Gutsmannov besednjak in njegova zbirka pregovorov, rekov in prilik. Dr. Ivan Grafenauer. Pregovori, ki jih je objavil Ožbald Gutsmann v svoji slovnici1) in besed- njaku,2) so ena najstarejših zbirk slovenskih pregovorov, hkrati pa najboga- tejša izmed njih. Vendar je doslej še nihče ni v celoti nanovo izdal. Precej teh pregovorov je sicer porabil A. J. Murko v svojem besedniku,3) a tam so bili pokopani prav tako kakor pri Gutsmannu. Izbor je priobčil Jan. Scheinigg v Kresu,4) dr. Jak. Sket v Slovenski slovstveni čitanki5) in Gra- fenauer v Slovenski čitanki za višje razrede;6) precej enakih in podobnih pregovorov je natisnjenih tudi v Kocbekovi in Šašljevi zbirki Slovenskih pre- govorov,7) a kaže se, da se niso vzeli ne iz Gutsmannovih knjig, ne iz Scliei- ') Windische Spraclilclire, verfasset von Oswald Gutsmann, kais.-kiinigl. Missionarien in Kiirntcn. . . Klagcnfurt, gedruckt l>cy Ignaz Aloys Kleininayer, landscliaftlichen Buch- drucker. 1777. (Spi). 2) Deutsch-windisches Wiirterbuch mit ciner Sammtung der verdcutschten windischen Stammworter, und einiger vorziiglichern abstaminendcn Wiirter. Verfasset von Oswald Guts- im.1111, Weltpriester. . . . Klagenfurt, gedruckt und im Verlage bey Ignaz Aloys edlen von Kleininayer, K. K. I. Oe (t. j. innerosterreichischer) Gubcr. und Landschaftsdrucker. 1789. (Wb.) 3) Slovensko-NeraSki in Nemško-Slovenski ročni besednik. Kakor se slovenšina govori na Štajerskim, Koroškim, Krajnskim in v' zahodnih stranih na Vogerskim. Zložil Anton Janez Murko. 1—2 del. V Gradci, 1833. — Pregovore, ki jih je Murko pri Gutsmannu bral in jih pogosto porabil pri istih iztočnicah kakor Gutsmann, je zapisoval Murko pogosto prav svobodno. Ker je Murko uvrstil v svoj besednik tudi dosti pregovorov in rekov, ki jih Gutsmann ne pozna, je vsaj zelo verjetno, da jim je dal tisto obliko, ki mu je bila že poprej po ljudski rabi znana. 4) J. Scheinigg, Osvald Gutsmann. Kres, Celovec, 1885, 631—632. 5) Slovenska slovstvena čitanka za sedmi in osmi razred srednjih šol. Sestavil dr. Ja- kob Sket, c. kr. profesor. Na Dunaju. V zalogi šolskih knjig, 1894. Druga predelana izdaja, 1906. Tretja izdaja, 1914. Gutsmannovi pregovori so v 3. izdaji na str. 140—141. °) Slovenska čitanka za višje razrede srednjih in njim sorodnih šol. S sodelovanjem dr. Janka Bczjaka in dr. Antona Breznika sestavil dr. Ivan Grafenauer. III. del. Ljubljana, 1925. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, str. 10—11. 7) Slovenski pregovori, reki in prilike. Zbrala Fran Kocbek in Iva|n Šašelj. 1934. Založila Družba sv. Mohorja v Celju. Mohorjeva knjižnica, 72. zvezek. (KŠ.) niggove, Sketove ali Grafenauerjeve objave, ampak iz drugega vira, nekaj ne- posredno iz Murka, večinoma pa narodu iz ust. Mnogo Gutsmannovih pregovorov pa je danes popolnoma neznanih. Krivo je pač to, da so ljudje v besednjaku sicer ob priliki brali zdaj ta, zdaj oni pregovor, da pa je malokdo preučil ves besednjak in tako tudi pregovorov še nihče vseh ni zbral; še Jan. Scheinigg je v Gutsmannovi biografiji v Kresu4) dejal, da hrani njegov slovar »blizu 90« pregovorov in rekov, dasi jih je v resnici 150. Potemtakem menda ne bo odveč, čc jih izdamo zdaj, malo pred 150-letuico Gutsmannovega besednjaka. * * * Odkod je Gutsmann svoje pregovore, reke in prilike dobil? Ali jih je prevedel iz nemškega, kakor je menda sodil Scheinigg,4) ali latinskega, ali si jih je priredil po domačih ali tujih virih, ali jih je slišal od koroških in drugih Slovencev in si jih zapomnil in zapisal? Pregovori v Gutsmannovi slovnici, v odstavku »Zierliche Spriiche und Ausdriicke«8) govore sicer za to, da so narodni; saj slovenskim pregovorom odgovarjajo tam po obliki čisto drugačni nemški (n. pr. Norce pasti — Narren feil haben) in poslednja dva pregovora tega odstavka Gutsmann nalašč na- vaja za zgled, da so nekateri slovenski pregovori nemškim čisto podobni:9) »Vsakiteri vie, kei ga čreul tiši, en jeder weisz, wo ihn der Schuh druckt. Primi sam sebe za nusz, nimm dich selbst bey der Nase.« \ endar pa je treba za tako trditev še drugih dokazov. V ta namen bi bilo najbolje, če hi mogli najti vzorec (ali vzorce), po katerem (ali po kate- rih) je Gutsmann svoj besednjak priredil. Gutsmann in Jambrešic. Doslej smo vedeli iz Brcznikovih slovarskih študij,10) da je Gutsmann rabil Pohlinov besednjak11) in drugo, celovško izdajo Megiserjevega slovarja,12) a ne ta ne oni nima nikakih pregovorov. B) O. Gutsmann, Spi, 131—133. ') »Einigc sind (len deutsclien ganz iihnlich«, Spi, 133. 10) Dr. Anton Breznik, Slovenski slovarji. Ilazprave, izdaja Znanstveno društvo za humanistične vede v Ljubljani (KDHV), III. str. 110—174, posche 165—167. ") Tu malu besedišč treh jezikov. Das ist: das klcine Wiirtcrhucli in dreyen Sprachen. Quod est: parviim dictionarium trilingue, quod conscripsit R. P. Marcus a S. Antonio (Pohlin) Aiigustinianus Discalceatus inter Acadcmicos Operosos Lahacenses dictus: Novus .. Laihach, bey Job. Friedr. Eger (1781). ") Dictionarium quatuor linguarum, videlicet Germanicae, Latinae, Illyricae (quae vulgo Sclavonica appellatur) et ltalicae, sivc lletruscae. Autore llicronymo Megiscro im- Pozneje je našel Breznik še nov vir za slovenski (in hrvaški) besedni za- klad Gutsmannovega besednjaka, to je Jambrešičev latinski leksikon,13) a te svoje študije doslej še ni mogel objaviti. A najsi je Gutsmann glede besednega zaklada od Jambrešica dobil obilo pomoči, glede pregovorov bira ni bila ve- lika. Že latinski pregovori v njegovem slovarju niso preveč pogosti, razen tega jih je Jambrešič (ali Sušnik, čigar delo je Jambrešič dovršil in izdal) razložil največkrat s prav preprosto prozo, časih kar v latinskem jeziku, le redko pa s hrvaško-kajkavskim pregovorom ali rekom: Captator (87) Prili- zavec,14) Ki kak veter puhne onakse oberne. Ein Laurer, Schleicher, der nach einer Sach trachtet. Cavo (95) . . Gutta cavat lapidem. Prov. Kaplja dube kamena. Die (!) Tropfen durchholet den Stein. Crabro (156) . . Seršen . . Irritare crabrones. Prov. 1. Spečega Psa zbuditi . . 3. Vu gnjezdo iliti Sitovje neršanov pehati . . Ignis (375) . . Ogenj. Ignem igni ne addas. Prov. . . ne vlej olje vu ogenj . . Leo (491) . . Lav . . Ex unguibus leo noscitur: . . Po- znati je ptiču iz pesme. Aus den Federn erkennt man den Vogel, himen (502) Prag . . Mors est in limine vel pro foribus. Prov. Smert vre kuči iliti blizu jest. Der Tod klopft schon an . . . Ovis (655) . . Ovca . . Lupo ovem com- mittere. Prov. Kozu za vertlara postaviti . . Den Bock zum Gartner setzen . . Kar je Jambrešičevih pregovorov kakorkoli sorodnih Gutsmannovim, je označeno v objavi Gutmannovih pregovorov na koncu razprave; posebe gl. pod iztočnicami dedeji, gospoda, hlače, hrza, lise, mladost, ne kradi, pokrito, ponoči, ropotec, sodnji dan, šparavec, trta, uho, ukrasti. Verjetno je, da je ta ali oni izmed Jambrešičevih pregovorov dal povod, da se je Gutsmann ob njem spomnil znanega domačega pregovora in ga zapisal ali pa da je kak izrek po Jambrešičevih besedah tudi kako jezikovno preoblikoval. A to je težko ugotoviti; za gotovo bi si upal trditi to le pri enem samem izreku [G. (292) Spitzen, vuliu vleči, vušete podigovati. J. (50) Arrigo . . Aures arrigere. Te- rent, Vulia podiči, verno poslušati], in to zaradi hrvaške jezikovne oblike gla- gola podigovati. Jambrešič (ali Sušnik) pa je bil tudi nekaj pesnika in časih, če ga je snov mikala, se ni zadovoljil s samo prozajično razlago pesniškega izreka ali verza, pressum anno 1592 Graecii Styriae . .. Nunc vero Auspiciis Exc. D. D. Supremi Carinthiae Capitauei, Opera et Studio.. Societ. Jesu Collegii Clagcnfurtensis correctum et auetum. Clagenfurti, 1744. Ia) Lexicon Latinuiu interpretation*' Illyrica, Germanica et Hungarica locuples, in usum potissunum studiosac juventutis digestum, ah Andrea Jaiubressich, Societatis Jesu sacerdote, Croata /agoriensi. . . . /agrabiae, 1742. — Jambrešič je delo dovršil in izdal na osnovi rokopisa Frana Sušnika, S. J.; tako sam pravi v uvodu. Prim. Francev, Južnoslov. Filolog, 3, 11—25. 14) Jambrešica bomo navajali v gajici. ampak ji je dodal še verzificirano parafrazo, kajkavske rime ali kitice, časih kar celo pesemco. Nekaj takih rim in kitic glej spodaj v objavi pregovorov pod iztočnicami gospoda, ne kradi, pokrito, ropotec, šparavec. Ti Jambre- šičevi verzi so dali, kakor se zdi, Gutsmannu pobudo, da se je tudi sam prav skromno poskusil kot verzifikator moralizujočih rekov in kitic v svojem slovarju. Prave rimane kitice, ki očitno niso narodnega porekla, so v naši objavi pod iztočnicami hudič, skale, nekoliko tudi kopriva (kitica, prirejena iz dveh narodnih rekov). Nekaj rimanih kitic pa je priredil Gutsmann po Jambrešičevi pobudi tudi po zgledu narodnih dvovrstičnih ri- manih pregovorov, nekatere tudi na osnovi narodnih rekov (gl. pod iztočni- cami gospoda, pade, pokritu, roli, vura, uradnik, žlalita; morda spada sem še katera druga vrstica). Tudi Gutsmanna bo treba torej prištevati med skromne naše verzifika- torje dobe pred Vodnikom. Nemški vzorci Gutsmannovega besednjaka. Uspešnejše kakor primerjanje z Jambrešičem je primerjanje Gutsmanno- vega besednjaka z nemškimi besednjaki 18. stoletja.15) Že površen pogled nas prepriča, da Friscbovega nemško-latinskcga slo- varja Gutsmann ni vzel za osnovo svojemu besednjaku, dasi ga v uvodu (str. IV.) zelo hvalno omenja; besedno gradivo je namreč v njem razvrščeno po alfabetu osnovnih besed, ne pa po besednih začetkih vobče, kakor v Guts- inannovem delil. Pač pa ga je, kakor bomo še videli, nedvomno rabil za iz- popolnitev rokopisa. Tudi mu glavni vir ni bil mogočni Adelungov nemški slovar,16) ki nemške besede po nemško razlaga. Za osnovo si je marveč izbral neki 11 e 111 ško-latinski besednjak. To ls) V državni knjižnici v Ljubljani so mi na ra/po!u^ii najvažnejši: a) Friscli, Joliann Lconhard, Teutsch-Lateinischcs Wiirter-Buch, 1—2, Berlin. Verlegts Chri- stoph Gottlieb Nicolai. 