Poitalaa paviallrana. Strokovni list ib povzdlgo gostilničarskega obrta. Glasilo »Osrednje zveze gostilničarskih zadrug na Slovenskem". Za člane v „Zvezl“ Din 10, č ===== Cena = List Izhaja 20. vsakega meseca. =■ včlanjenih zadrug stane list celoletno Din 20-—, polletno etrtletno Din 5 — ; posamezne številke 2 Din. Inseratom: >/« strani D 5’— vključno davek. ====== Uredništvo In upravnlštvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 16. Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure. ===== Rokopisi se ne vračajo. Rokopise In objave je pošiljati do 10. vsakega me-. seca, s tem dnem se uredništvo zaključi. ■ - Štev. 7. V Ljubljani, 2 0. julija 1925. Leto XII. Zvezina poročila. Konferenca v Beogradu. Dne 31. maja t. 1. je razposlal Sre* dišni Savez gostilničarskih udruženj kraljevine SHS okrožnico, s katero se je obveščalo vse organizacije gostilni* carstva v kraljevini sledeče: «Pravda» objavlja v številki od 22. maja t. L, da je ministrstvo narodnega zdravja sprejelo zakonski projekt o omejitvi proizvaja* nja alkohola, po katerem bi se s proizva* janjem' alkohola ne mogel nihče baviti, dokler za to ne dobi odobren j a od pri* stojne zdravstvene oblasti. V podjetjih za izdelovanje alkoholnih pijač se ne smejo nastavljati za delo osebe izpod 18 let starosti in se jim ne sme dajati alko* holnih pijač kot poživilo ali za plačilo dnevnice. Podjetja, ki proizvajajo alkoholne pijače, so dolžna vsako leto objaviti svo* jo bilanco in od čistega dobička oddajati 10 % fondu za pobijanje alkoholizma. V členih 9., 10., 12., 13., 14. in 15. dotične zakonske osnove je predpisano, da se podjetja, koja se bavijo z izdelovanjen žganih pijač konjaka, likerov, ruma itd., kar bi imelo več kot 30 % alkohola, mora dvakrat obdavčiti na korist fonda za po* bijanje alkoholizma. Točenje in proda* janje alkoholnih pijač bodi zabranjeno od 6. ure zvečer vsake sobote in do po* nedeljka do 8. ure predpoldne. Prodaja* nje in točenje alkoholnih pijač bodi za* branjeno na vseh javnih shodih. Po re* stavracijah železn. in parobrodnih po* stajah, bodi zabranjeno točenje alkohol* nih pijač, koje imajo več kakor 4 % al* kohola. Na ladjah in vagonskih restavra* cijah bodi točenje alkoholnih pijač v ob* [ če zabranjeno. Osebam izpod 16 let ali pijanim osebam se ne sme prodajati ali dajati kakršne koli alkoholne pijače. Kdor se bo pregrešil proti tem odredbam, se kaznuje z denarno globo do 1000 Din ali z zaporom, ki odgovarja' tej svoti. Po členu 22. tega zakonskega osnutka je predpisano, da se lastniki podjetij za prodajanje ali izdelovanje alkoholnih pi? jač, ako se trikrat pregrešijo proti eni ali drugi odredbi tega zakona, kaznujejo z izgubo koncesije za nadaljno vzdržava* nje ali vodenje takega podjetja. Ko je glavna uprava Osrednje zveze v Beogradu zaznala za ta -osnutek, je sklicala na dan 27. maja t. 1. sejo, na ka* teri je bil ta projekt, v kolikor je do se* daj znano, seveda z ogorčenjem spoznan, da se hoče ž njim udariti ne samo dose* danji družabni red, marveč posredno in neposredno vse obrtne, industrijalne, j kmetovalske, vinorejske in še dalje vse druge stanove, koji se preživljajo s pri* delovanjem, izdelovanjem in razpečava* njem, državi pa bi istotako zagrešil veli* kanski materijelni gubitek, ter se je na seji zaključilo, da se pozove vse zainte* resirane profesije na skupno odporno akcijo, da se ta projekt, ki bi tisočerim in tisočerim državljanom odvzel kruh, izpodbije in ne uresniči, da postane za* kon. Na prošnjo, da naj Osrednji savez v Beogradu izvestimo, kakšno je naše mnenje, smo pritrdili sklicanju konferen* ce, obvestili pa Savez obenem, da smo ministrstvu za narodno zdravje že po* slali protest proti takemu zamišljenemu zakonu ter zahtevali naj ministrstvo raje razmišlja, da bo sporazumno s finančnim ministrstvom odpravilo točenje in širje* nje alkoholizma po prodajalnah, pa bo največ storilo v zadevi pobijanja alko* holizma. Ministrstvu narodnega zdravja smo na to obveščenje odposlali tudi več naših resolucij, ki se vse nanašajo proti širjenju točilnic, kakor jih sedaj finanč* na generalna direkcija posrednih poreza ustvarja. Poslali smo tudi «Gostilničar* ja» št. 4 in 10 iz leta 1924 ter št. 4 iz leta 1925, v katerih te neprevidnosti kritizi* ramo ter smo z dopisom opozarjali na to naše delovanje ter debelo podčrtali, da naj ministrstvo narodnega zdravja opu* sti vsako namero, ki bi hotela prosto gi* banje in delovanje v redni gostilničarski obrti utesnjevati, ker bi se proti temu dvignilo vse gostilničarstvo kakor en mož in bi striktno odklanjalo vsak tak nepremišljen zakon. Kako bi izgledal naš tujski promet pod takimi histeričnimi razmerami, svet bi se smejal tako nepre* mišljenim zasnovam. Enak