V Argentino gremo Ob peti obletnici odobritve vselitve- nega dovoljenja za slovenske begun¬ ce v Avstriji in Italiji. * Pet let poteka te dni, odkar je č. g. Janez Hladnik izposloval v osebni av¬ dienci pristanek predsednika Republike Argentine div. gen. J. D. Perona za vse¬ litev slovenskih beguncev v Argentino. Pet let je od tedaj, ko je č. g. Hladnik sporočil to g. ministru dr. Kreku v Rim in s tem vsem našim beguncem, da mu je po dolgih naporih in številnih teža¬ vah končno uspelo doseči rešitev tiso- čev in tisočev. Danes se nam zdijo ti dnevi že silno daleč. Danes smo si že skoraj vsi ure¬ dili novo življenje, danes se že neradi spominjamo težkih in bridkih ur preži¬ vetih v taboriščih, če pa hočemo prav razumeti pomen načelne odobritve vse- litvenih dovoljenj, moramo upoštevati nekatera zgodovinska dejstva. Z vrnitvijo deset tisoč naših fantov borcev so v slovenski begunski skupno¬ sti ostale v glavnem velike družine z ma= limi otroki; mnogo manj je bilo mož, fantov in deklet, kakršne je tujina ved¬ no zahtevala kot delovno silo. že v red¬ nih razmerah so imele marsikdaj teža¬ ve družine s številnimi otroki. Kaj še¬ le tedaj, ko so imele oznako DP ali be¬ gunec. Spomnimo se številnih komisij, ki so prihajale v taborišča — že po odobri¬ tvi vselitve vse skupnosti v Argentino >— in iskale samo krepke moške in sve¬ ža dekleta. Tedaj so bile angleške preiskave po avstrijskih taboriščih na dnevnem redu; tedaj so se MP jeepi podili med baraka¬ mi dan za dnem; tedaj so bila ugrab- ljenja v Trstu na dnevnem redu; tedaj so morali oditi naši duhovniki iz laških taborišč; tedaj je bila hrana v tabori¬ ščih izredno slaba; tedaj so rdeči imeli razpredene svoje mreže povsod in med UNRRA osebjem smo našli malo res¬ ničnih prijateljev; tedaj so avstrijski listi bili polni napadov na ‘fašistično sodrgo’, tedaj so po Italiji rjoveli komu¬ nisti in grozili vsak čas z revolucijo; te¬ daj so pričele prihajati repatriacijske komisije, ki so z zasliševalnimi organi UNRRA in IRO pogostokrat delale roko v roki. Dr. Krek pa je v Rimu hodil od po¬ slanstva do poslanstva. Obiskoval je za¬ stopnike najrazličnejših držav ter iskal za izselitev informacij in možnosti in sprejem nesrečnih slovenskih beguncev. V Argentino pa je pošiljal redna poroči¬ la, podatke in pojasnila o naših begun¬ cih. Med njimi samimi pa so se našli po¬ samezniki, ki so Krekova prizadevanja za izselitev označevali za izdajalska in so trdili, da bi morali vsi begunci osta¬ ti v Evropi, nekateri pa so celo govori¬ li, da so to le njegove osebne špekula¬ cije. Sredi tako grenkih ur, ko se nam je tudi zdelo, da smo zapuščeni in pozab¬ ljeni in nikjer zaželeni, sredi tistih dni je prišla novica o možnosti preselitve v Argentino. Danes lahko rečemo: G. Hladnik je napravil veliko dobro delo, Argentina pa je bila prva država, ki je premagala vse pomisleke proti brez¬ pravni begunski skupnosti, prva, ki je resnično prožila roko v pozdrav in v re¬ šitev, ki je vsem begunskim družinam ponudila možnost novega življenja na svobodnih tleh. V tem je resnično veli¬ ka poteza predsednika grala Perona. Dal nam je možnost ohranitve naših dru¬ žin, stebrov slovenske protikomunistič¬ ne emigracije. Nič nismo mogli tedaj vedeti, kako se bodo druge države zadržale v pogle¬ du možnosti vseljevanja. Nič ni bilo te¬ daj še govora o selitvi v USA, niti v druge države: samo krepki moški in de¬ kleta in kasneje morda družine, ko pre¬ teče delovna pogodba, so govorili. Mnogo je razlogov, ki so nato zavlekli dokončno vkrcanje večine slovenske be¬ gunske skupnosti na ladje in nje prihod v Argentino. Mnogo jih je. Pri UNRRA in pri IRO Argentincev ni bilo, zasliše- valne in vkrcevalne komisije so pogosto sestavljali ljudje, ki jim je vsaka druga stvar bila bolj privlačna kakor pa re¬ šitev begunskih družin; v Avstrijo in Nemčijo arg. komisije silno dolgo niso pripustili in pod. Moremo pa danes re¬ či: če bi naša preselitev zavisela samo od Argentincev, ki so prav v izdajanju konzularnih vizumov pokazali sijajno ekspeditivnost, in od naše begunske skupnosti, ki je pri najvišjih svetovnih ustanovah slovela kot najbolje organi¬ zirana in najbolj disciplinirana, potem bi večina naših ljudi mogla že mnogo prej priti v Argentino. Pravilnost gledanja, naj gre čim več¬ ja, ako že ne vsa skupnost, v Argenti¬ no, se je v teku teh petih letih utrdila: Slovenci — nekdaj begunci, danes pa no- vonaseljenci v Argentini, ne služimo si¬ cer dolarjev in funtov, živimo pa zato življenje dostojno človeka, živimo v svo¬ bodi in v neomejeni možnosti napredka, živimo v miru. Vsi se lahko zberemo pri kakršni koli naši slovesnosti in tako ohranjamo med nami pravi slovenski iz¬ raz. Slovenska skupnost v Argentini se ob petletnici zaveda, da je s svojim delov¬ nim doprinosom pomagala graditi novo življenje v državi, do katere jo veže in jo bo vezal prijetni čut zahvale za nje¬ no veliko dejanje. torej zgrešeni. Najbolj so se pa ušte¬ li trgovci iz držav Južne Amerike, ki so nad leto dni kupovali v USA vse, kar se je dalo kupiti in izvoziti. Ta politika nakupovanja je bila pod dvojnim zna¬ kom: 1. vojska na Koreji se bo zavlekla in nazadnje sprevrgla v tretjo svetovno vojno: 2. v USA bodo cene naraščale in nazadnje bo zaradi vojske vsak izvoz iz USA v Južno Ameriko nemogoč. Skladišča tako nakupljenega blaga v USA so prepolna in ni ladij, da bi vse odpeljale, kar se je tam nakupilo v predvidevanju obeh svetovnih kriz. To¬ da prva kriza se bliža premirju in dru¬ ge krize ni mogoče slutiti tako blizu, Ako se napetost med vzhodom in zaho dom le malo omili, bodo začele cene na trgih padati in robo, ki čaka na odvoz, bo treba prodajati za zelo nizke cene ali pa celo z izgubami. Toda inflacija še narašča in to ne sa¬ mo v Južni Ameriki, ampak tudi v Ev¬ ropi in to zlasti v Franciji in v Angli¬ ji. Franciji se napoveduje nova vladna kriza, ker so državne blagajne prazne, delavci pa terjajo — upravičeno — zvi¬ šanje mezd. Sedaj se v Franciji in dru¬ god ponavlja trditev, da ni Marshallov načrt o pomoči Evropi rodil posebnih sa¬ dov. Zavrl je le izbruh krize pred leti, ista pa sedaj grozi Evropi še v mnogo večji meri. Marshallov načrt je “samo povečal število bogatašev in pomnožil vrste siromakov’’, tako se sedaj rado go¬ vori v glavnih evropskih državah. Strah pred vojno, ki vlada v Ameriki, se v Evropi povečuje s tem, da se mu pridružuje splošna zavest popolne zme¬ de. Strah in zmeda vlada nad vsem — nekdo pa vodi niti in pri tem dobro ve, kam hoče po tej poti priti. OBLAKI NAD BERLINOM Ko se prividno ponuja premirje na Koreji in morebiti celo začasni konec sovražnosti, pa narašča drugod nape¬ tost. Na Malajskem polotoku postajajo komunisti bolj aktivni, pravo krizo pa napovedujejo v Berlinu. Sovjetski za¬ stopniki v Berlinu so začeli govoriti m groziti zaradi tega, ker da hočejo za¬ vezniki vkleniti zahodno Nemčijo v svoj obrambni blok in oborožiti prve zahodno nemške oddelke. Sovjetski zastopniki v Berlinu svare, da bodo v primeru, da za¬ vezniki vključijo zahodno Nemčijo v At¬ lantsko obrambno skupino, izvedli pri¬ ključitev vzhodne Nemčije kot samo¬ stojne države v vzhodni blok. Med vzhod¬ no in zahodno Nemčijo bo uvedena ca¬ rinska meja, ukinjene bodo zavezniške letalske proge v Berlin in zahodni voj¬ ski bo nato ukazano, da naj odide iz Berlina... Dosedanje zavezniške kon¬ cesije v Berlinu slone na potsdamski, pogodbi, ta pa neha veljati, ko bodo za¬ hodni Nemci priključeni v zahodni blok — tako pravijo sovjeti. BREZ STRAHU IN BREZ ZMEDE Na Koreji traja zavezniška podreje¬ nost že dva meseca. Težko bi bilo priča¬ kovati, da bi zahodno poveljstvo moglo tvegati tako situacijo. Tako vsaj odgo¬ varjajo ameriški komentatorji na za¬ skrbljenost, ki se tod ali tam pojavija. V Las Vegasu v Nevadi se vrste posku¬ si z eksplozijami atomskih bomb in pri POLITIKA STRAHU IN ZMEDE Prejšnji teden je na glavni skupšči¬ ni Združenih narodov v Parizu v glavni debati ponovno govoril sovjetski zunan¬ ji minister Višinski. S tem svojim dru¬ gim govorom je presenetljivo prelomil tradicijo debatiranja; dosedaj je na glav¬ ni razpravi govoril vsak delegat samo enkrat. Višinski ni v svojem drugem govoru povedal nič posebnega, ponovil je samo sovjetsko zahtevo, da morajo zahodni zavezniki uničiti vso zalogo a- tomskih bomb, predno bi sovjetska vla¬ da mogla pristati na razpravljanje o omejitvi oboroževanja. Večina delegatov se je vpraševala, zakaj je prišel Višinski na tribuno in se še enkrat ponavljal. Mnenja se strinjajo v tem, da se je sov¬ jetski delegat potrudil, da bi zmanjšal porazni vtis svojega prvega govora, ko je med psovkami zasmehoval svoje tova¬ riše z zahoda. Za njim so namreč vsi go¬ vorniki obsojali njegov smeh in novi go¬ vor Višinskega bi naj bil dokaz, da se je sovjetski delegat le nekoliko pokesal za svoj prvi nastop. ZAVEZNIKI NA KOREJI V STISKI Toda nekateri poročevalci omenjajo, da noben sovjetski delegat nikdar ne sme obžalovati svoje surovosti ali pa pretiranosti. Obratno — vsak njegov korak mora pomeniti nov pritisk, pač samo pod drugo obliko. Ako je tedaj se¬ daj, Višinski spet prišel na oder v Pari¬ zu, je to storil samo zaradi tega, da bi podčrtal , da sovjeti ne mislijo v niče¬ mer popuščati. Storil pa je to v taki ob¬ liki, da spet nikdo ne ve, kako daleč misli iti sovjetska vlada. Iskati je treba torej na drugih področjih sovjetskega