaj za pas približno 50 do 100 metrov na vsako stran potoka, odvisno od naravnih znacilnosti in potencialnih nevarnosti za ohranitev. Poleg obmocja oz. pasu potoka Kosce bi varstven režim moral veljati tudi za vecje lehnjakotvome pritoke. 
Specificen varstven režim in obmocje zavarovanja bo seveda treba oblikovati na osnovi strokovnih argumentov v sodelovanju z vsemi intere­senti; to so lokalni prebivalci, lastniki gozdov, gozdarji, lovci, planinci, obcina in naravovarstvene ustanove. 
Razglasitev Kosce za naravni spomenik bi lahko predstavljala pravni okvir, ki je potreben za usklajevanje razlicnih dejavnosti na tem prostoru, s ciljem ohranjanja naravne dedišcine za prihodnost. Drugace pa bo Kosca žal lahko predstavljala primer uveljavljanja razlicnih interesov brez neke skupne vizije. ki bi bila postavljena na osnovi strokovnih argumentov. 
7 ZAHVALA 
7 ACKNOWLEDGEMENT 

Informacije o dolini Kosce, lehnjaku in naravovarstveni problematiki so po s red o va 1 i: ~ Franc Kogovšek, inž. gozd., ZGS, OE Ljubljana, KE Škofljica, revir Višnja 
Gora; -Stanko Silan, dipl. inž. gozd., do 1.1999 zaposlen na LRZVNKD; -Anja Šolar, dipl. geogr. in Jaka Šubic, dipl. inž. gozd., oba LRZVNKD; -dr. Andrej Mihevc, ZRC SAZU, Inštitut za raziskovanje Krasa; -Leopold Sever, pred. ucitelj, Osnovna šola Sticna; -PO Polž, Višnja Gora. 
Vsem se iskreno zahvaljujeva. 
The Importance of Protection of Forest Stream s in Kosca Case 
Summary 

F0rest streams are in spite of the presence of human being, often the last remains of othe•JWise at large impoverished waters in cultural landscape. Forest waters create important hab·itats for many plants and animals. 
Kosca stream raising in the immediate vidnity of Višnja Gora and LJubljana-Zagreb motoJWay, is one of relaNvely preserved forest streams. The charact·eristic of Kosca Valley is its great variety of natural sites conditions and speci es, that are contributed in majority from its versatile stream. Kosca Valley is interesting from the view of natural heritage protection because of its stream's capacity of travertine creatior'l, and high est travertine waterfalls situated in Slovenia. The vicinity of urban area with in road s presents a potential danger to the area of Kosca stream as vari ab le activities are induced such as forestry, hunting and shooting, and public recreation. The emerging interests of individuals' different activities are growing into potential conflicts, and are moreover, often in contradiction with natural heritage protection interests. 
A research delivers the evaluation of infl;uences on Kosca Valley, declaration of natural protection importance, and foundations and proposals for its protection. The proclamati.on of Kose~ Valley as natural geomorphologic a·nd hydrological monument is needed as a starting p0int to coordinate different interests in this area, for which the basic guidance is the natural heritage conservation. 

GozdV 57 (1999) 4 

Kutnar, L . Groznik, K.: Pomen varstva gozdnih potokov na primeru Kosce 
Kos ca Valley protection is in accordance with Convention on Biological Diversity ( 1992) and with Guidelines of the Second and Third Ministerial Conference on the Forest Protection in Europe (1993, 1998). Furthermore is the conseJVation of Kosca stream based upan European Union Directives on the Conser­vation of Natural Habitats and of Wild Fauna and Flora (1992, Annex 1, p. 8), that also lists traverNne cre­ated streams am ang priority habitats to gain special attenti0n ar~d endeavour to conseJVation . 
VIRI/ REFERENCES 
ANKO, B. 1 BRICELJ, M. 1 HORVAT, A. 1 MIKOŠ, M .. 1994. Zakljucki posvetovanja.-V: Gozd in voda, XVI. Gozdarski študijski dnevi, Univerza v Ljubljani, BF, Odd. za gozdarstvo, s. 5-8. 
ATIESLANDER, P., 1993. Methoden der empirischen Sozialforschung.-Berlin, de Gryter, Sammlung Goeschen, 407 s. 
BRYNER , A., 1996. Naturnahe Waldbache fordern.-Wald und Holz 13/96, s. 8-11. 
CORTESE, D., 1997. Koški slapovi.-Nedelo, vol. 3, št. 37, s. 8. 
GAMS, 1., 1974. Kras. Zgodovinski, naravoslovni in geografski oris. Lehnjak.-Slovenska matica, Ljubljana, s. 77-80. 
HUDOKLIN, A., 1994. Lehnjak-naravni fenomen reke Krke in problemi njegovega varstva.-Rast, 7-8, vol. S, s. 619­622. KUTNAR, L. 1 GROZNIK, K., 1998. Lehnjakovi slapovi v dolini Kosce.-Proteus, let. 60, št. 3, s. 296-301. PAPEŽ, J. 1 PERUŠEK, M. 1 KOS, l., 1997. Biotska raznolikost gozdna te krajine z osnovami ekologije in delovanja 
ekosistema.-Zavod za gozdove Slovenije, Zveza gozdarskih društev Slovenije, Gozdarska založba, Ljubljana, 161 s. PIHLER, B., 1995. Gozd in gozdni potok nedeljiva celota (na primeru potoka Dolcek).-Diplomska naloga, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, Ljubljana, 185 s. RAMON, J., 1983. Travertines.-v: Carbonate Depositional Environments, Tulsa, Oklahoma, American Ass. of Petro­leum Geologists, s. 64-72. 
RAMOVŠ, A., 1983. Slapovi v Sloveniji. Koški slapovi.-Slovenska matica, Ljubljana, s. 274-277. 
ROSENZWEIG, M. L., 1995. Species Diversity in Space and Time.-Cambridge University Press, 436 s. 
SMOLE, l., 197 4. Gozdne združbe in rastišcnogojitveni tipi v G. E. Ivancna Gorica, Biro za gozdarsko nacrtovanje, Ljubljana, 91 s. ŠETINA, S., 1999. Koški slapovi.-Dnevnik, 15. april1999, Ljubljana, s. 22. ZAJC-JARC, M .. 1993. Duhan iz Višnje Gore.-Kmecki glas, Ljubljana 167 s. ZALOKAR, M ., 1939. Lehnjak.-Proteus, vol. 6, št. 1, s. 1-7. Dokumenti vseevropskega procesa o varovanju gozdov v Evropi (prevedel in uredil GOLOB, A.), 1998.-RS Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ljubljana, ·53 s. 
Geološko-petrografska karta G. E. Ivancna Gorica, M 1 : 25 000, 1974.-Geološki zavod SRS, Ljubljana. 
Kosca. Lehnjakov vršaj pri Sticni, 1976.-V: Inventar najpomembnejše naravne dedišcine Slovenije, Zavod SR Slovenije za spomeniško varstvo, Ljubljana, s. 334. Inventar najpomembnejše naravne dedišcine Slovenije, 1991. 2. del: osrednja Slovenija.-Zavod RS za varstvo naravne in kulturne dedišcine, Ljubljana, 606 s. Lehnjak -kamen domacega kraja, Raziskovalna naloga mladih ljubiteljev geologije (mentor Leopold Sever), 1996.­0snovna šola Sticna, Ivancna Gorica, rokopis, 59 s. Konvencija o biološki raznovrstnosti, 1992.-V: Zakon o ratifikaciji konvencije o biološki raznovrstnosti, Ur. l. RS, 1996, št 30, S. 109-131. 
National Parks and Wildlife Service, 1998.-Conservation plan for Natura 2000 site, Knocksinck Wood pSAC, Draft. 21 s. 
Smernice Evropske zveze za ohranitev naravnih habitatov ter prosto živece favne in flore 1992.-(Council Directive 92/ 43/EEC of 21 May 1992 on the conservation of natural habitats and of wild fauna and flora), http://europa.eu.int/ comm/dg 11 /nature/habdir.htm. Strokovne osnove za varstvo naravne in kulturne dedišcine za prostorski plan obcine Grosuplje, 1983.-Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dedišcine, tipkopis + karta, Ljubljana, 18 s. Uredba o zavarovanju ogroženih živalskih vrst, 1993.-Ur. l. RS, št. 57.'1993. 
Ustni viri 1 Verbal references 
KOGOVŠEK, F., 1999. Pogovor o trenutnem stanju gospodarjenja z gozdom, 11 . 4. 1999. ŠUŠTERŠIC, F., 1996. Terenski pouk na Notranjskem s posebnim poudarkom na kraških pojavih, 7. 12. 1996. 





Razprave 
GOK: 116.5: 116.6 

Sodobni nacini varstva pred porušitveno erozijo 
Modern Protection Against Rockfall Erosion 
Marijan ZEMLJ IC* , Aleš HORVAT** 
Izvlecek: Zemljic, M., Horvat, A.: Sodobni nacini varstva pred porušitveno erozijo. Gozdarski vestnik, št. 4/1999. V slovenšcini, ci t. lit. 1 O. Prevod v anglešcino: Aleš Horvat. 
Porušitve skalnih gmot pogosto ogrožajo varnost objektov in promet na cestah in železniških progah, zato je zelo pomembno primerno nacrtovanje in varovanje le-teh. Principi zašcite prometnic pred padajocim kamenjem so {!dvisni od obsega ogroženosti. Pri ogroženosti s kamninskimi pQdori vecjih razsežnosti je smotrno razmišljati o morebitni deviaciji prometnice ali pa jo je praviloma potrebno sekundarno zašcititi s primerno oblikovano galerijo. Pri porušitvah manjših razsežnosti je nacin sekundarnega varovanja odvisen zlasti od velikosti in lokacije porušitve glede na prometnico ter od tehnicnih možnosti in ekološke primernosti varovalnih ukrepov. V poštev pride zlasti uporaba visecih varovalnih mrež razlicnih dimenzij ter raznovrstnih togih in podajnih lovilnih ograj. Omenjene ukrepe je možno primerno vklopiti v okolje, kar nam kažejo primeri uspešno izvedenih del v Sloveniji. Varovalne ukrepe pred padajocim kamenjem je možno kombinirati z ukrepi za zašcito pred snežnimi plazovi. 
Kljucne besede: porušitvena erozija, sekundarni varstveni ukrep, varovalna mreža, lovilna ograja. 
Abstract: Zemljic, M., Horvat, A.: Modern Protection Against Rockfall Erosion. Gozdarski vestnik, No. 4/1999. ln Slovene, lit. quot 1 O. Translated into English by Aleš Horvat. 
Rockfalls often enda.ng.er safety of buildings, road and raHway traffic. Proper design and protection of bu-ildings and traffic lines are therefore very important. The principles of protection against rockfall depend on the degree of rockfall hazard. It is often suitable to design a road deviation or to ensure proper secondary protection with adequately designed road gallery, when dealing with rockfalls of great dimensions. The secondary protection technique depends on the size and location of the rockfall, and on the technical possibilities, and ecological suitability of rockfall protective measures, with rockfalls of medium dimensions. Slopes are covered with normal or reinforced protection hexagonal meshes, and various rigid and flexible rockfall protection barriers are also used. lfis possible to incorporate rockfall protective measures well into the environment as seen from successully executed works in Slovenia. Rockfall protective measures can be combined with those of snow avalanches. 
Key words: rockfall eroslon, secondary protective measure, rockfall protection mesh, rockfall protection barrier. 
1 UVOD 
1 NTRODUCTl ON 