protest kakor ministrstvu narodnega zdravja smo po* slali tudi Savezu ter priporočali napraviti primerne predstavke in pripraviti te go* spode do treznejših misli in nazorov o rednemu gostilničarstvu. V očigled vsemu temu je sklical Sre* dišnji savez v Beogradu na dan 15. julija konferenco, katere se je naša Zveza s pripomočjo pivovarne «Union» v Ljub* Ijani in Zveze vcleiproizvajalcev in raz* pečevalcev alkoholnih pijač v Ljubljani udeležila. Shod se je vršil v hotelu «Imperial». Kmalu po deveti uri se je začela polniti prostrana dvorana z delegati iz vseh krajev in mest kraljevine. Zastopani so bili vsi interesenti, pivovarniška industri* ja, veležganjarne, izdelovalci likerjev, kmetijstvo, vinogradništvo, trgovstvo, gostilničarstvo in kavarništvo. Iz Dalma* cije, Bosne in Hercegovine, Južne Srbije, Banata, Hrvatske in Slovenije, iz najod* daljenejših krajev so bili navzoči zastop* niki, skupno nad 200 delegatov. Dopol* danske razprave in posvetovanja so tra* jala od 9. do 13. ure. V dopoldanski kon* ferenci se je vodila debata in posvetovat nje v splošnem, tako iz vidika državljan* skih interesov, interesov vinogradništva, sadjarstva, industrije, splošnega prome* ta, gospodarstvenega in socijalnega polo* žaja. V popoldanski konferenci, ki je trajala od 15. do 19. ure pa se je sestalo samo zastopstvo gostilničarskih intere* sentov, brez ozira na druge proizvajalne interesente. Debate so bile vseskozi te* meljito stvarne, mestoma zelo burne in izčrpne. Gostilničarstvo Slovenije je zastopal edini delegat, tajnik naš« Zveze, Ante Pintar, ki je podal in pojasnjeval sledeči referat: Slavni zbor! Že leta 1919., ko se je država komaj dobro ustanovila, se je v ministrstvu na? rodnega zdravja iznašel nekdo in pričel strašiti z enakimi vizijami, kakor nam jih je pred kratkfm naš Središnji Savez razkril. V letu 1919. smo hrupoma demon* strirali proti nakani ministrstva narodne* ga zdravja. Takratni ministrski predsed* nik nam je slovesno priznal, da je gostil* ničarstvo velevažen faktor v državi, bo* disi z ozirom na tujski promet, gospo* darstveno in finančno stran države, ter da se ta stan ne sme zatirati, marveč iti mu na roko, da se razvija, izpopolnjuje in povzdigne, kajti dobro uspevajoče in lepo urejeno gostilničarstvo je znak bla* gostanja države. Dandanes pa, kaj vidimo in slišimo! Nekdo v ministrstvu narodnega zdravja, ki gotovo ima premalo aktualnega posla, razmišlja in dela projekte na razbitju re* da, na zmanjšanju dohodkov državi, uni* čevanju narodnega gospodarstva, indu* strije in kar je najpredrznejše s predpisi, ki merijo naravnost na utesnjevanje svo* bode ljudskega prehranjevanja. To zad* nje lahko trdimo, kajti k prehrani spada tudi pijača. Ne bomo se tukaj bavili s problemi glede koristi rednega in zmernega uživa* nja alkoholnih pijač, ker so to že nešteti učenjaki, zdravniki in filozofi dokazali, opozorimo in zagotovimo le, da naš na* rod si ne bo dal vzeti pravic na svobodno uživanje tega, kar sam prideluje in kar ga drži gospodarstveno dušno in telesno pokonci. Nismo zastopniki kmetijstva in vino* gradništva, ti se bodo, ako nj-ih organiza* cije ne spijo, že sami oglasili proti naka* nam, koje bi njih eksistenco ogrožale, ker sicer bi se, ako bi namišljeni osnutki ministrstva narodnega zdravja šli v klas* je, kmetijstvo in vinogradništvo lahko pripravilo na izsekan j e svojih sadovnja* kov in vinogradov, država pa na izgubo stomilijonskih dohodkov, državno indu* strijsko in privatno uslužbenstvo pa na primerno redukcijo in analogno državi tudi na zmanjšanje dohodkov. Imenom gostilničarstva pa lahko po* damo danes zagotovilo, da to ne bo spre* jelo prav nobene utesnitve na izvrševanju svoje obrti, to je prehrana ljudstva. K prehrani pa ne spada samo jed, temveč tudi pijača, zatorej kličemo že naprej, roke proč in ne razmišljajte o prav no* beni utesnitvi tozadevno, kar vas prav gotovo ne bi mogli in tudi ne hoteli ubo* gati, dokler moramo dajati davek od svojega dela in obrti, katero pa hočemo tudi svobodno v dosedanjih itak zelo tes* nih mejah izvrševati. Kristus sam se je poslužil gostilni* čarja v Emavsu, ter si poiskal pri njem zavetišča in ga blagoslovil, zato lahko s ponosom trdimo, da je naša redna gostil* ničarska obrt od Boga, ne pa od vraga. Gostilničarstvo trpi že danes veliko na* zadovanje v obratu, deloma ga tarejo ve* likanske dajatve državi na davkih, pre* tirane najemščine lokalov, visoka režija vseh vrst, tako da mora gostilničar danes kljub svojemu 18 urnemu delu na dan zelo varčno živeti, da si obdrži eksisten* co. Zato so se tudi kongresni shodi mo* rali skrčiti na konference stanovskih za* stopnikov. In pa pijančevanje, kje pa ga vidite dandanes še kaj pri tem