POGOVOR Z VELEPOSLANIKOM
str. 2
POZABLI-
VOST
str. 3
ČASOPIS ZVEZE SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter, 3. decembra 1992 Leto II, št. 24 Cena 10 forintov
"Mi Slovenci, mi se ne p(r)odamo... "
Če smo dobre vole, Večkrat začnemo popejvati tau lejpo našo slovensko nauto. Če bi tau nauto velka banda igrala, bi fajn leko maširali na njau. Če bi pa tau nauto tak popejvali, ka "Mi Vendi, mi se ne p(r)odamo, " te bi pa taktus zgibili.
Nika takšo sé je Zgodilo Zdaj tü pri nas. Ne maširamo gnako, nistarni prestapajo, kakoli ka oni tü ranč tá škéjo pridti kak tej drügi. Po tauj kratkoj példi bi vam rada nika prajla. Že naprej moren povedati, ka nej tak, ka bi se s koga norca delala ali koga zbantüvata. Tau bi nej lejpo bilau, najbole zatok, ka smo vsi edni, samo si ne premišlavamo gnako. Ka je velka problema tau, ka je nas Slovencov tü na Vogrskom sploj malo, vsakši den menja. Dobro bi bilau, če bi si gnako premišlavati, če bi nas vse več bilau, steri neškejo prestapati. Od koj je guč, mislim, vsakši dobro zna.
27. oktobra 1990. je bijo kongres, gdeje nastanilav zgodovini oprvin na Vogrskom samostojna Slovenska Zveza.
Mi, štera so za voditeia postavili, smo nej vedli več od toga kak vsakši drugi človek. Nam so se zavüpali zatok, ka smo nisterni že cejli Žitek delali
za Slovence, tej drügi so pa mlada inteligenca, štera de pomagala kak največ napraviti za SLOVENSKO LÜSTVO. Samo eštja kleta baude 2 leta, ka aktivno delamo. Če rejsan nej dosta, dapa nika smo zatok že napravili. Februara bau dvej leta, ka smo prve novine vödali. Nej je léko bilau. Tau je pa zatok Istina, ka smo se sploj trüdili, aj v našom slovenskom narečji (tájszólás) tü pišemo, aj vsakši najde v novinaj svojo radost.
Istina, ka smo od vlade (kormánytól) dobili pejnaze. S tejmi pejnazi smo dosta vse mogli vöpostavili. Samo si zbrodite, ka smo nej meli ednoga
stauca nej pa nika, s čim bi delali. S tem vred smo sé nej spozabili od naši vasnicaj tü nej. Kak 1991. leta, tak letos tü, smo brodili na vsakšo našo ves. Pomagali smo šaule, kulturo, zdrastvo, šport, gasilce ptt. Na leto smo raztalali vasnicam 2 milijona forinta.
Od vasnicaj smo prejkvzeli tiste skupine (pevce, plesalce, goslare, lutkare), steri delajo za slovensko kulturo. Kulturne dneve smo organizirali pa dosta vse po vasnicaj. Župani, školnicje ali stokoli leko batrivno pride k nam, če ma probleme. Če smo mogoči, rejšimo. Etak smo delali dotejgamau. Mislim ka smo kaj nej dobroga tü
narédli. Tak šagau majo prajti, šteri dela, tisti se leko zmejša tü. Če so nam prajli ali smo sami gorprišli, smo probali popraviti, ka smo zapravili.
9. oktobra 1992 smo pa v roké vzeli novine Vas Népe pa smo tam šteli, ka so na Verici Vendsko zvezo naredli. Že naprej vam povejm, ka neštjemo kritizéjrati tau delo, zatok ka mislim, oni tü majo svojo mišlenje, svoj plan pa sé Vüpamo ka za Slovence (Vende? ). Gda smo se z njimi pogučavali, so tak prajli, ka prej tej Vaugri, šteri štjéjo pelati tau zvezo, dosta pa dosta milijonov forintov notvdarijo v tau krajino. Oni
tau tü pravijo, ka smo mi tü v 7 vasnicaj nej Slovenja, litji nikšo drugo lüstvo. S tem tau trdijo, ka je naša rodbina nindar pri Polaki, pri Sorbi, pa nej pri sausadaj v Čepinci, Büdinci pa po Sloveniji. Samo si zbrodite, kelko držin ma žlato v Martinji, Trdkovi. Kak smo pa mi te nej žlata s tistimi Slovenci?
Gda sam tam odla na Verici, sam sé srečala z ednim svojim padašom. Pravi mi po madžarsko, ka je tau nika nej vreda, ka Vaugri škéjo pelati Vende. Nej se mi je vidlo, ka on tü Vende goni, on bi tü nej vedo razliko? Ge sam ga pa te slovenski pitala: "Padaš, kak pa ti gučiš? " On si je pa zdaj nej premišlavo pa se je sam čüdivo, gda je nagnauk pravo: "SLOVENSKI gučim. " Te si pa vendar Sloven, Vaugri nam pravijo, ka smo mi Vendi. Od toga je eštja nigdar nika dobroga nej vöprišlo, če so nas drugi vodili.
Vsakši narod je Ponosen (büszke) na svojo narodnost. Žalostno, ka nas je tak malo, pa itak nistarni "prestapajo". Vküp bi trbelo držati. Probajmo si eden drugoma rejč razmeti. Našoga dragoga slovenskoga gezika rejč, štero rejč gučimo od Slovenske vesi do Verice, od Verice do Senika.
Irena Barber
2
SLOVENSKI VELEPOSLANIK FERENC HAJOS NA PRVEM URADNEM OBISKU V ŽELEZNI ŽUPANIJI
Slovenski veleposlanik na Madžarskem Ferenc Hajos je minuli teden prvič uradno obiskal Železno županijo in se pogovarjal z njenimi najvišjimi predstavniki: v Sombotelu s predsednikom županijske skupščine dr. Gyulo Pusztaijem, v Monoštru z županom Karlom Bauerjem in s predstavniki Slovenske zveze, zlasti z njenim predsednikom Jožetom Hirnökom in nekaterimi člani predsedstva. Na željo uredništva Porabja je veleposlanik Ferenc Hajos odgovoril na nekaj vprašanj. Prvo je bilo, čemu bi dal ta trenutek prednost, političnim stikom ali prizadevanjem za krepitev gospodarskega sodelovanja. Dobili smo naslednji odgovor:
"Mislim, da je potrebno dobro politično sodelovanje dopolniti z boljšim gospodarskim sodelovanjem, ki zaostaja. Narobe je, da gre samo en odstotek slovenskega izvoza na Madžarsko. Že zaradi bližine in manjših transportnih stroškov je logično, da bomo gospodarsko menjavo povečali. Menim tudi, da se gospodarstvi v marsičem dopolnjujeta, kar je ravno tako potrebno izkoristiti. '
Seveda bi se lahko o gospodarskem sodelovanju še pogovarjali. Veleposlanikovemu obisku v Železni županiji je čez nekaj dni sledil pogovor med madžarskimi in slovenskimi podjetniki, ki so se zbrali letos že četrtič, to pot v Gyoru. Ne bomo ponavljali že znanih ugotovitev, kako je potrebno gospodarske stike okrepiti, zapišimo tisto, kar že nekaj let tare tako Madžare kakor Slovence: osebni plačilni promet. Slednjič so vseeno stekli pogovori med nacionalnima bankama Madžarske in Slovenije o tem, da bi Madžarska priznala in uradno zamenjavala tolarje v forinte, v Sloveniji pa bi lahko po uradnem tečaju zamenjevali forinte v tolarje. Rečeno je bilo tudi, da posebnih zadržkov verjetno ne bo, saj se valuti kar dobro držita in si prizadevata postati konver-
tibilni.