Kamniti zruški, zlasti pa skalni podari in podari hriba so v Sloveniji bolj ali manj tipicni za alpski svet, zgrajen iz karbonatnih sedimentov, ob cemer pa se pogosteje pojavljajo v morfološke izpostavljenih, tektonsko prizadetih in seizmicno aktivnejših obmocjih. V sredogorju je intenzivnost nastopanja porušitvene erozije zaradi ugodnejših naravnih danosti manjša, vendar se vseeno pogosto srecujemo s problematiko kamnitih in skalnih zruškov, predvsem zaradi ogrožanja prometnic in manj zaradi ogrožanja razlicnih stanovanjskih in gospodarskih objektov. 
* 
M. Z., univ. dipl. inž. gozd., Podjetje za urejanje hudournikov 

d. 
d., Hajdrihova 28, 1001 Ljublja­


2 OPREDELITEV POJAVA 
na, SLO 

2 DETERMINATION OF THE PHENOMENA 
** Mag. A. H., univ. dipL inž. gozd ., Biotehniška fakulteta, Od­

Pojem "padajoce kamenje" zajema strogo vzeto celoten pojav nekega 
delek za gozdarstvo in obnovljive 

skalnega, kamnitnega ali grušcnatega zrušenja, od sprostitve do odložitve. 
gozdne vire, Vecna pot 83, 1 000 

Po Redi ich-Terzaghi-Kampeju je vzrok padajocega kamenja (kot pri vseh 
Ljubljana, SLO; Podjetje za ure­

talnih premikih) bodisi v neki spremembi razmerja sil (obremenitvena ali 
janje hudournikov d. d., Hajdriho­

hidrostaticna razmerja) pri nespremenjenem razmerju odporov (strukturna, 
va 28, 1 001 Ljubljana, SLO 

Zemljic , M .. Horvat, A.: Sodobni nac ini varstva pred porušitveno erozijo 
Preglednica 1: Definicije porušitev skalnih gmot (POISEL 1997) 
Table 1: Oefinition of the rockfa/1 (PO/SEL 1997) 
torna in kohezijska razmerja) bodisi v spremembi razmerja odporov pri nespremenjeni igri delujocih sil. 
Ucinkujoci dejavniki: 
Spremembe v razmerju sil zaradi: -neotektonike ali postglacialnih sprošcanj -mehanskih sprememb napetosti zaradi porušitvenih dogodkov -sprememb napetosti zaradi procesov plazenja -temperaturnih nihanj -potresov -hidrostaticnih in hidrodinamicnih tlakov ter potiskov vode v razpokah -obremenitev in sprememb obremenitev (staticnih in dinamicnih) po 
drevesnih sestojih -za leden itev -antropogenih sprememb zaradi zasekov in obremenitev 
Spremembe v razmerju odporov zaradi: -preperevanja 
• mehansko-fizika/nega 
• 
kemicno-mineraloškega 

• 
biološko-biokemicnega 


Oboje razmerij je v soodvisnosti od: -geometrija površja -zgradbe locilnih ploskev, in sicer: 
• 
prostorske razporeditve 

• 
razsežnosti razpok 

• 
gostote razpok • oblike razpok 



Vsi razlicni vkljuceni vzroki in tudi vsi možni povodi so medsebojno tako prepleteni, da bi poizkus neke splošne klasifikacije padajocega kamenja predstavljal pravo nasilno dejanje. Temelji pojava padajocega kamenja z razlicnimi vzroki nastajanja in sprožili ležijo v mrežnem sistemu podtalja, tal, rastlinske odeje in atmosferi/ij. Nenehne spremembe v sistemu lahko bodisi povecujejo ali zmanjšujejo verjetnost sproženja. 
Navedene prostornine ustrezajo posameznim zrnom razbitin oz. skupni prostornin i. 
Padanje kamenja Stone fali  m3 0,01 m3 0,1  (ustreza ca. 20 cm-ski dolžini roba) ( equiva/ent of aprox. 20 cm of edge length) (ustreza ca. 50 cm-ski dolžini roba) (equivafent of aprox. 50 cm of edge length)  
Paeanje skal Rock fali  2m3  (ustreza ca. 150 cm-ski dolžini roba} (equiyalent of aprox. 150 cm of edge /ength)  
SkaiAi p0dor Bfeck fali  10.000 m3  (ustreza ca. 25 m-ski dolžini rosa) (equivalent of aprox. 25m of edge length)  
Podor hriba Cliff fgf/ (Bergsturz  

Pri presoji neke ogroženosti zaradi padajocega kamenja oz. pri vpra­šanju morebitnih potrebnih varovalnih ukrepov je poleg obmocja rušenja odlocilnega pomena sama pot padanja. Pri tem imata odlocujoc vpliv na energijski potek in na potek poti padajocih klad poleg same njihove oblike predvsem geometricna konfiguracija in sestava podlage (dušenje, hrapa~ 
Zemljic , M., Horvat, A. : Sodobni nac ini varstva pred porušitveno erozijo 
vost itd .). Kineticna energija padajocih klad, ki izhaja iz potencialne energije Preglednica 2: Okviren prikaz veli­
v njihovem mirovanju, se tako v splošnem manjša in koncno, ko klada kostnega reda sprošcene kineticne energije pri prostem padu 
obleži, povsem zreducira. Morebitni varovalni ukrepi na poti padanja morajo 
Table 2: Approximate value of 

tako upoštevati sprošceno kin eticno energijo s privzetkom zadostne funkci­
released kinetic energy by free-fali 

onalne višine (poskakujoce klade!) (NEUSCHMID 1996). 
Sprošcena energija pri prostem padu Value 0f released energy by free-fafl  Masa 1 Mass Višina 1 Height  Velikost skale iz apnenca Dimension of limestone rock  
E= 50 kNm =  500 kg z viši ne 1 O m 1 500 kg from 1 O m of heigth  0,25 m3  
E= 250 kNm =  500 kg z višine 50 m 1 500 kg from 50 m of heigth  0,25 m3  
E= 500 kNm =  1.000 kg z višine 50 m 1 1,000 kg from 50 m of heigth  0,50 m3  
E= 1.000 kNm =  2.000 kg z višine 50 m 1 2,000 kg from 50 m of heigth  1 ,OO m3  
E= 2.000 kNm =  4.000 kg z višine 50 m J 4,000 kg from 50 m of heigth  2,00 m3  
E= 2.500 kNm =  5.000 kg z višine 50 m /5,000 kg from 50 m of heigth  2,50 m3  

3 PRINCIPI VARSTVA PRED PORUŠITVENO EROZIJO 
3 PROTECTION PRINCIPLES AGAINST ROCKFALL EROSION 
V principu delimo varstvo pred porušitveno erozijo na aktivno in pasivno varstvo. Aktivno varstvo sestavljajo ukrepi primarnega in sekundarnega varo­vanja (ANGERER 1995). 
Primarno varovanje izvajamo na mestu nastanka porušitev. Uporabljamo lahko naslednje ukrepe: -biološko varovanje; cišcenje brežin, sekanje drevnine -gradbenotehnicna varovanja -odvodnjavanje -podporne in oporne zidove -kamnite zložbe in žicne košare -torkretiranje -sidranje in moznicenje -slope -lesene kašte -prekrivanje z mrežami 

Slika 1: Zašcitni ukrepi pred padanjem skal ob AC Hrušica­Vrba: podaj ne lovilne ograje (Foto: 
D. Durjava) 
Figure 1: Protection measures against rockfa/1 on Hrušica -Vrba highway; flexible rockfa/1 protec­tion barriers (Photo: D. Ourjava) 