velikem po* manjkanju denarja, ko je vsakdo srečen, da ima vsaj za najpotrebnejše preživlja* nje, posamezne pijančke pa ni subsumi* rati pod splošno pijančevanje. Zato opo* zarjamo gospode v ministrstvu narodne* ga zdravja, da je namero odredb v zadevi točenja pijač, kakršne po naših informacijah misli ministrstvo spraviti v javnost ali pred skupščino, vsekakor opustiti in zavreči, ter se lotiti čisto nekaj drugega, kar hočemo v naslednjem odkriti in kot neizogiben nasvet priporočati: Ministrstvo narodnega zdravja bo v preganjanju alkoholizma doseglo velike uspehe in napravilo velikansko dobroto narodu, osobito nižjim slojem, ako do* seže odpravo točenja alkoholnih pijač po konzumih, trgovinah, branjarijah, malo: prodajalcih in pa «pod vejo» v takozva* nih «Buschenschankih», to so gnezda, koder se ponajveč ljudstvo naliva z žga* njen in vinom «en masse», česar pri redi nem gostilničarstvu nikdar ni bilo in tudi ne bo. Ena največjih napak je, da urejujejo gostilniško, kavarniško in sploh točilno obrt fiskalne oblasti, kar ne najdemo med zapadnimi narodi nikjer. Finačne oblasti so razdrle vso idej* nost, enotnost v določbah, red in vese* lje do smotrenega dela za zboljšanje po* ložaja gostilničarske obrti in izpodnesle vso možnost dvigati gostilničarsko obrt do potrebnega ugleda, ker so uvedle nek* danji turški mehanski in kafanski sistem, pa magari, da je v vsaki hiši točilnica, sama do se plati taksa. Kaj je hotel, kaj je restavracija, o tem se nič ne ve, samo kafana i mehana sta poznati, obratuje pa lahko mehana s kavarniško obrtjo, kafana pa z gostilni* ško, ali obe dve oboje, obrtni red je sploh izginil. Odkar je zakon o taksah in pristoj* binah in pravilnik k temu zakonu, v ko* likor se nanaša na gostilničarsko obrt, začel rušiti dosedanji red in disciplino, urejeno po v Sloveniji veljavnem obrt* nem zakonu, je nastala v gostilničarski in točilni obrti pravcata anarhija, nered in zloraba oblastvenih odlokov. V Sloveniji je bil red podeljevanja gostilničarskih koncesij jasno začrtan in je bil koncesijonar upravičen le do tiste* ga obrata, kateri mu je bil s koncesijsko listino odkazan, vsako drugačno ravna* nje je bilo kaznjivo. Organizacije, to je zadruge, so bile v stanu vzdrževati pra* vilno razmerje med svojimi člani in pre* prečevale kupčije, katere so motile reelno konkurenco in odstranjevale vsako ne* pravilno ravnanje. Vsled nejasnosti pravilnika k taks* nemu zakonu je bilo izdanih vse polno popravkov in pojasnil, katera pa so vse skozi še poslabševale položaj. Dne 11. ja* nuarja 1924 br. 1234 je izdala generalna direkcija posrednih poreza knjižico «Fi* nancijska služba«, ki daje na strani 21 sledeče pojasnilo: «Tdčenje vina za po* trošnju v lokalu kot točilaca iz 4 napo* mene us tar. br. 62 taksne tarife. Objaš* njenje od 16. januarja 1924 br. 704 Gene* ralne direkcije posrednih poreza v Beo* gradu. 1. Dosadašnji ograničeni točilaci i maloprodavci kao svi drugi točioci iz 4. napomene us tar. br. 62 taksne tarife, mogu točiti v svojim lokalima vino v otvorenim sudovima i za potrošnju u lo* kalu stoječim gostima, jer zato plačaju taksu iz tar. br. 62 taksne tarife- Razume se, da ne sme ju svoje lokale pretvoriti U kafane ili mehane i imeti stolove i stolice. Trgovci smejo tedaj točiti neomeje* no, dasi so imeli pravico prodaje le v trgovsko zaprtih steklenicah, jim ni tre* ba niti zaprositi za hišno pravico, ne ža pravico točenja v odprtih posodah ali pridobiti si osebno pravo, ker plačajo takso. Poznamo kraje, kjer je 28 gostiln, na enkrat pa je nastalo vsled pojava tega službenega navodila še 22 trgovskih to* čilnic. Kaj misli finančna uprava sploh s takimi brezmiselnimi ukrepi? Kje je za* ščita redne obrti? Kam plovemo z uva* jan jem take demoralizacije v točilni obrti? Pripomba; 4. k tar. post. 62 taksnega zakona z določbo, da plačujejo trgovine, ki prodajajo pijačo v po trgovskem na* činu zaprtih steklenicah, najvišjo' ta* kso, je v nas zbudila mnenje, da je ta določba prav v ta namen, da se ž njo ščiti redna' gostilničarska obrt, ter da se z najvišjo takso prisili take nebodi jih treba trgovske točilnice k opustu tega dejanja, ker so te itak le nekaka omotica za nižje sloje naroda, koder zapravlja delavec svoj denar, zapeljan s tem, da dobi ondi liter vina nekaj par ceneje kot pa v redni gostilni, koder so režije znat« no višje in se ne krijejo z drugimi do« hodki, kakor pri trgovcu. Zloraba s tem, vse vprek dovolje« nim točarenjem, je tako velikanska, da se oblastva niti ne zavedajo, kako anar« hijo uvajajo s takimi fiskalnimi odred« bami, katere nimajo nikako zakonite podlage. Trgovina se ob določeni uri zapre, a pri drugih vratih se natrpajo vanjo pivci, ki ne poznajo nobene policijske