Naslednje vprašanje se je dotaknilo narodnostne problematike, zlasti po podpisu Sporazuma o zaščiti manjšin, kar je bila tudi ena temeljnih tem na pogovorih. Veleposlanik Hajos je sporazum ocenil zelo visoko, kajti po njegovem bo mogoče marsikateri problem rešiti ob uresničevanju črke in duha tega dogovora. Kljub različnemu položaju manjšin, za katere Sporazum velja. Veleposlanik o tem:
'Gotovo je tu precejšnja razlika. Prav zaradi sodelovanja in pomoči iz Slovenije se razlike lahko zmanjšajo, tako v šolstvu kot kulturi in pri zagotavljanju enakopravnosti jezika v javnem in družbenem življenju. Prizadevati si moramo, da se bo uveljavilo čimveč pravic, ki so zapisane v Sporazumu. "
Zanima nas tudi veleposlanikovo mnenje o nastajanju manjšinskega zakona na Madžarskem. Kakšno se vam zdi politično ozračje
pred sprejemom manjšinskega zakona, o katerem v tako imenovani “okrogli mizi", ki združuje trinajst priznanih manjšin na Madžarskem, nimajo ravno najboljšega mnenja ali točneje, sedanji predlog zavračajo.
"Kot sem izvedel danes, imajo Porabski Slovenci pripombe k štirim pomembnim vprašanjem, in sicer k organizaciji krajevnih samouprav, h kulturni avtonomiji, zagotavljanju denarja za delovanje narodnostnih organizacij in zastopstvu manjšin v parlamentu. Predlog zako-
na je v postopku pred parlamentom. Po naših pojmih je to ustavni zakon, kjer je potrebna dvotretjinska večina. Zaradi pomislekov k predlogu so pri parlamentarni komisiji za človekove pravice ustanovili še komisijo, ki se ukvarja s tem zakonom. Okrogla miza, ki ste jo omenili, ima enake pomisleke kot porabski Slovenci. Tudi zato je težko napovedati, kakšna bo usoda manjšinskega zakona. Povedati pa moram, da je politična volja v madžarskem vodstvu in sploh na Madžarskem, da se položaj manjšin uredi. "
Se tole vprašanje smo postavili sogovorniku: Kaj bi rekli o oceni, da so s sporazumom, o katerem sva govorila, dobili porabski Slovenci večje pravice, kakor jih lahko pričakujejo od manjšinskega zakona. Razen seveda na nekaterih področjih. Pa tudi zastopstvo manjšin v parlamentu je predvideno?
"Ne neposredno oz.
direktno v parlamentu, ampak možnost soodločanja manjšine o tistih vprašanjih, ki so povezana z manjšinama. Kako bo to konkretno rešeno, je zadeva notranje zakonodaje. V Sloveniji vemo, da je avtohtoni italijanski in madžarski narodnosti zagotovljeno zastopstvo v parlamentu. Zdi se mi, da je to idealna rešitev, in upam, da bo podobno urejeno tudi na Madžarskem. Kar se tiče vašega vprašanja, ali daje ta sporazum možnost za večje pravice, kot jih bo dajal manjšinski zakon, je potrebno najprej videti, kakšna bo vsebina manjšinskega zakona. Povedati tudi moram, da imata slovenska in madžarska ustava določilo, po katerem se mednarodni sporazumi uporabljajo kot notranje pravo, in to mi daje upanje, " je povedal veleposlanik Ferenc Hajos. Hkrati je zelo odločno in argumentirano zavrnil kakršnokoli možnost, da bi se lahko nedavno ustanovljena “vendska zveza" enačila z Zvezo Slovencev. Kajti tudi dvostranski Sporazum natančno govori o pomoči Slovencem na Madžarskem in madžarski narodnostni skupnosti v Sloveniji.
eR
VOLILNA TEMPERATURA NARAŠČA
Samo tri dni je še do volitev v Sloveniji. Odštevanje se je začelo, predvolilna kompanja je na vrhuncu. Kandidatne liste so predložene, volilne komisije pa so jih potrdile, javno objavile sezname in podatke predsedniških kandidatev ter imena poslanskih kandidatov in strankarskih list, ki se bodo 6. decembra na splošnih in predsedniških volitvah potegovali za naklonjenost volicev in svoj delež oblasti.
Kandidati in voditelji političnih strank neutrudno obiskujejo občine, kraje in zaselke, kamor mnogi od njih ne bodo več imeli časa priti kar do naslednjih volitev. Zadnji tedni in dnevi predvolilne kampanje med strankami in kandidati niso preveč prijazni. Ne manjka političnih obračunavanj na ideološki osnovi, pa tudi nekaterih nizkih udarcev in afer - od prisluškovalne afere do težav z velikim številom novih političnih strank.
Državljani Slovenije bodo izbirali med osmimi predsedniškimi kandidati predsednika države, veliko zahtevnejše pa bosta njihovo opredeljevanje in izbira poslancev za državni zbor in svet. Slovenija je razdeljena na 8 volilnih enot in 88 volilnih okrajev. Tako bo povprečni volivec izbiral v svojem volilnem okraju enega bodočega poslanca z liste, na kateri
bo povprečno od 23 do 25 kandidatov iz različnih strank. Tako postaja strankarska ponudba precej nepregledna, saj je mnogim volivcem težko razlikovati med sedanjimi desetimi parlamentarnimi strankami, kako se bodo znašli šele v množici novih strank, ki so se pojavile v zadnjem hipu. Še večje težave pa bo povzročalo razlikovanje med podobno poimenovanimi strankami, npr. med Liberalno stranko, Liberalno demokratsko stranko in Liberal-no-demokratsko stranko Slovenije.
Sicer pa je v Sloveniji vse v znamenju volitev: radijski programi, televizijske oddaje, časopisi, revije, proslave in prireditve, pa tudi plakati, gosti in običajni pogovori z ljudmi. Vsi kandidati in stranke si lastijo zasluge za osamosvojitev Slovenije, njeno državnost in mednarodno priznanje, na drugi strani pa se trudijo izbrskati vse grehe svojih nasprotnikov. Veliko povedo tudi številni plakati, še več njihovo množično trganje in počečkanost.
Predvsem pa je izid letošnjih volitev velika neznanka. Med 23 imeni strank in kandidatov bo težko izbirati. Doslej podobnih izkušenj nismo imeli. Vsak glas, ki ga bo volilec oddal, pa je hkrati glas za stranko in kandidata. Nekateri bodo glasovali za stranko, drugi se bodo odločili med posameznimi
kandidati. Tudi javnomnenjske raziskave niso zanesljiv kazalec volilnega razploženja, saj vprašanja niso povsem ustrezna, krog anketiranih je premalo širok in številčen, večina volivcev nima telefona, velik del pa se jih odloča zadnji trenutek ali šele na volišču. Dosedanje raziskave pa vendarle kažejo, da bodo volivci predvidoma največ glasov namenili naslednjim štirim političnim strankam: Liberalno demokratski (LDS), Krščansko demokratski (SKD), Demokratski (DS) in prenoviteljem oziroma Združeni listi (SDP skupaj z Delavsko stranko, Demokratično stranko upokojencev in Socialnodemokratsko unijo). Glede na dosežene volilne rezultate bodo možne tudi vladne koalicije za oblikovanje nove vlade. Pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti bodo pravtako volili svojega narodnostnega poslanca. Italijanska manjšina bo izbirala med dvema kandidatoma, madžarska narodna skupnost pa celo med sedmimi.