A.: Sodobni nacini varstva 


Sekundarna varovanje uporabljamo na poti porušitev, ko so se le-te že sprožile. Uporabimo lahko naslednje ukrepe: -zaustavljalne zidove -zaustavljalne pregrade -lovilne varovalne ograje -visece varovalne mreže -galerije in tunele -biološke ukrepe 
Pasivni varovalni ukrepi obsegajo: -opušcanje rabe s porušitvami ogroženih površin s primarnim prostorskim 
nacrtovanjem (nacrtovanje namembnosti površin, prepoved gradnje na 

ogroženih površinah, dolocanje s porušitvami ogroženih površin) -izdelavo prostorskih in gradbenih strokovno-pravnih pogojev 
-zaporo prometnic 
-evakuacijo 
-preselitve z ogroženih obmocij 
4 SEKUNDARNO VAROVANJE PRED PORUŠITVENO EROZIJO 4 SECONDARY PROTECTION FROM ROCKFALL EROSION 
Za zagotavljanje ustreznega varstva objektov ob porušitvi je potrebna objekte in zlasti prometnice, ki potekajo po hribovitem in goratem svetu, nacrtovati tako, da se cimbolj izognejo nevarnosti parušitve skalnih gmot, kijo pogojujejo zlasti geološke pa tudi vegetacijske razmere. Na lokacijah, kjer se taki nevarnosti ne moremo izogniti, pa moramo izvesti primerno sekundarno varovanje pred porušitvami skalnih gmot. Nacin zašcite je odvisen od velikosti in jakosti kamninsKega podiranja. 
Na zaustavljanje in vezanje s porušitveno erozijo sproženih skal in kamenja ima zelo velik vpliv tudi gozd. Gozdno rastje na pobocjih marsikje bistveno zmanjšuje ogroženost prometnic in razlicnih objektov v dolinah. 
Francoska študija (CHAUVIN 1 RENA UD 1996) je z uporabo stohasticne metode poskušala s kvantitativnimi rezultati prikazati vpliv gozda na zašcito cest v primeru sprožitve kamnitih zruškov na obmocju ceste k smucarskemu središcu Val d'lsere. Simulacija je pokazala, da ima gozd zelo pomemben vpliv na razdalja, na kateri se padajoc kamnit zrušek ustavi. Po fiktivni odstranitvi gozda se je namrec delež kamnitih zruškov, ki so dospeli do ceste, povzpel z 18 na 71 %, kar dodatno dokazuje izjemno pomembnost varovalne funkcije gorskih gozdov. 
Seveda pa se maramo zavedati, da gozd pri podorih vecjih dimenzij nima prakticno nobenega vpliva na njihova dinamiko in zaustavljanje. 
4.1 Zašcita pred skalnimi podori in podori hriba 
4.1 Protection from block falls and from cliff falls (Bergsturz) 
Pri zašciti prometnic pred zelo razsežnimi skalni mi podari in podari hriba je le malo dolgorocno smotrnih ukrepov. Kjer je to prostorsko možna ter ekonomsko upraviceno, je smotrno razmišljati o preložitvi prometnice iz ogroženega sveta. 
Druga možnost pa je izvedba galerije, ki je primerna v zelo neugodnih razmerah, ko imamo opraviti s krušljivastjo na zelo obsežnem pobocju, in pri reševanju problematike vecjih skalnih podorov. Galerije, ki šcitijo pred vecjimi skalnimi poderi, naj bodo prekrite z zadostnim slojem preperin za zagotavljanje zašcite objekta pred dinamicnimi udarci padajocih skal. 
Zemljic , M., Horvat, A. : Sodobni nacini varstva pred porušitveno erozijo 
4.2 Zašcita pred padanjem skal 
4.2 Protection from rockfall 
Zašcito pred manjšimi padajocimi skalami zagotavljamo s togimi in podajnimi lovilnimi ograjami ter z zaustavljalnimi zidovi in pregradami, ki morajo biti dimenzionirani za dinamicne pritiske padajocih skal. 
Toge lovilne ograje so uporabne zgolj za lovljenje manjših kotalecih se kamnov. ce padajoce kamenje pridobi vecjo energijo, ki je toge lovilne ograje ne morejo prevzeti, pride do poškodovanja varovalnih objektov in posledicno do ogrožanja hiš in prometnic. 
Podaj ne lovilne ograje so sorazmerno dragi objekti, vendar zelo primerni za zašcito pred manjšimi padajocimi skalami. Kombinirati jih je možno tudi z zašcito pred snežnimi plazovi. Zaželeno je, da so konstruirani tako, da omogocajo dostop za odstranjevanje ulovljenih skal. 
Podajne lovilne ograje sestavljajo gibljivi jekleni nosilci, clenkasto po­vezani s temeljnimi s id ri, v zgornjem delu pa sidrani z jeklenimi napenjalnimi pletenicami, ki imajo vgrajene posebne dinamicne zavore. Tako zasnovana konstrukcija s svojim nihanjem prenese precejšen del dinamicnih obre­menitev, ki jih povzrocajo padajoce skale. Zaradi nekajkrat vecje kompen­zacije dinamicnih pritiskov ima zlasti v težavnejših razmerah prednost uporaba podajnih lovilnih ograj pred togimi. 
Pri podajnih lovilnih ograjah je konstrukcija prekrita z mrežo iz jeklenih pletenic, ki so pri manjših obremenitvah prepletene kot diagonalna mreža s posebnimi fleksibilnimi spojnimi elementi, pri vecjih obremenitvah pa kot obrocasta mreža. Glede na zahtevnost konstrukcije lahko podajne lovilne ograje prestrežejo od 75 kJ do prek 2.000 kJ dinamicne obremenitve. 
4.3 Zašcita pred padajocim kamenjem 
4.3 Protection from stone falls 
Zašcito pred padajocim kamenjem lahko izvajamo z visecimi varovalnimi mrežami, z zaustavljalnimi zidovi in pregradami ter z lovilnimi varovalnimi ograjami. 
zgornja nosilna vrv mreža iz jeklenih pletenic Slika 2: Podajna lovilna ograja {Risal M. Plešnar) 
Figure 2: Flexible rockfa/1 protec­tion barrier (Drawing by M. Plešnar) 
sidro iz jel<lene pletenice 


downslope anchor rope 

ucinkovita in 
šcita 
(Foto: Geobrugg) 
protection from energy absorption up kNm (Photo: Geobrugg) 
Z vi seci mi varovalnimi mrežami prekrijemo krušljiva pobocja neposredno nad prometnicami in jih ustrezno sidramo v podlago. Položene naj bi bile praviloma tako, da se padajoce kamenje odlaga ob vznožjih pobocij, med njimi in varovanim objektom oz prometnico . Med vzdrževalnimi deli je obcasno potrebno ujeto kamenje odstraniti, sicer postane pritisk odkru­šenega erozijskega drobirja prevelik in raztrga mreže (HORVAT 1995). 
Za izdelavo mrež uporabljamo pocinkano žicno pletivo, ki je lahko še dodatno zašciteno s tanko, praviloma prozorna prevleko iz PVC-folije. Plastificirano žicno pletivo je uporabno zlasti tam, kjer rjavenje iz estetskih razlogov ni zaželeno. Mreže iz kokosa, konoplje in plasticnih materialov zaradi premajhne natezne trdnosti niso primerne za zašcito pred skalnimi okruški, ampak le za zašcito pred površinskim spiranjem preperin (MARUŠIC et al. 1997) 
Postavitev visecih varovalnih mrež je možno kombinirati z razlicnimi nacini zatravitev in pogozdovanja, ki pa jih moramo izvesti tako, da lahko rastline razvijajo koreninski sistem v maticno hribine (ZEMLJIC 1962). 
Z zaustavljalnimi zidovi in pregradami lahko lovimo padajoce skale in kamenje. Za objekti mora biti na razpolago ustrezno velik akumulacijski prostor, sami objekti pa morajo biti z ustrezno oblikovanimi nasipi zašciteni pred dinamicnimi obremenitvami. 
5 SKLEPNE MISLI 
5 CONCLUSIONS 
Porušitve skalnih gmot pogosto ogrožajo varnost objektov in promet na cestah in železniških progah, zato je zelo pomembno primerno nacrto­vanje in varovanje Je-teh. Principi zašcite objektov in prometnic pred poru­šitvami so odvisni od obsega ogroženosti. 
Pri ogroženosti s skalnimi podari in podori hriba vecjih razsežnosti je za zagotavljanje sekundarnega varstva ob zrušitvi smotrno razmišljati o morebitni deviaciji prometnice ali pa jo je praviloma potrebno zašcititi s primerno oblikovano galerijo. 
Pri porušitvah manjših razsežnosti, pri padanju kamenja in skal, je nacin varovanja odvisen zlasti od velikosti in lokacije porušitve glede na ogroža ni objekt oz. prometnico ter od tehnicnih možnosti in ekološke primernosti 

Zemljic , M .. Horvat. A.: Sodobni nac ini varstva pred porušitveno erozijo 
varovalnih ukrepov. V poštev pride zlasti uporaba visecih varovalnih mrež razlicnih dimenzij ter raznovrstnih tog ih in podaj nih lovilnih mrež. Omenjene ukrepe je možno primerno vklopiti v okolje, kar nam kažejo primeri uspešno izvedenih del v Sloveniji. 
Varovalne ukrepe pred padajocim kamenjem je možno kombinirati z ukrepi za zašcito objektov in prometnic pred snežnimi plazovi. 
Sodobni nacini varovanja objektov in prometnic pred porušitvami skalnih gmot omogocajo kvalitetne tehnicne rešitve, s katerimi lahko v heterogenih pogojih, znacilnih zlasti za potek prometnic po hribovitem svetu, zagotovimo optimalne rešitve. Pravilen izbor in izvedba zašcite pred padajocim ka­menjem sta pogoj za njeno tehnicno ucinkovitost ter ekonomsko in ekološko primernost. 
Pri vseh številnih nacinih sodobnega varovanja objektov in prometnic pred porušitvami skalnih gmot pa ne smemo pozabiti, da je varnost objektov in prometa v osnovi pogojena zlasti z lokacijo oz. s potekom trase promet­nice in s primerno vegetacijsko zašcito pobocij nad njo, medtem ko bi tehnicne ukrepe smeli uporabiti le na ožjih ogroženih obmocjih, kjer se doloceni lokaciji oz. trasi iz utemeljenih razlogov ni mogoce izogniti. 
VIRI/ REFERNCES 
ANGERER et al. , 1995. Steinschlagschutz-Steinschlagschutznetze,-Bundesministerium fOr Land-und Forstwirtschaft, 
Geol. Stelle. der WLV, Wien, 32 s. BENNETI, H. H., 1955. Elements of Soil Conservation.-2-nd.Ed., N.Y, Toronto, London. CHAUVIN , C. 1 RE NAU D, J. P., 1996. Etu de du role de protection des forets con tre les chutes de rochers-simulation 
par modele stochastique.-INTERPRAEVENT 1996-Ga.-Pa., Tagungspublikation, Band 3, s. 215-223. HORVAT, A., 1995. Utrjevanje pobocij z rastlinsko odejo.-Zbornik Obnova vegetacije ob daljinskih cestah, Ljubljana, 
S. 60-73. KOHNKE . H. 1 BERTRAND, A., 1959. Soil Conservation.-New York. MARUŠIC , J. f HORVAT, A. 1 Šl FTAR., A . ... , 1997. lnže.nirskobiološki in krajinskotehnicni vidiki urejanja obcestne 
krajine.-Urejanje obcestne krajine-Prirocn i k , MOP URSPP, 1997, s. 45-66. NEUSCHMID, K., 1996. Methoden der Boschungssicherung von Hangquerungen in steilen Gelande.-Eigenverlag, Lechen -Thiersee, 128 s. POISEL, R., 1997. Geologische-geomechanische Grundlagen der Auslosemechanismen von Steinschlag.-V: 
Symposium Steinschlag als Naturgefahr und Prozef1. Univ. Salzburg, 3./4. Sept., s. 4-6., separat REDLICH 1 TERZAGHI 1 KAMPE, 1929. lngenieurgeologie.-Springer, Wien u. Berlin. ZEMLJIC , M., 1962. Vegetativno utrjevanje narušenih terenov.-Zbornik IGLG, 3, Ljubljana, s. 147-164 
Iz domace in tuje prakse 
GDK: 116.65 