udejstvovanja, kam merijo nove sovjet¬ ske intrige. Avstralski predsednik vlade Menzies je v posebni izjavi opozoril na zelo koč¬ ljiv položaj zavezniških vojska na Kore¬ ji. Povdaril je, da so zavezniki že nad dva meseca v zagati, ki lahko postane zanje usodna. Poveljnik angleških oddel¬ kov na Koreji general sir Robertson mu je pritrdil in povedal, da imajo danes rdeči na Koreji več orožja in boljšo o- premo, kakor pa zavezniki. Rdeče re¬ zerve v tankih presegajo zavezniške, raketnih iztrelkov imajo več kot zavez¬ niki in komunisti so začeli dobivati pre¬ moč v letalstvu — to je v orožju, v ka¬ terem so bili zavezniki dosedaj nepre- kosljivi. V zadnjih štirih tednih so za¬ vezniki v boju s komunisti izgubili več težkih bombnikov, kakor pa poprej ves čas vojskovanja na Koreji. Komunisti imajo toliko raketnega topništva, da lahko na en odsek zavezniške brigade v eni uri izstrele nad 2000 raketnih gra¬ nat. General meni, da se na Koreji lahko vsak hip sproži strahotno klanje zavez¬ niških vojska, ker je dovoz za komuniste iz zaledja sedaj brez vseh ovir. DRUGA PLAT ZVONA Med tem ko prihajajo tako jerobske novice o položaju zaveznikov na Koreji, pa z drugega odseka mednarodne poli¬ tike napovedujejo veliko gospodarsko krizo, ki nastaja v zvezi z razvojem do¬ godkov na Koreji. Gospodarstveniki v Združenih državah žive že dalj časa v veri, da bodo sovjeti na Koreji pristali na premirje in na konec sovražnosti. Vsi računi na dolgo vojsko na Koreji so bili La (ancilleria renovo un acuerdo entre Argentina, Gran Bretana y (hite sobre ia Antartida En el salon dorado del Palacio San Martin efectuose el lunes pasado un acto, en el transcurso del cual el ministro de Relaciones Exteriores y Culto, doktor Jeronimo Remorino, hizo entrega de sendas declaraciones a los embajadores de Gran Bretana y Chile. De acuerdo con lo convenido, los representantes diploma- ticos de la Republica Argentina en Londres y en Santiago de Chile recibieron si- multaneamente identicas declaraciones de los respectivos gobiernos. Deseoso de evitar cualquier mal entendido en la Antartida, que pudiera afec- tar las amistosas relaciones entre este pais, Gran Bretana y Chile, el gobierno de la Republica Argentina informa al gobierno de Gran Bretana (Chile) que, en las actuales circunstancias no preve la necesidad de enviar barcos de guerra al sur de los 60° de latitud sur durante la temporada antartica de 1951-1952, con con excepcion, naturalmente, de los movimientos que han sido habituales duran¬ te algunos anos. Zunanje ministrstvo je obnovilo sporazum med Argentino, Veliko Britanijo in Čilom o Antartidi V zlatem salonu palače San Martin je prejšnji ponedeljek zunanji minister DR. JERONIMO REMORINO izročil noti argentinske vlade veleposlanikoma Ve¬ like Britanije in čila. Po sporazumu med vladami Argentine, Velike Britanije in Čila sta argentinska diplomatska predstavnika v Čilu in Londonu istočasna do¬ bila enaki deklaraciji pristojnih vlad. Poročilo o izmenjavi not glede obnove sporazuma med navedenimi državami glasi: V želji, da se prepreči vsakršno napačno tolmačenje o Antartidi, ki bi u- tegnilo škodovati prijateljskim odnosom med republiko, Veliko Britanijo in Či¬ lom, vlada republike Argentine obvešča vladi Velike Britanije in čila, da v da¬ nih okolnostih ne predvideva nujnosti za pošiljanje vojnih ladij južno od 60 <) ši¬ rine v antartičnem času 1951-1952, seveda z izjemo premikov, ki so bili običajni že prejšnja leta. Velik požar v pristanišču V torek kmalu po tretji uri popoldne je izbruhnil požar v skladiščnem poslo¬ pju F na pomolu I v južnem delu pri¬ stanišča. V tem poslopju so bile vskla- diščene lahko vnetljive kemikalije in drugo blago, kot n. pr. žveplo, oksigen, anilin barve, filmi in podobno. Požar je v hipu zajel vse poslopje, se razširil v kletne prostore, proti nebu so se pa za¬ čeli dvigati težki črni oblaki dima, ki so jih rezali visoki ognjeni zublji. Pogled na goreče poslopje je bil strahoten, že ob izbruhu požara je ozračje pretresla silovita eksplozija, kateri so sledile dru¬ ge. Vseh eksplozij je bilo 105. Od deto¬ nacij so se tresle hiše v premeru 7 kva¬ der. V to razdaljo so padali tudi težki cementni bloki, ki jih je pritisk od eks¬ plozij dvigal v zrak. Na mesto požara so prihiteli takoj ga¬ silci iz raznih delov prestolnice. Vseh je bilo okoli 400. Požar pa je pomagalo ga¬ siti tudi moštvo mornariške pristaniš¬ ke policije in, tudi oddelki vojske ter je tako požar gasilo nad 1000 mož. Na me¬ sto nesreče so takoj prispele tudi rešil¬ ne ambulante, v prvi vrsti rešilni oddel¬ ki Socialne ustanove Eva Peron, ki so številnim ponesrečem nudili prvo pomoč in jih odvažali v posamezne bolnišnice. V veliki nevarnosti so bile radi poža¬ ra tudi številne ladje, ki so bile zasi¬ drane v bližini. Vendar se je pristaniš¬ kim oblastem posrečilo, da so vse pravo¬ časno spravili na varnejše mesto. Požar so gasilci gasili vso noč ter so ga zadušili v sredo zjutraj. Povzročili so ga filmi, ki so se radi vročine vneli. Škoda pa je nad 35 miljonov Pesov. NAPETOST V EGIPTU NARAŠČA Med tem ko je egiptovska vlada do¬ stavila vsem tujim zastopnikom v Kai¬ ru pismo, v katerem jim sporoča, da se kralj Faruk odslej uradno imenuje ‘Kralj Egipta in Sudana’, je preko 500.000 Egipčanov s predsednikom vla¬ de na čelu v protestnem pohodu skozi mesto zahtevalo odločno politiko nepo- puščanja proti Angliji. Najbolj zagrize¬ ni zahtevajo oklic ‘svete vojne’. Poleg manjših spopadov angl. edinic s ‘prostovoljskimi oddelki’ je bil najbolj nevaren podvig egipč. revolucionarjev, ki so goreče mačke pognali v angleška skladišča, da bi tako zanetili požar; isto¬ časno naj bi uporniki napadli posadko in jo likvidirali. Akcija pa ni uspela. V bo¬ jih okrog Izmajlije je na obeh straneh padlo nekaj oficirjev in vojakov, na kar- je bil sklenjen dogovor, da egipč. polici¬ ja ne bo na tem področju nosila več o- rožja, angl. družine pa se bodo izselile v Port Said in od tam v Anglijo. Eden pa je te dni v parlamentu izja¬ vil, da bo angl. vlada ščitila interese prebivalcev Sudana vse dotlej, dokler Sudan ne postane resnično samostojna država, kar naj bi bilo predvidoma koncem leta 1952. Tudi Anglija ne bi imela ničesar proti, pravijo angl. urad¬ niki, ako se v Sudanu izvedejo volitve pod nadzorstvom UNO. teh manevrih prvič sodeluje ameriška | vojska. Med tem ko se je v dobi, ko je bil še na Koreji Mac Arthur, zavračala misel uporabe atomske bombe, se sedaj Večkrat omenja možnost vojskovanja z atomsko bombo ali atomskimi izstrelki na Koreji. Dolgotrajna pogajanja na Koreji so tudi zadosten dokaz, da sovjeti ne mi¬ slijo na pravi konec na Koreji. Omejeno vojskovanje na Koreji služi njihovim strategom za študij vojnih operacij v zvezi z najnovejšim orožjem, ki se lahko c d časa do časa uporablja. Dočim se ta¬ ko ameriškim poveljnikom vsiljuje po¬ treba, da pokažejo, kaj imajo, se isto¬ časno na azijskem vzhodu zlasti v po¬ litiki med Sovjetsko zvezo in Kitajsko slednji diktira pot in politika, kakor to hočejo v Moskvi. Komunistična Kitajska s svojimi 500 miljoni prebivalcev more | v družbi z Moskvo postati zaveznik, ki bi počasi mogel prevzeti vlogo, ki mu gre — med Moskvo in Pekingom je bilo več težavnih pogajanj ravno od časa, od¬ kar šo komunisti prevzeli oblast na Ki¬ tajskem. Oprema kitajske vojske na Koreji pa je po sovjetski volji samo tolik¬ šna, kolikor je to potrebno, da se zapo¬ sli kit. kom. vojska v tolikšni meri, da ne bo popolnoma premagana na Koreji: zmaga pa tam nebo odločilna, ker jo bo¬ do sovjeti morali seveda izvojevati na¬ zadnje le v zahodni Evropi. Vodja ameriške obveščevalne službe Allen je te dni izjavil časnikarjem, da niso časopisne novice o moči ruskih di¬ vizij in o sili sovjetskega orožja nič važ¬ ne. Med vsemi novicami iz Rusije je važ¬ na le novica o tem, kje je Stalin in kaj počne. In teh novic — tako pravi Allen ■ — ie danes izredno malo. Naročajte in širite SVOBOONO SLOVENIJO Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 22. XI. 1951 TEDNA V TEDEN Smrt treti slovenskih glasbenikov Pretekli mesec (2. oktobra) je v Ljub¬ ljani umrl in bil tam pokopan Mirko Polič, znani dirigent ljubljanske opere, njen ravnatelj pred vojno in dirigent zbora Glasbene matice ter filharmoni¬ je. Pokopan je bil na državne stroške, vendar samo do Žal, od tam do groba je morala pogreb plačati kokojnikova vdova, ker je bil pogreb cerkven, takega pa “ljudske” oblasti, ki “vere ne pre¬ ganjajo” niso hotele plačati. Mirko Polič je bil rojen let a 1890 v Trstu. Se mlad se je posvetil glasbene¬ mu življenju. Vpisal se je na pravno fa- kuteto v Pragi, a hkrati študiral glas¬ bo na konservatoriju Verdi od leta 1908 do leta 1913, ko je absolviral. Zasluge Mirka Poliča so neprecenljive za raz¬ voj Slovenskega narodnega gledališča v Trstu, kateremu je posvetil vse svoje moči od 1 1910 dalje vse do njegove na¬ silne zadušitve. Leta 1925 je prevzel vod¬ stvo ljubljanske opere, na kateri je de¬ loval vse do svoje smrti. Mirko Polič je uglasbil dve operi, in sicer “Mati Jugovičev” in “Deseti brat”. Že let a 1910 pa je v Trstu uglasbil za Vojnovičevo dramo “Smrt majke Jugo¬ vičev’’ preludij in koral kot napoved svoje kasnejše opere. Leta 1938 je pre¬ delal prvo slovensko ljudsko opero Foerster j evega “Gorenjskega slavčka”. Premiera “Desetega brata” je bila le¬ tošnjo pomlad v Ljubljani. Prav tako je umrl pretekli mesec zna¬ ni slovenski skladatelj Peter Jereb, ki je prav letos praznoval svojo 85. let¬ nico. Živel je večino svojih živi jenskih let v Litiji, kjer je bil 47 let občinski taj¬ nik ter obenem organist podružnične cerkve, bil pa tudi pevovodja litijskega pevskega zbora “Lipa”. Pok. Peter Je¬ reb je bil rojen 1. julija 1868 v Cerknem na Goriškem, kjer je dovršil 4. razrede ljudske šole. Ko je v zgodnji mladosti izgubil starše, ga je vzel k sebi stric v Tunjice pri Kamniku. Igre na gosli se je naučil že kot šolar v Cerknem, 1. 