ure in nobenih nočnih taks, dočim mora redni gostilničar še tako mirne goste v določeni uri kvazi izgnati iz svojih loka« lov, sicer je kaznovan. Opozarjamo samo na zadnje sabor« ske volitve. Gostilne so ustavile vse tri dni vsako dajanje alkoholnih pijač, a kljub temu se je videlo nebroj napitih elementov po ulicah, posebno v rudniških in industrijalnih krajih, kjer so trgovci nemoteno dajali vino, pivo in žganje, kar in kolikor je kdo hotel. Ali je to v in te« resu državnega reda? Policijska kontrola postaja vsled teh neštevilnih točihiic sploh nemogoča. Gostilničarstvo si vzdržuje z vi« kimi stroški strokovne šole za vajeni« štvo, kurze za kuharstvo, hotelsko vedo in za vse druge znanosti, ki so za stro« kovno zmožnost in eksaktno obratova= nje potrebne, posebno z ozirom na tujski promet, kateremu mora tudi država po« svečati potrebno pažnjo. Odškodnine za vse te izdatke v strokovno«kulturne svrhe ne dobiva obrtnik od nikoder drugače, kot z izpečavanjem pijač in poživil. Fiskalna oblastva pa odpirajo na ste« žaj vrata nedisciplini v gostilniško obrt, in poleg tega pa še dovoljujejo poplavo z alkoholom od vseh drugih strani, samo da gostilničar ne pride do edino mu po« ver j enega posla in se s tem ta stan na krut način ubija. Ali je po vsem tem še vredno, da skrbimo za strokovno šolsko nadaljevalno izobrazbo naraščaja, ko po« stane po sedanjih metodah lahko točilec vsak šušmar. Dandanes ne vidimo drugega kot ne« vpoštevanje in profanizacijo z navlako vseh vrst kršiteljev in škodljivcev te ide« alne obrti. Taksni pravilnik in še pose« bej izdane odredbe uvajajo točilnice v vsako hišo, rednemu gostilničarju pa, ki na zakoniti podlagi vrši obrt, se preti, da izgubi isto že, če se trikrat pregreši s po« licijskimi prestopki. S točilnimi dovolitvami gre že tako daleč, da dovoljuje finančna oblast v eno in isto hišo po dve točilnici, na enem koncu je gostilničar, na drugem pa se da trgovcu pravica bufeta, to je prodaje je« dil in točenja vseh vrst alkoholnih pijač. Ali je mogoče potem pričakovati od red« no izučenega gostilničarja, da bi posvetil vso pažnjo, svoj lokal idejno in moderno voditi, ko finančna oblast dovoljuje, da ga trgovec v isti hiši ubija s prodajanjem in točenjem pijač v istem obsegu, kar je smel doslej le gostilničar in kar ga je držalo pokonci za obstanek. Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani je z okrožnico z dne 28. febru« arja 1925 št. 3/241 vsem v njegovem ob« močju se nahajajočim okrajnim uprav« nim oddelkom finančne kontrole preje navedeno pojašnjenje generalne direkci« je posrednih poreza intimiralo. Od tega časa finančno kontrolni organi trgovce in branjevce kvazi navdušujejo na točenje pijač, in ta bolezen se danes širi epidc« mično. Politična oblastva so brez moči, be« sedo ima samo financar. Točilnice raste« jo kakor gobe po dežju. V redni gostil« ničarski obrti povzroča to dejstvo silno razburjenje in splošno ogorčenje. Marši« kateri gostilničar je vsled tega prisiljen obrt opustiti, ker vplivajo te odredbe na gospodarstveno stran te obrti uničujoče. Da se odpravi točarenje in poseganje trgovcev v gostilniško obrt, se je gostil« ničarstvo desetletja trudilo in doseglo, da je bil ta pasus v Avstriji z novelira« nim obrtnim redom 1. 1907. uzakonjen, sedaj pa se po fiskalnih oblastih zakonite določbe brez zakonske podlage sistirajo in uvaja anarhija v točilno obrt. Znano je, da se zakoni spreminjajo samo z zakoni, v tem slučaju pa se podira pametno in red uvaževajočo zakonsko določbo z okrožnicami, ki urejujejo fi« nancijsko službo. To ni pravilno in na« sprotuje usancam spoštovanja zakonov. Ob prilikah, kadar politična oblast« va pri nas v Sloveniji odredijo ogled tr« govskih lokalov, za katere se zaprosi pra« vica točilne obrti in prodajanja jedil, se finančni organ na prav drastičen način eksponira z zagovarjanjem prosilca, če« ravno vsi drugi člani komisije odločno izjavijo, da lokal ne odgovarja predpisom v nikakem oziru in celo tedaj kadar je najmanj podana krajevna potreba, na mestih, koder je že gostilna pri gostilni, kar člen 3. pravilnika za izvrševanje predpisov iz tar. post. 61. in čl. 2., točka 4. istega pravilnika tar. post. 62 zakona o taksah izrecno povdarjata. Prosimo, ali je v interesu države, da gre redna gostilničarska obrt navzdol in se odglašajo po deželi eden obrat za drugim vsled vsevprečnega dovoljeva« nja točilnih pravic na podlagi navedene razlage financijske službe. Menimo, da ni v interesu države, ako morajo izginjati iz vrst davkoplače« valcev nekdaj trdni obrtniki in močni vzdrževalci državnih davščin. Pri tej priliki moramo izreči nujno željo po čimprejšnji ustvaritvi moder« nega obrtnega reda in odvzetja iz rok fiskalnih oblasti