Sicer pa počakajmo do 6. decembra. Zaupajmo trezni in odgovorni presoji slovenskih volivcev. Upajmo, da nam bodo volivci in Miklavž podarili in izbrali kakovosten in učinkovit parlament in vlado.
Geza Bačič
Porabje, 3. decembra 1992
3
NAŠE ŠOLE (5)
LÜLIKOV ABECEDAR
Za evangeličanske šole je sestavil učbenik "puconski školnik" Števan Lülik. Snov za knjigo je izbral iz nemških knjig in jo prevedel v prekmurščino. NOVI ABECEDAR z-nisteri nemški táksi kni’zicz vküp pobráni, i na szlovenski jezik preobrnyeni... je izšel v Sopronu leta 1820. Ta učbenik so uporabljali do leta 1867.
Po prvih straneh, na katerih otroci spoznavajo abecedo, sledijo "Krátke i hasznovite miszli za deczo, stera sze zacsinya csteti". Tü je med drugim zapisano: "4. Jasz rad idem v šoulo. V souli doszta deczé jeszte. Soulszka dezca sze imenüjo deáczke. Ja szem mojega Vucsitela vucsenik. Ti ovi deáczke szo moji soulszki pajdáske. Dober deák rad bouga szvojega Vucsitela, i tek on nyemi na radoszt jeszte. Jasz lübim moje
soulszke pajdáse. Ja scsém tüdi vszáksemi csloveki postenyé dati, ár teda i oni mené lübili bodejo. "
Knjiga sé konča z nasveti
za zdravje in dolgo življenje, ki veljajo še danes. "Csi zdrav scsés biti i dúgi 'Žitek zadobiti, tak moreš: Nej doszta jeszti i nej doszta piti. Po jejsztvini sze v ednákao i
nej vküp szkrcseno dr’zati, i tüdi preczi doli nej lé’zti. -Mocsne pitvine, liki tou, vina i ’zganicze sze hábati.
-	Zahiczan na nágli nej piti.
-	Z vrocsine na mraz nej
hititi. - Szebi vsigdár friski i csiszti zrák szprávlati; i za toga volo tüdi i v-zimi obloke vszáki dén eden csasz odprejte dr’zati. -Prevecs vrauče hi’ze nej lübiti. - Vszákoga vonyécsega szpára, i meszta, gde vöter vlecsé, sze varvati. - Prevecs doszta, tak i vroucse odeteli na szebi nej lübiti. -Veliki	csemérov,
nevoscsenoszti, i ’zaloszti sze ogibati; bougse je vszigdár dobre voule biti. -Csisztoucso lübiti, i sznáj’zno sze dr’zati. - Z mrzlov vodouv szebé, tak i oznoutra lampe vszak’den jedrno prati; i v topli letosnyi dnévi sze gosztokrát koupati. "
Marija Kozar
Mednarodna likovna razstava Pannonia ’92
Prepoznavna
ustvarjalnost
"Mednarodna likovna razstava Pannonija je letos zaokrožila 25 let svoje navzočnosti v kulturnem prostoru treh sosedstev: Slovenije, Avstrije in Madžarske. Je samosvoje žarišče, ki že lep čas vspodbuja medsebojna soočanja likovnih ustvarjalcev na stičišču treh dežel iz obrobja panonskega sveta, " je kot uvodne misli ob jubilejni prireditvi zapisal predsednik organizacijskega odbora Jože Vild.
Kakor da bi samo želel poudariti hotenja, zapisana ob prvi razstavi, ki se je leta 1967 imenovala Panonska pokrajina -panonski človek: "Opo-
zoriti na lepote in utrip življenja vzajemno sosednjih območij, ki v sebi nosijo pečat značilnega panonskega sveta... Predstaviti javnosti likovno ustvarjanje sodobnikov, ki so kakorkoli izpovedovalci in umetniški kronisti teh krajin in njenih ljudi. "
Na letošnji Pannoniji sodeluje sedemnajst likovnih ustvarjalcev iz treh držav. Njihova dela: slike, grafike, kipi... so zelo različna, kar je (lahko) posebna vrednost razstave. Ne samo letos, marveč že pred leti je presežen prvotni izrazitejši namen - pritegniti k sodelovanju čimveč likovnikov; zdaj lahko govorimo o prireditvi, ki je na
visoki kakovostni ravni. Zato pomen Pannonie ’92 presega lokalne okvire in se s svojo edinstvenostjo postavlja med zelo pomembne kulturne dogodke v tem delu Evrope. Predvsem zato, kot pravi umetnostni zgodovinar dr. Jure Mikuž, ker ponuja nekaj svojega, prepoznavnega.
In še nagrajenci Pannonie: Sandi Červek iz Slovenije (Murska Sobota), Berta Gergacz iz Madžarske in Birgit Sauer iz Avstrije. Po predstavi v soboški galeriji bodo na začetku leta 1993 Pan-nonio postavili še vdeželni galeriji v Železnem na Gradiščanskem in v Sombatelu. 	eR
PISMO IZ SOBOTE
POZABLIVOST
Tak je tou, ka vsaki človek gda kaj pozabi. Pa nej vrag, ka sé tüdi meni ne bi tou zgodilo. Če je steri prejšnjo številko Porabja gledo, pa če je med vami steri ta moja pisanja prebejro, je lejko gor prišo, ka sam se vam nej oglaso. Kak Zdaj vidite, ške klačim tou zemlou, tüdi betek me je nej na postelo privezo. Zgodilo se je enostavno tou, ka sam pozabo. Čista tak pa nika nači. Pa ka nete mislili, ka je tou Zdaj prvič, sploj nej. Tou ka skouz kaj pozabim, je moj stari betek pa skoro tak vövidi, kak če bi meo lüknje v glavej.
Ne vem, gda sem tej lüknje prvič vpamet zeo. Mogouče sam tou nej bio ge sam. Čisto mogouče so tou prvi vpamet zejli lidje, ka z menov živijo. Tü najbole mislim na očo, mamo pa na brata. O tom, kakšne probleme pa so školnicke z menov meli, rajši sploj nemo razlago. Spomnim se ške dobra, gda sam v osmi razred odo, pa sam se do vüj pa ške više gor zalübo. Den pa nouč sam na njou mislo. Mogouče bi s toga ške kaj večjoga vöprišlo, če ne bi skouz pozabo, gda moram priti na randi. Njoj je tou enoga ijpa prejk prišlo pa si je ednoga drügoga najšla, steromi je nej tak skouz glavou fudalo. Po toj velkoj žalosti za mojo mlado düšo sam se odloučo stvari vrjed zeti. Küpo sam malo irko, pa tadale vse notri piso, ka ne bi vbodouče vse pozabo. Neka cajta mi je tou super funkcijonejralo, te se pa zgodilo, ka se nikak ne bi smelo zgoditi. Pozabo sam, kama sam odložo svojo irko za svojo kratko pamet.
Stvari so se vrnole na svoje stare poti pa moram pravili, ka so se lidje že tak navadili na mojo pozablivost, ka so se prav čüdili, če sam gdaj ka nej pozabo. Tak so mi tekla lejta, gda me eden dober pajdaš pita, če ne bi stoupo notri v njihovo gledališče (színház), ka ške glij enoga nücajo, ka bi neka malo gor na odri meo za povedati. Cajta sam meo zadosta pa sam pravo, Zakoj pa nej. Tak se je začela moja gledališke karijera. Zdaj vsi čakate, ka vam vöovadim, kak sam skouz vse pozabo, ka sam meo na predstavi (eliadások) za povedati. Ali nika od toga. Skouz sam bio ge tisti, steri je prvi znao vse na pamet. Drüge stvari so se okouli toga godile, stere so mojo pozablivost palik pokazale v pravom posvejti.