1741. b) Nieremberger, Benedikt Friedrich, Deutschlateinischei Worterbuch, Rcgcnsburg. Druckts und verlegts Christian Gottlieb Sciffarts sel. Witwc, 1753. c) Adelung, Joliann Christian, Versuch cincs vollsliiniligon grammatisch-kritischen Vfiirter- lmches der hochdeutschen Mundart, Leipzig. Verlegts Bcrnhard Christoph Breitkopf und Solin, 1. Theil 1774, 2. Tlieil 1775; Verlegts Joliann Immanucl Breitkopf: 3. Theil 1777, 4. Theil 1780, 5. Theil 1786. Izmed drugih slovarjev bi mogel priti v poštev v omejenem obsegu še Apinus, Sigmund Jacob, Glossarium novum ad acvi hujus statum adornatum, Niirnberg, 1728; težko, da bi bil G. uporabljal za sestavo tudi še Steinbach, Christoph Ernst, Dcutsclics Worterbuch vel Lexicon latiiio-germaniciiin. Ilreslau, 1725. 10) To je domneval kot najbolj verjetno univ. prof. dr. France Kidrič, SBL, 1, 281. nam dokazuje nekaj člankov v Gutsmannu samem: V članku (456) »Ze/ie« (Zehe, desetnik,17) nogni perst: die Zehen, desetniki: der groBe Zehe, nogni pauc) je končni dostavek dokaz, da je rabil Gutsmann nemško-latinski in ne samonemiki slovar. V Adelungu, ki govori o Ingwerzehe, Knoblauchzehe ter o človeških in živalskih prstih na nogi, o palcu na nogi ni govora, ker Nemec zanj nima posebne besede. Drugače je v nemško-latinskih slovarjih; tu je tega podatka treba, ker ima latinščina za palec na nogi svojo besedo hallus. F r i s c h pravi pod zaglavjem »Ze/ien, decem« (2, 467) (precej daleč spodaj): eine Zehe digitus pedis, die groBe Zehe hallus. Isto ima tudi Nierember- g e r pod zaglavjem »Zebe«: zehe, die, an den FiiBen, pedis digitus; — grosze, hallus, i; Fest. Razporednost je v obeli nemško-latinskih slovarjih ista kakor pri Gutsmannu. Še jasneje govori naslednji zgled: Gutsmann razlaga: (7) Abstechen die Gurgel, zadaviti, zagerčiti. — Abstecliung, zadaulenje, zagerčenje. Ta očitna napaka bi bila popolnoma nerazumljiva, če bi bil Gutsmann svoj slovar pri- rejal po samonemškem Adelungu: kajti ta pravi pod iztočnico »Abstechen« (1, 100) povsem točno: . . 2. Mit einem Stiche absondern. Einem Thiere die Kehle, sich die Gurgel abstechen . . Pač pa je napaka razumljiva na osnovi latinščine; lat. iugulare pomeni sicer kakor nemški abstechen »prerezati vrat, zaklad«, vendar pa znači »iugulum offere« (Tacitus) vrat ponuditi in iugulum porrigere (Horatij) splošno pustiti se umoriti, neglede na to, ali z nožem (zaklat i) ali z rokami (zadaviti); tudi latinski izraz iugulatio ima razen po- mena mactatio (klanje) tudi pomen strangulatio (zadavitev). Tako je bilo leh- ko možno, da je Gutsmann napačno razumel latinske besede nemško-latin- skega slovarja, posebno v kakem trenotku zmanjšane pazljivosti. Ali se je to zgodilo na osnovi Frischovcga ali Nierembergerjevega slovarja, je težko reči, ker glede teb podatkov skoraj soglašata: F. pravi pod zaglavjem »Stechen« (2, 324): abstechen, den Hals, die Kehle, jugulare, das Abstechen der Gurgel, jugulatio; N. pa pravi: abstechen, sclilachten, mactare. Cic. b) einem die Kehle, jugulare aliquem; praecidere alicui jugulum. Cic. . . abstechen, das, zu 1- jugulatio . . Gutsmann je torej sestavljal svoj besednjak na osnovi nekega nemško latinskega besednjaka, in najsi je potem svoj rokopis tudi izpopolnjeval in po- pravljal še po raznih drugih virib. ") I o preprosto etimologijo in Gutsmannovo novo tvorbo je zakrivil Frisch, ki je v svojem etimološki osnovanem besednjaku nemško besedo Zebe (prst na nogi) podredil iztočnici »Zehen, decern« (2, 467). Pravilni enačbi sta zelin - decem, deka - deset in Zehe • dico - digitus (dicitus) - deiknymi. Alfabetarij. Kateri je bil ta nemško-latinski slovar? Poskusimo s primerjanjem al- fabetarija pri Gutsmannu in Nierembergerju, ki sta oba sestavljena po alfa- betni povrstnosti besednih začetkov; Frisch, ki je urejen drugače, je za to primerjanje nerabljiv; pač pa si hočemo sporedno ogledati še Adelungov al- fabetarij. ki je sestavljen kakor Nierembergerjev in Gutsmannov. Če natančno pregledamo v vseh treh slovarjih vse sestavljenke s pred- logom an-, ki se jim osnovne besede pričenjajo s črko f,18) vidimo tole: Iz- med 39 Gutsmannovih iztočnic je 29 skupnih vsem trem besednjakom, 3 so skupne Gutsmannu in Nierembergerju (a vse tri so glagolniki), 1 Gutsmannu in Adelungu, 6 jih ima Gutsmann sam.19) To razmerje nam pove, da je Guts- mann po vsej verjetnosti uporabljal Nierembergerja in Adelunga, ne pove nam pa še, čigar alfabetarij si je vzel delu za osnovo. O tem nam more povedati kaj več natančnejša ocenitev besednega za- klada, ki ga je Gutsmann pri tem in pri onem avtorju odklonil — kar je od- klonil besed skupnih obema viroma, za naše vprašanje nič ne odloča. Iz Nie- rembergerjevega alfabetarija je Gutsmann izpustil 11 besed; izmed njih je 1 sirova beseda (anfarzen), 2 narečna izraza (anfšillig-ansteckend, anflennen), 2 redko rabljeni besedi (anfrau, anfecliter) in 6 glagolnikov (Anfechtung, An- flehung, Anfrischung, Anfiigung, anfiihlen, das, anfiillen, das); niti ena vsak- danja, pogosto rabljena beseda ni med njimi. Drugače pri Adelungu: spet je 11 besed neporabljenih; izmed njih sta 2 pravoslovna in 2 pravopisna pojma (Anfallsgeld, Anfallsrecht, Anfangsbuchstabe, Anfiihrungszeichen), 4 redke besede (anfliehen, anfloszen, anfluchen, Anflug); 3 besede pa so prav na- vadne besede vsakdanjega življenja (anfeilen, anfertigen, anfetten). Če bi bil Gutsmann svoj besednjak sestavljal po Adelungovem alfabetariju, težko da bi bil te tri besede prezrl; pač pa so lehko ušle njegovi pazljivosti, če je že se- stavljeni rokopisni načrt besednjaka (ali vsaj alfabetarija) po Adelungu samo izpopolnjeval. Besede, ki jih ima samo Gutsmann, so koroško-nemške, 3 so sorodne s slovenskimi izposojenkami (anfiirbeii — nafarbati, anfordern — nahodrati, [G. natirjati, obtirjati], anfiittern — nafutrati), 2 sta iz življenjskega okvira duhovnikovega (Anfassen einer Betschnur, Anfassung einer Betschnur), 1 je iz vsakdanjega življenja (Anfulir). 18) Gutsmann, Anfahen - Anfiittern, Wb, 22—23; Nicrcmberger, anfacheln - anfurt, list G 2b—G 4a; Adelung, Anfachen — Die Anfurt, 1, stolpec 252—263. ") Skupne besede: Anfaben, anfabrcn, Anfall, anfallcn, Anfang, anfungen, anfiinglich, Anfiinger, anfassen, anfecbten, Anfechtung, anfeinden, anfesseln, anfcuchtcn, anfeucrn, an- flammen, anflchen, anflicgcn, anflieszen, Anforderung, Anfragc, anfragen, anfresscn, anfii- gen, Anfuhrt, anfiihren, Anfiihrer, Anfiihrung, anfiillen. — Z Nicreinbergcrjcm: Anfassung, Anfeindung, Anfesselung. — Z Adclungom: anfaulen. V bistvu enako razmerje se nam kaže tudi, če primerjamo druga mesta v vseh treh besednjakih, le število primerov je ponekod večje, ponekod manjše. Oglejmo si še mesto z večjimi razlikami, od Schein do Scheltwort.20) Kaže se nam sledeče razmerje: Izmed 44 Gutsmannovih iztočnic je vsem trem skupnih 20; skupno samo z Nierembergerjem jih ima Gutsmann 8, skupno samo z Adelungom pa 3.21) Iz samo Nierembergerjevih iztočnic je izpuščenih 13; izmed njih je 12 malo pomembnih, bolj redkih besed, ena pa je samo- stalniško rabljen pridevnik, ki ga Gutsmann že ima;22) vse torej besede, ki jih Gutsmann pač namenoma ni sprejel. Iz Adelungovih besed je izpuščenih 42, med njimi je nekaj dobrih vsakdanjih besed (Scheinehre, Scheitelbein, schei- teln, Scheitelpunkt, Scheitmasz); izmed njih spada Scheinehre v vrsto takih pridigarskih besed, kakršnih ima G. na tem mestu več (gl. naslednji odstavek), scheiteln in Scheitmasz pa sta izraza vsakdanjega življenja; te besede je moral Gutsmann torej le pri poznejšem izpopolnjevanju rokopisa pregledati. Besed, ki jih ima samo Gutsmann, je 14; po večini so to sestavljenke s Schein- (8) in spadajo med besedje verskega in moralnega pridigarja (Schein- busze, -freude, -freundschaft, -friede, -fromm, -gelehrt, -gliick, -ursache), 6 jih je narečnih (sestavljenke s Schelm = Dieb, slov. tat) ali siceršnjih domačih (Scheiszstuhl). Razmerje, ki smo ga našli med alfabetariji v Gutsmannovem, Nierember- gerjevem in Adelungovem slovarju, zbuja v nas domnevo, da je Gutsmann rabil za osnovo svojemu besednjaku ravno nemško-latinski del Nieremberger- jevega latinskega besednjaka. Prav tako smo videli, da je Gutsmann za izpo- polnjevanje rokopisa uporabljal skoraj gotovo tudi Adelunga. Sorodnost besednih člankov. Poglejmo, če nam to domnevo potrdijo tudi besedni članki. Primerjanje člankov Gutsmannovega slovarja z Nierembeigerjevimi in Adelungovimi je zelo težavna zadeva; pri večini iztočnic je to sploh brez Gutsmann, Schein - Scheltwort, 251—252; Nieremberger, schein - schelt - Wort, Fffff la — Fffff 2a; Adelung, Der Schein - Das Scheltwort, 4, 11—25. ") Skupno vsem trem: Schein, scheinbar, Scbcinbarkeit, Scheinchrist, scheinen, Schein- grund, scheinheilig, Schcinheiligkeit, Scheintugcnd, Schcisze, scheiszen, Scheit, Scheitel, Scheitcrhaufe, Bcheitern, Schelm, Schelmerey, schehnisch, schelten, Scheltwort. — Z Nierem- bergerjem: scheinbarlich, Scheiszerey, Scheiszhaus, Scheisztopf, scheltbar, Schelter, Schelt- rede, Schcltung. — Z Adelungom: Scheinfreund, Scheingut, Schelmcnstreich. To so: schcinend, scheinfisch, schein-Wurm, schciszer, scheisz-llausraumcr, scheisz- Kraut, scheisma, der, Schelde, die, Flusz, sohclen s. schalen, schclig, scheltbrief, scheltens- werth, — scheinhciliger, der. uspeha, ker je Gutsmannov slovar v primeri z Nierentbergerjevim zelo maj- hen. Nierembergerjev slovar ni paginiran, ampak šteje po staro samo pole (po 4 liste); obsega pa brez uvoda 147V2 pole, obsega torej 1180 strani.'