1884 pa je vstopil v orglarsko šolo v Ljb. ter jo z odličnim uspehom dovršil 1887. Nato je pa, kot že omenjeno, vstopil v občinsko službo v Litiji ter tam prev¬ zel tudi vodstvo pevskega zbora “ILipa”. Medtem je služil 4 leta tudi pri godbi 97. pešpolka v Pulju. Napisal je obilico cerkvenih in svetnih skladb za moški in mešani zbor v preprostem slogu. Ve¬ liko njegovih skladb — med temi je po¬ sebno znana “Pelin roža” za moški zbor- je bilo objavljenih, se več pa je neobjav¬ ljenih. Dr. Josip Čerin, znani kapelnik voja¬ ške godbe in komponist, je tudi umrl. Pokopali so ga 3. novembra. Pok. dr. Čerin je bil rojen 29. marca 1867 v Ko¬ mendi pri Kamniku. Gimnazijo je do¬ vršil 1886 v Ljb., konservatorij z odliko 1896 na Dunaju, istotam tudi univerzo, kjer je po nekaj semestrih prava, študi¬ ral glasbene vede in iz teh ved tudi pro¬ moviral 1902. Na Dunaju je bil 1894-6 prvi organist pri c. kr. dvorni cerkvi sv. Avguština in pevovodja raznih pevskih IZ Iz svobodnega sveta USA: Uradniki Čankajškovega kon¬ zulata v Washingtonu izjavljajo, da so vsi Kitajci, ki imajo katerega koli sorod¬ nika še v domovini, zasedeni od rdečih, izpostavljeni stalnim grožnjam o kazno¬ vanju teh sorodnikov, ako v doglednem času ne pošljejo na naslov sorodnikov zahtevane vsote -dolarjev kot ‘odkupni¬ no”. Teh dolarjev, ki v velikanskem šte¬ vilu na ‘črno’ zapuščajo USA, sorodni¬ ki nikdar ne vidijo, pač pa si jih oblast pridrži za svojo uporabo pri nakupova¬ nju snovi in predmetov, plačljivih samo v dolarjih. Truman je na časnikarski konferenci v petek objavil, da ameriški tisk in ra¬ dio izdajata vojaške tajnosti sovražni¬ kom države. Po njegovi izjavi, ki je za¬ gnala veliko hrupa, najmanj 95% vseh vojaških in drugih tajnosti pride v ro¬ ke sovražnim spijonom potom ameriš¬ kega tiska in radija, ki preveč svobod¬ no objavljata poročila. KANADA: Kanadsko zastopstvo na Holandskem je objavilo, da bodo 21. t. m. uradno ‘izročili “Eisenhowerju kot ka¬ nadski delež pri evropski armadi odde¬ lek 1300 mož, ki naj predstavljajo o- snovno edinico bodočih kanadskih čet v sklopu te armade, ako bo njeno pove¬ čanje potrebno. ANGLIJA: Živilska zaloga v Angliji je dosegla tako nizko stopnjo, da se je bati še hujših vladnih ukrepov o zmanj¬ šanju obrokov; lord Woolton je ljudi o- pozoril, naj pridelujejo več, hkrati pa tudi že nabavljena živila bolj hranijo, kajti prišli bodo še slabši časi. V prvi zun. politični debati nove vla¬ de v parlamentu je Eden izjavil, da sedanjost jemlje pogum, bodočnost pa društev. L. 1896 je prišel h Glasbeni ma¬ tici v Ljb. kot artistični vodja ter je 1. 1897 med Jugoslovani prvič izvajal J. S. Bachov “Pasijon po sv. Mateju”. Ko je 1. 1898 Hubad stalno prevzel art. vod¬ stvo Glasbene matice, se je Čerin vrnil na Dunaj in deloval kot kapelnik na “Volksoperi” in od 1. 1902 pri dvomi župni cerkvi sv. Mihaela. 1905- je postal kapelnik vojaške godbe 6 pp. na Duna¬ ju in se preselil z njo v Budimpešto; 1908—16 je bil vojaški kapelnik v Pragi. Zlasti v Pragi je bila njegova godba znana kot ena najboljših in je z njo koncertiral po raznih večjih mestih z največjim uspehom. L. 1919 je pok. Čerin prišel v Ljb. Eno leto je bil ka¬ pelnik narodne opere ter je nato po na¬ ročilu višjih vojaških oblasti organizi¬ ral vojaško godbo ter jo v kratkem dvig¬ nil na višino simfoničnega orkestra. Te¬ kom štirih sezon je prirejal izvrstne simfonične koncerte, 1921 je zopet izva¬ jal z nenavadnim uspehom Bachov Pa¬ sijon. Pok. Čerin je spisal mnogo član¬ kov glasbene in glasbeno estetične vse¬ bine. Znana je predvsem njegova štu¬ dija o Trubarjevih pesmaricah, 1. 1898 je izdal tudi Pesmarico Glasbene mati¬ ce. povzroča skrbi”. Poudaril je nujnost ' vključitve Nemčije v evropsko skupnost, odobritve razorožitvenega programa, ka¬ kor je o njem bilo govora na pariški kon¬ ferenci UNO, sklenitve premirja na Ko¬ reji ter obnove razgovorov s Perzijci. Poudaril pa je tudi, da se v Egiptu An¬ gleži ne bodo uklonili sili. NEMČIJA: Notranji min. dr. Lehr je objavil, da se bo v kratkem pričel proces proti nemški KP kakor tudi proti no- vonacistični Socialistični Reichspartei. Minister je med drugim povedal, da so komunisti precej svojiff najbolj vidnih pristašev ‘posodili’ trenutno Socialdemo¬ kratski stranki, da bi tako lažje rovari¬ li. Poleg teh pripadnikov pa obstoja še ogromna mreža tajnih agentov, katere vse plačuje in vzdržuje Vzhodna Nem¬ čija. Agent; so v vseh tovarnah in v vseh uradih, zato je pa tudi nevarnost z leve strani hujša kot z desne. VATIKAN: Po poročilih agencije AP se bo uradni predstavnik Vatikanske dr¬ žave udeležil konference tistih držav; ki nimajo lastnih prista'nišč; udeležba papeškega predstavnika tolmačijo v ne¬ katerih krogih tako, da bo Vatikan na¬ bavil lastno floto, ki naj bi v primeru potrebe ne bila odvisna od drugih paro- plovnih družb ali držav, kakor je to bi¬ lo v preteklosti; te ladje naj bi, plule pod papeško zastavo in bi bil njih bist¬ veni namen pomagati ljudem s prehra¬ no, obleko in reševanjem. Že pred časom pa so objavili isti viri da Vatikan pripravlja imenovanje po¬ sebnega kardinala, ki naj bi se posvetil organizaciji duhovniške službe med mor¬ narji in piloti; v ta namen bi Vatikan zaprosil za pristop k tej zvezi “potujo¬ čih kaplanov” zlasti tiste vojne kurate vseh narodnosti, ki so že v pretekli voj¬ ni bili z vojaki skupaj v vseh položa¬ jih. MAROKO: Francoske kolonialne ob¬ lasti so prišle v posest dokumentov, iz katerih je razvidno, da je Štefan Fajon, stalni delegat francoske KP pri Komin- formu, dal nalog marokanskim komuni¬ stom in njih simpatizerjem, naj na vsak način in za vsako ceno poskušajo sabo¬ tirati amer. delo pri postavljanju voj. baz hkrati pa javno mnenje vsega pre¬ bivalstva preokrenejo v smer Zagovar¬ janja sovj. politike. IZRAEL: Dr. Čajm Weizmann je bil kljub komunističnim in nekaterim dru¬ gim glasovom ponovno izvoljen za pred¬ sednika Izraela. FORMOZA: Čankajškovo voj. sodišče je obsodilo na smrt generala Hsu Huice- ja, ki se je let a 1949. predal rdečim, na to pa z njih pristankom odšel na skrivaj na Formozo, da bi tamkaj orga¬ niziral upor proti Čankajšku. Smrtna obsodba je bila že izvršena. FILIPINI: Po dosedaj znanih izidih je opozicijska stranka, nacionalistov pod vodstvom dr. Jose P. Laurela, medvoj- 1 nega predsednika Filipinov, postavlje¬ nega od japonskih okup. oblasti, zmaga¬ la pri zadnjih volitvah z večino 700.000 glasov. Nemiri v notranjosti dežele ter stalni spopadi z vladnimi četami se ved¬ no bolj večajo. Za železno zaveso BOLGARIJA: Bolg. kom. vlada je u- radno protestirala pri turški vladi zara¬ di nenadne zapore meje med obema dr¬ žavama. ČEŠKO SLOVAŠKA: Pater Jan Bu¬ la, rimsko katoliški administrator Mo¬ ravskega, je bil zaradi “državi sovraž¬ nega udejstvovanja” obsojen na smrt. ZSSR: Sovj. vlada je obvestila amer., da ji bo v teku novembra vrnila dva ledolomilca, posojena še med svetovno vojno. Na celotnem področju ZSSR se je pri¬ čela precejšnja časopisna in policijska gonja proti Judom. Večina je, kot jav¬ ljajo poedini begunci, že v konc. tabo¬ riščih ali pa na prisilnem delu. Komunistični zločin nad voj¬ nimi ujetniki na Koreji Pravni zastopnik ameriške osme ar¬ made na Koreji je pretekli teden prese¬ netil zahodni svet z objavo, po kateri so komunisti pobili 9643 zavezniških voj¬ nih ujetnikov. Objava je dvignila veliko hrupa zlasti v USA, kjer je Truman izjavil, da ne more verjeti, da bi se moglo kaj takega zgoditi, “če pa se je, potem to predstavlja eno največjih gro¬ zot v zadnjih 100 letnih”. (Truman je tu gotovo pozabil na prav take straho¬ te v Katynu in v slovenskih gozdovih, kjer so komunisti pobili še več ujetni¬ kov, pa ne pred 100, pač pa pred deveti¬ mi in šestimi leti!) Ridgway je na obja¬ vo izjavil, da “je Bog potrkal na vest človeštva in mu hoče pokazati, kaj ga čaka, če ne bo spregledal.