Gda smo kakšno predstavo gor postavlali, nam je vsigdar kaj falilo. Kakšen lünček, kufer, vankiš, klapač, kakšne lače pa vse takšo, ka se pri takšoj stvari nüca. Vse sam tou ge vküper noso pa sam nigdar nej pozabo prinesti, ka smo se zgučali. Zdaj pride tisto, zavolo čega sam vam začo o gledališči razlagati: Vsigdar sam te tou, ka sam od domi prineso, pozabo nazaj domou odnesli. Tak se mi je telko reči nabralo za par lejt v našom kulturnom doumi, ka bi se leko včasi ta držat išo, pa ne vem, če bi kaj falilo. O tom, kak so pa moji domanji na tou gledali, pa vam rajši nika nemo pravo.
Tak je, vidite, s tou mojo pozablivostjo. Znam, ka sam nej edini na tom svejti, steri ma te probleme, če tou sploj so problemi. Vej če se zavolo toga jako ne ceknem, se da Preživeti. Problemi so s tistimi, steri vsefelej obečajo pa že te, gda obečavajo, znajo, ka nedo spunili. Če je tou pozablivost, ne vem. Znam pa, ka eni tomi pravijo politika. Ali nemo vas Zdaj pa štem moriu, vej toga mamo že tak ali ovak vsi pun kufer. Tüdi zavolo svoje pozablivosti sam ge nej stoupo med političare. Ka če bi tou napravo, te bi mogo... vidite, zdaj sam pa pozabo.
MIKI
Porabje, 3. decembra 1992
4
OD
SLOVENIJE...
Volitve
Čez nekaj dni, v nedeljo, 6. decembra, bomo v Sloveniji spet volili. To bodo druge demokratične volitve. Za 90 poslanskih mest se poteguje več kot 1600 kandidatov. V državnem zboru bosta sedela tudi poslanca madžarske in italijanske manjšine. Zanimivo, da se je med Madžari za kandidaturo odločilo kar sedem kandidatov. Sicer pa je bilo v predvolilnem obdobju toliko obljub, da bi se, če bi bilo le pol uresničenega, Slovenija kmalu povzpela med najbolj demokratične, pa tudi razvite in bogate države. Sicer pa bodo poleg volitev poslancev v državni zbor volivci odločali tudi o tem, kdo bo sedel v državnem svetu, in kdo bo predsednik Slovenije.
Evropski
parlamentarci
Na tridnevnem obisku v Sloveniji se je mudila delegacija Evropskega parlamenta. Pogovarjali so se s predstavniki vlade, pa tudi s parlamentarnimi strankami. S pogovori so bili zelo zadovoljni. Tako so podprli sodelovanje med Slovenijo in Evropsko skupnostjo. Do konca leta naj bi bil podpisan sporazum o sodelovanju, ki naj bi Slovenijo popeljal do članstva v Evropski skupnosti.
313 sarajevskih Slovencev se je umaknilo iz pekla
Po uspešni diplomatski akciji se je pred dnevi iz sarajevskega pekla uspelo rešiti 313 Slovencev oziroma slovenskih državljanov. Potovali so v dveh konvojih, prvi z avtobusi prek Srbije in Madžarske, drugi pa z avtobusi do Splita in nato z letali do Brnika oziroma Ljubljane. Po nekaterih podatkih je v Sarajevu še 200 Slovencev, zato bo slovenska vlada poskušala organizirati še njihovo evakuacijo.
KAJ MISLITE?
O ŽIVLJENJI ZVÜN ZEMLE
Vörvate vi, ka na kakšnom drügom planeti tö dje živlenje. Pa tau ka dje takšo lüstvo, steri vejo šatrivati. Skur vsakši den čüjemo ali štemo v novinaj od tauga. Najgari smo bili, ka povejo k tauma naši bralci.
Elizabeta Krajcar iz Števanovec
'Tak mislim, ka dotejgamau štja nejga na drügom planeti živlejnje. Leko ka sledkar, za več miliaun lejt, gda na Zamlej že nede živlejnja, te
indrek ranč tak kak tü na Zamlej. de sé začnilo živlejnje. Človek dosta šte od tauga, dapa dja sam tak s tejm, ka samo te dam valati, če Vidim. Dotejgamau sam pa štja nika nej čüla pa nej vidla. Nej samo dja v družini ništje nej. Lüstvo samo nauro redi eden drugoga. Ranč etak sam s šatrivanjom tü. Ne dam valati, ka bi tau mogauče bilau. Zvün tauga me je šatrivanje zato furt zanimalo. Dosta sam parpovejdala s starejšimi od šatrivanja. Pa tisto ka so taprajli, tisto sam si dola zamerkala. Dosta vtjüppubrano mam že. Zdaj si etak brodim, leko ka sletkar, če mo vidla kaj ali če se najdam z UFO-ni, te mo dja tü vörvala v tau. Dapa dočas nej. 
Kautnarska Micka iz Monoštra
"Starejšo lüstvo je prvin dosta parpovejdalo od šatrivanja, gda so kukarco ali
guščice lüpali. Etak so postrašüvali edan drugoga. Ka so taprajli, tisto je največkrat nej bilau istina, zato ka oni so tü samo od drugoga človaka čüli. Gda je edan tapravo drugoma, te je tisti štja nika vcuj djau pa tak dau tadala. Tak ka naslejdnja že cejlak drugo vöprišlo. Ge v tau ne vörvam. Že nej sam mlada, dapa štja nika sam nej vidla pa nej čüla. Prvin je lüstvo več časa melo pa zato so bola vörvali. Zdaj že na tau nejga časa. Vsakši leti za svojim delom. Nejga časa se brigati za takšno. 
Ana Štangl iz Monoštra “Ge vörvam, v tejn nika mora biti. Šest lejt sam stara bila, gda je moj dejdak mrau. Tau se je po tistim zgaudilo, gda so je pokopali. Vnoči na
sam sé parbudila, ka dejdak tam studji par postali. V tisto gvanta so bili, kak so je pokopali. Fcuj so stanili cejlak k postali pa so me pugladili po lici. Potejn kraj so šli pa so si dojseli na stolac. Tisti glas, kak je stolec spraštjo, štja zdaj čüjem. Cejlak sam se taprstrašila. Tri dni sam nej mogla spati. Mati mi je mogla stražiti par postali. Bilau je tak, ka štja ranč smo nej vedli, če je stoj mrau, pa se je mena že zglaso. Takšoga reda mi je trikrat sklonckalo po okni. Če bi mi stoj drüdji tak tapravo, ge bi ma tü nej vörvala, dapa ge sam tau čüla pa vidla tü. 
MATERNA REJČ (24)
SOMBOTEU
V	Sloveniji je v zdanjom cajti prišlo v modo (navado), ka se Szombathely, ime županijskoga središča, piše Sombotel. Tau je v redi, ka vse tiste kraje, šteri slovensko imenjetö majo, pišemo slovenski. Kak vejm, tau je tö šega, ka se imenje ponavadi piše v takši formi, kak na tistom teritoriji gučijo. V tom našom primeri, kak se izgovarja Szombathely v Porabji.
V	tom pogledi ge mam ovaško videnje. Po mojem se v Porabji ne guči, ka Sombotel, Somboteli, sploj pa nej Sombathel ali Sombathelj, liki Somboteu. Originalno z naglasom na koncu: Somboteu. (Istina, ka se v zadnjom cajti že na prvom zlogi tö čüje: Somboteu).