urejevanje gostilni« čarske obrti, kajti finančna oblast ne upošteva niti svojih lastnih predpisov, kakor so v zgoraj navedenih členih za« popadeni. Tu sem, prosimo gospoda ministra narodnega zdravja, naj poseže s svojo skrbnostjo za pobijanje alkoholizma. Doslej so bile edinole gostilničarske or« ganizacije tisti faktor, ki pobija pijan« stvo s tem, da neprestano deluje proti sistematičnemu pomnoževanju zakotnih točilnic, ne morda radi konkurence, mar« več radi dejstva, ker se vsa v takih špe« lunkah napolnjena sodrga podtika red« nemu gostilničarstvu, obrekuje po časo« piših in kliče pekel in žveplo na gostil« niško obrt. Žganje n. pr. se v dveh tret« jinah gostilen v Sloveniji doslej ni pro« dajalo, po trgovinah pa ga iztočijo na polovnjake, a živ krst ne pokaže s prstom na te točilnice. Ako se ministrstvo za narodno zdravje ne zavaruje proti rušenju dose« danje discipline v točilni obrti in ne do« seže sporazuma s finančnimi oblastmi, da ustavijo pomnoževanje zakotnih to« čilnic in prohibirajo dosedanje dozvole, bodo vsa prizadevanja za utesnitev pi« jančevanja enaka ničli, ker financa hoče samo, da se mnogo plati in zato tudi temveč pije, pa magari se jih vsak dan nekaj pobije in pokolje vsled pijanosti. Tu je korenina, pri kateri je začeti z zdravljenjem in odpravljanjem čez po« trebnega uživanja alkohola. Ministrstvo narodnega zdravja lahko iz vseh naših spisov in pritožb razvidi, da te ne merijo samo na koristi stanu, marveč indirektno tudi proti sistematič« nemu zapravljanju in zakotnemu pijan« čevanju in naj pripomore, da se od nas grajane uredbe odpravijo, pa bo v pobi« janju pijančevanja največ storilo. Naj ministrstvo narodnega zdravja deluje na to in čimprej mogoče doseže, da se prohibira, ukine in prepove toče« nje alkoholnih pijač po konzumih, ki ne plačujejo niti davkov in dajejo pijačo na kredit, po prodajalnah in malo«proda« jalcih in točenje «pod vejo», pa bo pijan« čevanju zadan velik zapah in vse razmiš« ljevanje ob preganjanju rednega gostil« ničarstva in ž njim vred alkohol pravilno uživajočega ljudstva bo lahko še dolgo vrsto let ali pa za vedno' mirovalo. Slavni zbor se prosi, to poročilo in predloge sprejeti ter naročiti upravi Sre« dišnega saveza, da nemudoma podvzame vse korake v dosego navedenih smernic, prepreči pa vsako izvedbo zakonov, ki bi utegnila utesnjevati prehranjevalno svobodo ljudstva in svobodo izvrševanja dodeljenih pravic redni gostilničarski obrti. Poročilo je bilo s frenetičnim plo« skanjem sprejeto. Ob sklepu zborovanja je bil izvoljen akcijski odbor 9 članov iz zastopstva vseh interesentov. Ta odbor ima nalog izdelati obširne peticije in vloge ter kot zastopstvo vseh prizadetih posetiti vse v poštev prihajajoče ministre in izročiti izdelane resolucije. Zadružne zadeve. Središnji Savez gostioničarskih udru« žen j a kraljevine SHS nam piše, kako težko je z Osrednjo organizacijo v Beo« gradu, ker članstvo, to je posamezne za« druge ne skrbijo za zadostni dohodek Savezu za upravne stroške. Na glavni skupščini Saveza dne 8. in 9. oktobra m. L, na kateri se je določevalo glede pri« spevkov in vzdržavanja organizacije, je bil soglasen sklep, da bi plačevala vsaka posamezna zadruga po Din 2.— od vsa* kega člana upravnih stroškov Središne? mu savezu v Beogradu. Ti prispevki pa seveda ravno tako malo prihajajo, kakor nič, ker zadruge še svojih lastnih orga? nizacij doma ne preskrbuje s potrebnimi upravnimi stroški. Vendar pa bo treba v tem pogledu tudi skleniti na prihod? njem občnem zboru Zveze gotovi pri* spevek, ki se bo odpošiljal Središnemu Savezu, ker sicer brez sredstev tak apa? rat ne more obstati. Nadalje je bilo na dotični plenarni seji tudi dogovorjeno, da bodo pokrajinske zveze opustile iz* dajanje svojih stanovskih glasil, ter se posluževale le centralnega glasila Osred? nje zveze v Beogradu, to je «Gostioni? čarski glasnik» in s tem pripomogle k številnejši naročbi lista, kar bi Savezu istotako donašalo koristi. Uprava Sredisnega Saveza prosi tudi poročil za «Gostioničarski glasnik« iz naših organizacij, da bi se na .ta način medsebojno bolj spoznavali v odnošajih pri nas in v odnošajih južnih krajev nas še otačbine. Za opustitev našega stanov? skega lista delegati na zvezinem občnem zboru v Ljubljani niso bili, ker se hoče, da ostanemo Slovenci vsaj pri enem sta? novskem glasilu gostilničarske stroke. Druge zveze v kraljevini SO' menda z iz* dajanjem svojih listov že prekinile, ker ne dobivamo že dalj časa od njih nikake zamene za naš list. Ljubljanska zveza bi gotovo preskrbovala beogradski glasnik z zadostnim slovenskim dopisnim ma? terijalom, a je tajništvo tako preobložen no s posli, da komaj domačo admini? stracijo opravlja. Tretja pritožba Središnega saveza v Beogradu pa je, da zadruge, ki list pre? jemajo, tudi ne plačajo naročnine, iz? vzemši Ljubljane, Ljubljanske okolice in Starega trga pri Ložu, ni še menda niti ena iz vse Slovenije plačala naročnine «Gostioničarskega glasnika«. Da ga sle? herna zadruga naroča in prejema, zahte? va to že nekaka stanovska dolžnost, čast in ponos. Zato prosimo vsa cenj. na? čelstva zadrug v Sloveniji, pošljite na? ročnino za lani in letos, ako je še niste, in sicer za lani Din 30.