“ Sicer pa so vso zadevo ameriške vojaške oblasti s Trumanom na čelu vzele v prestres in u- gotavljajo, kje je pravni zastopnik osme armade dobil poročilo in kako to, da ga je objavil brez vednosti vrhovnega šta¬ ba. V kratkem pričakujejo pojasnitve Vse zadeve. SOVJETSKI PROTEST PROTI NAMERAVANI DELITVI TRŽAŠKE DRŽAVE Sovj. vlada je izročila predstavnikom treh velikih posebno noto, v kateri naj- odločnejše odklanja kakršen koli zahod¬ ni dogovor o delitvi Trsta med Jugosla¬ vijo in Italijo, hkrati pa obsoja amer. postavljanje voj. baze na področju Tr¬ žaške države. ZSSR se zavzema za ta¬ kojšnje imenovanje guvernerja kakor tudi izpraznitev državice s strani vseh okup. čet. V@lskca povodenj v pcsdski dolini DVE SODBI Naročnik našega lista nam je poslal v objavo naslednje vrstice: “Slovenska beseda” prinaša izpod pe¬ resa Frana Erjavca v svoji dvojni šte¬ vilki 5 — 6 nov napad na slovensko poli¬ tično vodstvo. Napad je napisan v zna¬ nem Erjavčevem žargonu. Vprašanje je, če tako neresni in v takem tonu pisani članki spadajo v kulturno revijo. Erjavec pravi med drugim tudi tole: “Danes smo morda edini narod v Evro¬ pi, ki sploh ne ve kaj in ne kam hoče in pokrivamo svojo popolno politično ne¬ sposobnost in bankrot z “zgovornim molkom”. (Tu je mišljen članek g. dr. Kreka “Naš zgovorni molk”, objavljen v Svobodni Sloveniji, op. pisca). Danes namreč niti gesla nimamo nobenega. Glede na to se potem seveda tudi nika¬ kor ne moremo in ne smemo čuditi, če nismo danes prav za nikogar na svetu j noben politični faktor in da komaj kdo ve za naš obstoj, kar nam utegne po¬ vzročiti že jutri le nove in še večje ka¬ tastrofe.” Ko tako in podobno Erjavec do tal zmrcvari politično zrelost slovenskega naroda in njegovih političnih predsta¬ vnikov, pa pohvalno omenja druge slo¬ vanske narode: Hrvate, Srbe, Slovake. Temu nasproti pa lahko stalno beremo V prav kar omenjenih hrvatskih, srbskih, slovaških in tudi drugih listih in revijah, da so se pokazali Slovenci med revo¬ lucijo doma in po revoluciji v emigra¬ ciji za politično in kulturno najbolj zrel narod, da igrajo v mednarodnih foru¬ mih najbolj vidno vlogo in mnogo večjo, kot n. pr. drugi neprimerno večji slo¬ vanski in neslovanski narodi izza želez¬ ne zavese. Ne bom ponavljal tega, kak¬ šno vloge igra predstavnik slovenskega naroda, predsednik SLS dr. Miha Krek v mednarodni organizaciji “Narodni od¬ bor za svobodno Evropo”, ki je ozko po¬ vezana z ameriškim zunanjim ministr¬ stvom, ali kakšno vlogo igra pri Zvezi krščansko demokratskih strank in dru¬ gih mednarodni ustanovah. Danas hočem navesti samo kratek ci¬ tat iz -hrvatskega “Glasa sv- Antuna”, ki pokaže včasih tudi svojo nenaklon¬ jenost napram slovenskim političnim predstavnikom. Ta piše večkrat o vidni vlogi, ki jo igra dr. Krek v mednarod¬ nem svetu. V štev. 10 na str. 5 piše v j članku “Hrvati i mednarodni odnosi” o novoustanovljenem Odboru Srednje in Vzhodne Evrope za sestavo načrtov in organizirano sodelovanje, ki mu daje največjo važnost. Navaja, da ima ta od¬ bor poleg izvršnega še tri odbore: u- pravni, programski in organizacijski. V izvršnem odboru je dr. Krek, v uprav¬ nem dr. Maček, v organizacijskem “o- pet” dr. Miha Krek. “Dakle na mjesta, gdje če se raditi i tegliti ugurao se marljivi dr. Krek.” In temu se po Erjavcu pravi, da ni¬ smo danes prav za nikogar na svetu no¬ ben politični faktor in da komaj kdo ve za naš obstoj! Zaradi velikega in stalnega deževja je Pad narastel tako močno, da je pri kraju Rovigo (40.000 prebivalcev) prišlo že do prave povodnji, ki je vedno bolj naraščala, delno zaradi še vedno pada¬ jočega deževja, delno pa zaradi narastlih Padovih pritokov. Ob prvih smrtnih žrtvah se je vlada odločila izprazniti ves Rovigo; tako se je pričela pomikati pro¬ ti vzhodu in na vse kraje dolga kolona beguncev; vode so sproti naraščale in pričele ogrožati še druga mesta: izpra¬ zniti so morali še Adrio (30.000 preb.) in mnoge druge manjše kraje, kajti po¬ vodenj se je v celoti razširila na pod¬ ročje, obsegajoče 160 km. v dolžini. Pod vodo je nad 40.000 ha najbolj plodne zemlje in so vsi letošnji pridelki uni¬ čeni. Utonilo je po dosedanjih cenitvah okrog 30.000 glav živine. Neprecenljiva pa je škoda na porušenih kmetijah in go¬ spodarskih poslopjih, tovarniških objek¬ tih in cestah ter mostovih. Središče reševalne akcije je v Pado¬ vi, kamor je prišel tudi sam De Gasperi, Na pomoč so priskočile vse ital. oblasti, prav tako pa tudi zav. oddelki iz Trsta, Neaplja in drugod. Mednarodni Rdeči Križ je prevzel skrb za zdravila in oble¬ ko ter obutev. Dosedanje število mrtvih znaša okrog 200 oseb. Daši je dež pre¬ nehal, se povodenj počasi ustavlja, ker je njen iztok v Jadransko morje silno o- težkočen zaradi ogromnih količin nat plavljenega materiala. Razgovore za premirje na Koreji spremljajo stalni boji Na Koreji so na vsem bojišču komu¬ nisti v preteklih dneh pričeli z manjšimi, toda pogostimi napadi, zlasti ponoči. Napade navadno pričenjajo s hudim top¬ niškim ognjem, nakar preidejo v divji naskok proti zavezniškim linijam. Do¬ slej so Amerikanci vse te lokalne napa¬ de odbili ter ponekod še pridobili na terenu. Vendar pa so mnenja, da pome¬ nijo ti krajevni napadi morebiti predpri¬ prave za večjo komunistično ofenzivo v prihodnjih dneh. Ridgway je sicer obja¬ vil, da bodo njegove čete brez prestanka nadaljevale z borbo, dokler ne bodo mi¬ rovna pogajanja v Pan Mun Jonu uspe¬ šno zaključena, vendar menijo, da name¬ ravajo sedaj tudi komunisti zavzeti isto taktiko in še pridobiti ozemlje, ki so ga V zadnjih tednih izgubili, predno bi bila pogajanja končana. - ------ «, Opozarjamo vse rojake na prednaročbo za Koledar Svobodne Slovenije za 1952 in za mladinsko knjigo “Naša beseda”. V prednaročbi staneta obe knjigi samo 40 Pesov. Ob naročilu lahko vplačate celotni znesek, ali pa samo 25 Pesov, ostalih 15 Pesov pa ob prevzemu knjig. Pri naročilu po pošti je treba priložiti še za poštnino in ovojnino 3 Pesose. Rok za prednaročbo obeh knjig poteče 30. novembra. Po tem datumu bosta obe knjigi v prodaji po višjih cenah. Zato izkoristite še pravočasno izredno pri¬ liko za nakup obeh knjig. ARGENTINA Prejšnji petek so se v Bs. Airesu na poziv Glavne delavske zveze zbra¬ le velike množice ljudstva. Po krat¬ kem pozdravu na Majskem trgu so so podale v sprevodu z bakljami pred predsedniško palačo na Avdi Liberta- dor gral San Martin kjer so pozdrav¬ ljale predsednika grala Perona kot zmagovalca pri volitvah dne 11. no¬ vembra. Gral Peron se je za pozdra¬ ve toplo zahvaljeval. Iskreno zahva¬ lo za izraze vdanosti je zbrani množi¬ ci sporočil tudi v imenu svoje bolne soproge. Uradno štetje pri volitvah dne 11. novembra oddanih glasov še nadalje traja in še ni zaključeno. Vendar kon¬ čni rezultat ne bo bistveno druga¬ čen, kakor je pa bil neuradni rezul¬ tat, objavljen po končanih volitvah. Poslanska zbornica bo imela vsega 149 poslancev. Od tega števila bo ime¬ la Peronistična stranka 135 poslan¬ cev, radikali pa 14. V senatu so si vsa mesta priborili Peronisti. Med poslanci je tudi več žena in sicer 23, v senatu je pa 6 žena. V Argentini je prejšnji torek za¬ čel veljati po državnih uradih letni uradni čas in sicer od 6.45—13.45 _ odn. od 7.—14. ure popoldne. Ta u- radni čas bo veljal do 15. marca pri¬ hodnjega leta. V Buenos Aires je prispelo v torek popoldne z letalom 17 severnoame¬ riških demokratskih in republikan¬ skih poslancev. Vsi so člani parlamen¬ tarnega odbora za zunanjo trgovino. V Bs. Airesu bodo ostali na obisku nekaj dni ter bodo imeli sestanke z raznimi argentinskimi osebnostmi ra¬ di poglobitve gospodarskih stikov med obema državama. Na čast sever¬ noameriškim parlamentarcem bo v Bs. Airesu več prireditev. Dne 29. t. m. bo pa prispela v Bs. Aires večja skupina severnoameriških finančni¬ kov in gospodarstvenikov. V dvorani Podtajništva za informa¬ cije bodo v ponedeljek odprli razsta¬ vo pod geslom “Peron in šport”. V Buenos Airesu je v ponedeljek dne 19. t. m. zopet začela izhajati “La Prensa” pod novim vodstvom. Predsednik direktorija je glavni taj¬ nik Glavne delavske zveze Jose Espe- jo. List izhaja v stari obliki in z vse¬ mi zaglavji ter ima dobro informa¬ tivno službo. V prvi številki sta bili objavljeni tudi pozdravni izjavi grala Perona in njegove ge soproge Eve Peron. Argentina bo v mesecu decembru izvozila v čile 11.000 glav goveje ži¬ vine in 100 tisoč ovac. V Buenos Airesu in skoro po vsem državnem področju so bili zadnji dne¬ vi zelo soparni. V Bs. Airesu smo imeli temperaturo do 30° C. V neka¬ terih provincah so imeli neurje. Argentinsko vojno letalstvo je pre¬ jelo od USA veliko prevozno letalo, zgrajeno nalašč za polete na Antar- tido. Argentinska vojaška posadka se je mudila dalj časa v USA ter se je za polarne lete izšolala na Aljaski. Minister za ljudsko zdravje dr. Ra- mon Carillo je ustanovil Direkcijo za biopatologijo za žene, ki so zaposle¬ ne. (Direccion de Biopatologia de la mujer que trabaja). V tem ravnatelj¬ stvu bodo imele popolno zdravniško oskrbo vse ženske, ki so zaposlene ali v tovarnah, ali kot nameščenke po u- radih ali pa prevzemajo kako delo na dom. Podtajništvo za informacije je v Buenos Airesu odprlo “Gledališče za otroke nove Argentine”. V gledališču nastopajo priznani umetniki. Mesto La Plata je prejšnji pone¬ deljek slavilo 69. obletnico svoje usta¬ novitve. Proslava te obletnice v več¬ jem obsegu bo 26. t. m. ter se je bo udeležil tudi predsednik gral. Peron. Podtajnišvo za informacije je obja¬ vilo sporočilo, da je vlada dala vsem političnim strankam zadostne količi¬ ne papirja za zadnjo volilno propa¬ gando. Odobrena količina papirja je bila tolikšna, da ga vsega stranke ni¬ ti dvignile niso. V Pan Mun Jonu so namreč komuni¬ sti pristali na proučevanje ameriške zahteve po določitvi mirovne linije Vzdolž sedanje bojne črte. Zaprosili so za nekaj dni odloga za odgovor. Sedaj ves svet pričakuje komunistični odgovor. Zavezniška letala nadaljujejo ž bom¬ bardiranjem sovražnikovega zaledja ter so v nedeljo napadla z izrednim uspe¬ hom večje kom. letališče južno od Si- nanja kjer so uničila nad 15 sovražnih letal na tleh. Buenos Aires, 22. XI. 1951 Stran 3. ilovice iz SCove/tije^ SVOBODNA SLOVENIJA bila pred vojno zdravnik, zobozdravnik in babica. Komunisti so temu kraju in njegovi okolici po