Od kéc je te prišla ta forma? Ne vejm djenau. Leko, ka sé v Prejkmurji tak pravi Somboteli. Druga varianta pa je ta, šterom čednjacke tak pravijo, ka analogija. Tau pa znamanüje, ka dosta več takši form geste, gde je nutri litera T v imeni Sombotela, liki gde nej. Somboteu, iz Sombotela, Somboteli, Somboteu, v Somboteli, s Sombotelom. Pa te té oblike, štere Večkrat čüjemo, tam tö nücamo, gde je ovak nega. Depa kak sam pravo, povejmo v najvekši Porabski vesi, na Gorenjem Siniki, se nikak ne nüca imenovalniška/tožilniška (nominativ, akuzativ) oblika kak Sombotel.
Tau bi eške tö leko pravili, ka sé samo piše Sombotel, izgovarja pa se Somboteu. Kak vejmo, v slovenski knjižni rejči se l-ni pa v-ni na konci reči zvejkšoga izgovarjajo kak takzvani dvoustnični u. Po enom tali bi ta teorija leko istina bila, depa ge don ne dam valati, ka je tau tak. Zato ka sem eške v Pomurju nigdar nej čüu, ka bi Sombotel izgovarjali z u-nom na konci, liki vsigdar z I- nom.
Mislim, ka malo že zatogavolo tö leko gučimo o modi (divat), gda se piše Sombotel, nej pa Szombathely (tau, ka se namesto vogrskoga imenja slovenska forma piše, je sploj v redi), ka se v Prekmurji bole dalečnji Somboteu piše, na bole paulekšnji Varaš pa se pozabi. Mislim tü na Körmend. Tau imenje v Pomurji dosledno (következetesen) tak pišejo, pa se spozabijo, ka té -Porabji tö bližišnji Varaš - má lejpo slovensko imé tö: Kermedin ali Karmadin. Z naglasom na konci. O Črejpnjeki (Csörötnek), Traušči (Kethely), Kradenovci (Kondorfa) padrugi krajaj Zdaj ranč nemo gučo (piso)...
Somboteu, 2-oga decembra.
Fr. M.
Na pred sta vitvi publikacije Andraša Bertalana Székelya se je zbralo lepo število interesantov iz vseh koncev Porabja.
Porabje, 3. decembra 1992
5
GREJ PA NEJ SLOBAUDNO NAPRAJTI!
Lüctji človak, steri v našo krajino pride, veltji grej napravi, če ne kaušte našo domačo palinko. Toj v Števanovce pa v krajini rejtki je takši ram, če si človak par njim dolasede, ka bi ga gazda nej ponöjo s palinkov. Lüstvo se je furt štimalo s tistim, če so dosta pa dobro palinko vözažgali, zato ka od tauga se je tü vidlo, Sto kakšan gazda je. Ranč bi si nej brodili, ka starejšo lüstvo na koj vse je gorapunöjcalo palinko, zvöjn tistoga, ka go je pilo. Dostakrat so se vračili z njauv. Če je koga hrbat ali šinjak bolo, te so se s palinkov nutra zribali tam, gde je bolelo. Če koga zaub bolo, te tü palinko si vzeu na zaub. Pet minout tarbelo v lampa držati, dolapožrejti nej bilau slubaudno. Leko ka lüstvo zato mislilo. ka valá (velja),
ka največkrat so tau palinko dolapožrli. Parkrat so etak gutnili pa zaub že nej bolo. Ali gda so doma zaub vlekli, te so se prvin malo napili pa samo tak so
vseli v stolac. Starejšo lüstvo pravi, ka tau štja baukše bilau kak vrastvo.
Gda so lagvi zaub vöpo-tegnili, te so pa zato pili, aj sé rana ne razčamari pa aj krv stane. Če koga žalaudac bolo, te so ma starejše babe tau tanačile,
ka zazranka, gda gor-astane, prvin kak bi kaj djo, aj edno kupico dolapužané pa vret ma pride žalaudac. Prvin nikša mazala nej so meli doma, pa če je nekak nad prsti gobe daubo, te si je nudjé s palinkov mazo. Ranč tau so delali te tü, če je koga kakša mala stvar štjipnila. V zima, če se je človak razlado pa ga gount bolo, š tjim drudjim bi se vračo, če nej s palinkov. Vzeu je edan talejr, dvej žlica cukra djau nutra pa tau dolejo s palinkov. Potejn je vzeu spico pa vužgo palinko. Gda je cutjar tazgoro, te tarbelo tau vrastvo spiti tak žardjavo, kak je samo leko. Če nej valalo, te štja dvakart, trikrat tarbelo tau naprajti. Nej so samo za vrastvo nöjcali palinko. Večfela jesti je dobilo baukši žmaj od tistoga, ka so palinko vlajali notra. Tej (čaj) brezi "slive" so samo retko pili. Palinko so davali za dar tü. Večkrat so nöjcali palinko te tü, gda so koga pomitili. Lüctji so se palintjej furt veselili pa se štja Veselijo Zdaj tü, če dobijo.
V Stevanuvca od leta 1956. jeste žganjarna. Tü dela Joška Bedi od leta 1968. On de nam parpovejdo od žganjarne pa od tistoga, kak se palinka žgé.
"Gazda vtjüppobaré sad, gröjštje, djabutje,
slive, črešnje, „breskvi, ranč ka zrejli. Če dosta sada dje, te ne mejšajo, v edno bečko samo edan fela sad dejajo. Najbaukša palinka se etak redi, če je čista slivova, črešnjova ali breskova. Nej vseedno tisto tü nej, ka gda gazda gora pobaré sad. Če je štja nej zavulé zrejli sad, te štja malo cukra je v njim, če pa že sploj časnau, te pa že nejga cukra. Te je najbaukša palinka, če v slivi kak največ cukra dje. Gda je sad vtjüppobrani, po tistim ga dolasamelajo. Prvin so vtjüptoukli, dapa Zdaj že ranč tak kak repo samelajo sad. Ka je dolasamleto, tisto včasin v bečko vlajéjo. Dučas, ka vré, dučas je bečka oprej-ta. Potistim go pa dobro dola tarbej zaprejti, aj luft ne dobi. Zato ka če luft dobi, te čisala bauda palinka. Potejn gazda v žganjarno parpela bečko z drvi vret, stera de k nalaganja tarbelo. Tü bečko gorauprémo pa poglednamo, če je tjpina (cefre) nej čisala. Če je čisala, te leko pela nazaj domau bečko. Ne mora vözažgati takšo palinko, zato ka te de tisti tü čisalo palinko emo, Sto de za njim žgau. Če je trpina dobra, te notranalaužimo pod kotou pa goravlajemo trpino. Potejn že samo nalagati tarbej. Vö iz kotla po cavej, gde spar ta dé, se dolarazladi. Od téc že palinka tačé po cavej. Nas-lejdnja v tisti mašin pritečé palinka, steri mejri, ka tjelko se je vöztjöjalo. Za tejn plača pavar za žganje. "
Cejlo leto delate?
"Če djesta ka vöžgati, te delam. Največkrat cejlo leto delam. Velka je krajina pa dosta vtjüp pride. Tau leto štja bilau ka vöžgati, dapa Ideta že nede zato, ka Zdaj nika sada nej bilau. "
Palinko tü tak radi mate, kak radi delate z njauv?
"Edno kaplo ne spidjém. Cejli den tü natačam pa parlejvam, tak ka nej mi go tarbej. Zavulé dojda ta palinčna saga tü, " pravi Joška pa liči edno parkau na odjan.