Ozelenitev strntih ogolelih pobocij z uporabo rastne pulpe 
Darjo DURJAVA* . Jože PAPEŽ** 
UVOD 

Ozelenitev površin v smislu protierozijske zašcite in rekultiviranja tako ali drugace osi.romašenih in ero­diranih površin sodi v sklop t. i. biotehnicnih metod ut~evanja in protierozijske zašcite površin. 
Pri biotehnicni ureditvi erodiranih površin posku­šamo z vegetacijo in ob podpori bolj ali manj izraženih tehnicnih elementov zagotoviti trajno protierozijsko zašcito in utrditev brežine. Biotehnicni ukrepi oziroma inženirskobiološki ukrepi so se izoblikovali kot spe­cificna smer reševanja razlicnih prakticnih problemov pri posegih v prostor s kombinacijo tehnicnih in biološ­kih elementov. Bistveno je torej, da inženir (gozdar hudournicar) pr~ svojem nacrtovanju razlicnih ukrepov, kjer se le da, uporablja naravi prijazne biološke ele­mente oziroma rastline. Biotehnicna ukrepanje upo­števa inženirske, biološke in ekološke principe pri razvijanju in uporabi organskih struktur. Poglavitni gradbeni elementi so lesnati deli rastlin ter sadike. Razvita so vegetacijska in biotehnicna zavarovanja za površinsko ustalitev pobocij oz. brežin; ob .vodah se uporabljajo metode obrežnih vegetacijskih in bioteh­nicnih zavarovanj; poznamo tudi nacine za izboljšanje vlažnostnih razmer in kakovosti voda V tem okviru izvajamo vegetacijska protierozijska zavarovanja s pomocjo sejanja (trave, zeli in drevnine) in sajenja grmovnih in drevesnih vrst (MARUŠIC et al. 1997). 
Poznamo tudi zavarovanja (živi koli, fašine, šcetke, pop leti ... ), pri katerih uporabUamo žive rastlinske dele (potaknjenci, vejevje, živi koli). Živi deli rastlin se lahko kombinirajo tudi z nekaterimi neživimi gradbe­nimi elementi (neživi nadzemni rastlinski deli in ob­delan les, razlicne mreže, kamenje, železna sidra ... ). 
Biotehnicni ukrepi imajo poleg funkcionalnega tudi vizualen, oziroma estetski ucinek, saj pomembno obli­kujejo krajinsko podobo. Zato je njihovo kvalitetno nacrtovanje in izvajanje zelo pomembno za primerno vklapljanje cestnega telesa in ostalih degradiranih po­vršin (kamnolomi, deponije ... ) v krajino. Pri tem pa 
* 
D. D., univ. dipl. inž. gozd., Podjeije za urejanje hudournikov 

d. 
d., Hajdrihova 28, Ljubljana, SLO ** J. P., univ. dipl. inž. gozd., Podjetje za urejanje hudournikov 

d. 
d., Hajdrihova 28, Ljubljana, SLO 


ne smemo pozabiti, da je estetski vtdik praviloma le nadgradnja funkcionalnega vidika in je temu podrejen (ZEMLJIC 1962). 
Pri sejanju travnih mešanic uporabljamo razlicne tehnike, ki so odvisne od nagiba, stopnje erodiranosti in od lastnosti tal na obravnavanih površinah. V gro­bem lahko postopke razdelimo v naslednje vrste: na­vadno setev, vodno setev, setev z nastilom in setev z rastno pulpo. Vrste zatravitvenih del so navedene v vrstnem redu, kije primerljiv z vrstnim redom vecanja težavnosti rastišcnih pogojev (HORVAT 1989). 
Metoda zatravitve oz. ozelenitve erozijsko ogrože­nih površin s prebrizgom z rastno pulpo ima vecde­setletno zgodovino, v slovenskem prostoru pa z njo nimamo veliko izkušenj. V letu 1998 so strokovnjaki Podjetja za urejanje hudournikov skupaj s poslovnim partnerjem posebej za ta namen razvili skonstruiran kombiniran stroj in že tudi izvedli nekaj prvih pre­izkusnih prebrizgov. 
2 ZGODOVINSKI RAZVOJ METODE 
Schiechtl 1973 v enem izmed svojih del opisuje, kako je prišlo do razvoja obravnavane metode na av­strijskem ozemlju. Ko so Avstrijci po drugi svetovni vojni zaceli v velikem obsegu graditi ceste, so se morali na dolocenih odsekih tras soociti z nastalimi velikimi strmimi kamniti mi brežinami, ki so. zelo motece de­lovale na okolico. Problem je bil še posebej aktualen ob gradnji skozi eno izmed najlepših avstrijskih turis­ticnih obmocij -Salzkammergut. Zato se je inten­zivno iskalo najrazlicnejše možnosti, kako bi z na­selitvijo vegetacije te motece kamnite brežine le ne~ kako vklopili v pokrajino oz. okolje. 
E. LUSTIG je zmešal semena, šoto, fino ilovico, gnojilo in vodo v kašasto brozgo, ki jo je nato s po­sebno zajemalko (lopatico) nanašal na brežino (tako kot pri ometanju hišnih zidov). Ceprav je bil postopek zamuden in drag, je vendarle dajal želene rezultate. 
J. SCHAD in W. DZIALLAS sta si prizadevala to osnovno idejo mehanizirati in celoten delovni po­stopek narediti vsesplošno uporaben za prakticno delo. Razvoj je leta 1961 privedel do uvedbe postopka Bitusprit. V letih, ki so sledila, so se uveljavili zlasti ameriški stroji (Finn-Hydroseeder). Vse te naprave so v svojem bistvu temeljile na enaki osnovni ideji oz. podlagi; razlikovale so se po izpopolnitvah, ki so jih prinesle izkušnje z uporabo. Istocasno je na tržišce prišlo vec razlicnih osnovnih dodatkov (vezi v) za me­šanico rastne pulpe. Posamezni izvaja.Jci, ki so upo­rabljali vse te surovine, so postopek ozelenjevanja poimenovali po dejansko uporabljenem produktu, tako da je nastalo veliko "novih" postopkov. Tako je npr. na Švedskem nastal delovni postopek Wego 1, 2 in 3, v Avstriji razlicici Dafra in Hegra in v Nemciji po­stopek mokre setve Brechtsche, ki je obsegal štiri programe "nemškega" ozelenjevanja. 

Prvotno so bile uporabljene recepture (mešanice) in pridobljene izkušnje poslovna skrivnost. Pravzaprav so bile posamezne razlike v ekološkem ucinkovanju razlicnih postopkov zašcitene z oznako podjetja. Ven­dar se je marsikje pod oznako mokra setev (setev z rastno pul po) "skrivala;; navadna setev v senen nastiJ (zastirko ), ki je sicer najveckrat dosegla zelo dobre rezultate, ali drug ekstrem: navadna vodna setev z mešanico zgolj semen in vode brez kakršnihkoli drugih dodatkov. 
Da bi dosegli pregled nad številnimi razlicnimi postopki in da bi lahko presodili njihovo ucinkovitost, je bilo treba najti neko drugo pot. In sicer se je obli­kovalo vrednotenje posameznega postopka po dejan­sko uporabljenih materialih in njihovih kolicinah. Uradno se je s tem prvic poskusil o pri snovanju norme DIN 18918. 
2 OZELENITEV Z UPORA.BO RASTNE PULPE 
2.1 Cilji 
Osnovni cilj je preprecevanje spi ranja in odnašanja materiala že v nekaj dneh po izvedbi ter postopen prevzem trajne protierozijske zašcite površin s strani vnešene in razrasle vegetacije in s tem ustrezna oži­vitev površin. 
V posameznih primerih je dopustno v vecji meri izpostaviti tudi estetski vidik ukrepa, zlasti kadar že­limo za kriti vecji grob poseg v okolje, na primer pri opustelih delih kamnolomov. Le-ti obicajno zaradi svoje lokacije ne predstavljajo neposredne nevarnosti zaradi krušen ja kamenja, pac pa zelo negativno vpli­vajo na videz krajine. 
V najvecji možni meri se poskuša ozeleniti tudi strme jalove razpokane kamnite obcestne brežine in na ta nacin poleg zašcite krušljiv ih površin doseci videz naravno zarašcajocih, razgibanih pobocij. 
domace tLije prakse 
2.2 Delovanje in podrocje uporabe 
Podrocja možne uporabe: erozijska žarišca v hu­dourniških povirjih, strme skalnate obcestne brežine, kamnolomi, deponije jalovine, smucišca, naplavišca, odlagališce (deponija) smeti, odlagališce pepela, de­ponija premoga oz. rudnin, površine za šport in prosti cas ... 
Z mešanico razlicnih trdnih balastnih snovi in gnojil lahko ustvarimo optimalno okolje za kaljenje rastlin­skih semen. Ta zgornja plast z ekološkega vidika deluje kot zgornji, tanek, še posebej kvaliteten sloj humusa (NEUSCHMID 1996). Na strmih in kamnitih brežinah z obicajnim humuziranjem ne bi mogli doseci takih rezultatov. 
2.3 Opis postopka 
S pomocjo posebne strojne opreme, sestavljene iz cisterne, crpalke za goste tekocine in brizgalnika, se površino, predvideno za ozelenitev, prebrizga s pri­pravljeno mešanico-rastno pulpo. Rastna pul pa vsebuje ustrezno semensko mešanico, gnojila, organski mate­rial (zastirko-seno) ekološko neoporecno vezivno sred­stvo (scasoma razpade na co~ in vodo), zemljino, razne dodatke za izboljšanje strukture tal in vodo. Ko se vse sestavine umeša v cisterno, se ob pocasni vožnji po predvidenih površinah na brizga 0,5-2 cm debel sloj rastne pul pe (NEUSCHMID 1996). Pri zelo kamnitih površinah se nanašanje mešanice veckrat ponovi, pri cemer je treba pocakati na zadostno strditev pred­hodnjega sloja. 
Optimalen cas izvajanja del: zacetek vlažnega je­senskega obdobja ali pa spomladi (poleti ni primeren cas, ker prihaja ob premocnem izsuševanju v sušnem obdobju do tvorjenja številnih razpok na nanešenem sloju). 
2.4 Uporabljeni materiali, lokacija, rastišcni pogoji 
Potrebne kolicine posameznih sestavin v rastni pul­pi so seveda odvisne od dejanske lokacije in dejanskih rastišcnih pogojev. Zato moramo pred vecjimi oze­lenitvenimi deli vse te dejavnike skrbno preuciti in na podlagi vseh ugotovitev dolociti pravilno sestavo me­šanice. 
Pri dolocitvi ustreznosti uporabljenega postopka in izbiri ustrezne rastne mešanice je potrebno oceniti vsaj tri sklope dejavnikov: stanje tal, kJimo in ogroženost po eroziji in/oz. po plazenju (SCHIECHTL 1973). 