svojem prihodu pu¬ stili samo babico. Ljudje se radi tega razburjajo in vprašujejo zakaj je ta kraj zapostavljen za drugimi. Edina slovesna nova maša je bila naknadno dovoljena na Vrhniki 35. let- hemu novomašniku reške škofije Francu Kovaču. Za to priliko je kanonik dr. Franc Kimovec naštudiral svojo najno- Vejšo mašno skladbo “Regina pacis” (Kraljica miru), ki so jo vrhniški pev¬ ci dovršeno podali ob spremljevanju orkestra. Običajnega darovanja komu¬ nisti niso dovolili. Ljudje so metali pri¬ spevke okoli glavnega oltarja. Cerkev je bila okrašena s posrečenim religioz¬ nim okusom. Umrli so: V Ljubljani: Franje Toš, inspekt. fin. kontr. v p., Nenad Marin¬ kovič, Josip Mozetič, biv. zid. mojster, Franc Šlibar, postal žrtev nesreče, Ja- Slovenci v Argentini Muenos Aires Vse naročnike Svobodne Sloveni¬ je prosimo, da nam naj čim prej po¬ ravnajo naročnino za tekoče leto, če tega še niso storili. Z ozirom na po¬ dražitev tiskanja lista v tiskarni jih tudi naprošamo, da poleg naročni¬ ne prispevajo tudi v tiskovni sklad po deset Pesov namesto zvišane na¬ ročnine. Ne odlašajte, storite to ta¬ koj! SLOVENSKA DEKLETA V VILLA CALZADA Kljub nočnemu dežju in oblačnemu jutru se je nad 100 slov. deklet odpelja¬ lo v nedeljo zjutraj z vlakom v Villa Calzada, da v samostanskem miru, lo¬ čene od velemestnega direndaja, v pro¬ sti naravi praznujejo svojo “Dekliško nedeljo”. Takoj po prihodu ob 9 h smo imele sv. mašo, ki jo je opravil č. g. Orehar. Pe¬ sem je vrela iz dekliških duš, — pesem,, ki je bila ena sama prošnja: “Daj, Go¬ spod, da bodo vsa slovenska dekleta o- stala močna, da bodo tako soliden te¬ melj vernim in zdravim družinam, ki bodo obnovile svet in ohranile slovenski narod tudi v težavah, bojih in preizkuš¬ njah begunstva...” Po sv. maši in zajtrku smo imele svo¬ je zborovanje. Predavatelji so nam go¬ vorili o dekletovi nalogi in odgovorno¬ sti izven ali v družini in o pripravi na naše poslanstvo. Kako naj živimo, da bomo dobre žene, se vzgajale, da bomo dobre matere. Po kosilu in blagoslovu smo se raz¬ šle po vrtu. Kar razširila so se pljuča, ko so spet vdihavala svež zrak, kot ne¬ koč po ncših gozdovih. Prijeten vonj po zelenjuiin smoli v borovem in smrekovem gozdiču je pričaral občutek domovine. —■ V veselem razpoloženju smo za nekaj uric pozabile hladino tujine. — Vsaka je prišla na svoje, — dekleta pri odboj¬ ki, na gugalnici, pri kapcinarju, in dru- V vsako slovensko hišo Svobodno Slovenijo Stara mama potujejo v Ameriko (Po članku Bernarda Quinn-a v “Neue Zuericher-Zeitung") kob Bergant, vodovodni inštalater v Li¬ tostroju, Franc Bufolin, miz. pomočnik in Anton Gale, kolar v Turjaku, Franc Črnologar, žel. v p. v Hrušici pri Jese¬ nicah, Franc Bahar, biv. gostilničar v Dravljah, Jože žagar, se smrtno pone¬ srečil v Blejski Dobravi, Anton Zore v Št, Lambertu, Kati Rabič vdova po čev¬ ljarskem mojstru na Jesenicah, Vinko. Vrtačnik se smrtno ponesrečil v Dolah pri Litiji, Frančiška Kočar na Vran¬ skem, Neda Bele na Pobrežju pri Mari¬ boru, Marija Trobec, roj. Škof v Kozar- jah in Uršula Saje v Bršljinu pri No¬ vem mestu. Jesenice — Učenci metalurške šolp (fotoamaterski krožek) so pod vodstvom ing. Slavka Smoleja začeli izdelovati fo¬ toaparat ‘Pionir 1951’. Kot prva serija je bilo razstavljenih 50 aparatov za Leica format. Vse sestavne dele so iz¬ delali sami, večinoma iz starih apara¬ tov; prav tako so tudi sami izbrusili vse potrebne leče. gih igricah. Saj dekleta se znamo za¬ bavati! Tako prehitro je prišel čas odho¬ da! Preživele smo prijetno nedeljo dekle¬ ta, ki jih je tuja zemlja postavila pred isto čast, težo, skrb in borbo: “Biti in ostati dobro in pošteno slovensko dekle, temelj novi družini, prenovljenemu sve¬ tu, novovstalemu v bolečini poteptane¬ mu slovenskemu narodu’’. Občni zbor Slov. pevskega zbora Gal¬ lus. Dne 9. novembra t. 1. je imel Slov. pevski zbor Gallus občni zbor, na kate¬ rem so bili izvoljeni v upravni odbor: predsednik g. Jože Markež, člani gg. Nande češarek, Božidar Fink, Marijan Koritnik,, gdč. Martina Maček, gdč. Kri¬ stina Prijatelj in gdč. Helena Zupan » nadzorni odbor: g. Ignacij Brandsteter in gdč. Roza Golob. Predsednik razso¬ dišča je pa g. Lovro Jan. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini g Janeza Brula in njegove ge Vladimire, roj. Vi- trih so 14. t. m. dobili hčerko. V pone¬ deljek, 19. t. m. je pa prav tako hčerka razveselila družina g. Andreja Petelina in njegove ge. Pavle, roj. Čampa, če¬ stitamo! .. Poroki. V Marijini baziliki Lujanske Matere božje sta bila poročena para g. Mirko Žitnik in gdč. Marija Podržaj ter g. Stanko Žitnik in gdč. Štefka Ma- jeršič. Čestitamo. Nova maža. V nedeljo 25. t. m. bo imel ob osmih zjutraj v spodnji cerkvi bazilike San Carlos novo mašo rojak č. g. Alojzij Legan. Pri novi maši bo pel Slov. pevski zbor Gallus. t Ivana Rupnik. Iz Hotedršice je pri¬ šlo žalostno sporočilo da je 4. novembra t. 1. po hudem trpljenju preminula v idrijski bolnišnici vzorna slovenska žena in mati ga Ivana Rupnik, roj. Šemrov. Blago pokojnico so pokopali na doma- V Ljubljani je bila nedavno konferen¬ ca, katero je sklical pomočnik Sveta za gradbene in komunalne zadeve LRS mg - . Marijan Tepina. V svojem govoru je sedanje kritično stanje slovenskih cest prikazal z naslednjimi ugotovitva¬ mi: “Nobeno dolgo uvodno razpravljanje ni potrebno da bi ugotovili, kako izred¬ no slabo vzdrževane ceste imamo v Slo¬ veniji. Popravljanja naših cest ne more¬ mo več odlagati, marveč se moramo: tega dela lotiti z vso vnemo, temeljito in sistematično. Da smo naše ceste po osvoboditvi zanemarili, je krivo pred¬ vsem pomanjkanje finančniho sred¬ stev, delovne sile in strojev, pa tudi tc, da še danes nimamo v Sloveniji jas¬ nega in utrjenega predloga, kako naj se uredi cestno vzdrževalna služba. Ne Vemo, odkod naj se vzame denar za vzdrževanje cest, kakšna tehnika vzdrže¬ vanja in popravljanja cestišč bi bila za nas bolj primerna. Ne vemo niti, kakšna naj bi bila kategorizacija cest in še mnogo drugega, čeprav je bilo o vsem tem že toliko diskusij in konferenc. Priznati moramo da smo naše ceste ze¬ lo zanemarili in da so v kritičnem; stanju’’. Ing. Ciril Pogačnik je pa ugotavljal, da so slovenske ceste preobremenjene. Obremenitve, ki znašajo 400 t v 24 urah, so za makadamske ceste zdaleč preve¬ like. Ceste z obremenitvijo nad 1400 top bi morale biti tlakovane, kakor n. pr. cesta Ribnica — Kočevje, ki ima obre¬ menitev 5000 ton, ali cesta Kranj — Kokra z obremenitvijo 6000 ton. Pri nas v Sloveniji je večina cest trikrat bolj obremenjena kakor dopušča pravilno go¬ spodarjenje s cestami. Na konferenci so sklenili, da bodo “mobilizirali vse razpoložljive sile in sredstva, da bodo odslej ceste v Slove¬ niji bolj vzdrževane in opremljene tudi z enotnimi prometnimi znaki.’’ Kakor doslej, bo verjetno 6stalo samo pri skle¬ pu, cest pa ne bo popravljal nihče, ker za njihovo vzdrževanje komunisti nima¬ jo denarja, ker ga vsega požre nenasit¬ na komunistična uprava in propaganda. Nove poštne pristojbine. Vsa izdat¬ “Sam Bog ve, čemu je tako. človek postane kar čez noč plašen kakor otrok, izogiba se ljudi in beži pred družbo ka¬ kor tat. Matija Trpin tega ni mogel do¬ umeti. Sam niti opazil ni takoj. Šele dru¬ gi so ga opomnili: “Matija, ti se napi zdiš, kot da ne spadaš v našo družbo. Ne pozdraviš, ne odzdraviš, ne govoriš, tih si, in kdo ve, če nimaš kaj za bre¬ gom. Tako se obnašajo hinavci in zahrb- tneži...” Matija Trpin, močan in visok, se je ob teh besedah upognil kot starec, njegovo izmučeno obličje je prebledelo in oči so mu izstopile iz jamic. “Za božjo voljo, saj ste vendar ljud¬ je! Kdo izmed vas je toliko trpel in iz¬ gubil?” To je dejal Matija Trpin. Stal je v delavnici med tovariši in ti so ga merili s prezirom, v njihovih očeh je bil za¬ smeh. Nekdo je stopil k njemu in se zakrohotal: “Nočemo tvojih solz! Si mož? — Mož ne joka! Skrij svojo bole¬ čino in ne kaži nam je! čemu bi nam prodajal, to, kar je tebi v breme? He?” Matija Trpin se je vzravnal in se je poskušal nasmehmti. N' se mu posre¬ čilo. V srcu ga je žgal zasmeh, krivica mu je legla na dušo. Ozrl se je po na¬ vzočih. Vsi so zrli nanj, govornik je po¬ vesil oči. Matija ni mogel doumeti, kaj hočejo od' njega Da bi se smejal? — bi vriskal, ko mu lega v dušo preteklost, ki mu je ubila srečo? Čudni so ljudje! Zakleni pred njimi svojo bolečino. Zapri svoje srce in postani čudak. Z nikomer ne spregovori. Kamenjali te bodo in ti rekli, da si zahrbtnež. — Govori jim o svoji žalosti! Tepli te bodo in ti očitali, da jih mučiš. — Kni torej? Matija je šel s pogledom od obličja do obličja. Nekaj bi jim rad rekel, pa ni našel besede. V njegovi notranjosti se je lomilo in se podiralo. Matija je čutil, kako ga stiska za grlo. Oči so se mu za¬ meglile. Kot da hoče planiti na dan vsa zadržana in skrita boi. ki je nikomur ni pokazal, nikomur zaupal. Stisnil je roke in se poskusil vzravnati. Težka je bila glava in na pleča mu je legla teža. Še globlje st je sklonil in noge so se mu zašibile. Nenadoma je planila od nekod podoba: ženino obličje in kri 'in na ameriška pomoč ne more zamašiti ve¬ likih vrzeli v Titovem drž. proračunu in pokriti vedno večjih deficitov. Zato je komunistična oblast segla po novih virih za svojo blagajno in je zvišala tarife v dokaj znatni meri. Tako je treba sedaj navadno pismo v notranjosti države frarkirati s 15. — din, dopisnice z 10. •— din, priporočeno pismo stane nič manj kot 50. — din, ekspresno 35.