-3) Gutsmannov nemško-slovenski del pa šteje samo 489 strani. Pri tem pa obsega stolpec pri Nierembergerju 66 vrstic s približno 40 črkami, pri Gutsmannu pa samo 37 vrstic s približno 35 črkami. Razumljivo, da so Gutsmannovi članki brez primere krajši od Nierembergerjevih. Še vidnejše je to razmerje med Gutsmannom in Adelungom, saj obsega Adelung 5 debelih zvezkov s skupno blizu 7600 stolpci z več ko 60 vrsticami po 60 črk. Vendar pa se pri daljši vrsti člankov le da ugotoviti sorodnost glede si- stema, mestoma celo glede posameznih besed in rečenic. Oglejmo si najprej daljši članek »Brand«.24) Gutsmann Brand, gorištvu; s. Brunst. Angehranntes IIolz, ogorek, m. ohžganu inu vgašenu po- lenu. Brand im Getreide, snet, sniet, w. čeme, m. Brand die Krankheit, vžga- nica, zgorečica, legar, in. ine- sotrounica. Nieremberger brand, der, Feuersbrunst, incendium; Cic. — hefti- ger, acerrimum; maximum; id... d) den Brand lii- schen, incendium aqua ex- stinguere; id... g) in Brand stecken, incendium facere, concitare . .. 2) gliiend Holz, titio; tor- ris; Virg. — ausgeliischter, titio exstinctus. Cels. 3) im Getreide, rubigo; uri- ca; plin. uredo; Cic. 4) an Biiumen, patella; car- bunoulatio; Plin .... 5) der kalte, cine Krank- lieit, gangracna; Cels. spha- celus. Hlanc. Adelung Der Brand, des -es, plur. die Briinde ... 1. Derjenige Zustand, in welchem ein Korper brennet, oder gebrennet wird, ohne Plural. (1) Eigentlich. Warte bis das Feuer, bis das Licht in Brand kommt ... In Brand stck- ken. . . Einen Brand lii- schen . .. (2) Figiirlich. (a) Eine Krank- lieit bey Mensclien, Thieren und Gewiichscn ... Dcr kalte Brand . . Sphacelus, Gangrae- na. Der heiszc Brand . .. Bey dem Viehe... Dcr Brand an den Bauincn .. . Der Brand an dem Getreide ... (b) Eine grosze Diirre... (c) Eine heftige verzehrende Leiden- schaft. . . 2. Was da hreiinct oder ge- Iminnt hat . . (1) Eigentlich. So wircl ein brennendes Stiick Holz .. ein Brand genannt .. S3) Poslednja polovična pola je zaznamovana s črkami Kk kk kk k; alfabet šteje 23 črk, ker se črki J in V za štetje ne uporabljata. Ta alfabet se je torej za štetje pol šestkrat popolnoma izrabil, kar da 138 pol, sedmič se je izrabilo še devet črk (od A do 1); zadnje črke (K) je sedmič samo pol pole; skupaj torej 147 in pol pole. 24) Gutsmann, 57 (ves članek); Nieremberger, Bb lb; Adelung, 1, 1034—37. Brand, wo was angesengt, zasmoda, smodej, zasinod, osmod, m. persmodenje. ELn glimmender, ein rauchen- der Brand . . Auch wenn die- ses Holz nicht mehr bren- net, . . heiszt es noch ein Brand, und zuweilen auch ein Liischbrand, d. i. ein gelosch- ter Brand ... (2) Figiirlich . . . was so aussieht, als wenn es einmal gebrannt hiitte, von der . . . Farbe . . . Brandfiichs, Brandhirsch . . . 3. Was zum Anziinden, oder Verbrennen dienet . . Brenn- liolz . . . 4. So viel als man auf ein- mal durch das Feuer zuberei- ten, oder brennen kann, bey verschiedenen Arbeiten .. . Drey Briinde Kalk. 5. Der Ort, wo ein Feuer gebrannt hat ... Platze im Walde, die durch das Feuer verwiistet worden, heiszen . . zuweilen auch nur schleclithin Briinde . . . Frischov članek (Brand, 1, 121—125) je takole razporejen: 1) Uas Bren- nen, ustio, 2) ein angebranntes Stiick Holz, ein nocli glimmender Brand torris, ein geliisehter Brand, titio, 3) dtinkle Farbe, z. B. Brand-Fucbs, Brand-Hirsch, 4) incendium, 5) Krankheit an Menschen, 6) an Gewiicbsen, 7) bey den Feuer- Werkern, 8) ein Ofen voll (Ziegel), 9) oteklina v maternici, 10) novina, 11) pu- rificatio argenti, 12) die Unterlage der Stein-Koblen in Stein-Kohlen-Werk. Gutsmannovemn članku se vidi, da je osnovan po Nierembergerju: naj- prej požar (prim, še celo G. »s. »Brunst« in N. Feuersbrunst!), nato ogorek, ziv in ugašen, potem bolezen na rastlinah, bolezen pri človeku. Adelungov razpored je ves drugačen: najprej gorenje, požar, nato takoj gorenje v pre- nesenem pomenu, t. j. bolezni a) pri človeku, b) pri živalib, c) pri rastlinah, in še tu je Adelung žito in drevje drugače razporedil kakor Nieremberger (ki ga pa je Adelung poznal in uporabljal), potem šele ogorek in razno drugo, česar Nieremberger nima. Sklep Gutsmannovega članka (o pogorišču in za- smodi) pa ni iz Nierembergerja, ki tega pomena ne navaja, ampak iz Ade- lunga, in sicer je posnet po 5., zadnji Adelungovi točki. Pa se mu tudi takoj pozna, da je na napačnem mestu; kajti po Gutsmannovi in Nierembergerjevi razporedbi bi morala stati zasmoda za ogorkom, pred snetavosljo in boleznijo, »ločim je pri Adelungu na pravem mestu, za ogorkom, ki pa stoji sam za bo- leznimi. S Frischom Gutsmann ni v sorodu, pač pa je Nieremberger porabil 2. Frischovo točko. Pri nekaterih drugih člankih na prvi pogled ni povsem jasno, ali je rabil Gutsmann Nierembergerja ali Frischa, in to zaradi tega, ker je Nieremberger sam Frischa uporabljal. V članku Sinn25) sta si n. pr. Nieremberger in Frisch zelo podobna, le da je Nieremberger Frischov članek razširil; ker pa je Guts- mannov sestavek seveda krajši od obeh predlog, kaže samo malenkostna stilna razlika, da je Gutsmann rabil le v prvi vrsti Nierembergerja: Gutsmann ima kakor Nieremberger frazo »des Sinnes seyn«, Frisch pa »solches Sinnes seyn« (oboje za latinski ea mente, ea sententia esse). Nasprotnega primera v Gutsmannu nisem našel. Daljši članki pričajo torej kakor alfabetarij, da je Gutsmann sestavljal svojo knjigo na osnovi Nierembergerjevega dela; za izpopolnitev pa je po- rabljal tudi Adelunga, vzporedno se je posvetoval v nekaterih primerih tudi s Frischom. Tudi krajši članki, kolikor morejo sploh o čem pričati, pripovedujejo prav isto. Naj navedem izmed mnogoštevilnih prič samo nekatere, ki jasno dokazujejo neposredno odvisnost Gutsmannovega slovarja od Nierembergerja: Gutsmann A b m ii d e n, s. abmatten. A b p a c k e ni, odtovoriti, s. abladen. Abzwecken, s. almelen. B a n n, pana, panstvu. Kir- cbenbann, cirkounu spreklin- stvu, sprckletje. In dcn Kir- chenbann thun, sprekleti, spreklinjati, ločiti od verni- kov. B e f a h r e n, bati se, s. b e- f ii r c h t e n. B e s c h ii n e n, oblepuvati; s. bemiintelen. Nieremberger a b m ii d e n, ermiiden, s. ab- matten, iniide machen. a b p a c k e n, deonerarc quid; onus deponere; onere levare. Cic. s. abladen. abzwecken, tendere. Cic. s. abzielen. b a n n, der, weltlicher, pro- scriptio. Cic. — Kirchen- bann, anathema; Id. einen im Bann thun, diris ali- quem devovere Flor ..., anathematc perccllere. Sid. exsecrari, exsecratione de- vincire; Cic. b e f a h r c n .. 4) befiirch- tcn metuere Cic... s. b e- fiirchten. h e s c h (i n e n, lieschiini- gcn, etwas womit,. . aliquid alicui rei practcndere; Cic. ... s. heschcinigen, hcmiin- teln ... Adelung Frisch M) Gutsmann 283; Nieremberger, Nnnnn lb; Adelung 4, 481-^83. Frisch, 2, 279. B e 11 e n, postlati -stelem, b e 11 e n, das Bette ma- postielati. chen, lectum sternere; Cic. Bettest du dir wohl, so liegst 2) betest du dir wohl, so du wohl, kaker si posteleš, schlafst du wohl, ut semen- laku boš ležau. tem feceris, ita metes; Cic. ... quilibet fortunae suae faber est. H e i m i s c h, domač, hišen; h e i m i s c h, zahm, — ein s. Zahm. heimisches Thier, cicur ani- mal, Varro ... S c h i n d e r, dertnik, mer- s c h i n d e r, der, carnifex; hoderc, šintar. Cic. excoriator; Leuteschinder, odertnik, šo- 2) — der Leute, sanguifu- bovec. ga; Plin. vulturius; Cic. ex- tortor bonorum. Ter. Schinderey, dertje der- schinderei, die, carni- tia, derenje, ficina; Plin... odertnia 2) — der Leute, expressio pecuniae •.. In še mnogo podobnih zgledov. V vseh teh primerih nimata ne Frisch, ne Adelung nič podobnega. Pa še en dokaz imamo za to, da je Gutsmann uporabljal za sestavo svo- jega besednjaka ravno Nierembergerja, in to je — Jambrešič, ali prav za prav način, kako je Gutsmann po Nierembergerju in Jambrešiču iskal primernih slovenskih izrazov za posebno nedomače predmete ali osebe. Le en zgled: Gutsmann navaja pod iztočnico Kiiraszier (166) sledeče prevode: oklopnik, železnjak, jezdač se železnem persnikam. Hrvaško besedo oklop- nik,26) kako jo je Gutsmann našel? Poglejmo v Nierembergerja: kii- raszirer, der, cataphractus; Liv. eques cui tegumentum est ex lameis ferreis. Curt. — Prim, s tem opisom Gutsmannov zadnji opisni izraz! — (Frisch ima pod iztočnico Kiirasz, 1, 559, samo tale opis: Heut zu Tag sind Kiiraszier, ca- taphracti, Reuter, die ein Casquet, und etwann Hinter- und Vorder-Stiick an- haben.) Jambrešič pa ima (93) pod iztočnico Cataphractus, a, um Liv.: Olclopen, vu oklopeh . ., pod iztočnico Cataphractarius pa: Železnjak, Junak vu oklopeh, Oklopnik . . Ali je dovolj jasno? Da je Gutsmann rabil razen Nierembergerja in Adelunga (ter slovanskih virov, ki jih je dokazal dr. A. Breznik) tudi Frischa, čeprav ne tako izdatno, 8mo videli že zgoraj. Za dokaz