—, za ■ letos pa Din 12.—. — Naslov: Uprava «GostionU čarski glasnik», Beograd, Nemanja 42. Gostilničarska zadruga za sodni okraj Lož je imela svoj občni zbor dne 1. julija t. 1. pri tovarišu Alojziju Žnidaršiču s slede? čim dnevnim redom: 1. Pozdrav; 2. čitanje zapisnika zadnjega občne? ga zbora; 3. poročila načelstva; 4. poročilo blagajnika; 5. določilo udnine za 1. 1926; 6. Razmotrivanje odloka meroizkus? nega urada radi žigosanja steklenic; 7. odobritev sklepa odbora glede po? delitve vsote 1000.— Din za napeljavo telefona Rakek?Cerknica?Lož?Stari trg? Nova vas; 8. raznoterosti. Načelnik konstatira slepčnost in otvori zborovanje ob V2 10. uri, pozdravi došle tovariše, na kar se prečita zapisnik občnega zbora od 18. septembra 1924. Nadalje poroča načelnik, da je pri za? drugi sedaj 67 članov, od teh je 62 go? stilničarjev, 4 mesarji in 1 klavec drob? ne živine. Pomočnikov je 18 gostilničarskih in 1 mesarski. Učencev je za gostilničar? sko obrt 12 ter za mesarsko obrt 1. V tekočem letu je bilo podeljenih 5 koncesij, in sicer 3 za gostilničarsko in 2 za mesarsko obrt. V tekočem letu sta umrla dva za? družna člana. Nadalje prebera načelnik več posameznih spisov, ki več ali manj vsakega posameznika zanimajo. Poročilo se vzame na znanje. Tovariš Jan Benčina predloži račune, iz katerih je razvidno, da je dohodkov 3201 Din 30 para, stroškov pa 3988 Din 50 para, torej primanjkljaja Din 787 in 20 para. Primanjkljaj je pokriti iz vloge na hranilni knjižici št. 1671. Članarina ostane kot v letu 1925 tudi za 1. 1926, in sicer za vsakega člana 30 dinarjev. Radi žigosanja steklenic se dogovori sledeče: Načelniku se nalaga, da stopi v do? govor z meroizkusnim uradom, kateri naj pravočasno zadrugo obvesti, kdaj da pride v ta kraj žigosat. Določajo se nadalje postaje, in sicer za občine Stari trg?Lož?Bloke. Postaje naj bi bile: v Starem trgu za: Stari trg, Markovec, Knježja njiva, Vrhnika, Nad? lesk, Podcerkev in Pudob; v Iga vasi za: Iga vas, Viševk, Podgora, Jermendol, Babino polje, Kozarišče, Šmareta ter Babna polica. Pri Varhu za: Dane, Laze, Otok, Gor. Jezero, Lipanj in Klance. V Ložu za občino Lož. Na Bloški polici za Bloško polico in Bloščic. V Novi vasi za vso občino Bloke. Odborov sklep glede podelitve 1000 dinarjev za napeljavo' telefona se odobri. Prisotni člani odločno zahtevajo, da morajo tisti gostilničarji, ki se današnje? ga zborovanja niso udeležili, plačati red? no kazen kot v pretečenem letu. Ker ni nikakih predlogov več, zaklju? či načelnik zborovanja ob 11. uri. Na državni kmetijski šoli na Grmu (pri Novem mestu) se prične šolsko leto v pričetku novembra t. 1. Šola ima dva oddelka: Celoletna šola nudi poleg teori? je tudi praktično izobrazbo ter se pripo? roča vsem prosilcem, v prvi vrsti še onim iz vinorodnih krajev; zimska šola obsega večjidel le teorijo in je urejena zlasti za učence iz nevinorodnih krajev. Letna šola se prične začetkom no? vembra in traja do konca 31. oktobra prihodnjega leta z enomesečnimi počit? nicami v avgustu. Zimska šola pa traja dve zimi po pet mesecev (od začetka novembra do konca aprila prihodnjega leta). Učenci so na zavodu pod stalnim nadzorstvom in vzgojo in imajo vso oskrbo: stanovanje, hrano in pranje pe? rila. Preskrbnina se plačuje polletno na? prej in znaša mesečno 75 Din. Na zavodu je tudi gotovo število brezplačnih mest, ki se oddajajo le rev? nejšim kmetskim sinovom, kateri izpriča? jo svoje uboštvo s premoženjskim izka? zom, oziroma z ubožnim izpričevalom. Prosilci za brezplačna mesta se morajo zavezati, da ostanejo po končanem šola? nju na domačem posestvu. Namen šole je sploh, da vzgaja dobre kmetske go? spodarje, zato imajo kmetski sinovi, bo? doči gospodarji, prednost pred drugimi prosilci. Sprejemni pogoji so: 1. Starost ne manj kot 16 let in ne več kot 22 let; 2. moralna neoporečnost; 3. telesno in duševno zdravje; 4. z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Prošnje za sprejem morajo biti last? noročno, na celo polo pisane in kolko? vane s kolkom za 5 Din za vlogo in s kolkom za 20 Din za rešitev. Prošnji je priložiti: 1. Krstni list (kolek za 10 Din); 2. domovnico (kolek za 20 Din); 3. zdravniško izpričevalo (kolek za 20 Din); 4. zadnje šolsko izpričevalo (kolek za 5 Din); 5. nravstveno izpričevalo (kolek za 20 Din). 