—, telefonski pogovor od 60—250 din, brzo- jav 8 din od besede, a najmanj 80 din. Istočasno so komunisti zvišali tudi radij¬ sko naročnino na 250 din mesečno. Tudi svetiti ne bo treba več z elek¬ triko, kdor bo hotel varčevati oz. kdor nima dovolj denarja, ker so doma zvi¬ šali precej tudi ceno za uporabo elek¬ tričnega toka. Sedaj pobirajo od vsake¬ ga porabljenega kilovata 3 din ,za vsa¬ ko žarnico pa mesečno po 75 din. Dražja je sedaj tudi poraba vode. Po¬ trošniki morajo plačati za vsak porab¬ ljeni kubični meter vode 10 din, za ku¬ bični meter plina pa 25 din. Podražitev vozne tarife na železnicah je pa tolikšna, da mora sedaj plačati potnik za prevoženi km. 4.02 din. Tako stane sedaj vozovnica za potovanje iz Ljubljane v Kranj skoro 100 din. Evharistični križ nad Vrhniko so ko¬ munistični podivjan« podrli že sredi oktobra. Ogromno razpelo na Drči, od¬ koder je razgled po vsem trgu, pa so vrgli preko skal že pred tremi leti; prav tako so v istem času razbili staro¬ davno soho Matere božje na pročelju cerkve sv. Trojice. Slična bogoskrunska dejanja so se vršila tudi v ostalih kra¬ jih; v kočevski okolici n. pr. ni v nobe¬ ni kapelici več svetih podob. Zadnji čas je bogoskrunska roka nekoliko počiva¬ la sedaj pa se je zopet razvnela borba, zoper vse, kar je božje. Noben letošnji novomašnik še ni mo¬ gel nastopiti svoje službe. Prepovedali so jim celo sprejemati od vernikov na¬ ročila za oznanjene maše. Osmošolce, o katerih so mislili, da pojdejo študirat bo¬ goslovje, so komunisti že pred maturo zaprli. V Škocijanu pri Novem mestu sta sinko s črno liso čez lica. Zamajala se je delavnica, zaplesali so ljudje okrog njega. Opotekel se je, toda ni padel. Po¬ nos je premaga! slabost. Matija Trpin he bo pokazal tem ljudem svoje boleči¬ ne. Ne! — Z vso silo močne volje se je vzravnal in se ozrl po ljudeh. Njegovo obličje je bilo bledo in oči osteklenele, kakor oči mrtvaka, na čelu so mu sta¬ le potne kaplje. "Ljudje, ko bi vi vedeli!-Da, kaj ho¬ čete od mene? Mojo skrivnost? Jo po¬ znate? — Ne! — Torej kaj? Ha! Hina¬ vec? Obsodba? — Vi, ki vas je rodila ista zemlja. Že razumem. Razumem. Že deset let in celo več, niste videli domo¬ vine. Dolgo ste v tujini, kako ti me ra¬ zumeli? Saj ne morete... Ne, vi niste krivi, nič mi niste storili. Prijatelji, jaz vas ne obsojam; odpuščam vam. — Zbe- gom!’’ Tako je rekel Matija Trpin. Nasmeh je igral na njegovem izmučenem obrazu in v smehu, kakor da je skrita pekoča solza. Sklonjen je odšel iz delavnice, s pogledi so ga spremljali, eden je skočil za njim in ga povlekel za rokav: “Ma¬ tija, saj nismo mislili tako hudo! Mi te še ne poznamo,, malo časa si še med itami!” Matija se ni več ozrl. Šel je narav¬ nost v pisarno in je odpovedal službo. Zakaj, so ga vprašali. Ves zmeden in potrt je samo skomignil z rameni in pogledal uradnico, še vedno je igral na njegovem obličuju oni nasmeh, na jok mu je šlo in ker je zadržal solze, je planila čez obličje bolečina. Bolečina brez solze, podobna otožnemu nasmehu. Uradnica se je nasmehnila in mu je po¬ rinila papir in svinčnik. Matija je pod¬ pisal in hotel iti. Poklicali so ga in mu povedali, naj pride čez dva dni po de¬ nar. Potem se je napotil.” * To je odlomek začetnega poglavja močne novele “Matija Trpin”, katero je napisal Lojze Novak in bo objavljena v Koledarju Svobodne Slovenije za 1952. Pisatelj jo poklanja svoji snami, napisal jo je pa v spomin “človeku, kateremu je ukradel njegovo skrivnost in vsem o- nim, ki so žrtev časa in dogodkov”. Naj povem zgodbo Terezije Ambrus, doma iz okolice Murske Sobote. Belolasa prekmurska ženica je pred nedavnim za¬ pustila. Jugoslavijo z namenom, da se za vedno poslovi od Evrope in da odleti z letalom v obljubljeno deželo — Ameriko. Imela je že polnih 84 let, ko se je lepe¬ ga dne znašla z drugimi sopotniki, do- šlimi z vseh mogočih evropskih držav, v srebrnem ptiču, ki naj bi najprej prele¬ tel pol Evrope in nato jadrno šinil nad modrimi valovi Atlantika proti ameri¬ ški obali. Na dunajskem letališču so se gnetli potniki ob velikanskem ameriškem potni¬ škem letalu ter čakali, kdaj jih bodo po¬ zvali, naj vstopijo. Skoraj nihče se ni zmenil za drobno ženico, ki je stala ne¬ koliko ob strani in strmela v orjaške¬ ga ptiča, kakršnega si nikdar niti v san¬ jah ni mogla predstavljati, že njena o- bleka bi morala na letališču vzbuditi pozornost, če ne bi imeli potniki sami s seboj toliko opravka. Oblečena je bila pač tako, kakor so še danes stare prek murske ženice: bele lase ji je pokriva¬ la običajna ruta, okrog vratu je imela živo pisan šal — - darilo iz Amerike —■ sicer pa je bila vsa v črnem. Dolga rokava sta tesno oklepala njeni košče¬ ni in zdelani roki. V desnici je držala roal oguljen kovčeg, edino prtljago za dolgo pot. Ko je mamka vstopila v letalo, na¬ menjeno v New York, je bila letalska sprevodnica tista, ki je malo popazila nanjo. Star prijatelj iz Murske Sobote je namreč privedel staro mamo do le¬ tališča in jo tam priporočil sprevodni- ci. Njen rezervirani sedež v letalu je pla¬ čala že v naprej družina Kovač iz Easto- na v Pennsylvaniji (USA). Ta družina je namreč pozvala belolaso Prekmurko V Ameriko: dolgotrajna ter mučna pot r.aj bi bila cena za čudovito snidenje, ki jo je čakalo preko velike luže. Tere¬ za Ambrus že 35 let ni videla svoj hčer¬ ke Tereze, poročene Kovač. In Kovačevi so si pritrgali potrebnih 400 dolarjev za letalsko karto. Ko so jo kupovali pri le¬ talski družbi, so še posebej prosili, naj na njihovo staro mamo posebej pripazi- jo, saj govori in razume le slovensko. Gospodje pri posredovalnici so obljubili, da bo letalska družba vse storila, da bo stara mama srečno prišla v Ameriko — in res, ni manjkalo pažnje in skrbi — toda... Srebrni ptič je po odletu z Dunaja na svoji redni vožnji pristal v Stuttgartu. Tereza je vsa zmedena poslušala ropot in vrvenje, ki je nastalo ob letalu, ki jo je preneslo v dveh urah tako daleč v Nemčijo. Strmela je skozi šipo v ma¬ lem okencu in med tem počasi žvečila kruh in suhe hruške, ki si jih je prinesla še z doma. Kmalu po odletu z Dunaja ji je tudi sprevodnica že prinesla skodelico kave. Tereza je hvaležno vzela kavo in prisrčno pogledala lepo deklico, ki je Predavanje g. dr. Ahčina Na 6. socialnem večeru Družabne pravde v Ramos Mejia je govoril zadnjo nedeljo univ. prof. g. dr. Ivan Ahčin o stanovski ureditvi družbe. Predavanje je bilo silno zanimivo ne le po točni in poljudni razlagi pojmov stanu in stanov¬ ske ureditve, ampak tudi in to še poseb¬ no v vrednotenju konkretnih dejstev. Stanovska ureditev družbe je doživela vedno neuspeh, če jo je izrabljala vla- dujoča politična stranka ali diktatorski režim. Mogoča je le v demokratično vla¬ dani državi ob smotrni razdelitvi politič¬ nih in stanovsko gospodarskih področij na politična in stanovska zastopstva. Po zaslugi kat. političnih zastopstev se sta¬ novske korporacije uveljavljajo po no¬ vih ustavah v Franciji, Italiji, Belgiji, Zapadni Nemčiji in na Holandskem in tu je iskati dobrih praktičnih izkustev in vzorov, ne pa v kakšni Dollfussovi Av¬ striji ali celo v fašističnih laži-korpo- racijah. Predavanje je bilo kar dobro obiskano. čem pokopališču v Hotedršici dne 6. no¬ vembra 1951. Doma žalujejo po njej njen mož Matija ter hčerki Ivanka in Marija, tu med nami v Argentini pa njen sin Jože. Vsem izrekamo iskreno sožalje, pokojna ga Ivana Rupnik pa naj mirno počiva v domači zemlji! Ijourdes V soboto 17. t. m. sta se poročila v lurški baziliki g. Jože Glavič, sin ugled¬ nega slovenskega staronaseljenea, ki je mnogim novodošlim priskočil na pomoč, ter gdč. Marta Cecilija Simčič, iz prav tako znane družine staronaseljencev. Mladi par je porodil kaplan lurške ba¬ zilike p. Antonio, za priči pa sta bila nevesti njen oče g. Franc Simčič, ženi¬ nu pa njegova sestra gdč. Marija Gla¬ vič. — čestitamo! Mendozn SFZ odsek Mendoza je imela dne 11. nov. svoj redni občni zbor, na katerem je bil izvoljen nov odbor, ki ga sestav¬ ljajo: Lojze Kočar, Janez Pustovrh, France Jerovšek in Maks Ovčjak. Vse obstoječe tukajšnje slovenske or¬ ganizacije pripravljajo za mendoške Slovence miklavževar.je in proslavo mla¬ dinskega praznika Brezmadežne. SILVESTROVANJE NA PRISTAVI Društvo Slovencev bo priredilo letos silvestrovanje na pristavi v Moronu. To bo prva slovenska prireditev na lastnih tleh. Obenem bo to slovesna otvoritev lastnih prostorov, zaenkrat še skromnih, pa vendarle lastnih. Silvestrovanje na Moronu naj bo splošna slovenska pri¬ reditev in že danes vabimo vse Sloven¬ ce, da se je udeleže. Poskrbljeno bo za pošteno zabavo, jedačo in pijačo. bila oblečena kakor kak častnik. Kaj je mogla storiti, da ji pokaže svojo hva¬ ležnost? Nasmehljala se je in dekle jo je razumelo. Iz Stuttgarta je odletelo letalo v Bel¬ gijo, proti mestu Bruxelles. Tereza je ves čas sedela na svojem sedežu, dra¬ goceni vozni listek je imela dobro sprav¬ ljen v žepu spodnjega krila. Še preden pa je letalo prispelo do belgijskega glav¬ nega mesta, je padla skoraj nad vso Ev¬ ropo težka in gosta megla. Vsa letali¬ šča so bila v megli in zato je pilot le¬ tala brezžično prosil za dovoljenje, da sme izpustiti pristanek v belgijskem glavnem mestu in da sme poleteti kar naprej na naslednjo postajo — London. Pobil je odgovor, ki ga ni pričakoval: Tudi