naj navedem še dejstvo, da je Gutsmannu pri sestavljanju nekaterih člankov prišel pred noge tudi Frischov način sestav- ljanja po osnovnih besedah. Gutsmann (234): Rohr, Rolire, cueh, uež, žlieb, m. cieu, ceu, teršou, w. — (235) Rohr, Wasserrolir, studenčna ceu; Luftrohr u) RDHV, 3, 167. im Menschen, oduhalce, gergutec, m. gezogenes Rohr, risanica; s. Moosrohr, Brunnrolir. Nieremberger in Adelung nimata temu odstavku nič podobnega. Prim, pa pri F r i s c h u v članku Rohr, n. (2, 124): im Sumpf; arundo palu- stris (G. Moosrohr), Gezogen-rohr, bombarda intus striata; v članku Rohre, f. tubus canalic. (2, 125) Wasser-Rdhren in der Erde, Brunnen-Rohren, aquae ductus subterraneus ligneis canalibus, Lufft-Riihre, wodurch Athem geholt wird, aspera arteria. — Gutsmann (297): Stange, drog, m. ranta, štanga, prekla. Hebslange, vzdigauka, porivalu: Vogel- oder Leimstange, žertica; Brunnstange: tromba. — F r i s c h je dal tu le povod, da je Gutsmann besede tako nenavadno sestavil, sam ima v članku Stange (2, 319) mimo za nas le ne- pomembnih besed le Hopfen-Stange, Bohnen-Stange (prekla), Stange, woran die Vogel-Fanger die Leim-Ruten stecken haben, pertica aucupum qua avi- culas visco capiunt, Leim-Stange. Pa se spomnimo še Gutsmannove nove tvorbe desetnik za prste na nogi, ki je nastala tako, da je Frisch po preprosti etimologiji uvrstil besedo Zehe (digitus pedis) pod iztočnico Zehen, decem (2, 467). Gutsmann in pravi domači besedni zaklad. Že pri pregledovanju Gutsmannovega alfahetarija smo videli, da je v njem tudi precej iztočnic, ki jih nima njegov glavni vir Nieremberger, pa tudi ne Adelung ali Frisch. Oziral se je pri tem pred vsem na jezikovni zaklad ko- roških Nemcev, ker je bil njegov besednjak v prvi vrsti namenjen njim in ko- roškim nemščine vajenim izobraženim Slovencem. Ker so bili ti po večini du- hovniškega stanu, smo videli, da se je oziral tudi na besedni zaklad, ki se rabi pri verskem in moralnem pouku ljudstva po katehezah in pridigah. Pogosto pa je razširjal Gutsmann svoj alfabetarij tudi prav zaradi slo- venskega jezikovnega zaklada; privzel je nemško sestavljenko, narečno ali redko besedo samo zaradi tega, da bi mogel dati v besednjak lepo slovensko besedo, ki v običajnem nemškem pismenem in občevalnein jeziku ni imela enačice. Oglejmo si nekaj zgledov: Nieremberger in Adelung imata sicer glagol abtvechseln in glagolnik Ab- wechslung, Nieremberger razen tega še abwechselnd, varius, Gutsmann je to besedo nadomestil s koroško-nemško abwechslungsweise (8) zaradi starega le- pega slovenskega izraza očrednu, počrednu, eden za drugim (ki ga ponovi pozneje še pri wechselweise, 423): počredi, počrednu. — Nieremberger in Ade- lung imata besedi Abweg, diverticulum in abwegsam, von der Slrasze abge- legen, devius, Gutsmann ima poleg besede Abweg odpot, m. odpotje še (8) abujegig, odpoten. Tudi Gutsmannovih besed (111) Hirsbusch ausgehlopft, viš, otep, m., (177) Loiter (N. lotter, laxus, Cic.), potepuh, prešernih, (177) I.udern zapravljati, žertuvati, (186) Mispreisen, neštimati, ograjati, gaditi Nie- remberger in Adelung nimata; k zadnji besedi je Gutsmann še dodal reče- nico: Vsi so jo njemu gadili, jo je sai ko vzeu, alle liaben sie (die Braut) mis- priesen, sie bat docli geheiratet. Enako Gutsmannov (188) Mitterriem, beym Dreschl, und beym Joche, hož, in. gož, in., (233) Riegeln, . . 2. riegeln (erre- gen?) die Gall, žouc zbuditi; s. zornig machen, rege machen. Nieremberger h glagolu rupfen in h glagolniku rupfen, das, die Rupfung nima samostalnika der Rupfen v pomenu odpadki pri trenju, slabo očiščena preja; Adelung ima samo netočno opomnjo (3, 1538). Gutsmann pa razlaga: (239) Rupfen, Ge- spinnst, hodnik, m. hodnina. Rupfene Leinwand, hodnični pert, hodnik m. Rupfen, was beym Brecheln entfallt, tulova, psina. Posebno značilen pa je članek Schvceingrunzen, ki ga ni ne v Nierember- gerju ne v Adelungu, seveda tudi v Frischu ne; glasi se (274): Schweingrun- zen, svinsku krulenje, krilenje; Zeitw. kruliti, kriliti: wcnn ein Hund u. d. unter sie kommt, krohotanje, krobočenje; krohotati, krobočiti: wenn sie er- sclirecken, und fortlaufen, kernohanje, kernohati: wenn sie eingesperrt nichts zu fressen liaben, kerlonkanje, dretje; kerlonkati, dreti: wenn sie aufgehalten werden, oder sebr bungrig sind, cvilenje; cviliti. -—• In še mnogo podobnega. Tudi v številnih posamnih člankih se pozna, da jih je Gutsmann mimo Nierembergerja in Adelunga, Frischa in drugih izpopolnjeval tudi po potrebah in zahtevah slovenskega jezikovnega zaklada. Naj naštejem le nekaj najznačilnejših zgledov, ki jih je zelo mnogo: (141, Hirs, Hirschgetreid, prosu): Hirstreten, prosu meti, menem, Hirsausar- beiten, ausbeuteln, pleušati, spleušati prosu. — (141, Hirsch, jelen, rogač): Hirsch in der Brunst, košutnik. — (189, Morgen, jutre): morgen friilie, zaitra, jutre zjutra. — (189, Morgens, zjutra . . .): Heut morgens, dave. — (189, Mor- gengabe, žienski dieu, juterni dar, dota, jutrnina, obdiel): Morgengabe geben, obdieliti. — (192, Muthwillig, nesporeden): Er ist muthwillig, nore ga lomi: muthwillig herumspringen, bezlati. — (196, Nacht, nuč): Tag und Naclit, nuč nu den. Heut auf die Nacht, auf den Abend, donesz na nuč, drieve. — (224, Rammeln, wie die Thiere, . . pojati se . .): wie die Bčicke, se perskati, wie die Schweine, se liukati . . — (230, Reihe, versta, čreda): Die Reihe kiimint auf mich, na me čreda pride. — (230, Reise, potuvanje . .): Auf der Reise kanu man ilicht heiklich seyn beym Essen, na poti ne more muležen, ali zbir- čen biti per jedeh. — (232, Reuen . . žau biti): Es wird dich nicht reuen, te ne bo glava boleva, tebi ne bo žau. (Prim. Kocbek-Šašelj, Pregovori . ., 147: Po slabi tovarišiji rada glava boli.) — (268, Schreyen, vpiti . .): Schreyen wie Wiegenkinder, vriešati: wie ein Esel, gigati, rigati: wie die Ilenne, kokotati, kokodaškati. — (268, Scliritt, korak . .): kleine Schritte machen, kruclati (t. j. koracljati). Der alte Herr ist nocli selbst mit kleinen Schritten gekommen, te stari gospud so še sami perkruclali . . — (286, Sonne, sonce): Die Sonne geht unter, sonce gre v' zaton, gre k' božjei gnadi. — (302, Steuerfrey, brez veče, prost od veče, od podaukou izbaulen, od štibre snet, vunvset): Das Haus ist steuerfrey, od te liiše veča ne gre. — (308, Streichen, strugati, mazilati; . . . mit Ruthen streichen, šibati . .): trefflich abstrichen, drobnu se šibo zmazati, stepsti; den Geigenbogen streichen, lok vošiti, povošiti. — (312, Stiir- zen, kucniti, pokucniti, prekucniti, na kozji rog potočiti, prevaliti): Er sucht dich zu stiirzen, on se perpraula, da te oče čez penj prevreči, te jiše prekaniti. — (313, Sudeln, nečednu kuhati . .) 2. sudeln, langsam arbeiten, žuliti . . — (322, Tisch, miza): Der Tisch steht ableitig, miza visi. — (323, Todtenbahre, para, smertne pare..): Einen auf die Todtenbahre legen, koga naparati, na pare djati. — (351, Ungefahr, permerliu, dogoden, t. j. slučajen): Er bat ein ungefahres Gliick gehabt, se mu je vslepilu, naslepilu. — (426, Wehre, bra- nit je . .): Wehre, Damm machen, zajeziti, jeziti, jezuvati. — (426, Weib, žena): Nur das Weil) hat es versprochen, je ko janka obečala. — (455, Zdumen, berzdati. .): Die Zunge zaumen (t. j. zahmen), jezik za zobmi deržati. Po vsem tem smo spoznali, da je Gutsmann osnoval svoje slovarsko delo po Nierembergerjevem nemško-latinskem besednjaku, da pa je uporabljal po- leg njega tudi Adelunga in Frischa in morda še kak drug nemški besednjak; pri prirejanju in krčenju člankov, pa tudi pri razširjanju alfabetarija in član- kov se je izdatno oziral na potrebe slovenskega besednega zaklada; pri iskanju dobrih slovenskih besed mu je večkrat izdatno pomagal tudi Jambrešič, pri katerem je našel poleg vzhodno-slovenskih besed tudi hrvaških (Breznik). O pregovorih Gutsmannove bere. Oglejmo si zdaj spet pregovore iz Gutsmannovega besednjaka in njegove slovnice. Ni dvoma, da so spodbudili Gutsmanna nemški zgledi, da je začel uporabljati v besednjaku slov. pregovore. Frisch15) razlaga besede, posebno njih zgodovino in rabo pogosto z zgledi iz starih nemških pisateljev in leto- pisov, mestnih pravic i. pod., ne le reformacijske dobe, ampak tudi iz zgod- njega srednjega veka (Tatian, Notker . . .). Kjer le more, pa navaja in razlaga tudi nemške pregovore; časih jih kar dobesedno prevede na latinsko (der Apfel fiilt (!) nicht weit vom Stamm noil procul a proprio stipite poma ca- dunt, 1, 30), časih jih prevaja po zmislu (Es miissen starke Beine seyn die gute Tage ertragen konnen, baud facile est aequa commoda mente pati, 1, 77/78), časih pa jih prevede tudi z latinskim pregovorom (Wie man sicli bettet, so schlaft man, quisque fortunae suae faber est, 1, 88), časih pa kar s kopico podobnih pregovorov (Art liiszt nicht von Art, mali corvi malum ovum, Non procul a proprio stemmate poma cadunt; Naturam expellas furca, iamen usque recurrct, 1, 36). Prav tako dela tudi Nieremberger v svojem slovarju15), le da ta še rajši pritegne za prevod in razlago latinske pregovore in pesniške izreke (Betten, • . bettest du dir wohl, so schlafst du wohl, ut sementem feceris, ita metes; Cic. sui cuique mores fingunt, conciliant fortunam; Nep. quilibet fortunae suae faber est). Še več pregovorov ima Adelung15), saj je poznal in uporabljal ne samo Frischa in Nierembergerja, ampak še razne druge nemške besednjake in siceršnje pripomočke; razlaga jih