6. izjavo staršev, oziroma' varuha, s katero se ti zavežejo plačevati stroške šolanja (kolek za 2 Din). Kdor prosi za brezplačno mesto mo? ra priložiti še: 1. Obvezno izjavo staršev ali varuha, da bo njih sin ali varovanec po konča? nem šolanju ostal na domačem posestvu, v nasprotnem slučaju pa, da povrnejo zavodu stroške šolanja (kolek za 2 Din). 2. Ubožno izpričevalo, potrjeno od občinskega, župnega in davčnega urada (kolek za 2 Din). Opozarja se, da se nepravilno kolko? vane ali nekolkovane prošnje in priloge ne bodo mogle vpoštevati. Prošnje s predpisanimi kolkovanimi prilogami se vlagajo do 15. septembra t. I. pri ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grmu, p. Novo mesto. Bližnja pojasnila v vseh zadevah daje ravnatelj? stvo šole. Maksimirane cene gostilniški hrani v Ljubljani. Po sestanku gostilničarjev, na kate? rem so se določile znižane cene,jedilom v prvo?, drugo? in tretjevrstnih obratih, se je vršil dne 18. julija t. 1. ponovni se? stanek z restavraterji I. kategorije pri Mestnem tržnem nadzorništvu, ter se je skupno z vsemi zastopniki I. kategorije določila cena vsem posameznim živilom, kakor je spodaj označeno. Vse cene I. kategorije so se določile v soglasju z re? stavraterji. Kjer je gostilničarjev II. in III. kategorije preveliko število in ni ka? zalo sklicevati ponovnih sestankov, se je določila cena živilom na podlagi že fiksiranih cen I. katerije. Cene je Mest? no tržno nadzorništvo uradno objavilo po ljubljanskih dnevnikih, ter jih je smatrati maksimirane. Določene so odslej sledeče cene: Kategorija I. II. III. Z jutranji gol jas, pljučka, vampi Din 4.50 4.— 3.50 Večerni goljaž, pljučka, vampi » 10.:— 8.— 6.— Svinjski goljaž Din 12.— 11.— 10.— Zakuhana juha » 3.— 2.50 2.— Govedina » 9.— 7.— 5.50 Svinjska pečenka » 14.— 12.— 10.— Telečja pečenka » 12.— 10.— 9.— Obistna pečenka » 12.— —.— —.— Končna pečenka » 12.— —.— —.— Pljučna pečenka » 15.— —.— —.— Telečja glava ocvrta » 14.— —.— —.— Rostbeaf angleški » 13.— —.— —.— Naravna bržola » 15.— 12.— 10.— Naravni izrezek » 15.— 11.50 9.50 Dunajski izrezek » 16.— 12.— 10.— Svinjski hrbet » 14.— —.— —.— Ocvrt briželjc » 16.— —.— —.— Pol ocvrtega piščanca » 20.— —.— —.— Telečja obara » —.— 7.— 6.— Kokošja obara » —.— 9.— 8.— Beafsteak z jajcem » 14.— —.— —.— Prikuhe: Fižol v stročju, ma? karoni, grah, ohrovt, špinača, koloraba in pražen krompir » 4.— 3.— 2.— Solate: mešana, glavnata, fi? žolova, kumarčna, krompirjeva pesa, fižol v stročju, ku? marce, kisle » 4,— 3.— 2.— Z dopisom dne 22. julija 1925 štev. 16.023/25 ref. XIV je Mestni magistrat zadrugi naročil te cene vsem svojim čla? nom objaviti, obenem pa tudi pozvati, da morajo vsi, ki vodijo dnevne jedilne liste, iste predložiti Mestnemu tržnemu nadzorstvu, vsak teden najkasneje do torka. Odpošilja naj se jedilne liste iz? dane ob sobotah in nedeljah. Pojasnilo nekaternikom. Nekaj zadrug nam je doposlalo nove revidirane imenike precej kasno, da smo zamogli šele tako sukcesivno ves naš na? slovnik preurediti in bodo dobili neka? teri člani zadrug šele današnjo številka letošnjega letnika v roke. Kdor bi želel vse letošnje številke, se mu bodo rade? volje doposlale. Ker mora prispevek k Zvezi sleherni član zadruge doprinesti, je seveda upravičen zahtevati tudi sta? novski list, ki se za to svoto vsem čla? nom zadrug razpošilja. Kot pojasnilo k temu dejstvu še enkrat oznanimo, da dobi Zveza od slehernega člana zadrug po Din 20.— prispevka in to že pričenši z letom 1924, ker se je lani na občnem zboru Zveze povedalo, da je nastal vsled nerednega dohajanja prispevkov Zvezi občutni dolg posebno v tiskarni in za delovno osobje, kar je oboje glavni fak? tor za delovanje organizacije. ZaJ ta: do? hodek Zvezi imajo skrbeti zadruge ša? me, ter. so nekatere tudi že za' njih člane za letos račune poravnale, za kar izre? kamo na tem mestu hvaležnost za njih trud. Večina cenj. zadružnikov je še na dolgu, zato prosimo danes vse tiste, poš? ljite nam prispevke, položnice smo po? slali začetkom leta vsem. Ker so nam’ zadruge poslale letos nove revidirane imenike njih članstva, pošiljamo list sle? hernemu članu zadruge, da dobi s tem odškodnino za plačano članarino Zvezi. Nekaterniki pa list vračajo s pripombo: ne sprejmem; tistim' danes še enkrat od? krivamo, da se s tem, ako list vračajo, ne morejo odtegniti plačilu tega bornega prispevka Din 20.