vsa angleška letališča so pod go¬ sto meglo in zato naj brez oklevanja izpolni ukaz in se takoj vrne nazaj v Stuttgart, odkoder je odletel — tam je še mogoč varen pristanek brez vseh te¬ žav. Srečno je letalo pribrzelo nazaj na stuttgarško letališče in ko je potihnil hrum motorjev, je sprevodnica objasni¬ la vsem potnikom, da je nad vso Evro¬ po nastopilo izredno slabo vreme in da sedaj še ne more povedati, kdaj bo spet mogoče varno nadaljevati pot po zraku. Zato bodo začasno vsi potniki nastanjeni v lepem hotelu v mestu in tam bodo tu¬ di pričakali spremembo vremena. Tere¬ za se je le težko ločila od' svojega sede¬ ža v letalu drobca Amerike, ki se ji je obetala. Zadnja je stopila iz letala in z drugimi potniki vred so jo prepeljali v hotel v središču mesta. Tam je strežaj (Nadaljevanje na 4. strani) ------ 1 MATIJA TRPIN Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 22. XI. 1951 SLOVENCI AVSTRALIJA Dragi rojaki Sporočam Vam, da prejemam v redu Vaš cenjeni list in ga vedno z zanima¬ njem berem. Prve številke so sicer ne¬ koliko zastale, toda sedaj jih prejemam v redu vsak teden. Časopis navadno potuje 16 17 dni z letalsko pošto. V tem pismu Vam bom v glavnih ob¬ risih popisal kako žive Slovenci v Av¬ straliji. Na splošno se nam ne godi sla¬ bo. Dela je zadosti in zaslužek je prime¬ ren. Dnevni zaslužek navadnega delav¬ ca je tolikšen, da si z njim lahko kupi približno 80 kg bele moke, ali 35 kg. sladkorja, ali 20 kg. svinjske masti. V enem tednu (40 del. ur) si lahko kupi eno obleko, boljšo v dveh tednih, ali pa eno kravo. Gotovi industrijski izdelki (uvoženi) so pa dragi. Kar se tiče hra¬ ne in obleke smo kar na dobrem. Slabo je pa tukaj s stanovanji. V večjih me¬ stih jih je sicer lažje dobiti, toda na¬ vaden delavec z družino si jih ne more privoščiti. Zaradi tega je precej dru¬ žin, ki živijo kar pod šotori kot pri nas cigani. Začetek je pač povsod težak. Ko pa ima človek prihranjenega denarja za eno tretjino vrednosti hiše, potem si jo pa že lahko kupi, ker ostali dve tretjini odplačuje na obroke. Država gradi pre¬ cej hiš na dvajsetletno odplačevanje, to¬ da, ker je precej domačih prosilcev, mi he pridemo v poštev. Vsak si mora pač sam pomagati, kakor ve in zna. Slovencev ni ravno veliko v Avstraliji. Večina jih je odšla v Argentino in USA. Kolikor nas je pa tukaj, smo raztreseni po celi Avstraliji, tako, da se le redko kedaj primeri, da sta po dva Slovenca kje skupaj. Vsled tega je tudi nemogo¬ če gojiti družabnost. Nimamo radi te¬ ga nobene organizacije, nobenih sestan¬ kov, nobenih prireditev. Obstojajo si¬ cer društva jugoslov. izseljencev raz¬ nih političnih struj, čisto slovenskih pa ni. Tako Slovenci tudi nimamo nobenega lista. V Perthu v Zahodni Avstraliji iz¬ haja tednik “Sloga” v srbohrv. ki zase trdi, da zastopa jugoslovansko linij, je pa predvsem srbsko glasilo. V Sidneyu izha¬ ja tednik “Napredak”. Je komunističen in zagovarja kominform. Tuk. titovski vi¬ cekonzul Gavrilovič je nedavno napove¬ dal, da bo začel zopet izdajati svoj bilj- ten “Nova Jugoslavija’’. Starih nasel¬ jencev iz Jugoslavije je tu precej, zlasti iz Dalmacije in drugih južnih krajev. Ve¬ čina jih je komunistično usmerjenih. Ne- P O SVETU kateri so za Tita, drugi pa za Stalina. Obe skupini imata svoje organizacije. Mi novi naseljenci tako s titovci, kakor s kominformovci nimamo nobenih stikov. V zadnjih letih je prišlo sem iz raz¬ nih delov sveta nad 200.000 beguncev in drugih naseljencev. Uradno smo sicer vsi enaki, ne pa v praksi. Domače ljud¬ stvo nas gleda postrani, ker smatra, da prihod novih naseljencev ogroža njegov dosedanji patriarhalni način življenja. Ker pa je v Avstraliji tudi precej komu¬ nistov, nas včasih kdo ozmerja tudi s “fašisti”. Oblasti si na vse načine priza¬ devajo, da bi nas čim prej raznarodile in asimilirale. Že ob prihodu v Avstra¬ lijo, so nas najprej poslali v posebna taborišča, kjer so nas posebni učitelji poučevali v angleščini ter nas uvajali v avstralski način življenja. (Way of ii- fe). Družine tistih naseljencev, ki še ni¬ so našle stanovanja, so še vedno v tabo¬ rišču in imajo še vedno pouk anglešči¬ ne. Tudi z načinom avstralskega življen¬ ja jih seznanjajo. Tako se zgodi, da ka¬ kim starim kmečkim ženicam razkla¬ dajo razne športne igre, jim govore o čaru konjskih dirk, o nogometu itd. Naj omenim še da se tudi tu pojav¬ lja vedno bolj draginja. Oglaša se in¬ flacija kot posledica velikih državnih izdatkov za oborožitev. Letošnji držav¬ ni proračun je večji kot je bil kdajkoli prej v miru ali v vojnih letih. Da bi za¬ jela inflacionistično gibanje, je vlada nedavno občutno zvišala vse neposredne in posredne davke. Brez dvoma bo to Vplivalo tudi na življenski standard pre¬ bivalstva, ki je bil že dosedaj zelo vi¬ sok. Veliko govore tudi o novi vojni, mi pa ugibamo, kaj bo potem z nami. R. Društveni oglasnik Društvo Slovencev še vedno podpira bolne in onemogle slovenske begunce, ki se nahajajo po raznih evropskih begun¬ skih taboriščih. V glavnem pošilja pa¬ kete z živežem in obleko v Italijo in Nemčijo. Jetični bolniki prosijo za moč¬ no hrano ,t. j. za med, mesne konzerve, sir, slanino in mleko v dozah. Vse rojake odbor Društva Slovencev ponovno lepo prosi in vabi, da podpira¬ jo tudi to dobrodelno akcijo Društva Slovencev. Kdor more, naj da pomoč v denarju, saj sprejme društvo vsak tudi še tako majhen dar. Dar lahko prinese¬ te tudi v naravi. Prav tako je zelot dobrodošla dobro ohranjena stara oble¬ ka in perilo. Posebej prosimo za zimsko obleko, obutev in perilo, ker nas za to prosijo zlasti oni iz Italije. Ob tej prili¬ ki opozarjamo naše primorske rojake, da je veliko Primorcev še na Liparih in v taboriščih za žico, ki so brez svobode. Zelo prosijo za bleko, obutev in perilo. Tudi hrano imajo slabo. Priskočite jim na pomoč, ker od Vas še posebej pri¬ čakujejo pomoči. Glede zbiranja stare obleke in perila pa si odbor Društva Slovencev dovolju¬ je opozoriti, da če darujete staro ob¬ leko, naj bo ta res še uporabna. Vpošte- vajte, da v taboriščih ljudje nimajo sred¬ stev za šivanje in jcrpanje. Oddajte zato obleko urejeno in osnaženo. Prav tako si z raztrganimi čevlji prezebajoči be¬ gunec nič ne pomaga. Iz' Italije smo do¬ bili sporočilo, da so s posebnim veseljem sprejeli dobro obutev. Dvakrat da, kdor hitro da! Člane Društva Slovencev, zlasti mla¬ de fante in dekleta, ki imajo veselje in voljo sodelovati v raznih delovnih od¬ sekih Društva Slovencev in pomagati pri društvenih prireditvah, vabimo, da se prijavijo v društveni pisarni na Victor Martinez 50. Zastarelo pošto naj dvignejo: 1DNA- VE, Kočevar Ciril (3 pisma), Janez Ku¬ nič, (dve pismi), Lavrič Marjan, Mar- kulin Alojzij, Miiller Feliks, Ovniček Jože, Podlesnik Mihael, Prorazil Vaclav, Ravnik Anton, Šušteršič Jože, Taler Jo- že, Zobula Marjan. Pisma, katerih stran¬ ke v teku treh tednov ne bodo dvignile, bodo odposlana odpošiljateljem. OBVESTILA Slovenski dan bo v Don Boscovem za¬ vodu v Ramos Mejia 2. decembra 1951. Tega dne bo nova maša salezijanca č. g. Janeza Zupana in proslava zlatega jubileja dela slovenskih salezijancev. Program: Ob desetih dop. sprejem novomašnika pred Marijinim svetiščem, sprevod v cerkev in nova maša, pri ka¬ teri bo pel Slov. pevski zbor Gallus. Opoldne: Vsakdo si najde primeren kotiček v senčnem parku okrog zavoda ali v dvorani, kjer se pripravljene mize. Prinesite nekaj hrane s seboj, da boste lahko v zavodovih prostorih kosi¬ li. Nekaj okrepčila se bo dobilo tudi v zavodu. Posebej bo poskrbljeno za sla¬ doled in pijačo, kakor tudi za druge stvari, ki[ so z žegnanjem v zvezi. Popoldne: Ob pol 4: začetek proslave 50 letnice salezijanskega dela v Sloveni- i- - -- Kadar zidate hišo, pomislite kje boste kupili okna Sit vrata Dobite jih lahko prav poceni in so¬ lidno izdelana. Obrnite se na mojstra Slovenca. Matevž Potočnik PEHUAJO 530, CASEROS Barrio Belgrano Dobite me lahko tudi po slov. maši v Ramos Mejia. Božič se bliža! Misli na svoje v domovini! SUDEXPORT dostavlja iz svojih skladišč v Trstu pakete v 20-26 dnevih. Vsak pa¬ ket je zavarovan in če ne pride na določeno mesto, naročniku vrnemo denar. Naročila in pojasnila: Reconquista 656/1. vsak dan (razen nedelje) od 9.-13. in od 15.