seveda nemški. Gutsmannovi nemški pregovori — kolikor jih namreč rabi za razlago slovenskih —• so po obliki večkrat podobni Nierembergerjevim kakor Frischo- viin ali Adelungoviin (G. Bettest du dir wohl, so liegst du wohl; N. Bettest du dir wohl, so schlafst du wohl; — F. A. Wie man sich bettet, so schlaft man; gl. pod iztočnico posteleš. Podobno pod iztočnicami kopriva, ne spusaj se, norce 1, 2, nos 1, obilnost, ropotec, sreča 2; nasprotno gl. pod iztočnicami besieda, Liepe besiede, led, lise..). Največkrat pa se vidi, da nemških pre- govorov Gutsmann ni prepisal ne od tega ne od onega, ampak da jih je poznal že po ustni rabi, in to v posebni koroški obliki; to dokazujejo majhne besedne razlike med Gutsmannovimi zapiski in med nemškimi slovarji. En tak zgled smo videli pravkar pri pregovoru o postiljanju; vsi Nemci govore o spanju, Gutsmann pa o ležanju (podobne razlike gl. pod iztočnicami besieda mož, nos 2, pokrito, vrana . . .). Najbolj pa dokazujejo to pregovori, ki jih ima Gutsmann, a jih pri Nierembergerju, Frischu in Adelungu ni; zglede glej pod iztočnicami gospoda, kropliva, ljudje 1, mačka 1 (Wie die Mutter . . .), pes 3, prej je, prva obrest, rakom, skale, sparavec, ukrasti, uradnik, useta, založiti, zijala. Gutsmann slovenskih pregovorov svoje hire običajno ni prevedel iz nem- škega ali latinskega (nekatere pridigarskim podobne izreke je morda izvzeti, n. pr. sramežljivost). Zapisoval jih je marveč, kakor jih je hranil v spominu ali kakor jih je slišal; diplomatično natančen pri tem seveda ni bil vedno, a v celem zvest (n. pr. rahla besieda, Čič pravi . ., igra . . .). Nierembergerjevi, Frischovi in Adelungovi nemški in latinski pregovori in reki so mu bili samo kakor sprožilo, ki je razgibalo misli, da se je spomnil sorodnih slovenskih pregovorov in rekov, tudi takih, ki nemških (latinskih) spominjajo samo po kaki besedi (G. »Berg«.: Es ist kein Berg oline Thai, ni planine brez doline; N. »Berg«: Berg und Thai komtnen nicht zusammen, aber die Leute), pa tudi takih, ki so neglede na obliko, santo po misli podobne (G. »Schuhleist«: Schuster bleib beym Leiste, ne spušai se v' tu, kar ne znaš; N. 2 »leist«: Schu- ster bleib beym Leist). Pač pa je Gutsmann časih kak narodni pregovor, ki ga je hranil v spo- minu, po latinskem ali nemškem vzorcu kaj preoblikoval. Za zgled nam bodi pregovor, ki se glasi pri Kocbeku-Šašlju7) takole (str. 206): Zgodaj začne žgati, kar ima kopriva postati. Latinska oblika pa se glasi po Nierembergerju in Frischu pri »Nessel«: Urit mature, quod vult urtica manere. In Gutsmann je pregovor res predelal: Zguda počne žgati, kar kopriva oče ostati. O vsem tem se moremo prepričati, če v naslednjem spisu Gutsmannovih pregovorov, rekov in prilik Gutsmannovo besedilo primerjamo s sporednicami 17 Nierembergerja, Frischa, Adelunga in Jambrešica. Pristnost večine Gutsmannove bere pregovorov pa izpričuje tudi še drugo dejstvo; dasi nam je večina njegovih zapiskov danes nova, se vendar popol- noma naravno urejajo v dolgo vrsto inačic znanih nam slovenskih pregovorov in rekov. Izmed Gutsmannovih zapiskov — ki jih je domalega 150 — se kakih 20 dobesedno ponovi v Kocbekovi in Šašljevi knjigi, blizu 60 pa jih ima tam kako mlajšo inačico; pa tudi pri tistih blizu 80, ki tam nimajo nikake sorod- nice, pričajo skoraj brez izjeme misel, jezik in slog, da so pravo narodno blago, niti deset med njimi jih ni sumnjivih — kakor se kaže, so te nastale nekaj pod vplivom Jambrešičevim, nekaj pa kot kaka pridigarska improvi- zacija (Lepota . ., Sramežljivost, ukrasti, zatožiti). Po jezikovnem zakladu niso vsi Gutsmannovi narodni pregovori, kakor bi kdo sodil, koroško-slovenskega izvora. Nekaj jih je gotovo dobil od drugih slovenskih in slovanskih virov, skoraj gotovo ustno od stanovskih tovarišev, n pr. Kolikor ludi, toliko čudi — Uradnik okradnik. Vendar pa je današnje naše znanje besednega zaklada različnih naših narečij še premajhno, da bi mogli s tega stališča pravilno oceniti vse Gutsmaniiovo gradivo. Izmed Gutsmannovih inačic, ki so natisnjene (nekoliko drugače) tudi v KŠ, so nekatere prav dragocene, saj so starejše, prvotnejše in — pravilnejše ko Kocbekove; pri nekaterih moremo šele v Gutsmannovi obliki doumeti pravo misel ali se veseliti njih duhovitosti in umetniške oblike. Nekaj pri- merov: KŠ, 17: Baba zanje, dedec strže korenje, sin polže strelja, liči polna dela; G. Baba gobe ženje, dedej sterže korenje, sin použe striela, hči puže (t. j. punčke) diela. — IvŠ, 17: Beseda mu teče kakor sok v dobu; G. Njemu hesieda teči (tiči) kakor sok v dobi. — KŠ, 22: Bog že ve, kateri kozi rep od- bije; G. Bug že vie, kirei kozi rug odtrupi. — KŠ, 116: Marsikatera bukev na svojem koncu toporišče da; G. Naiskaka bukva It svoimu koncu topar da (t. j. sama si pomaga k smrti). — KŠ, 38: Črn ko kužek; G. Črnejši koker žužou (saje). Pravilno bi bilo torej: Črn ko žužek (= žužel). — KŠ, 13: Ako bi ljudje ne mrli, konj ne drli, bi bili že davno svet podrli; G. Če bi ludi (ljudje) ne vmerli (merli), se konji ne derli, bi sviet daunu poderli. — KŠ, 120: Mlin melje, kar mu nasipi ješ; G. Mlin mele, kar (se) mu naspe (t. j. kar v gozd zakličeš, se odbije od njega). — KŠ, 24: Bolje je ikaj kakor nikaj; G. Bu(l)5i nekai, kaker nikai. — KŠ, 156: Prva sreča gre za peč sest; G. Ta perva obriest (dobiček) gre za duri siest. — KŠ, 192: Veliko ropotanja, zrnja pa nič; G. "Velik ropotec (mlin — človek), ampak main mele. — KŠ, 244: Vigredni sne- žici so hišni volčiči; G. Vigredni snežiči so žitni volčiči. — KŠ, 69: Kaj misliš, da boš do sodnjega dne trobental (ali: na sodnji dan kašo kuhal); G. On ne bo k sodnemu dnu (dnevu) trobiu. Med pregovori, reki in prilikami, ki jih v Kocbekovi in Šašljevi zbirki vobče ni, pa so nekateri pravi biseri narodne bistrosti in umetnosti. Glej v sledečem spisku pod iztočnicami Liepe besiede, gladek, gospudi, hiše, jelove koze, kropljiva, kruhu 1-—2, Motika, obeti, orali, oralu, ostuden, plačal 1—2, Plave gosi, po srieni, Zima. Spisek pregovorov, rekov in prilik iz Gutsmannovega besednjaka in slovnice. V naslednjem podajem Gutsinannovo besedilo natanko po izvirniku, a v gajici; le slovenske iztočnice so tiskane v bohoričici zaradi alfabetične raz- vrstitve v besednjaku; popravki Gutsmannovega besedila (tiskarskih in drugih napak) so v oklepajih. Nemško besedilo vseh avtorjev je tiskano v današnjem pravopisu razen iztočnic tam, kjer je to zaradi alfabetične razvrstitve po- trebno. Jambrešičevo besedilo je v gajici. Ločila so današnja. Kratice : A(delungov slovar). Gl. op. 15 c. F(rischov slovar). GL op. 15 a. J(ambrešičev slovar). Gl. op. 13. KŠ Kocbek in Šašclj, Slovenski pregovori, reki in prilike. Gl. op. 7. N(ierembergerjev slovar). Gl. op. 15 b Spi Gutsmannova slovnica (Windiscbe Spracblebre, Klagenfurt, 1777). Gl. op. 1. Op. Iztočnim s številko v oklepaju znači iztočnico in stran Gutsmannovega besed- njaka. Gl. op. 2. Znaki pred pregovori, reki in prilikami: g Gutsmannov verz. gn Narodni pregovor v Gutsmannovi obliki, n Narodni pregovor, rek ali prilika, pr Pridigarski (Gutsmannov?) rek. Te ocene so seveda kolikor toliko subjektivne in nočejo veljati za nič drugega kakor za to, kar so. Alfabet je razvrščen po današnjem pravopisu, čeprav bi bile Guts- niannove črke drugačne: Vnro išči torej pod ura', smert pod snrrt, nusz pod nos itd. » Baba gobe ženje, dedei sterže korenje, sin použe striela, hči puže diela. Miiszige Leute. (Miiszigganger, 192.) Prim. KŠ, 17, pokvarjeno (Baba zanje . ..). [baba = stara mati, babica. — dedej= stari oče. — puža = punčka; G Pusha (538), Puppe, Docke, Madchen.] n Bodi tebi besieda mož. Ein Mann ein Wort. (Mann, 180.) Prim. KŠ, 19 (Bodi mož . .), 121 (Mož beseda 1—4). — N (Mann): Ein Mann ein Mann, ein Wort ein Wort. N (Wort), F (Mann, 1, 639), A (Mann, 3, 348, Wort, 5, 294): Ein Wort ein Wort, ein Mann ein Mann. gn Rahla besieda zlobnost vtolaži. Ein gelindes Wort dampfet den Unmut. (Gelind, 112.) Prim. KŠ, 158 (Rahla beseda srd utolaži); podobno 112 (Lepa reč, t. j. beseda . . .), 147 (Ponižen odgovor . . .). — Prim. N (ge- lind) — Saiten aufziehen, . . ferociam comprimere, reprimere. F (lind, 1, 616), A (lind, 2, 532) Jemanden mit gelinden Worten besanftigen. n Njemu besieda teči kaker sok v' dobi. Er kann mit der Rede nicht fort. (Rede, 228.) Prim. KŠ, 17, pokvarjeno (Beseda mu teče . . .). — A (Rede, 3, 1328) Mit der Rede nicht wohl fortkommen konnen. [teči : tiči.] n Liepe besiede stezde inu pote potrieblajo. Ein gutes Wort findet eine gute Statt. (Wort, 449.) Podobno KŠ, 112 (Lepa beseda lepo mesto najde). A (Wort, 5, 294): Ein gut Wort findet eine gute Statt. n On se besiede znebi, da ne vie kaku. Er ist ein Wortdrescher. (Wort- drescher, 449.) KŠ, —. n Ničesar ni ž'njem, kar betve ne vela. Er ist nichts wert. (Niclitswert, 200.) KŠ, —, [kar : nikar, niti.] n Bob v'stieno metati. Leeres Stroh dreschen. (Spi, 131.) Prim. KŠ, 19; pod. 184 (Toliko se ga prime beseda . . .). n Bug že vie, kirei kozi rug odtrupi. Gott weisz sclion, wen er demiitigen will. (Spi, 132 [katirei], Rug, 541.) Prim. KŠ, 22, pokvarjeno (rep nam. rog . .). — Prim. N (Horn): Die Horner ahstoszen. F (Horn, 1, 468), A (ablaufen, 1, 57; Horn, 2, 1286): Sich die Horner ablaufen. n Bug dai norcain painet. Dasz doch die Leute gescheider wiirden! (Spl, 132.) KŠ, 20 (1. polovica), pr Nišir ne vie, kai mu je Bug odrediu, namieniu. Niemand weisz um sein Schicksal. (Schicksal, 