GozdV 57 (1999) 4 215 
1 
Iz do11.1.ace i11. tuje prakse 
Pri presojanju stanja tal upoštevamo debelina zgornjega, za rast rastlin ugodnega sloja tal~ velikostno sestavo talnih delcev (ugotavljanje deleža finih drob­nozrnatih talnih delcev), vsebnost organskih snovi~ strukturo tal, vodoprepustnost, vodozadrževalno spo­sobnost~ ta ln o vlažnost, vsebnost hranilnih snovi, PH­vrednost, vsebnost strupenih snovi ter vse morebitne druge neugodne znacilnosti umetno spremenjenih tal. 
Klima se presoja z vidika makroklimatskih pogojev (nadmorska višina in oddaljenost od morja, kolicina srednjih letnih padavin in njihova razporeditev med letom, zracna vlažnost, dolžina in pogostnost sušnih obdobij, srednja temperatura in temperaturna nihanja) in mikroklimatskih pogojev (ekspozicija, nagnjenost površine/inklinacija, svetlobne razmere, osoncenost, vetrovnost, trajanje snežne odeje, prisotnost zmrzali). 
Ogroženost po eroziji in/ oz. po plazenju se ocen­juje z upoštevanjem višine in nagnjenosti brežine, nevarnosti nastopa neurja, posebno izražene nevarnosti nastopa izjemno obilnih padavin, nevarnosti toce in poplav, vetrovnosti -moc in sunkovitost vetra, obstoj-

nosti tal kohezivnost tal (povezanost delcev v tleh), 
prisotnosti vezivnih delcev v tleh, organskih snovi in 
vode, pogostosti nastopa zmrzali. 
Pri izbiri zatravitvene tehnike in njeni izvedbi je 
potrebno paziti na njeno primernost okolju. Z ekološ­
kega stališca je pomembno, da uporabljamo v meša­
nicah tiste vrste trav, ki so prilagojene obravnavanemu 
okolju. Za zatravljanje mocno degradiran ih tal, kakršna 
so praviloma na cestnih brežinah, nam je za uporabo 
na voljo le manjše število rastlinskih vrst, ki so pri~ 
lagojene težkim ekološkim razmeram (MARUŠIC et 
alL 1997). Vendar pride v nekaj letih do samodejnega 
nasemenjevanja s sosednjih travnatih površin, tako da 
postane postopoma tudi na cestnih brežinah travniški 
ekosistem podoben tistemu v bližnjem okolju. 
Pri vseh vrstah zatravitvenih tehnik dodajamo 
semenski mešani ci gnojilo v manjših kolicinah. Koli­
cina, sestava in pogostost dodanega vložka morajo biti 
v skladu z nosilno kapaciteto ekosistema (HORVAT 
1992). 
Prikazanim ekološkim merilom se pri vodni setvi, setvi z nastilom in setvi z rastno pulpo navadno pri­druži še vprašanje primernosti dodatkov iz naravnih ali sinteticnih organskih snovi, ki izboljšujejo fizikalne, kemicne in mikrobiološke razmere tal oziroma po­vežejo talne delce ter tako preprecijo njihovo spiranje in odplavljanje. 
Za izboljšanje fizikalnih lastnosti tal dodajamo v manjših kolicinah dodatke, ki predstavljajo zacetni vložek in so ekološko nevtralni, v težkih ekoloških razmerah pa predstavljajo kot organogeni oz. humi­fikaciji podvrženi prav tako ekološko nevtralne snovi. 
Kot nastilj uporabljamo seno, slamo, celulozo in glede na specificne naravne in gospodarske razmere še nekatere druge organske snovi (sekanci, lubje ... ). Vse te snovi imajo ugoden mikroklimatski ucinek, so organskega izvora in so v procesu naravnega razpa­danja postopoma pod vržene humifikaciji, zato so eko­loško primerne. 
2.5 Prednosti in pomanjkljivosti postopka 
Prednosti ustalitve in zatravitve površin z rastno pulpo: -Takojšnja ustalitev in zavarovanje površine pred ero­
zijskim brazdanjem in odnašanjem materiala. -Boljše kaljenje in bistveno hitrejša tvorba ustrezno goste zašcite s travinjem. 
-Ozelenitev površin, kjer je zaradi sprotnega erozij­
skega spiranja drobnih preperelih delckov naravna 
ozelenitev zelo pocasna ali celo nemogoca. 
GozdV 57 (1999) 4 

-Majhen energijski vložek za dosego dolgorocne re­šitve v primerjavi s tehnicnimi ukrepi. Posebnost metode je, da z minimalnim vlaganjem spodbudim o in usmerimo delovanje naravnih mehanizmov za do­seganje naših cilj ev. Z drugimi besedami: z ukrepom omogocimo naravi, da lahko v kar najvecji možni meri razvije vse svoje progresivne sukcesijske me­hanizme. 
-Velika stopnja vnešenega znanja, ki se kaže v prila­gajanju sestave semenske mešanice oz. rastne pul pe dejanskim razmeram. 
-Enostavna uporaba z brizganjem pripravljene meša­nice. -Temelj itejša ozelenitev površine (bistveno manjše spiranje semenja in hranilnih snovi). 
-Posebni dodatki bistveno zmanjšajo spiranje dodanih hranilnih snovi s pobocja, kar izkljucuje možnost povecanih koncentracij teh snovi v okolici. 
-Pozitiven vidik pri ozelenjevanju golih, jalovih tal, ki imajo zelo tanko plast humusne plasti ali so celo brez nje, je v tem, da kal ece rastline zaradi pomanj­kanja hranilnih snovi v zgornjih plasteh tal pri iskanju hrane razširijo svoje korenine tudi v globlje plasti. Na ta nacin se dolgorocno ustvarja boljša, bolj ucin­kovita proti erozijska zašcita. Z razpadanjem in troh­nenjem odmrlih delov rastlin se že skoraj v roku enega leta pocasi ustvarja nova vrhnja taina plast, v kateri se kopicijo organske humusne snovi. Ta novo­nastala tanka humusna plast se prek prekoreninjenja sprime s podlago in postane del tal. Tako se izoblikuje trajna protierozijska zašcita. 
-V najvecji možni meri ozelenitev tudi strmih kam­nitih pobocij, ozelenitev vseh skalnih žepov, polic, razpok ... Zelo velik ucinek s krajinskoekološkega in estetskega vidika. 
Pomanjkljivosti ustalitve in zatravitve površin z 
rastno pulpo: 
-Delovišce mora biti toliko dostopno, da lahko do njega pripeljemo stroj. 
-Najvecji doseg s podaljškom-gumijasto cevjo je prib l. 150 m, brez cevi (le top) pa v povprecju do pribl. 25m, maks. 40 m; 
-Nanašanje oz. brizganje prekrivne zastirke še vedno povzroca dolocene tehnicne probleme, zato se v mešanici uporabljajo le nežnejši, tanjši deli rastlin, ki se predelajo v kratka vlakna. Oskrba: 
-Redno je potrebno spremljati razvoj vegetacije in paziti, da ne pride do popolne izsušitve; v poštev pride tudi škropljenje z vodo. 
do111.ace t11je })ralcse 
-Po razrasti se ozelenela površino neguje enako kot pri vseh ostalih setvah. 
Sukcesija, nadaljnji potek naravnega razvoja, uspeh ozelenitve: -Uspeh je v najvecji meri odvisen od uporabljene 
semenske mešanice in dejanskih rastišcnih pogojev. 
2.6 Izkušnje pri rekultivaciji kamnolomov 
Pri rekultivaciji kamnolomov je praviloma v os­predju estetsko-socialen vidik sanacijskih del (izbolj­šanje kvalitete življenjskega okolja). Z našim posegom lahko za vec let pospešimo sukcesijske procese na­ravnega zarašcanja, ki v zelo ekstremnih razmerah potekajo zelo pocasi ali pa se celo sploh ne morejo razviti, ce je stopnja erozijskega preperevanja in odna­šanja prsti hitrejša od naravnega zarašcanja (strmi nagibi). Proti erozijska in zašcitna funkcija je seveda ves cas prisotna, vendar se ne zahteva popolne usta litve pobocij, katje to primer pri cestnih brežinah. 
Pred ukrepom je potrebno dobro preuciti obstojece razmere. Med drugim je potrebna ocena stabilnosti brežin in stopnje krušljivosti kamnite brežine. Ozelen­jevanje z rastno pulpo pride še zlasti v poštev, kadar klasicne metode rekultivacije niso izvedljive, npr. pre­oblikovanje in zmanjšanje nagibov brežin, zasip in prekritje kamnitih usekov s prim ern im materialom ... , in ce je hkrati videz degradiranega obmocja izjemno motec za okolico. 
Pripravljenost do reševanja opisanih problemov lahko razumemo tudi kot stopnjo ekološke zavesti investitorja in družbe nasploh. Naravi poskušamo vrni­ti vsaj delcek tega, kar smo ji tako samoumevno in velikopotezno vzeli. Vlaganje v naravo pomeni tudi vlaganje v ljudi, v prihodnost. 
4 ZAKLJUCEK 
V Sloveniji trenutno poteka intenzivna izgradnja avtocest in tudi modernizacija obstojecega cestnega omrežja. Posledica tega so velike rane v okolju kilo­metri cestnih brežin, ki jih je potrebno na ustrezen nacin sanirati in v najvecji možni meri vklopiti v okol­je. Poleg cestnih brežin je še veliko drugih opustošenih ali erodibilnih površin, ki so potrebne oživitvenih ukre­pov (erozijska žarišca v hudourniških zaledjih, kam­nalomi, razne deponije ... ). S strokovnim pristopom pri biotehnicnem utrjevanju in zavarovanju površin ne želimo le kratkotrajne estetske pozelenitve, temvec 