-19. ure. Telefon: 31-2241. Pakete lahko naročate tudi iz notranjosti Argentine, denar pa v tem primeru pošiljajte po giro postal na naslov: Oton Fresl, Aizpurua 3184, Villa Urquiza, Bs. Aires. Na ta naslov pošiljajte tudi vso pošto. (Nadaljevanje s 3. strani) drobno mamico odpeljal v njeno sobo. Sprevodnica z letala jo je spremljala in ji z znamenji skušala dopovedati, da naj v tej sobi počaka, dokler je ne bo prišla iskat, da jo povede naprej v Ameriko. Tereza se je smehljala in z žalostnimi očmi iskala človeka, ki bi mu mogla po¬ vedati, kar ji je ležalo na srcu. In ga ni našla. Zastopnik letalske družbe je po telefonu skušal v Stuttgartu stakniti človeka, ki bi znal slovensko. Ni ga na¬ šel. Zvrtal pa je, da živi nekaj Sloven¬ cev v izven mesta ležečem taborišču za Displaced Persons. Toda DP-ji niso sme¬ li zapustiti taborišča, niti v tako nuj¬ nem primeru ne! Končno pa stvar tudi ni bila tako važna, saj se vreme lahko čez noč sprevrže in Tereza bo zopet na poti v Ameriko. Ko so Terezo istega dne ob času obeda začeli z znamenji spraševati, kaj želi obedovati, je Tereza samo skomignila z rameni. Natakar se je spomnil, da mar¬ sikateri Jugoslovan razume nemško, pa je počasi začel po nemško. Pa je bil Ne¬ mec zanjo pravi Nemec: šele ko je z roko pokazal na usta in pri tem malo pre¬ žvekoval, ga je razumela, šla je za njim v kuhinjo, kamor jo je peljal, da bi si izbrala jedi. Tam je pokazala na nekaj jabolk, juho in kruh. Odnesla je te ma¬ lenkosti s seboj v sobo in se okrepčala. Megla se je razvlekla tudi čez Stutt¬ gart in še naprej po Evropi. Minili so že štirje dnevi in Tereza je še vedno sede¬ la v svoji sobici. Vsak dan je bil enak prejšnjemu. Tereza je sedela na stolu ob oknu in strmela v meglo zunaj. Sam Bog ve kaj je premišljevala v teh dneh, tako sama, tako zapuščena sredi tujega sveta. Ljudje so prihajali na nje¬ na vrata, ji pokimavali in se ji sočutno nasmihali. Tudi ona, se jim je v odgovor nasmehljala, — več ni bilo mogoče. Peti dan zjutraj je natakar kakor po navadi potrkal na Terezina vrata, da mu odpre in da ji postreže z zajtrkom. Trka in trka, nič se ne gane v sobi, no¬ benega odgovora ni čuti. Pa je navadno ob tem času skoraj takoj vedno sama odprla vrata, saj je najbrž težko priča¬ kovala kavo. Začuden se je obrnil nata¬ kar in obvestil upravnika hotela. Ta je je s svojim šopom ključev odprl vrata Terezine sobe. Našli so jo v postelji ne¬ gibno. Zaspala je za vedno. Ob postelji pa je stal njen kovček. O, draga stara mama, komaj na začet¬ ku tako dolgega potovanja ste kar čez noč prestopili na zadnjo postajo. Od- počijte se v miru! Hotelsko vodstvo je obvestila nemško policijo. Za Terezo namreč ni bila pri¬ stojna ameriška zasedbena oblast, ker je bila ona tujka le na tranzitnem poto¬ vanju skozi Nemčijo. Pa so morali po¬ klicati tudi ameriško vojaško policijo ker je umrla Tereza v hotelu, ki so ga imeli zasedenega Amerikanci. Končno je bil izstavljen mrtvaški list: srčna kap. Ker Tereza ni bila ameriška držav¬ ljanka, je niso mogli pokopati na poko¬ pališču za ameriške državljane, tudi če bi to njeni sorodniki želeli. Lokalne nemške oblasti pa so izjavljale, da za rajno tudi ničesar ne morejo storiti, ker ni Nemka. Letalska družba tudi ni mo¬ gla prepustiti zemskih ostankov rajne Tereze kakemu pogrebnemu zavodu, ker v tako kratkem času ni bilo mogoče do¬ biti potrebnih odobrenj in dovoljenj, zlasti še, ker Letalska družba sploh ni vedela, na koga naj se obrne. Nihče ni poznal nebenega naslova v Jugoslaviji, na katerega bi se lahko obrnili za navo¬ dila, kaj naj napravijo z rajnico. Ker nihče ni vedel, odkod iz Jugoslavije je prišla, tudi trupla ni bilo mogoče vrni¬ ti. Da je Tereza bila doma iz Murske Sobote, so zvedeli mnogo kasneje. Konč¬ no je neki uradnik letalske družbe pri pregledovanju Terezinih potnih papirjev našel naslov družine Kovač v Pennsyl- vaniji. Takoj so Kovačevim poslali tele¬ gram, sporočili Terezino smrt in pro¬ sili za navodila. In Kovačevi so telegra- firali nazaj v Evropo, naj rajnico pre¬ peljejo v Ameriko in da naj tistih 400 dolarjev, kolikor velja vozni listek, pora¬ bijo za tovorni prevoz krste. Tako so končno položili Terezo v kr¬ sto, to pa še v poseben zaboj. Pa je morala rajna Tereza še dva tedna čaka¬ ti v Stuttgartu, dokler se končno ni na¬ šel potrebni prostor v tovornem letalu. Spet znova se je začelo uradno prere¬ kanje: kdo je pristojen izdati dovoljenje, da se žalostni tovor prepelje v Ameri¬ ko. Končno je ameriški konzulat v Stuttgartu izdal potrebna potrdila in krsto so smeli naložiti na letalo. V dru¬ gič je bila Tereza poslana na pot v A- meriko. Končno so jo tudi zložili na new-yorškem letališču. Le oguljeni mali kovčeg je spremljal j krsto na poti v Ameriko. Ko so ga od¬ prli, so našli v njem vse, kar je hotela | rajnica prenesti iz starega v novi svet: Pol hleba črnega kruha, pristni kmečki nožič — pipec —■ in stara obleka. V nje¬ nem žepu pa je bil v robec zavozljan rožni venec. ji. V svetišču Marije Pomočnice slav¬ nostna pridiga. Po govoru po parku o- krog zavoda procesija Marije Pomočnice, spomin na lepe rakovniške procesije. Po zvočnikih se pojo s emeniške litanije, spremljane z ljudskim petjem. Po vrnitvi v cerkev zahvalna pesem za novega duhovnika in za vse dobrote, ki jih je Bog izkazal slovenskim salezi¬ jancem v 50 letih obstoja. Po pobožnosti v cerkvi prosta zabava v parku: Na sporedu: Miklavžev prihod. Ta veliki mladinski dobrotnik, bo vsakemu slovenskemu šo¬ larju prinesel majhno darilo. Telovadni nastop naših fantov na drogu, krogih in bradlji. Zabavni srečolov, kjer vsake¬ ga čaka primerno darilo. Prav toplo vabimo fante in dekleta, da se jih čimveč udeleži nove naše in po¬ poldanske procesije v narodnih nošah. Za vse, ki se udeleže tega praznika v na¬ rodnih nošah, bodo za opoldanski odmor pripravljene posebne mize z okusnim prigrizkom. Slovenski otroci imajo ta dan svoj prvi izlet, v Don Boscov zavod. Priporo¬ čamo, da pridejo z njimi tudi starši. Mladinski izlet. Radodarni sv. Mik¬ lavž že pripravlja darove, s katerimi bo obdaril slovensko šolsko mladino, ki bo imela 2. decembra svoj prvi mladinski šolski izlet. Izlet bo v Don Boscov zavod v Ramos Mejia. Po novi maši č. g. sale¬ zijanca Janeza Zupana ter po opoldan¬ skem odmoru, se zbere mladina v poseb¬ nem prostoru, kjer se bo zabavala po svoje. Po popoldanski pobožnosti se šol¬ ska mladina spet zbere na istem prosto¬ ru, kjer bo pričakala sv. Miklavža in njegove darove. Na ta prvi mladinski šolski izlet vabimo vso slovensko šolsko mladino. SPZ “GALLUS” sporoča, da je po¬ vabil sv. Miklavža in njegovo sprem¬ stvo ,dobro in hudo, v Liniers, ulica Cos- quin 65, za soboto 1. decembra ob pol sedmih in za nedeljo, 2, decembra ob osmih zvečer, kjer naj bi obdaroval pridne in pograjal poredne. Sv. Miklavž se je rad odzval in celo to sporočil, da se bodo on in vsi njegovi spremljevalci s petjem predstavili in marsikaj lepega in hudega pevsko povedali. Celo orke¬ ster jih bo spremljal. Sobotna prireditev je namenjena otro¬ kom in bodo tudi samo otroci obdarova¬ ni. V nedeljo pa bo obdarovanje vseh. Vstopnina k sobotni predstavi je 3 Pe- sose, k nedeljski pa 4 in 5 Pesov. Kdor želi kaj sv. Miklavžu oddati, bo to lahko storil obakrat pred predstavo po 3. uri, kdor pa bi takrat res ne mogel, pa v so¬ boto do 4. ure popoldne v papirnici San¬ ta Julia, Victor Martinez 39. Priložiti je treba vsakemu zavoju po 2. Pesa. Pridite vsi! Lepih prizorov in petja ne boste mogli pozabiti! V nedeljo, 25. novembra bo na igrišču v Don Boscovem zavodu v Ramos Mejia povratna tekma med rezervama, nato pa druga povratna tekma med prvima moštvoma SFZ in FCGSM iz Jože C. Paz-a. Vsi prijatelji nogometa vabljeni. POIZVEDBA Kdor koli je v Argentini od prija¬ teljev iz biv. Dravskega in Vrbaskega orožniškega polka, ga prav lepo prosim, da se mi oglasi na naslov. Rranc Robida, Sanatorim Wooroloo, Western Australia — Australia. V našem uredništvu se je zglasil ma¬ jor g. Ljubivoj Gerasinovič ter nas je naprosil za objavo sledečega obvestila: Vsi bivši oficirji, podoficirji in voja¬ ki jugoslovanske kraljevske vojske, ki so bili med zadnjo vojsko v nemškem vojnem ujetništvu in kot vojni ujetniki niso dobili plače, naj se takoj javijo ma¬ jorju g. Gerasimoviču Ljubivoju, calle Espronseda 2707, Buenos Aires. POLJUB e najnovejša pesniška zbirka dr. rineta Debeljaka. Izšla je v biblio¬ filski izdaji v založbi Svobodne Slo¬ venije in stane 32 Pesov. Zbirko je ilustrirala akad. slik. Bara Remče- va in spada med najbolj reprezen- i tativne knjige slov. emigrantske j književnosti. PAKETI " E X P R E S TRIESTE" V domovino pošiljamo vse vrste ži¬ vil. Paketi prispejo v 15-25 dneh. Blago zajamčeno in zavarovano INFORME: 25 DE MAYO 749/IV. Of. 16 Telefon 32-8255 in 32-8852 Uradne ure: od 9.-12. in od 15-19 ure PIEEES FINAS PRVORAZREDNA KRZNARIJA Anton Krpan izdeluje vse vrste krznenih pla¬ ščev. Izvršuje tudi vsa popravila. Charcas 995 Buenos Aires Telefon: 31-0406 NAJPRIMERNEJŠA DARILA! Podobe, slike, kipe, rožne vence, svetinjice, podobice. . . Nalivna peresa, svinčnike, birome, pisemske mape. Prave fotografije Slovenije in albume. . . Molitvenik "Kristus Kraljuj". Vse za šolo, pisarno in dom. . . Posreduje tudi odpravo paketov v domovino po 5, 10, 15 in 20 kg z vsebino po naročilu. SANTERIA y PAPELERIA "SANTA JULIA" Victor Martinez 39, Capital "CA§A B ® ¥ U ” - urama in zlatarna OLAZABAL 2336 Tel. 76-9160 pol kvadre od Cabilda 2300 ZADOVOLJSTVO IN SREČA V VSAKEM DOMU: Razveselimo svoje drage in svojce z darili za MIKLAVŽA, ki jim bo¬ do trajno lep in drag spomin; nabavite si jih lahko v ČASA BOYU. DOXA URE so zaradi svoje preciznosti višek urarske umetnosti. Spadajo med naj¬ bolj vzdržne in odporne. Budilke, nemške po 98.— pesov. SEDAJ ŠE BOLJ POSPEŠENO vsa urarska in zlatarska popravila. ZGLASITE SE LAHKO ob sobotah popoldne in nedeljah tudi v našem stanovanju, ki je v isti hiši, to je na Olazabal 2338, dto. 5. Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je po več letnem trpljenju odšla k Bogu po plačilo dne 4. novembra 1951 ob sedmih zjutraj v idrijski bolnišnici naša draga žena in mama ga, Brana Kapnik , roj. Šemrov Na njeni zadnji poti so jo spremljali na domače pokopališče v Ho¬ tedršici dne 6. novembra 1951 ob devetih dopoldne. Drago pokojnico priporočamo v molitev. Hotedršica - Buenos Aires, 19. novembra 1951. Žalujoči Matija, mož, Ivanka in Marija, hčeri ter sin Jože huprenta “Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires, T. E. 54-4644