253.) KŠ, —. n Leta bode bogat kaker pesz rogat. Dieser wird niemals reicli werden. (Spl, 133., Reich, 229: On bo . . .). Prim. KŠ, 140 (kadar nam. kaker), 20 pretvorjeno (Bogat je kakor bi bil rogat). n Kar v' brezni zrasti, april pobrije. Was ini Miirz wachst, verderbt der April. (Marz, 487.) KŠ, 219. n Se derži, kaker bi ga pod nošam briu. Er halt sich ernsthaft. (Nosz, 527.) Prim. KŠ, 49 (Drži se .. .), 163 (Se modro drži. . .). n Naiskaka bukva k'svoimu koncu topar (la. Oft mancher hilft zu seinein Untergang. (Buchbaum, 60.) Prim. KŠ, 116, pokvarjeno (Marsikatera bu- kev na svojem koncu toporišče da), n Zdaj sem jez v' cekli. Itzt bin ich im Scbniisse. (Scbmisz, 263.) KŠ, —, [cekla: močvara; G Zekla, Morast (562) 189. V obliki caklja pozna be- sedo tudi Zalokar (Pleteršnik).] n Vsakiteri vie, kei ga čreul tiši. Ein jeder weisz, wo ihn der Schuh driickt. (Spl, 133.) P rim. KŠ, 161 (Sam najbolje veš,...). F (drucken, 1, 208): Es weisz keiner besser, wo ihn der Schuh driickt, als der ihn anhat. n Čič je nič; delavec je hlebavec. Mit Sitzen verdient man nichts; Arbeit bringt Brot. (Zhizh, 563.) KŠ, 36; samo 2. del: 40. gn Čič pravi (pravijo), da je nič; kaj nam seja da? Mit Sitzen gewinnt man wenig. (Sitzen, 284.) Print, zgoraj! n Človek kaže v' mladusti, kai oče biti v' starusti, . . gl. kopriva, n Černa krava ima sai bielu mlieku. Nicht alles, was schwarz, ist schlecht. (Scbwarz, 273.) Prim. KŠ, 38; podobno 107 (Krava črna, mleko belo), [saj: vendar.] n Dedeji sredico mudlajo, otroci skorjo grudijo. Scbmolle ist fiir Alte, Rinde fiir Junge. (Scbmolle, 263.) KŠ, —. Prim. J (Juvenis, 466): Laeta iuvenem frons decet, tristis senein. prov. Vesela Mladost (Mladost no- rost), starost nikani nemore. Was jung ist, das singt, was alt ist, das hinkt. n Dobre vole mošne kole. Guter Dinge sein leert den Beutel. (Spi, 131, Guter Dinge, 126.) KŠ, 44. — Prim N (ding), F (Ding, 1, 198): Guter Dinge sein. n Dougi lasi, kratka pamet. Weiber liaben kurzen Verstand. (Lalz, 516.) KŠ, 46; prim. 210 (Ženske imajo .. .; Ženske so dolgih las, pa kratke misli, kratke vere), n Had (gad) babo snie. Die Schlange ist schlimmer als ein altes Weib. (Schlange, 257.) KŠ, 51. n Gladek kaker dobova skorja inu okrogel kaker rezdram. Ein selir grober Mensch. (Grob, 124.) KŠ, —. [rezdram (razdram)? — A. J. Murko je v svoj slovar prepisal samo prvi del pregovora: je gladek kakor dobova skorja; nem. slov. del, str. 387.] n Jez ga gorvliečem, on le pod mizo tiši. Er ist unverbessert. (Unverbessert, 365.) KŠ, —. gn Kar gospoda stori krivu, kmeti plačat' murjo živu. Was die Herrschaft unrecht tut, zabit der Bauer durch sein Gut. (Kmet, 511.) KŠ, 74. — Prim. N (Herr): Wann sicli die Herrcn raufen, miissen die Untertanen die Haare dazu hergebcn, (Quidquid) delirant reges, plectuntur Achivi. A (Herr, 2, 1127): Herren Siinde, Bauern Busze, quidquid . . . Hor. J (Delirare, 189): Quidquid . . . Poglavarska pomainlenja, podložnikov su vmorenja. Was die grosze (!) Fiirsten wahnsinniglich veriiben, das tuet den Untertan mit Schmerzen oft betriiben. n Visoki gospudi, veliki obeti. Grosze Herren versprechen viel. (Herr, 136.) KŠ, —. n Haužie kaker pesz v' konoplch. Er wirtschaftet schlecht. (Konopla, 512.) KŠ, 54 (Gospodari. ..). pr Ta mlaiši hči spuclam ali skuz marnije z' materjo. Von der jiingeren Tochter redct die Mutter innner. (Tochter, 323.) KŠ, —. [spuelam = spolom, vedno. — marnije — marnuje, govori. V prireditvi (Gutsman- novi?) ali v nemškem prevodu je očitna napaka.] n Ona hlače nosi. Sie fiihrt das Regiment. (Weiberregiinent, 427.) Prim. KŠ, 101 (Kjer žena hlače nosi, mož malokdaj dobro kosi, ali: si mož kruha prosi). — Prim. J (Gynecocratumenus, 348): Muž ženi podložen, kojega hlače ona nosi, koj činiti mora, ne kaj sam hoče, nego kaj žena zapoveda, več žena nego muž; pfi. n Od hiše kaplive, od žene svadlive rieši nasz. (Zankisch, 454.) KŠ, —. n Herza kaker konj. Er laeht oft hell. (Lachen, 167.) KŠ, —. Prim. J (Cachinno, 74): Grohotom se smejem, Rozgočem; Cachinnatio, Grohota- nje ... Rozgotanje. g Kader hudič je biu boun, je biu brumnosti vesz poun; kumei je on zdrau postau, je kak' prei hudič ostau. Der Teufel bleibet ungebessert. (Un- gebessert, 350.) KŠ, —. gn Hranjavec rezpraulauca naide, gl. šparavec. gn Kader naibol jigra teče, njei obernit imaš pleče. Traue dem Spiele nicht. (Spielen, 290.) Prim. KŠ, 67. (. . . obrni ji hitro pleče). [Prvotno pač: . . ji obrni hitro pleča.] n Zna od jelove koze mlieku dobiti. Er weisz aus alien Sachen Profit zu machen. (Mleku, 523.) KŠ, -—. [Jelova koza je tesarska koza.] gn Zguda počne žgati, kar kopriva oče ostati; človek kaže v' mladusti, kai oče biti v' starusti. Man verbleibt, wie man sicli in der Jugend zeigt. (Verhleiben, 375.) Prvi dve vrstici: prim. KŠ, 206. — N (Nessel): Was zur Nessel werden will, brennt beizeiten, Urit mature, quod vult urtica manere. Prov. F (Nessel, 2, 15): ... brennt bald. Podobno A (3, 772). Zadnji dve vrstici: KŠ, 37. n Kropliva tudi mladica žje. Auch junge Brennesseln brennen; hose Art verrat sich bald. (Brenniiessel, sic!, 58.) KŠ, —. n Ti nesrečna kust! O du Elender! (O, 204.) KŠ, —. n Kozjo vero dopernašati. Lesseln, vozvati, losati, [t. j. razreševati, raz- vozlati]. (Lesseln, 175.) KŠ, —. n Na kozji rug potočiti. Stiirzen, prekucniti, prevaliti. (Stiirzen, 312.) KŠ, —. n Krava per gobci mouze. Wie die Kuh gefiittert wird, so gibt sie Milcli. (Kuh, 165.) KŠ, 107. gn Da je li kaker kert, sai ko rije kaker kert. Er ist ein unverstandiger, doch unruhiger Mensch. (Kert, 509). KŠ, —. [Da . . li: dasi, čeprav, — sai, sai kr>: vendar, vendar le. Beseda krt je tu rabljena v dvojnem pomenu, prvič kot podoba za nespametnega človeka, drugič za nemirno žival samo.] n Človek, da po kruhu diši. Trefflicher Mensch, mit dem was zu richten ist. (Trefflich, 326.) Prim. KŠ, 42 (Dober kot kruh). n On še po kruhu diši, sicer ga per hiši ni. Prim, zgoraj, it On je na led posajen. Er ist in den Sack geschoben. Spi, 132.) KŠ, -—•. Prim. F (Sack, 2, 140): Einen in den Sack stecken vulgo fiir iiberwinden, vincere non sine ignominia. (Prim. A, 3, 1561.) n Liepa je sliepa. Die Schonheit verfiihrt. (Schonheit, 266.) KŠ, 112; prim. 113 (Lepota oslepi), 74 (Kar je lepo je slepo), pr Lepota vpravi v'sramoto. Gl. prejšnji rek. KŠ, —. n Vsaki ima svoje lise, muhe, zamere. Jeder hat seine Makeln, Mangel (sei- ne Tadel). (Tadel, 315, Makel, 178.) KŠ, —. A (Mangel, 3, 342): Jeder Mensch hat seine Mangel. — F (Mangel, 1, 639): Es ist kein Mensch ohne Mangel. — N (Fehler): Kein Mensch ist ohne Fehler. •— J (Auricula, 61): Auriculas asini quis non habet? Pers. Gdo je prez pomenkanja? (peregrine prez falinge). Wer ist oline Fehler? n Veša se na luči zasmodi. Die Schonheit verfiihrt. (Schonheit, 226.) Prim. zg. lepa, lepota. KŠ, —. n Če bi ludi (ludi = ljudje) ne vmerli (merli), se konji ne derli, bi sviet daunu poderli. Wenn die Leute nicht starben, Pferde nicht verdiirben, wiirde die Welt eingestiirzt werden. (Sterben, 301). Prim. KŠ, 13 (Ako . . .) n Koliker ludi (ludi: ljudi), toliku čudi. Jeder tut nach seinem Trieb, (Trieb, 327.) Prim. KŠ, 103 (.. . toliko pameti), 173 (Sto ljudi — sto čudi). — N (Kopf): So viel Kopfe, so viel Sinne, quot homines (F. capita), tot sententiae. Ter. F (Kopf, 1, 537), A (Kopf, 2, 1715): Viel Kopfe, viel Sinne. n Lug vliečejo. Es gelit stark die Rede. (Spi, 132.) KŠ, —. n Kar mačka rodi, radu miši lovi. Der Apfel fiillt nicht weit vom Baume (Spi, 131.) Wie die Mutter, also die Tochter. (Mutter, 192.) Priin. KŠ, 75. gn Je vtisnjen kaker breja mačka. Er ist sehr empfindlich, hackerlich. (Mazhka, 520.) Prim. KŠ, 180 (Tak si kakor . . .) [Vtisnjen: občutljiv; G (134) Heiklich, naskerliu, vtisnjen. Umetna tvorba.] gn Mačko vu vrečji kupiti. Die Katze im Sacke kaufen. (Katze, 152.) Prim. KŠ, 129 (Ne kupuj mačka v vreči). — N (kaufen) die Katze nicht im Sacke. F (Katze, 1, 505); A (Katze, 2, 1518): Die Katze im Sacke kaufen. [Vrečje-ja, n.: umetna beseda; G (240) Sack, žakel, m. vrečje, vreča; podobno str. 561.] n Vse mine. Alles gelit vorbei. (Vorbeigehen, 409.) Priin. KŠ, 201 (Vse pride . . .). n Tudi mladcnč starjake sodi. Mancher Jiingling ist gescheider als ein Alter. (Jungling, 149.) KŠ, —. n Mladost je norust. Jugend ist selten gescheid. (Jugend, 149.) KŠ, 119. J (Juvenis, 460): Mladost je norost. Gl. zg. pod dedeji. it Človek kaže v' mladusti, kai oče biti v' starusti, gl. kopriva. n Mlin mele, kar (se) mu naspe. Auf grobe Worte folgt grobe Antwort. (Mlin, 523.) Prim. Kg, 120. n Motika kmeta inu krala v'eno jamo sp(r)aula. Der Tod macht den Bauer und Konig gleich. (Motika, 524.) KŠ, —. pr Nema muzika (mozga) bol možganou. Er bat weder Kraft noch Verstand. Musik, 525.) KŠ, —. [bol: ali; ne — ne —.] n Bodi si sveta katarina, bol pak kriesz, kader je merzlu, le nieti lesz. Wenn es kalt ist, lieize ein. (Heizen, 135.) Prim. KŠ, 215 (Bodi Katarina ali Kres . . .), 19 (Bodi zima, bodi kres, kadar zebe, neti les), n (Zdai sem jez) muha v' močniki. Gl. v cekli! (Schinisz, 263.) Prim. KŠ, 65. (Je tak, kakor bi muho iz močnika potegnil), 196 (Vrti se kot muha v . .). n Muha, katira perleti, huiši pikni. Ein gahkommendes Ungliick ist schlim- mer. (Fliege, 100.) KŠ, 122; podobno 52 (Gladna muha . .). n Brez muje se čreul ne obuje. Nichts kommt oluie Miihe. (Muja, 524.) Prim. KŠ, 29 (Brez truda se še č . .), 28 (Brez muje se ne obuje). n Ne kradi, rajši