Iz do1nace in tuje prakse 
težimo k doseganju trajne protierozijske zašcite po­vršin s primerno vegetacijo. To pa je tudi koncni cilj pri urejanju cestnih brežin tako s prometno-varnost­nega kot ekološkega in ekonomskega vidika. Izkušnje iz do sedaj opravljenega dela nam kažejo, da znamo tovrstne probleme kvalitetno rešiti. 
Metodo zatravitve in ozelenitve z uporabo rastne pulpe lahko uspešno vkljucimo v sistem biotehnicnih ukrepov zlasti na posebej težavnih lokacijah, kjer z drugimi metodami ne moremo dosegati želenih rezul­tatov. Njena poglavitna prednost je v samem pristopu do problema, v katerem poskuša z minimalnim vla­ganjem energije in z veliko mero vnešenega znanja s takojšnjo ustalitvijo in nasemenitvijo zgornjega kruš­ljivega sloja pDbocja omogociti in hkrati spodbuditi razvoj progresivnih naravnih ozelenitvenih sukcesij­skih procesov, ki dolgorocno zagotavljajo trajno proti­erozijsko zašcito in sprejemljivo podobo kulturne kra­jine. 

Književnost 
VIRJ 

HORVAT, A., 1989. Analiza primerjalnih zatravitvenih postopkov na neplodnih tleh višinskega pasu nad 1.700 m nm.-Ljubljana, PUH. Rokopis. 
HORVAT, A., 1992. Ekološke osno\'e urejanja erozijskih obmocij na primeru Polhograjskih Dolomitov.-Mag. delo, BF GO, Ljubljana, 119 s. 
MARUŠIC, J., 1997. Urejanje obcestne krajine-Prirocnik, Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za prostorsko planiranje, Ljubljana, s. 45-80. 
NEUSCHMID, K., J 996. Methoden der Boschungssicherung von Hangquerungen in steilen Gelande. Eigenverlag, Lechen-Thiersee, 128 s. 
SCHIECHTL, H., M., 1973. Sicherungsarbeiten im Landschaftsbau -Grundlagen Lebende Baustoffe Methoden, Calwey, Munchen, 244 s. 
ZEMLJIC, M., 1962. Vegetativno utrjevanje narušenih terenov. -Zbornik IGLG, 3, Ljubljana, s. 147-164. 
Snežnik in schonburški vladarji-Zgodovina gospostva Snežnik na Kranjskem 

Ne zgodi se prav pogosto, da slovenski prostor obogati knjiga, ki spregovori o gozdovih, gozdarstvu, lovstvu in o gozdarskih strokovnjakihj ki so v pretek­losti pomembno prispevali k dvigu gospodarskega in kulturnega življenja. Da je o tem potrebno spregovoriti, sta se zavedala Jože S terJe, vodja Obmocne enote Po­stojna in avtor prevoda knjige z naslovom "Snežnik in schonburški vlada.Jji-Zgodovina gospostva Snež­nik na Kranjskem'\ ter Frenk Kovac, direktor Gozdne­ga gospodarstva Postojna, ki sta v zacetku leta 1999 izdala in založila omenjeno delo. 
Prav je, da knjiga seznani s pomembnim delom zgo­dovine cimvec gozdarskih strokovnjakov, zato je Goz­darsko društvo Postojna 14. maja 1999 pripravilo njeno predstavitev na gradu Snežnik. Jože Sterle je s svojim predavanjem obiskovalcem predstavil idejo o nastanku prevoda in njegovo vsebino ter spregovoril o njegovem pomenu za slovenski gozdarski prostor. Grad Snežnik, katerega zunanjost in notranjost sta se odlicno ohranili do danes, je s pretek! imi lastniki in celotnim posestvom dal podlago za vodilno povezovalno misel celotne knji­ge in na ta nacin seveda ponudil idealno oko Ue za njeno predstavi tev. 
Postojnski gozdarji veckrat poudarjamo, da de­lujemo v obmocju z vec kot stoletno zgodovino stro­kovnega dela z gozdovi. O tem govorijo ohranjeni gozdnogospodarski nacrti, vendar ti nekaj povedo le gozdarjem, medtem ko ostala javnost o tem bolj malo ve ati pa so vedenja utonila v pozabo. Jože Sterle se je uprl zobu casa in s prevodom nemškega rokopisa avtor­ja Heorika von Schollmayerja-Lichtenberga iz leta 1923, ki je 75 let ležal v pozabi, omogocil slovenski javnosti vpogled v zgodovino notranjske gozdnate dežele in v življenje takratnih ljudi. 
Schollmayer je od leta 1884 do 1918 služboval na posestvu knezov Schonburgov, najprej kot nadgozdar na Mašunu, kasneje paje postal upravitelj oz. direktor posestva. V slovenski gozdarski stroki je poznan kot utemeljitelj kontrolne metode pri gospodaijenju z goz­dovi. Pod njegovim vplivom se je kontrolna metoda razvijala na vec kot 20.000 ha veleposestniških gozdov na Notranjskem, kar je verjetno edinstven primer upo­rabe te metode na stmjenem kompleksu in na tako veliki površini s stoletno zgodovino. 
Poleg tega, da je bil Scholl mayer s srcem predan gozdarstvu in lovstvu, paje aktivno sodeloval tudi pri številnih drugih projektih za izboljšanje življenja ljudi v širši okolici, zaradi cesar je zelo spoštovana osebnost. Ljubiteljsko se je ukvarjal z zgodovino dežele Kranj­ske, zgodovino doline Pivke in Loške doline ter odkrit­ja vkljucil v svoj rokopis. Seveda ima pomemben delež v le-tem tudi zgodovina gradu in posestva Snežnik, 

Književnost 
smo dolžni z usklajenim in kvalitetnim delom knjigi pri tem poslanstvu pomagati ter nadaljevati SchoU­mayerjevo delo. 
Anton Smrekar 

od Schneebergov do zadnjih lastnikov Schonburgov, ter zgodovina gradu in mesta Lož. Posebno zanimiva je tudi osvetlitev dogodkov v zvezi s ponovno naselit­vije snežniške jelenjadi pa tudi v zvezi s postavitvijo in razvojem prvih gozdarskih kolonij na Mašunu, Go­mancah, v Leskovi in v Jurjevi dolini. Za gozdarske in lovske strokovnjake v postojnskem obmocju pomeni rokopis pomemben vir podatkov in spoznanj o tem, kako je našim predhodnikom uspelo ohraniti in izbolj­šati sonaravne jelovo-bukove gozdove na Snežniškem, jih odpreti s cestami in potmi ter usklajeno in kvalitetno gospodariti z raznovrstnim živalskim svetom v njih. 
Pravo vrednost rokopisa tako spoznavamo šele da­nes, ko je Jože Sterle pripravil njegov prevod in ga predstavil javnosti. Pri tem paje potrebno omeniti, da ne gre le za prevod, ampak je knjiga tudi imenitna urejena in opremljena z arhivskimi fotografijami ter fotografijami iz današnjih dni, ki so delo Špele Habic, ter racunalniškimi skicami, ki jih je izdelal Janez Zafran. Poleg njih so pri nastanku dela sodelovali še drugi sodelavci iz obmocja. 
Knjiga bo med slovensko javnost zagotovo širila lepo besedo o vlogi in pomenu gozdarstva in lovstva na Notranjskem skozi cas. Vsi, ki se danes tako ali dru­gace ukvarjamo z gozdom in živalstvom v njem, pa 


N apovedujerno in vabimo 

Fotografski natecaj za naslovnice Gozdarskega vestnika v letu 2000 
Naslov lanskoletnega fotografskega natecaja je bil Clovek in gozd. Prihodnje, 2000. leto, bo enkratno in v marsicem prelomno. V uredništvu si želimo, da bi to en.kratnost in prelomnost ovekoveci li tudi na naslovnicah Gozdarskega vestnika 2000 s temo v duhu tega dogodka. 
Ker je Gozdarski vestnik Vaša in naša revija, Vas vabimo k sodelovanju pri izbiri naslova (teme) za naslovnice GV 2000. Izbrana tema bo nagrajena. Vaše predloge pošUite najkasneje do l. avgusta 1999 na naslov: ZGDS, Gozdarski vestnik, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana ali sporocite po telefonu 061/271 w407. 
Gozdarski vestnik je Vaša in naša revija, zato ga ustvarjaj mo skupaj! 
Uredništvo GV 