K. Holec
MEJSEC
DECEMBER
December je biu deseti rimski mejsec. "Decem" je latinsko deset. Rimski kalendar je emo samo deset mejsecov, v šterom je biu december zadnji. Zato je ostalo tau ime za zadnji mejsec našoga kalendara, šteri pa ma dvanajset mejsecov. V rimskom cajti so decembra Svetki en keden trpeli. Lidge so nej delali, pa šaule so tü zaprejte bile.
Slovensko ime za december je GRUDEN, od grüdje, na njivaj. Rovatke pravijo decembru prosinec, ka je pri Slovencih že januar. Zdaj so pa Rovatke na pausado zeli ime od Slovencov (Listopad pa Slovenci od Rovatov).
PROZIMEC pravimo mi tö v Porabji za december. S tem se začnejo zimski mejseci, štere imenüjemo po slovenskom kalendari. Kak smo že pisali - od decembra do aprila mamo takša imena kak drügi Slovenci. Od majuša do novembra pa so naši starci s krüjom vred imena mejsecov tü domau parnesli z Vogrski marofov. Poglejmo eške gnauk za cejlo leto:
splošno	slovensko	porabsko	madžarsko
januar	prosinec	SVEČEN	Boldogasszony hava
februar	svečan	SÜŠEC	Böjtelő hava
marec	sušeč	MALI TRAVEN	Böjtmás hava
april	mali traven	VELIKI TRAVEN	Szent György hava
maj	véliki traven	RISALŠČEK	Pünkösd hava
junij	rožnik	IVANŠČEK	Szent Iván hava
julij	mali srpan	JAKOBEŠČEK	Szent Jakab hava
avgust	véliki srpan	MEŠNJEK	Kisasszony hava
september kimavec		MIHALŠČEK	Szent Mihály hava
oktober	vinotok	VSESVEČNJEK	Mindszent hava
november listopad		ANDREJŠČEK	Szent András hava
december	gruden	PROZIMEC	Karácsony hava
... DO
MADŽARSKE
TEČAJ
SLOVENŠČINE ZA VZGOJITELJICE
Zveza Slovencev na Madžarskem je zajela v svoj program kot temeljno nalogo ohranjanje materinščine. Ker v Porabju skoraj vsi otroci obiskujejo vzgojno-varstveno ustanovo od 3. do 6. leta starosti, je jezikovno znanje otrok zelo odvisno od znanja vzgojiteljic. Zato je Zveza organizirala jezikovni tečaj za vzgojiteljice.
BOŽIČNI
KONCERT
Pevski zbor Avgust Pavel se pripravlja na božični koncert. S svojim programom bo gostoval v vseh porabskih vaseh.
20. decembra bo nastopil v Sakalovcih, Slovenski vesi in na Verici, 26. decembra pa na Gornjem Seniku.
Seniške prireditve se bodo udeležili tudi cerkveni zbori z Goričkega.
KARACSONYI
HANGVERSENYEK
A felsoszolnoki Pavel Agoston	enekkar
Karacsonyi hangver-senyre keszul, mellyel szeretnenek eljutni minden kozsegbe. Igyatervek szerint december 20-an Szakonyfaluban, Rabatotfaluban es Ketvolgyon szeretnenek fellepni, 26-an pedig Felsoszolnokon, ahol goričkoi egyhazi enekkarok is csatlakoznak hozzajuk.
A hangversenyek keves kivetellel a templomokban keriilnek megrendezesre.
Porabje, 3. decembra 1992
6
GREGOR GRIČ
JESENSKI SPOMINI NA POLETNO BUDIMPEŠTO
V ERDU SO Ml UKRADLI SANJE
(zadnje nadaljevanje)
Danes se bomo poslovili. Brez joka. Morda iz veselja, ker je "nadaljevanke" slednjič le konec. Toda: "Nikar mi ne ukradite sanj! So sanje, brez katerih človek ne more živeti, " sem zapisal v naslov za skico portreta doktorja Jožefa Smeja, mariborskega pomožnega škofa, bogojinskega rojaka in velikega privrženca slovenstva v Porabju.
Kakor brez sanj, tudi brez nekaterih spominov ni mogoče živeti. Ne domišljam si, da bi bilo tole moje pisanje kakršnikoli “pravi" spomini, so le neke vrste odsev na letošnjih nekaj poletnih dni v Budimpešti. Ko bo tole zadnje nadaljevanje natisnjeno, se bom vrnil iz jesenske poti v Budimpešto in o tem (morda) kaj napisal v naslednji številki Porabja. Zdaj pa nazaj, v vroče poletne dni, v soparen avgustovski večer.
Na kongresu sem srečal kolegico iz madžarskega uredništva novosadskega radia in kolega z novosadske televizije. Ker je bilo potrebno poprijeti za delo, pa tudi dogajalo se je prvi dan največ, za klepet ni bilo časa. Nekako mimogrede sem srečal tudi "starega znanca" iz Novega Sada, ki sem ga spoznal na hortobagyski pusti pri Debrecenu. Zdaj je begunec na Madžarskem. Deloval je prestrašeno in ni mu bilo za pogovor. Mož je star kakih petinšestdeset let in je moral zbežati iz Vojvodine. Takoj sem pomislil, kako zanimiv bi bil pogovor z njim za radio ali časopis, toda misel sem hitro opustil, ker sem začutil njegovo prestrašenost. Poslovila sva se, kakor da se ne bi poslovila oziroma kot da se nisva srečala. Tisto poletje smo v Debrecenu že čutili nove čase v vzhodnoevropskih državah in morda nekoliko manj v Jugoslaviji. Ker pa sem imel tistega leta 1989 v Debrecenu kar največ opraviti sam s sabo, je “odšel" znanec prehitro v pozabo. V Budimpešti sem ga primerjal z znancem, Madžarom iz Hrvaške, s katerim sem se seznanil v Sopranu. Tudi on je zdaj begunec na Madžarskem ali pa je bil, ko sva se nazadnje srečala, vendar
je iz njega vrel neki pogum, pa tudi intervjujev se ni branil. Povedal mi je le: "To je eno, kar vidite na televiziji in berete v časnikih, tistega najhujšega najbolj grozljivega ne poznate. " Besed Jožefa Čorgiča, tako se mož piše, sem se spomnil te dni, ko je zunanji minister po vrnitvi iz Sarajeva opisoval tamkajšnje razmere na približno enak način, s podobnimi besedami.
In zdaj slednjič "ta prava Budimpešta". Izmučen sem se pripeljal do hiše, v kateri sem stanoval, in našel kup novih obrazov, medtem ko sem bil prejšnjo noč sam. Gospodinja, ki skrbi za hišo in me je prepričevala, kako preprosto se je voziti po Budimpešti, mi je pokazala sobo, kaj sobo, "luknjo", kamor me je preselila, ker sem ji prepozno sporočil, da ostanem še eno noč v Budimpešti. Bilo ji je očitno žal, toda mojo sobo je že pripravljala za koga drugega kot za kolega iz novosadske televizije. "Nič ne de, " sem si rekel, "ne bom vsaj sam, zvečer bova kje poklepetala ob pijači. "
Kolega je res prišel, pa še neki Čehi ali Poljaki, nisem se zanimal, kdo so. Vidno izmučenemu in žejnemu sem ponudil svoje zaloge hladne pijače iz hladnilnika. Ni se branil, kar se mi je zdelo dobro znamenje. Povedal sem mu tudi, da je odlično založena trgovina za drugim vogalom, za prvim vogalom pa prijeten lokal, kamor ga vabim na kavo. Informacijo p trgovini je sprejel brez pomislekov, pri povabilu na kavo pa se mi ni zdel ravno navdušen. Utrujen je, sem si dejal in se ponudil, da grem z njim do trgovine. Ponudbeni odklonil in po nakupu pijače in ne vem še česa sva šla proti gostilni. Toda šla sva tudi mimo, ker se je izgovoril, da ne bo nosil s sabo vrečk, ampak se vrneva po osvežitvi v stanovanju.