— za Zvezo, ker mora končno zadruga1 od vseh tistih; ki ne bodo direktno Zvezi poslali omenjenega1 zneska, upravnim potom izterjati to ma? lenkost. Zato še enkrat povdarjamo, ne vračajte lista1, ker ga ne bomo nikomur ustavili, kdor je v listi kot član zadruge vpisan, pa bodisi potem njegov obrat: še tako malenkosten, četudi samo z žganje? točnimi pravicami, kajti to mora vsak znati, da kdor se peča s kakršnokoli to? čilno obrtjo, pa magari da toči tudi samo kislo vodo in malinovec, mora biti član zadruge, ki je za te obrti ustanovljena, in izvrševati s tem zvezane dolžnosti in obveznosti. Prosimo, vpoštevajte to in skrbite za obstanek vaše organizacije, kajte le potOrii te riambo mogoče raz? biti ledene gore, ki nas dandanes obi^a? jajo. Dela je ogromno, ali ako stroj ne dobiva niti najpotrebnejšega olja, še ustavi sam. '‘t tl9* ‘"'\ Zveza gostilničarskih zadrug v - Raznoterosti. Izenačenje obrtnih predpisov. Kojni-sija, katera pripravlja materijali za pusten obrtni redr prpučava predloge, ;k*tere so stavile razhčne "gospodarske' '■"'korporacije. .in organizacije. . Na.. ..podlagi teh predlogov sestavi komisija npv predlog zaklona, kateri se pred predložitvijo Narodni skupščini , pošlje v. Izjavo zakoni*-tim zastopnikopr interesentov. Kakor se zatrjuje, bo ftoV pr&dlog dovršen še tekom tekočega leta. 1 5 Iznajdba za Izdelavo vedno svežega kruha. V Pully, kanton Vand v Švici, j$ pekovski pomočnik'Maitti; izumil noV način za-izdelovaide trajno svežega Kruha*: Kontrolni laboratorij v Lausane je na ta način' izdelani- kruh preizkusil in analiziral. Analiza je: izpadla jako ugQdnp. Po Mattijevem načinu izdelani kruh ostane vse znakle svežosti (udi £0 preteku dveh : let. Izjtrti. je-,-velike yažn<^fWra;yč||aštvo, pomorsko plovbo in prek * ► * M > * X X X X i i i X i i i X i X i X N S* SSSSSSSSSSSSS^ Raznovrstno rudninsko vodo 99 99 kakor: Rogaški flempel vrelec, Styria vrelec* Donati vrelec* Radinski zdravilni vrelec, GiesshUbelsko slatino* Karlovovarski Mlinski vrelec, Gleichenberški Emin vrelec, Franc Jožefovo grenko vodo* Gubersko Srebernico priporoča A. Šarabon, Ljubljana. Glavna zaloga rudninske vode In špecerijska veletrgovina. Ceniki na razpolago! 1886 Ustanovljeno leta 1886 ► ► x X M X K H S N X a Danite v jul^e in primul}« Krepčilo brone imet« iz preprosti!} jedil izur-$tno, zdravo in redilno F>remo. m m m m M m m m pekarija, slaščičarna in kavarna Stari trg 21 se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele na zajutrk. ikTir f* M ■ ■ : ■ m ■ ■ Mi ■ ■ m m m m m V*4 t* m m & ■■■■■■■■■■■■ SODE vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo; vse solidna in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih cenah. Zaloga sodov ter sodarskega lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo. Franjo *RepK sodarskl mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezijska ulica Stev. 18. "iTvmni v špecerijsko In delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namiznimi ln buteljsklmi vini postreže gostilničarjem najceneje ln najsolidneje tvrdka T. MENCINGER, Ljubljana, vogal Sv. Petra ceste ln Resljeve ceste. Velsgpažarna ia kavo a olektrl bnlnt obratom. —. ,Zaloga mineralnih vod. . I Delnišl sa pivovarna Laško i marčno pivo eksportni ležak temno Porter- plvo J«! iivbtv / Mestni trg 10. i J Mestni trg 10. (j V"'• Jt- .K , . veletrgovina. POE« "osebni oddelek za pletenine, trikotaže in perilo. JJprejn^e z^hpt^Ie, jgostilne, prenočišča, vile, kopališča, in sicer vse 0 rIu^e &rez 9rac*l za žimnice in blazine, nanltfng za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šivane odeje iz . k]ftt%’!kretipna, volne in svile. — Različni beli in barvasti namizni prti, brisače-IUL — Velika Izbira preprog in zastorov na kose in metre. piameno In volneno tapetniško blago za prevleke dl- ' Vanov, stolov, kočij in omnibusov. — Platno za rolete in verande itd. 11 * i *• ; * i , v rii C1lfi nfiodno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne Irj.špgrtne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje. — Različno šultnena, Volneno in svileno blago za damske obleke v zeio bogati izblrLdftlle perilno blago za bluze, predpasnike in domače obleke.— V^fcdVČs&nl ŠJfonU batisti in ceflrji za spodnje perilo, in sicer od naj-oenejše do najfinejše vrste. — Razna podloga za damske in moške obleke itd. itd. — Velika izbira svilenih in volnenih šalov in robcev. 'Parilo £a dame (n gospode, izgotovljeno iz najflnejega Sifona, batista in cefirja. ? OtroSkO perilo za dečke, deklice In dojenčke. Predpasniki iz kretona in klota, bluze iz svrfe In etanllna. Narečja izbira florastih volnenih In svilenih nogavic, dokolenic in ga-maš. Patentne nogavice vseh velikosti, vsakovrstne triko in giace rokavice za dame In r gospode, ovF^^lkllh kravate. Razne majce, svlterji, športno perilo, kopalne obleke itd 4» Solidna in točna postrežba. it IztUJa ln zalaga ..Osrednja zveza gostilničarskih zadrug na Slovenskem". — Odgovorni urednik Ivan Hercog. — Tisk ,.Narodne tiskarne1*.