prosi; kar sprosiš, z'mirain nosiš. (Stehlen, 299.) Prvi del. KŠ, —. Drugi del: prim. KŠ, 76 (Kar priprosiš . . . Kar se sprosi .. .), 73 (Kar človek izprosi, brez greha nosi), 75 (Kar izprosiš . . .), 89 (Kdor prosi, svobodno nosi). Prim, glede rime J (Camelus, 82): Camelus deside- rans cornua etiam aures ainisit, Prov. Koi preveč prosi, on zevseina ništ ne nosi. n Ne spušai se v'tu, kar ne znaš. Schuster bleib beim Leisten. (Schuhlei- sten, 269.) KŠ, —. N (Leist): Schuster bleib beim Leist, ne sutor ultra crepidain. Prov. n Bu(l)ši nekai, kaker nikai. Besser etwas als nichts. (Nichts, 200.) Prim. KŠ, 24. (Bolje je ikaj kakor nikaj). n Norce pasti, Narren feil hahen. Norce pasejo. Sie treiben Narrenpossen. (Spl, 132.) KŠ, —. N (Narren-Possen) treiben, nugas agere. Plaut. n Povsod svoi nusz notervtekne. Er hat iiberall seine Nase dabei. (Nase, 198.) KŠ, —. N (Nase): Er hat seine Nase iiberall dabei. F (Nase, 2, 9): A (Nase, 3, 737): Seine (die) Nase in alles stecken. n Primi sam sebe za nusz. Nimm dicli selbst bei der Nase. (Spl, 133.) Prim. KŠ, 161 (Sam sebe primi...). — F (Nase, 1, 9), N (Nase): Zupfe dich selbst bei der Nase. Prim. A (3, 737). n Štimanejši so novine kaker starine. Neues gilt mchr als Altes. (Novine, 527 ) KŠ, —. [Štimam = (v prvotnem pomenu) spoštovan, cenjen; prim, lat. acstimarc, it. slimare.] n Veliki obeti, malo prejeti. Grosze Verheiszungen, wenig Leistung. (Ver- heiszung, 382.) Podobno KŠ, 139 (Od velikih obetov in dolgih svetov je malo upati). gn Kir je obiunost, tam je presilnost inu prevupnost. Vo Uberflusz ist, dort ist Ubermut und Uberinacht. (Uberflusz, 332.) Prim. KŠ, 97 (brez posled- njih dveh besed, ki so pač Gutsmannov dodatek). — Prim. N (Gut): Gut macht Mut, ex copia ferocia. A (Ubermut, 4, 1147): Gut macht Mut, Mut macht Ubermut, Ubermut tut selten gut. Sprw. gn Dva ognjika jiskre delata. Zwei harte Kopfe erregen Handel. (Feuerstein, 98.) Prim. KŠ, 50 (Dva kresilna kamena .. . KŠ je tu pač prvotnejši). Prim. A (Hart, 2, 976): Hart wider hart tut niemals gut; — zwei harte Steine mahlen selten klein. Prim, s tem KŠ, 50: Dva trda kamna nikdar lepe moke ne zmeljeta. n Okrogel kaker rezdram, gl. gladek. n Si ne znata v' orali hoditi. Sie zwei sind uneinig. (Uneinig, 347.) KŠ, —. n Se ne znata v' oralu vstaviti. Gl. zgoraj! (Uneinig, 347.) KŠ, —. n Ne dam gluhega oreha za nja žiulenje. Ich gebe nichts um sein Leben. (Nusz, 203). KŠ, —. N (Nusz): Nicht eine taube, bose, madichte Nusz fiir etwas geben, non emere aliquid vitiosa nuce, Plaut. Podobno F (Nusz, 2, 24). [nja = njega.] n On ne vela piš(k)ovega oreha. Er ist nichts wert. (Nusz, 203.) KŠ, —. F (Nusz, 2, 24): was nicht eine taube Nusz wert, ne cassa nuce dignum. n Ostuden kaker stara inast. Sehr widerwartig. (Widerwertig, 439.) KŠ, —. g Kiri enobart pade v' nagu, tešku pride keda k' blagu. Reich wird der schon hart (schwer), so erst am Elide spart. (Sparen, 288.) KŠ, —. n Ne pade v' peč. Er gelit nicht in Gefabr. (Pezh, 533.) KŠ, —. n Že perje redi. Er bekommt schon Fliigel, fiingt an sich zu erheben. (Flii- gel, 100.) KŠ, —. Prim. F (1, 281), A (2, 223): Fliigel bekommen. n On bi rad leteu, ampak še perje ni zrediu. Er will ohenaus, aber kann nicht. (Obenau8, 204.) Prim. KŠ, 58 (Hoče letati prej, kakor so mu peruti porasle). n (Bivolina, tepec) kaker pesz na pauko. Ungeschickter Mensch. (Unge- schickt, 353.) KŠ, —. n Viem, kam pesz nogo moli. Ich verstehe die Heimlichkeit. (Heimlichkeit, 135. [jez viem . . .] Ich weisz das Geheimnis. (Noga, 527.) Prim. KŠ, 96 (Kdo ve, kam pes taco moli . . .). — Prim. F (1, 475), N (Hund), A (2, 1313): Da liegt der Hund begraben. Hinc illae lacrimae. n So kaker pesz inu mačka. Sie sind cinander spinncfcind. (Spinnefeind, 291.) Prim. KŠ, 60 (Imata se kakor . .). — F (1, 505), N (Kaze): Leben (hausen) wic Hund und Katze. Prim. N (Hund), A (2, 1518). n Njima gre vkup kaker mački inu pesti. Sie zwei sind uneinig. (Uneinig, 347.) Prim, zgornji pregovor, [pesu (t. j. pasu); koroška narečna oblika.] ii En piane se preberne, kader se prekucni, Ein Vollsaufer bessert sich nicht. (Spi, 133, Vollsaufer, 408.) KŠ, 144 (Pijanec se spreobrne . . .). n Bo plačau, kader vrabel prosu. Er wird nie zahlen. (Zahlen, 453.) KŠ, —. n Bo plačau na šentjurov kup (t. j. ko bo kaj ob Sv. Jurju prodal). Gl. zgoraj. (Zahlen, 453.) KŠ, —. n Raka m žvižgati. Leeres Stroh dreschen. (Spl, 131.) Prim. KŠ, 27 (Bo šel Prim. N (Berg): Berg und Tal kommen nicht zusammen, aber die Leute, occurrunt homines, nequeunt occurrere montes. n Po planinah, gl. poplanineh. n Plave gosi, zelen pesz, kaker pet krav za en groš. (Unmoglichkeit, 358.) Prim. KŠ, 143 (samo sklep), gn Kar sviet ima zdai pokritu, bo črez malu vsem očitu. Nichts ist so klein gesponnen, was nicht bald kommt an die Sonnen. (Spinnen, 291.) Prim. KŠ, 77 (Kar svet ima zdaj skrito, bo enkrat vse odkrito, oz. . . . bo kdaj vsem očito); 189 (Včeraj skrito, danes očito); 131 pokvarjeno (Nič ni tako skrito, da bi ne bilo očito). — Pri. A (Spinnen, 4, 589): Es ist nichts so klein (fein!) gesponnen, es kommt endlich an die Sonnen. Prim. J (Nix, 600): Sub nive quod tegitur, cum nix perit, omne videtur. Prov. metaphoricum. Lice gledeh jesi27) svetec, Arje lepo tve deržanje; Z-nutra pak si merzek tepee, Dojde negda vsem na znanje. Kein Faden ist so rein (fein!) gesponnen, Er kommt endlich an die Sonnen. n Vse mačke so ponoči černe. Alles kommt bei der Nacht schwarz vor. (Schwarz, 273.) Prim. KŠ, 201 (Vse krave .. .), 147 (Ponoči je vsaka krava črna, oz. mavra). — N (Kuh): Naclits sind alle Kiihe schwarz, nocte latent mendae. Ovid. J (Menda): Nocte . . . Prov. Ovid. Po noči su vse krave černe. Bei Nacht sind alle Katzen schwarz. A (Schwarz, 4, 335): In der Nacht sind (scheinen) alle Katzen (Kiihe) schwarz. n Poplanineh nu dolineh. Oben und unten aus. (Oben, 204.) KŠ, —. n Kaker si posteleš, taku boš ležau. Bettest du dir wohl, so liegst du wold. (Betten, 48). Prim. KŠ, 71 (. . . boš postlal, . . . spal; — ... človek po- stelje, tako leži). — N (Betten): Bettest du dir wohl, so schliifst du wohl. F (1, 88), A (1, 854): Wie man sich bettet, so schliift man. n Prei je, bulši je. Je eher, desto besser. (Je, 146.) KŠ, —. Prim. N (je): Je eher, je lieber. s7) V izvirniku »je fzi«. 11 Ta perva obriest gre za duri siest. Die ersten Hunde ertrankt man gerne. (Hund, 144.) Prim. KŠ 156 (Prva sreča gre za peč sest; — Prvi dobiček ne gre v mošnjiček). n Rakam žvižgati. Leeres Stroll drescben. (Spi, 131.) Prim. KŠ, 27 (Bo šel rakom žvižgat), 146 (Pojdi. . .) n Je sam sebi rokau zašivau. Er bat sicli selbst gescliadet. (Ermel, 91.) KŠ, —. Prim. N (Ermel): Suche einen andern, dem du die Liigen auf den Arinel heftest. n Velik ropotic, ampak malu mele. Ein leerer Prahler. (Praler, 219.) Viele Worte, aber wenig darunter. (Wort, 449.) Prim. KŠ, 192 (Veliko ropo- tanja, zrnja pa nič). — N (Wort): Viele Worte, da nichts dahinter ist. —• J (Parturio, 674): Montes parturient <&c ac si diceres Hrustilovič jaki Momak, Neima nigder sebi para; A vu vojski verli junak Što je vubil? dva psa stara. Mancher prahlet wacker und ist doch nichts darhinter. n Ciel den mermra te ropotic. Er ist ein rechter Brummbar. (Brummen, 60.) KŠ, —. gn Kir se lohku roti, resnice ni. Wo man leicht schwort, ist keine Wahrheit. (Schworen, 276.) Prim. KŠ, 100 (Kjer se zelo roti, resnice ni), 92 (Kdor se vedno priduša, temu vest shujša), [kir = kateri, kdor.] g Na velki skak pride otročjak; vari se skaka, boš brez otročjaka. Vieler Tanz raubt den Kranz. (Tanz, 316/7. KŠ, —. [skak = ples; otročjak = nezakonski otrok (umetna beseda).] n Bi ne bin skrivavec, bi ne biu kradlovec. Ware nicht der Hehler, ware kein Stehler. (Stehler, 299.) Prim. KŠ, 29 (Brez skrivavca ni kralca). — N (Hehler): Der Hehler ist so gut als der Stehler. — Prim. F (Hehlen, 1, 434): Der Hehler ist wie der Stehler, uterque fur, qui, invito Domino aufert et qui ablatuin recipit; agentes et consentientes in causa furu pari poena digni sunt. Prim, s tem KŠ, 83: Kdor krajo skriva in hrani, naj se obesi tatu na desni strani, n Veči slava, kaker krava. Melir Ruhm oder Geschrei als Wahrheit. (Ruhm, 238.) KŠ, —. Prim. F (Schreien, Geschrei, 2, 226), N (Geschrei), A (Ge- schrei, 2, 611): Viel Geschrei und wenig Wolle. Prim. KŠ, 192: Veliko krika, pa malo volne. Gl. zgoraj ropotec! n Gosta služba, riedka suknja. Wer oft den Dienst wechselt, wird wenig ersparen. (Spi, 132.) KŠ, 55 (Goste službe .. .). Smert ima koso, ne sekiro. Der Tod sehont niemanden. (Tod, 323.) KŠ, 168. [Pomen: smrt kosi hitro kakor kosec, ne seka počasi kakor drvar.] Smert te stare z' koso pokosi, te mlade se samoistram vstreli. (Tod, 323.) Prim. KŠ, 168 (Smrt stare pokosi, mlade postreli). Vigredni snežiči so žitni voučiči. Der Friihlingsschnee ist dem Getreide schadlich. (Vouzhizh, 560.) Prim. KŠ, 244, pokvarjeno (Vigredni snežiči so hišni volčiči), 220 (Sušca sneg je setvam kreg). On ne ho k' sodnemu dnu (dnevu) trobiu. Er wird nicht in ewige Zeiten lehen. (Zeit, 457.) Priin. KŠ, 69, poslabšano (Kaj misliš, da boš do sod- njega dne trobental? . . ., da boš na sodnji dan kašo kuhal?). Prim. N (Tod): Fiir den Tod kein Kraut gewachsen ist. J (Lethum, 492): Non est leti fuga. Pers. Smerti ne moči vujti. (Mors, 575): Omnia sub leges, mors vocat atra suos. Ovid. Božanske su reči prave, Ak se hočeš ves odreti; Suprot smerti nega trave, Vujti nemreš, moraš vmreti. On se