Vmes sva se tudi pogovarjala. O zelo "nedolžnih" temah: draginji, plačah, delovnih obveznostih v Budimpešti in podobnem. Na vprašanje, kje je prespal prvo noč, mi je povedal, da v RTV-hotelu v ulici Benczur,
vendar tam ni več prostora. Mimogrede me je še povprašal, ali sem imel težave z akreditivom. Pojasnil sem mu, da je bilo razen tega, da nisem bil v računalniku, čeprav sem po prvih informacijah bil, vse v redu. "Noja, jaz pa sem moral napisati, da sem iz Srbije, čeprav sem iz Novega Sada. " "Če je samo to, potem res ni nič hudega, " se naredim ravnodušnega. Preskočiva na cene, ki so povsod visoke, toda "pri nas so plače okoli 100 nemških mark, pri vas pa so mnogo večje, " pravi kolega. Tudi tema me posebej ne zanima, zato poizkušam nekoliko "dalje", in sicer z vprašanjem, kaj bo še delal poleg poročil.
“Imam dober pogovor z zunanjim ministrom Jeszen-szkim, " se mi pohvali in doda, da dela skupaj z budimpeštanskimi kolegi. "Kot jaz, " pravim in dodam, "po tem kar, je doktor Geza Jeszenszky povedal na novinarski konferenci v Ljubljani o razmerah v Vojvodini, s konference sem poročal za TV Slovenijo, sem prav presenečen, kako pozorno spremlja Madžarska odnose v Srbiji, še posebej pa pozna probleme vojvodinskih Madžarov. ” Po teh besedah se je moj sogovornik in kolega nekoliko zamislil, povedal, da je pogovor res dober in da je seznanjen s tem, kako dobre odnose imata Madžarska in Slovenija in konec. V moji "luknji" je vroče, zato vzamem nekaj časnikov in se odpravim na vrt, kjer jih nameravam, čakajoč na kolega in klepet, nekoliko prelistati in pogledati, če nisem česa posebno zanimivega v Budimpešti prezrl. Ko grem mimo njegove sobe, mu povem, da ga čakam spodaj.
In kaj se je zgodilo? Mirno, kakor da me ni nikoli srečal ali videl, je odšel sam skozi vrata na ulico. Zakaj pravzaprav, še danes ne vem natančno.
Se dobro, da mi je prej "izročil" pozdrave vsem, s katerimi je pred leti spremljal partijske kongrese po nekdanji Jugoslaviji. Mene na kongresih ni srečal, ker smo bili radijski poročevalci bodisi v Beogradu ali v Novem Sadu, o tam sem običajno po-
ročal, zavoljo tehnologije dela ločeni od televizijcev. Vsak pri "svojih", kot se reče, in zdaj je tudi tako, vsak pri "svojih". Čeprav je tudi res, da me nikjer nikoli niso vprašali, ali sem član partije, čeprav sem s komunističnih in mladinskih kongresov (ki so mi ostali v spominu tudi po lepih usnjenih aktovkah) poročal tudi, ko (še) nisem bil član partije. A to le tako mimogrede, v "sporočilo" tistim "prizadetim" kolegom, ki vpijejo, kako so bili zapostavljeni, ker niso bili člani komunistične organizacije. Figo!
No, prespal sem eno najbolj vročih noči v življenju in se zgodaj odpravil proti domu. Neverjetno, kako hitro sem potoval: poprečno sedeminsedemdeset kilometrov na uro, kar je za "katro" najvišja poprečna hitrost. Seveda sem si vmes privoščil nekaj postankov za kavo in osvežitev, v Erd pa nisem zavil, čeprav sem nameraval. Nisem si mogel privoščiti zavlačevanja, ker me je doma čakalo nemalo dela: za Radio Slovenija, za Radio Maribor in za televizijo. Na Hodošu so
se tistega vročega popoldneva začeli dnevi ersega.
Nekako moram "opravičiti" tudi današnji naslov, v katerem sem zapisal, da so mi v Erdu "ukradili sanje”. Morda pride kdaj čas, ko bom v Porabju pisal o tem kaj več, zlasti pa o tem, zakaj omenjam to mestece ob Budimpešti. V vsakem pisanju, če res ni čisto poročevalsko, je nekaj “skrivnostnega", nekaj "za". Ne zato, da bi več veljalo marveč zato, ker je nastajalo in nastalo iz različnih pobud in hotenj. V tem našem primeru naj napišem, da sem svoje poročevalske obveznosti do hiše, ki me je poslala v Budimpešto, se pravi televizije Slovenija, opravil tedaj, zdaj pa sem se lotil te, vsaj želim, sproščene "nadaljevanke".
Naj končam takole: V Erdu so mi res "ukradli sanje", ampak ne vročega avgusta, marveč nekega lepega, sončnega jesenskega dne... Ostalo mi je upanje, da mi spomladi neposredno v Erdu sanje "vrnejo". Sanje in upanje!
Naše pesmi (38)
KAJ SEM JAZ ZVEDO
Kaj sem jaz zvedo novoga, od svoje lubice najprvoga, zabrala si fanta drügoga, za mé pa ne mara več nič.
Če me ti hočeš zapustit’,
Al’ pošlič mi moreš narediš ka(j) bodejo videli vsi lüdjé, si bila za moje srecé.
Veselo, veselo je naj’no srcé, če kouli pounouči ali vudné, na srejdi nad naja lübezen srca, sedita golobčeka dva.
Šteriva drugo ne delata, naja lübezen gorpišeta, tö prvo je á, tö drugo je bé, tö tretje je moje ime.
(Gorenji Sinik)
-mkm-
Porabje, 3. decembra 1992
7
OTROŠKI SVET
Danilo Gorinšek
DEDEK MRAZ
Ko na nebu vžgo se lučke, dedek Mraz natakne smučke, brž prismuča se do nas -to je naš najlepši čas!
Vse otroke obdaruje, starše vse razveseljuje, to žarijo nam oči kakor zvezd srebrni sij!
Dedek Mraz nato hiti še med otroke v druge hiše, le oglasi se povsod, dedek Mraz, in srečno pot!
ŠOLSKI RADIO NA GORNJEM SENIKU
Uresničila se je večletna želja seniških šolarjev, da bi imeli šolski radio. Načrte smo uresničili ob pomoči denarja, ki smo ga dobili na natečaju.
Mrzlično smo se pripravljali na programe. Večkrat smo se zbrali v knjižnici, da bi se dogovorili, kakšne oddaje bomo imeli. Ničkoliko idej smo imeli. Naše želje so se srečale z načrti učiteljev. Morali smo se odločiti, kdo bo urejal posamezne od-
daje. Spored sestavljamo učenci s pomočjo učiteljev. Na začetku šolskega leta se nam je večkrat "zataknilo", toda počasi smo se "priučili".
Vsak dan imamo oddajo "Glasbene želje". Dvakrat tedensko imamo gimnastiko ob glasbi.