Kadri in izobraževanje Novi magistri v gozdarstvu 
Nadaljujemo s predstavitvijo novih magistrov gozdarskih znanosti, ki smo jo zaceli v št. 7-8 iz leta 1998 in nadaljevali v prvi letošnji številki. Tokrat vam predstavljamo trenutno najmlajšega med gozdarskimi magistri v Sloveniji tako po letih kot po stažu, saj je svoje magistrsko delo zagovarjal v letošnji pomladi. Sašo Žitnik je zaposlen kot mlad raziskovalec na Gozdarskem inštitutu Slovenije, v programski skupini za gozdno biologijo, ekologijo in tehnologijo, na Oddelku za gozdno fiziologija in genetiko in nadaljuje doktorski študij. 
Ostali štirje magistri so svoja magistrska dela uspešno zagovarjali v letu 1998. Marko Debeljak kot mlad raziskovalec Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete nadaljuje študij pri prof. dr. Dušanu Mlinšku. Matjaž Cater je kot mlad raziskovalec zaposlen na Gozdarskem inštitutu Slovenije in ima vpisan doktorski študij. 
Janez Zafran in Mladen Prebevšek sta zaposlena v gozdarski operativi, prvi kot strokovni svetovalec na Obmocni enoti ZGS v Postojni, drugi kot vodja Krajevne enote ZGS Koper. 
ŽITNIK, Sašo VLOGA FITINSKE KISLINE PRT SHRANJEVANJU ŽELODA DOBA (QUERCUS ROB UR L.) IN GRADNA (QUERCUS PETRAEA (MATT.) LIEBL.). (THE ROLE OF PHYTIC ACID fN STORAGE OF SEEDS OF COMMON OAK (QUERCUS ROB UR L.) AND SESSJLE OAK (QUERCUS PETRAEA (MATT.) LIEBL.).-Magistrsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 1999, IX, 90s., 18 pregl., 14 graf., 3 slike, 84 virov. Mentor 1 Supervisor: doc. dr. Hajka KRAJGHER Recenzenta 1 Rewievers: prof. dr. Franc BATIC, doc. dr. Jurij DIA CI Datum zagovora: 23. 4. 1999 
GDK (FDC) 232.315:232.318+ 176.1 Quercus robur (L.)+ 176.1 Quercus petraea ((Matt.) Liebl. ):(043.3) 
Izvlecek Cilj raziskave je razviti nove postopke dalj šega shranjevanja želo da doba in gradna, ki bi bili poceni in prakticni, saj jih je z zdaj znanimi metodami zaradi njihove rekalcitrantnosti možno shranjevati le nekaj mesecev. Raziskovanje sloni na hipotezi, daje vitalnost že loda po daljšem shranjevan ju v pozitivni korelaciji z vsebnostjo fitinske kisline v njem, kar je v pozitivni korelaciji z vsebnostjo razpoložljivega fosforja v tleh. Poskus je zastavljen kot študija enega primera na dveh izbranih ploskvah z gradnom, ki se bistveno razlikujeta po vsebnosti celotnega fosforja v listih -to je uporabljeno kot kazalec razpoložljivega fosforja v tleh. Želod smo nabrali na ploskvah oktobra 1997. Nato je bil shranjen 9 mesecev, do avgusta 1998. Pred shranjevan jem in nato vsake tri mesece smo opravili naslednje analize: vlažnost in kalivost želoda, vsebnost hranil (P, K, Ca. Mg) in vsebnost fi tinske kisline v njem. Rezultati so pokazali, da je na ploskvi, na kateri je vecja vsebnost celotnega fosforja v listih, tudi vecja vsebnost celotnega fosforja v želodu. Na tej ploskvi je tudi vecja vsebnost fitinske kisline v že lodu, hkrati pa je vecja njegova kalivost. Vendar so razlike opazne samo na zacetku shranjevanja in scasoma postopoma izginejo. Rezultati kažejo, da bi lahko obstajala pozitivna korelacija med vital nostjo žel oda po daljšem casu shranjevanja, vsebnostjo fitinske kisline v njem in vsebnostjo fosforja v tleh, vendar s poskusom nismo odkrili statisticno znacilnih razlik. Kljucne besede: semenarstvo, seme, želod, dob, Quercus robur (L.), graden, Quercus peh·aea ((Matt.) Liebl.), shranjevanje, fitinska kislina, fosfor, kaliYost. Key words: seed trade, seed, acorns, common oak, Quercus robur (L.), sessile oak, Quercus petraea ((Matt.) Liebl.), storage, phytic acid, phosphorus, germination. 



Kadri in izobraževanje 

DEBELJAK, Marko UPORABNOST EKOLOŠKE ENERGETIKE PRJ SONARAVNEM GOSPODAR­JENJU Z GOZDOVI. (APPLICABILITY OF ECOLOGICAL ENERGETICS TO CLOSE-TO-NATURE MANAGEMENT OF FORESTS).-Magistrsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnov lj ive gozdne vire, 1998, XI, 15 6 str., Il pregl., 5 graf., 1 O skic, 7 pri!., 115 virov. Mentor 1 Supervisor: prof. dr. Dušan MLINŠEK Clana komisije 1 Rewievers: prof. dr. Miha ADAMIC, doc. dr. Boris KOMPARE Datum zagovora: 8. 4. 1998 


GDK(FDC ) 182.5 + 629 : 24 : (041.2) 
Izvlecek Študija obravnava poskus ovrednotenja trajnosti in sonaravnosti s pomocjo ekološke energetike. Prikazan je razvoj sistemskega pristopa k razumevanju in delu z naravo, uvedba termodinamike v ekologijo in razvoj ekološke energetike iz katere so se razvile ciljne funkcije. Opisane so ciljne funkcije: najvecja uporabna moc, ascendenca, indirektni vplivi, emergija in eksergija. Predlagana je njihova uporabnost pri sonaravnem gospodarjenju z gozdovi. Kljucne besede: ekološka energetika, ciljne funkcije, gospodarjenje z gozdom, so naravno gospodarjenje, trajnost. Key words: ecological energetics, goal functions, close-to-nature forest management, sustainability. 
CATER, Matjaž NEKATERI EKOFIZIOLOŠKI KAZALCI STRESA PRI DOBU (Quercus robur L.) V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI. (SOME ECOPHYSIOLOGICAL STRESS IN­DICATORS OF COMMON OAK (Quercus robur L.) IN THE NORTH EAST OF SLOVENIA (MURSKA ŠUMA)).-Magistrsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, l998, X, 89 str., 8 pregl., 27 graf., 5 slik, 2 pril., 116 virov. Mentor 1 Supervisor: prof dr. Franc BATIC Recenzenta 1 Rewievers: prof. dr. Andrej MARTINCIC, prof. dr. Jurij DIACI Datum zagovora: 14. 4. 1998 
GDK (FDC) 176.1 (Quercus robur (L.): 161:(497.12 Murska šuma): (043.2) 
Izvlecek Dob (Quercus robur L.) je pomemben gradnik nižinskih in gricevnatih gozdov v Sloveniji. V zadnjem desetletju opazno sušenje in fiziološko pešanje je posebno izrazito v Prekmurju zaradj sušnega podnebja, neugodne razporeditve padavin in izrazitih hidromelioracijslUh ukrepov. Naloga obravnava povezavo med vodnim stresom in kazalci vodnih razmer (nivo podtalnice, padavine, vodostaji rek Mure in Ledave) ter drugimi kazalci stresa (vodni potencial, elektricna prevodnost kambij eve cone, osutost listne površine) v gozdnem kompleksu Murska šuma na skrajnem vzhodu Slovenije, kjer smo izbrali dve ploskvi z razlicno poškodovanosti o dobovih dreves. Na izbranih ploskvah smo mesecno dolocali vodni potencial, elektricno prevodnost kambijeve cone in osutost listne površine. Meritve so pokazale zvezo med vodnim potencialom in gladino podtalnice, ki je bila na ploskvi z bolj prizadetimi dobovimi drevesi vecja kot na ploskvi z manjšo prizadetostjo. Vzporedno s terenskimi opazovanji je potekalloncni poskus v kontroliranih pogojih na petletnih dobovih sadikah, opravljen v avgustu. Tocka zacetnega zapiranja listnih rež je bila v intervalu med -0,5 in -0,7 Mpa, nepovratna zapiranje paje povzrocil vodni potencial, manjši (bolj negativen) od -1,62 Mpa. Kljucne besede: dob, Quercus robur (L.), propadanje, fiziologija, vodni potencial, elektricna upornost kambij eve cone, Prekmurska šuma Key words: common o ak, Quercus robur (L.), oak decline, physiology, water potential, electrical resistance of cambial zone. 


Ir<.aclri in izobraževanje 
ZAFRAN, Janez 
GOZDNAZAPLATAKOTKRITERIJPROUCEVANJADINAMIKEKULTURNEKRA­
JINE NA PRIMERU IZ PIVŠKE KOTLINE. (FOREST PATCH ASA CRITERION OF CULTURAL LANDSCAPE DYNAMICS RESEARCH-CASE STUDY FROM PIVKA BAS IN).-Magistrsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 1998, XIII, 144 str., 36 pregl., 15 k., 6 graf, 6 slik, 9 pril., 108 virov. Mentor 1 Supervisor: prof. dr. Boš~ an ANKO Recenzenta 1 Rewievers: prof. dr. Dušan PLUT, prof. dr. Ivan MARUŠIC 


Datum zagovora: 24. 4. 1998 GDK (FDC) 907.1 : 915: (497.12*05): (043.2) 
Izvlecek 
Naloga analizira spremembo kulturne krajine v Pivški kotlini v obdobju 1823-1994, s posebnim poudarkom na razporedu gozdnih zaplat. Gozd kot naravni kraj inski element je v stole lj ih oblikovanja ku ltume kraj ine doživel najvec sprememb. Najprej se je umikal potrebi po vecanju deleža kmetijskih površin, zacetek pogozdovanj in proces zarašcanja zaradi opušcanja kmetijske rabe prostora pa ga je zopet hitro vracal na degradirana tla. Po letu 1957 ugotavljamo hiter proces širjenja in združevanja gozdnih zaplat, predvsem na nekdanjih pašnikih in travnikih. Gozdne zaplate v modelnem obmocju oblikujejo skupinsko porazdelitev, po obliki prevladujejo izrazito nestrnjene zaplate z velikim deležem gozdnega roba. Spremembe krajinskih elementov niso enake v celotnem prostoru, ampak kažejo precej razlicno stopnjo dinamike kot rezultat prisotnosti clovekovega (ne)delovanja. Analiza funkcionalne povezanosti gozdnih zaplat in razporeditve prostora izven vplivnega obmocja gozda kaže na izreden pomen prostorske razporeditve krajinskih elementov, kijo moramo upoštevati pri nacrtovanju prihodnjih krajin. Kljucne besede: gozdna zaplata, dinamika krajine, kulturna krajina, Kras, Pivška kotlina. Key words: forest patch, landscape dynamics, culturallandscape, Karst, Pivka basin, Slovenia. 
PREBEVŠEK, Mladen GOZD SREDNJEDEBELNIK KOT SONARAVNA TVORBA, NJEGOV RAZVOJ IN PERSPEKTIVE V SPROŠCENEM GOJENJU GOZDOV. (FOREST OF COP­PICES AND SEED TREES AS SEMINATURAL FORMATION, ITS DEVELOP­MENT AND PERSPECTIVES IN EUROPEAN SELECTION SYSTEM).-Magistrsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnov lji ve gozdne vire, 1998, X, 113 str., 34 pregl., 48 graf., 74 pril., 38 virov. Mentor 1 Supervisor: prof. dr. Dušan MLINŠEK Recenzenta 1 Rewievers: prof. dr. Marijan KOTAR, doc. dr. Jurij DIACI Datum zagovora: 24. 12. 1998 