bo še prei stegniu, kaker pride sodni den. Gl. zgoraj. (Zeit, 457.) KŠ, —. Tečasz ga je paseu, da ga je spaseu. So lang hat er auf ihn Obacht ge- geben, bis er ihn ertappet bat. (Obacht, 204.) KŠ, —. Kar sprosiš, z'miram nosiš, gl. Ne kradi. Sramožlivost je perjatela divičnosti. Die Schamhaftigkeit ist der Keusch- heit hohl. (Schamhaftigkeit, 247.) Prim. KŠ, 170: Sramežljivost je temelj vseh čednosti. Vela, kamer serce pela. Es gilt, wo das Herz hinzielt. (Spl, 133, Herz, 137.) Prim. KŠ, 210 (Že velja . . .). Na rezpotjah sreča sedi. Wo Kreuz und Leiden, da ist Gott und wahres Gliick (pridigarska razlaga iz nem. Kreuzweg, a gotovo napačna). (Kreuz, 163.) Priin. KŠ, 171 (Sreča na razpotju sedi). Sreča je opotočna. Das Gliick ist kugelrund, veranderlich. (Gliick, 120.) KŠ, 171. — N (Gliick): Das Gliick ist kugelrund, bald liegt man unten, bald oben [po staro: . . . bald liegt man oben und bald unt' (rima!)] Po srieni klasje pobirati. Sein Brot vergeblich suchen. (Srien, 547.) KŠ, —. Struge ne pijem, kader kai drugega imam. Ich trinke kein Wasser, wenn ich etwas anderes babe, (Wasser, 421.) Prim, v drugem pomenu KŠ, 73 (Kala ne hodi pit, kader imaš čiste vode). Mi je super kaker moji griehi. (Es) miszfallt mir sehr. (Misfallen, 185.) KŠ, —. n [Hranjavec rezpraulauca naide:] šparavec cerauca naide. Der Sparer findet den Zehrer. (Sparer, 288.) Druga polovica (nar. pregovor, prva polovica je Gutsmannov prevod): KŠ, —•. Prim. J (Condus, 134): Condus quaerit Promum. Proverb. Vsaki skupec i deržiga ima Rasipavca svoga. (Promus, 790): Condus quaerit Promum. Prov. V. Condus ad finem. Apodosis. Vsaki skupec svoga blaga Imat mora rasipnika, Ki prefroba vse do traga, V-tudem bude njegva dika. Ti pak skupče, stradaj, žuli, Nit' šta komu naj deliti; Nek' tvoj terbuh z-žganci kruli, Jur če drug' tva blaga vžiti. n Tatouna mati ne vmerje. Es wird allzeit Diebe geben. (Diebisch, 67.) KŠ, —. n Taku trebi, kaker tern v'peti. Unnotig und schadlich. (Unnotig, 358.) Prim. KŠ, 149 (Potrebno je, .. .). n Za pervega, od mladusti, dokler se terta vije. Von Jugend. (Von, 408.) KŠ, —. Prim. J (A, 1., Puer, 809, Unguiculus, 1044): A pueritia, a pueris, a teneris unguiculis . . . Od mladosti, od mladib nog. n Dokler se terta vije. So lang man jung ist. (Terta, 555.) Gl. zgoraj, pr Enemu kožo vkrasti, hunemu črieuie vboga jime dati. Fremden Weili- rauch Gott opfern. (Kosha, 512.) KŠ, —. Prim. J (Ludo, 517): Ludere alieno corio. Mart. Z tudem darežlivom biti. g Vnra je nesrečna bila, ker je mati me rodila. Ich bin im Unstern geboren. (Unstcrn, 360.) KŠ, —. g Uradnik okradnik. Es ist kein Amt, das nicht henkenswert wiire. (Bcam- ter, 37.) Prim. KŠ, 189. — Prim. N (Amt): Eines rechtschaffenen Hirten Amt ist, die Schafe zu scheren, aber nicht zu schinden, boni pastoris est tondere pecus, non deglubare, Suet. [Besedo uradnik je G. šele sam iz- posodil od Slovakov (RDHV, 3, 166); zato bo rima, če ni že slovaška, pač njegova.] n Vuhu vleči. Die Ohren spitzen. (Spitzen, 292.) KŠ, —. n Vušcte podigovati. Die Ohren spitzen. (Spitzen, 292.) KŠ, —. Prim. N (spitzen): Die Ohren spitzen, arrigere aures. J (Arrigo, 50): Aures arri- gere, Vuiia podiči, verno poslušati, n Vušete poklopati. Die Ohren hangen lassen. (Ohr, 208.) KŠ, —. n Kedur ne vaga, je brez blaga. Wer nichts wagt, gewinnt nichts. (Wagen, 417.) KŠ, 86. — Priin. N (Wagen): Die nach groszen Dingen streben, miissen alles wagen; Wagen gewinnt, frisch gewagt ist hall) gewonnen; audentes fortuna iuvat, Verg. Fortes . . . Cic. n Vaša gnada kruha strada. Bedarftiger Edelmann. (Bediirfen, 38.) KŠ, 189. Prim. N (arm, diirftig): arm und dabei grosztuerisch, Salaco, -onis, Cic. li Keda vrana vrano piple? Eine Krahe beiszt der anderen die Augen nicht aus. (Krahe, 162, Selten 279.) Prim. KŠ, 78 (Kdaj vrana vrani skljuje oči), 196 (Vrana vrani ne izkljuje oči), 54 (Gospoda si oči ne izkljuje). — F (Krahe, 1, 542), A (3, 1745): Es backet keine Krahe der andern die Augen aus. n Ona bi ga vzela, da bi si li raine oderte žene kožo na herbti nosiu. Sie wiirde ihn nehmen, wenn er schon ein Weiberschinder ware. (Weiber- schinder, 427.) KŠ, —. [da bi si li = dasiravno bi.] n Zakon je heklenu vezilu. Die Ehe ist das starkste Band. (Ehe, 74.) KŠ, —. n Zamarnuvati, kakar bi v'eno ceklo stopiu. Plump reden. (Reden, 228.) KŠ, —. [cekla (caklja) gl. to iztočnico.] n Zarečen kruli se rad rieže. Versagtes Brot laszt sicli gerne schneiden. (Ver- sagen, 391.) Prim. KŠ, 204 (Zarečenega kruha veliko se sne), pr Dušo per telesi zatožiti. Einen beim unrechteii Richter verklagen. (Ver- klagen, 383) KŠ, —. n Ziale predajati, prudati. Schauen wie eine Kuh in ein neues Tor. (Spl, 133.) KŠ, —. li Zima bo barala, kai smo po leti delali. Fiir den Winter musz man sorgen. (Winter, 443.) Prim. KŠ 173 (Starost vpraša: Kaj si delal v mladosti), n Žalost kosti lomi. Die Traurigkeit entkraftet. (Traurigkeit, 326.) KŠ, —. gn Telku pomaga žlahta, koliku stara plahta. Die Freunde (sorodniki) helfen wenig. (Plahta, 533.) Prim. KŠ, 211 (Žlahta je raztrgana plahta), n Černeiši koker žužou. Uberaus schwarz. (Kienrtisz, 155.) Prim. KŠ, po- kvarjeno: Črn ko kužek. [Žužel = žužek = saje v dimniku.] Zusammeniassung. Das Wiirterbuch von Gutsmann un«l dcsscn Sprichwortcrsuinmlung. Das Gutsmannsche Deutsch-windisehe Wiirterbuch2) (1789) und seine Windischc Sprachlehre1) (1777) enthalten auch eine Anzahl Spricliwiirter. Die Frage nach ilirer Provenienz, ol) urspriinglich slowenisch oder dem Deutschen oder Lateinischen nachgehildet, rollt auch die Frage nach der Provenienz des G.-schen Worterbucbes auf, die nocli nicht zur Geniige klargestellt ist. Prof. Dr. Anton Breznik hat in den Uazprave des Društvo za humanistične vede v Ljubljani, III, 165—167 fiir eine Anzahl von G.-sehen Wortern das Megisersche12) und das Poblinsche11) Wb. als Quelle nachgewiesen (die »Sainmlung der verdeutschten wind. Stammwortern . . .« ist beinabe ganz aus Pohlin iibernommen), da- noben noch irgend eine slowakische und kroatische Quelle wahrscheinlich gemacht. In seinen spateren, noch nicht veroffentlichten Studien bat er als kroatische Quelle das lateinisch- illyrisch-deutsch-ungarische Lexikon von Jambrešič13) (1742) dargetan. Aber Megiser und Pohlin enthalten iiberhaupt keine Sprichworter, Jambrešič nur ganz wenige. Es ist naheliegend, irgend ein deutsches Wb. als Grundlage fiir G.-s Werk zu vermuten, elwa die erste Auflage von Adelung (A)15) (1774—1786); doch sprechen einige Anzeichen dafiir, daB G. ein lat.-dt. und kein nur dt. Wb. benutzt hat, z. B. hat A. beim Worte »Zehe« nicht wie G. den Ausdruck (G.) »der groBe Zehe nogni pauc«, wohl aber ist dieser Zusatz in dt.-lat. Worterbiichern notwendig wegen der lateinischen Vokabel »hallus die groBe Zehe«. Eine genaue Vergleichung des G.-schen Wb. mit den in Ljubljana zur Verfiigung stehenden dt. (lat.-dt.) W-biichern des 18. Jb.15) zeigt uns nun folgenden Tatbestand: Bei der Betrachtung des G.-schen Alphabet ariums — Frisch's lt.-dt. Wb. (F.) scheidet dabei aus, da es nicht alphabetarisch, sondern etymologisch geordnet ist — sehen wir, daB bei ciner bestimmten Anzahl aufeinanderfolgender Wbrter etwa die Halfte bis drei Viertel aueh bei A. und in Nierembergers (N.) Lat.-dt. Wb.15) stehen, etwa ein Zehntel bis ein Scchstel nur bei N., etwa ein DreiBigstel bis ein Fiinfzehntel nur bei A., ein Sechstel bis ein Viertel ist G.-s Eigengut, meist Karntner deutsche Mundart. Dabei sind aus N.-s umfangreicherem Alphabetarium nur unbrauchbare Schlagwbrter ausgelassen, aus A. aber auch eine Anzahl ganz guter tiiglich gebrauchter Wbrter. Dies weist daliin, daB G. seinem Worterbuch das N.-sche Alphabetarium zugrundegelegt, das A.-sche Wb. aber erst uachtriiglicli und etwas oberflachlich zu Rate gezogen hat. Die Vergleichung einer Reilie von liingeren Schlagwbrterartikeln gilit dasiselbe Resultat. Die Disponierung der Artikel folgt meist N., die Phrasen trotz sparsamster Beniitzung ebcnso; selir oft ist aber auch die nachtriigliche Bcniitzung A.-s gut ersichtlich, seltener, aber gewiB ist auch die Heranziehung von Frisch16) (Vgl. die Schlagwbrter Brand, ab- miiden usw.). Zur GcwiBheit wird uns dieses Verhaltnis durch die Ubereinstimmung G.-s mit N. in Klcinigkeiten wie Ilinweisen und ilrgl. (G. Abniiiden, s. abmatten — N. ab- miiden, crmiidcn, s. abmatten; G. Abzwecken, s. abzielen — N. abzwecken tendere, Cic. s. abzielen; u. drgl. nielir). Intercssant ist die Art, wie G. Jambrešič heniitzt hat. Fand er im dt.-lt. Wb. einen Ausdruck, fiir den er das entsprechende slowenische Wort nicht gegen- wartig hatte, so selling er das lateinische Schlagwort bei Jambrešič nach und fand dort das der slowenischen Sprache entsprechende kajkawische Wort, dem er etwa auch den kroatischen (čakawisehcn, stokawischen) Ausdruck beifiigte, wenn cr sicli dort fand. Gutsmanns Eigengut stammt aus dcr Kiirnlner deutschen Mundart, ist aber ineist des slowenischen Wortschatzes lialhcr aufgenommen (z. B. Hirsbusch ausgeklopft otep; Lotter potepuh, prešernik; Mitterriem beym Drescbl hož, gož, usw.). Sowolil N. als auch Frisch und A. enthalten eine zieinliche Anzahl von Spricli- wiirteru. Die Vergleichung mit G. zeigt uns, daB es sicli bei Ahnlichkeiten fast durebwegs um verwandtes Volksgut, nicht um Ubcrsetzung oder Nachbildnng handelt. Die Parallel- stellcn Bind vollzahlig in der Verbffentlichung der Gutsmannscben Sprichwbrtcrsammlung angefuhrt.