Enkrat mesečno je oddajo "Obletnice", v kateri se spominjamo znamenitih ljudi in jubilejev. To oddajo popestrimo z recitacijami. Tudi rojstnih
dnevov pisateljev, pesnikov in skladateljev ne pozabimo. "Male" iz nižjih razredov večkrat razveselimo s pravljicami, ugankami. Za pravilne rešitve jih obdarimo.
Na začetku šolskega leta so prvošolčki sami pripravili oddajo, v kateri so se predstavili. Oddaje imamo tudi v slovenskem in nemškem jeziku.
Poročamo o tekmovanjih, izletih, dogodkih na šoli in zunaj nje. Učence seznanimo z natečaji in rezultati natečajev. Pred kratkim smo začeli z oddajo, v kateri poročamo o uspešnosti posameznih učencev in razredov. V tej oddaji so poimensko našteti tisti, ki so bili pohvaljeni in tudi tisti, ki so bili kaznovani.
Zelo radi prisluhnemo oddajam našega radia, sploh pa tistim, ki govorijo o zanimivostih.
Upamo, da se iz oddaj našega radia učenci veliko naučijo, ob tem se pa tudi zabavajo.
Anita Čabai Renata Šomenek
Tudi v Števanovski vrtec je prišel Miklavž. Ni mu bilo treba nositi zvrhanega koša, kajti v vrtcu je le sedem malčkov.
VEŠ - VEM
URA, KI Sl ZAPOMNI TUDI DO 2600 BESED
Poznamo različne ure. Te delimo predvsem na lego in uporabnost. Tako poznamo stenske ure, budilke, ročne in žepne ure. Ure kažejo čas, lahko tudi dneve v mesecu itd.
Neka ameriška firma pa je začela izdelovati digitalno zapestno uro, in to v Hongkongu. Ta ura je na
prvi pogled povsem taka kot vse zapestne ure, le da ima nekoliko več tipk. V resnici pa ima ta ura v svoji notranjosti v čisto navadnem okrovu kar slovar, ki lahko zaznamuje do 2600 besed. Doslej je tak slovar le za prevajanje med angleščino in nemščino ali med angleščino in španščino.
No, prav gotovo se je potrebno na rabo elektronskega slovarja nekoliko navaditi. Ura ima šest tipk. Na uri lahko z njihovo pomočjo označimo prvi dve črki besede v omenjenem znanem jeziku, ki jo seveda želimo
prevesti v drugi omenjeni jezik.
Na številčnici take ure se potem v dokaj hitrem zaporedju kažejo besede v znanem jeziku, ki se seveda začenjajo z že prej vtipkanima dvema črkama. Lastnik more seveda le pozorno slediti prikazanim besedam in s
pritiskom na drugo tipko označiti prvo iskano besedo. Le komaj hip zatem pa taka elektronska ura zapiše na zaslon prevod te iskane besede.
Take zapestne elektronske ure bodo, tako pravijo, izdelovali tudi za druge jezike.
Razumljivo pa je, da kaže taka ura ob slovarju in prevodu tudi čas, datum in dan v tednu.
Ob vsem tem lahko rečemo, da čim bolj človeštvo spoznava elektroniko, tem večjo zmogljivost ima. Dokaz je tudi elektronska ura - slovar.
Sakalovsko podružnično šolo obiskuje 16 otrok od 1. do 3. razreda.
Porabje, 3. decembra 1992
PORABJE
RECEPTI
Zonke
Zonke so v našoj krajini vertinje dostakrat pekle, najbole v jesen z repov ali z jabokami. Zonke samo v peči pečejo, Žalostno te pa že nejga dosta. Istina ka Zdaj električne peči jestejo, mo-
goče se tam tö dobra spečéjo. Probajte te stari recept, vidli te, kak so dobre zonke.
Kolač omesite: 1 kg mela, 8 dag cukra, 10 dag margarina, 1 djajce, 3 dag kvasa (drože), 1 žlico soli, mlejko kelko gorponüca. Kvas namočite v 1 del mlejko (toplo),
malo žlico cukra cüj dajte, če sé gene, cüj dajte k vse drugomi pa dugo mejstie. Njajte testo sé geniti. Po tis-
tom zvalekajte na 2 cm kuste kocke (30x30 cm). Na srejdi napunite z repov ali jabokami. Nadev prva naredite in nadev takšo formo v testo dejte, kak je namalano.
Kikle obrnite gor na nadev.
Nadev:
1. 	Repo olüpajte, zribajte, solite, njajte stati 2-3 vöri. Vöožmikajte, zdinstajte v maščavi, cukrajte, razdelite. Zmest posüšane goškice semelte 2-4 prgiške. Testo filejte z repov, z goškicami. Dosta vrnje mleke gor vlejte.
2. 	Jabke olüpajte, zribajte, malo cukrajte, lehko malo cimeta gorpotorite. Z tem filajte. V peči pečite.
Po mojom so dosta bogše repove zonke kak jabočne.
NIKA ZA SMEJ
Ločitev...
Naša Eržika je eden lejpi den na birovijo üšla pa je prajla, ka sé od moža ščé ločiti.
Na birovijo pozovejo moža, nikše svedoke pa našo Eržiko. Ta pa nazaj spitavajo toga pa tistoga, dapa nišče ne zna nikši (v)zrok, Zakoj bi sé njej trbelo ločiti od moža. Birauv Zdaj spitava našo Eržiko pa etak pravi: "Draga ženska! Zakoj se pa ščete ločiti od svojoga moža. Kak ga dja gledam, k svojim lejtam valaun je eštje pri mauči. "
Zdaj pa naša Eržika etak pravi: "Tau dam valati, ka je k svojim lejtam valaun eštja pri dobri mauči, dapa nej k mojim lejtam. "
Štempli
Naš Imre je trnok rad v krčmao odo. Eden den prauto zranka pride domau, natüma not dé v ižo, tak misli, ka ga žena ne čüje. Žena je pa vse čüla, dapa tak čemerna je bila, ka se je več ranč nej korila z njim. Gda si je dojlego, te ma je etak prajla na tüma: "Vi moški ste takši kak eden štempli. Če se v krčmej zmočate, te se tam gor zgrabite tü. "
Kujanje
Naš Gusti etak pravi eden den svojoj ženi: “Ej Micka, Micka, zakoj pa ti ne vejš tak dobro kujati, kak je vejdla moja mati? "
Micka pa zdaj etak pravi: "Moj Gustek dragi, zatok nej, ka ti ne služiš tak dobro, kak je služo tvoj oča. "
CREDITANSTALT - NOVA BANKA. d. d.
Smo sodobna avstrijsko-slovenska bančna družba, ki ponuja občanom, obrtnikom, podjetjem in drugim pravnim osebam vse bančne storitve.
Od 1. 11. 1992 poslujemo tudi v Murski Soboti na Lendavski 11.
Med drugim vam ponujamo:
-	razne oblike tolarskega in deviznega varčevanja,
-	odkup in prodajo deviz,
-	posle mednarodnega plačilnega prometa,
-	vse druge bančne storitve.
Obiščite nas in se prepričajte, o naši ponudbi in poslovanju. Vredni smo vašega zaupanja.
CREDITANSTALT - NOVA BANKA, d. d.
PE MURSKA SOBOTA Z nami do uspeha!
PORABJE
ČASOPIS ZVEZE SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak drugi četrtek
Glavna In odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter. Deak Ferenc ut 17.. p. p. 77, tel.: 94/80-767
Cena:
posamezna številka 10 forintov oz. 20 SIT, celoletna naročnina 260 forintov oz. 520 SIT
Tisk: SOLIDARNOST. Arhitekta Novaka 4, 69000 Murska Sobota Slovenija