GDK (FDC) 222.1:222.21 : 24:(497.12*14) (043.2) 
Izvlecek Srednjedebelniki na obmocju Brkinov so tipi gozdov, v katerih se izmenjuje drevje panjevskega in semenskega porekla. Tipicni srednjedebelniki so pogosti v Primorju na pretežno hrastovih gozdnih združbah. Na rast in razvoj drevja vplivajo negativni dejavniki okolja. Drevo prilagodi stresnim pogojem fiziologija, tudi rastlinska združba si ustvari varcen krogotok hranil in prilagodi pretok svetlobe. Na srednjedebelnike v Primorju pa je imel velik vpliv clovek. Velike površine gozdov panjevcev so posledica panjevskih secenj. Gozdarska stroka je prek sistema gospodarjenja s srednjedebelniki skušala zmanjšati vplive panjevske secnje na degradacijo gozda. Sistem gojen ja srednjedebelnikov omogoca ob panjevski tudi semensko obnovo, podaljša razvoj in kakovost gozda. Nekatera izhodišca gojenja srednjedebelnikov so uporabna tudi danes. Na podlagi analize razlicnih razvojnih faz v hrastovih srednjedebelnikih so ugotovljene spremembe stanja drevesne sestave, števila drevja, vloge in deleža panjevcev, gibanje lesne zaloge in obseg redcenj. Predstavljena je hipoteza razvoja gozda in na njeni podlagi so oblikovani realni gojitveni cilji. Kljucne besede: srednjedebelnik, panjevec, gojenje gozda, razvojna faza, struktura sestaja, zgradba sestaja, ekološka lastnost, hipoteza razvoja, gozdnogojitveni ukrepi, Brkini. Key words: coppices with standards, copicces trees, silviculture, development phases, stand structure, stand construction, ecological properties, development hypothesis,silvicultural measures, Brkini, Slovenia. 
Strokovno izrazje 

Gozdarsko strokovno izrazje 
Termin o loška komisija je ob prevajanju Lexicona si lvestre po veckratni burni razpravi sprejela nekaj izrazov za pridobivanje lesa. Prevladalo je stališce, da lahko še vedno za pridobivanje gozdnih proizvodov uporabljamo sinonim izkorišcanje gozdov, vendar pa potrebujemo tudi izraz, ki bi oznaceval uporabo vseh gozdnih dobrin. Term ino loška komisija se je odlocila za izraz raba gozda, ki pa ga je treba še definirati. Objavljamo možno razlago le-tega in prevode nemških izrazov v zvezi s pridobivanjem. 
Nemško geslo Slovenski prevod (razlaga) 
raba f gozda (izrabljanje zmožnosti gozda; ki jih opredeljujejo njegove funkcije; uživanje materialnih in nematerialnih 
dobrin gozda)  
643 .. 01.70 0847 2135#  
Exploitation f  eksploatacija f (gozda)  
(secnja ob neupoštevanju nacela trajnosti)  
903.01.70 0994 2509#  
Forst(be)nutzung f; Waldnutzung f  pridobivanje n gozdnih proizvodov;  
izkorišcanje n gozdov  

(pridobivanje (izdelava) in ovrednotenje gozdnih proizvodov ob upoštevanju nacela trajnosti) 
906.01.70 0998 Holznutzung f pridobivanje n gozdnih lesnih proizvodov; pridobivanje n lesa (odvzemanje surovega lesa iz gozda) 
672.1 .O 1.83 0858 2484 Nutzung f; Forstertrag m gozdni donos ; 
kolicina f gozdnih proizvodov (vsi materialni donosi, ki jih dobimo iz gozda; skupek glavnih (vecinoma lesnih) in postranskih (nelesnih) proizvodov) 
662.2 . . 01.80 0854 Holzemtekosten fp!; stroški m. pl pridobivanja lesa Holzwerbungskosten fp! 
(stroški(= notranja poslovna vrednost porabljenih dobrin in uslug) za pridobivanje surovega lesa in drugih lesnih proizvodov) 
.01.20 0889 6722# Holztechnologie f; Holztechnik f tehnologija f izkorišcanja lesa (znanost o tehnicni uporabi lesne surovine) 
Marjan Lipoglavšek 




Ob 5 -letnici 

ZAVODA ZA GOZDOVE SLOVENIJE 
cestitamo vodstvu in vsem zaposlenim ter želimo še mnogo let uspešnega delovanja! 
ZVEZA GOZDARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE in uredništvo Gozdarskega vestnika 
Gozdarski vestnik, LETNIK 57 • LETO 1999 • ŠTEVILKA 4 Gozdarski vestnik, VOL UME 57 • YEAR 1999 • NUMBt=R 4 Glavni urednik 1 Editor in chief Borut Urankar Uredniški odbor 1 Editorial board prof. dr. Miha Adamic, asist. mag. Robert Brus, Dušan Gradišar, Jošt Jakša, prof. dr. Marijan Kotar, prof. dr. Ladislav Paule, prof. dr. Heinrich Spiecker, mag. Mirko Medved, prof. dr. Stanislav Sever, mag. Živan Veselic, prof. dr. Iztok Winkler, Baldomir Svetlicic Tehnicni urednik 1 Technical editor Blaž Bogataj Lektor 1 Lectar Vita Novak Dokumentacijska obd.llndexing and dassffication mag. Teja Cvetka Koler-Povh Uredništvo in uprava 1 Editors address ZGD Slovenije, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel.: +386 61 271-406, 271-407 E-mail: gozdarski.vestnik@gov.si Domaca stran: http://www.dendro.bf.uni-lj.si/gozdv.html Žiro racun 1 Cur. acc. 501 01-678-48407 
Tisk: Euroraster d. o. o., Ljubljana Izdelava fotolitov: Euroraster d. o. o., Ljubljana Poštnina placana pri pošti 1102 Ljubljana Letno izide 1 O številk 1 1 O issues per year Posamezna številka 800 SIT. Letna individualna narocnina 5.500 SIT. za dijake in študente 3.000 SIT. Letna narocnina za inozemstvo 100 DEM. Letna narocnina za podjelja 22.000 SIT. 
Izdajo številke podprla 1 Supported by Ministrstvo za znanost in tehnologijo RS Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS 
Na osnovi mnenja Ministrstva za kulturo RS št. 415-429/98 z dne 01.04.1998 šteje revija Gozdarski vestnik med proizvode, za katere se placuje 5 %davek od prometa proizvodov (Ur. list RS št. 18/90,33/90, 9/91,20/91, 33/91). 
Gozdarski vestnik je efe ri ran v mednarodnih bibliografskih zbirkah 1 Abstract from the journal are comprised in the international bibliographic databases: 
CAB Abstract, TREECD, AGRIS, AGRICOLA. Mnenja avtorjev objavijenih prispevkov nujno ne izražajo stališc založnika niti uredniškega odbora. 1 Opinions expressed by authors do not necessarily reffect the policy of the publisher nor the edit ori al board. 
Okusna otvoritev ucne poti 
Avtor fotografije: Edo Kozorog, univ. dipl. inž. gozd. 
Naslednja številka izide v zadnji dekadi avgusta 1999. 
GozdV 57 (1999) 4 

OFFICINE S.P.A. 
MACCAFERRI 

Gabioni-moderna aplikacija starodavnega koncepta ... 
Splošno znano je, da gabione uporabljajo že od starodavnih casov, šele v zadnjih nekaj letih paje njihova širo­ka uporabnost pripeljala do tega, da so gabioni postali nadvse sprejemljiv konstrukcijski element v gradbe­ništvu. Modema tehnologija je omogocila izdelavo zan esU ivih in kakovostnih izdelkov iz jeklene žicne mreže. Žica je spletena v heksagonalni vzorec, tako nastale šesterokotne zanke pa so medsebojno zvezane z dvojnim opletam, ki preprecuje razpletanje mreže pri njenih poškodbah s pretrganjem, presekanjem, prerezanjem, ipd . 
... ki se je uveljavil danes po uspešnih laboratorijskih preizkusih. 
GABIONI MACCAFERRI -PROIZVODI IZ DVOJNO PLETENE MREŽE ZA: 

Zastopstvo za Slovenijo: 
trgov.ina, gradbeništvo, turizem 

Kontaktna oseba: Tomaž Kalcic Krpan o va ulica li a 6000 KOPER Tel.: .066 1272-389 'Faks: 066 1 272-393 
-urejanje recnih režimov -zašcito pred plazovi -urejanje zemeljskih površin in 
ohranjanje rodovitne prsti -utljevanje prekopov in jezov -utrjevanje morskih bregov -zašcito pred padajocim kamenjem -varovanje pred poplavami -podporne strukture -ojacitev asfaltnih površin -utrjevanje cestišc -sanacijo odlagališc 





~ ~ 
~ 
~ 
:< 

" 
Podjetje za urejanje lzudour11ikov d. d. Hajdrihova ulica 28, p.p. 319 1 OO 1 Ljubljana Tel.: 061 177 52 OO Fax: 061 210 030 E-mail: puh@puh.si 
PUli 
Smo specialisti in nudimo vrhunsko kvaliteto z okolju prijaznimi, mednarodno priznanimi rešitvami s podrocij: 
· varstva pred hudourniki in erozijo · protierozijske zašcite brežin, · varstva pred padajocim kamenjem in skalami, · varstva pred snežnimi plazovi, · ozelenitev obcestnega prostora, · sanacij zemeljskih plazov.