GBtpORmacflsoG ČASOPIS ZA ŠIRŠO POSAVSKO DEZEI.0 Želimo Vam Vesele Velikonočne praznike Družbi JUTING d.o.o. Ljubljana inALJAd.o.o. Krško objavljata poizvedovalni razpis za nakup novih stanovanj v Krškem na lokaciji SPODNJI GRIČ. Cena je izredno ugodna, predvidene velikosti stanovanj pa so 27 m2, 40 m2 in 62 m2. Izredna lokacija (v bližini so trgovski center, dom starejših občanov, zdravstveni dom, lekarna, dializni center) in da so stanovanja opremljena tako, da odgovarjajo normativom VAROVANIH STANOVANJ, je nakup dobra žn vama naložba za vse, posebej še za starejše ljudi. l/se informacije dobite na telefon: 07 4921 337 in 031 814 927. ...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250 Cena 190 SIT 18. april 2001 številka 26 Leto 1 lf clkCljl od 13.4. do 25.4.2001 76priložnosti za dober nakup. Dobrodošli v svetu odličnih nakupov! Slovaki v Cerkljah Slovaško delegacijo na čelu z generalom Cerovskim so pozdravili tudi v vojašnici Cerklje ob Krki. TRADICIONALNI KONCERT 7- [-0JTRr-0 FGG OfCFKO? RADIO PETEK, 20. OPRHU, OB 17. IN 20. URI NASTOPAJOČI: # Slovenski zvoki. Ptujskih 5, Ans. Braneta Klavžarja, Ans. Ekart, Ans. Francija Zameta, Ans. Tonija Hervola. Vesele Štajerke, harmonikarji Tonija Sotoška, Ans. Vrisk. ansambel Vita - zmagovalci SLOVENSKE POLKE 2001 in ČUKI Voditelja: Janja Tanšek in Srečko Pavkovič Vstopnice so v predprodaji na Radiu Brežice, v Hotelu Sremič Krško, v Kulturnem domu • Krško in na Radiu Sevnica. VABLJENI i Srečanje prineslo nekaj dogovorov Podsreda - Po treh mesecih temeljitih priprav in medsebojnih dogovarjanj slovenskega in hrvaškega ministrstva za okolje je sestanek obeh ministrov, mag. Janeza Kopača in Boža Kovačevic'a, potrdil več konkretnih sklepov, med drugim tudi tistega o energetskem izkoriščanju Save. Ker nameravajo tudi na hrvaški strani graditi elektrarne, bo morala posebna ekspertna skupina še pred iztekom tega leta določiti mejni prečni profd in pretočnost reke. B.D. Na fotografiji: Božo Kovačevič in mag. Janez Kopač Kombi doma Pozdravljen človek - Rom! Pred pogovori sta bila premiera optimistična. Otočec - Delovno srečanje slovenskega in hrvaškega premiera Janeza Drnovška in Ivice Račana ni prineslo napredka. Opravila sta pregled doseženega na strokovni ravni glede treh glavnih odprtih vprašanj med državama - meje, Nuklearne elektrarne Krško ter dolga hrvaškim varčevalcem Ljubljanske banke. Ob tej priložnosti pa je Račan v znak dobre volje, kot je dejal, v Slovenijo pripeljal zaplenjeni kombi. Na šesturnih pogovorih sta ugotovila, da glede omenjenih vprašanj razlike med državama še ostajajo in se dogovorila, da bodo do 1. junija strokovnjaki okrepili delo pri njihovem reševanju. Če do tega datuma državi na dvostranski ravni ne bosta uspeli rešiti vseh vprašanj, se bosta takrat odločili, kako naprej - ali nadaljevati njihovo reševanje na dvostranski ravni še kak mesec, ali pa začeti postopek mednarodne arbitraže. S.V. ... na strani 11 Posavje - V Posavju živijo Romi v dveh občinah; v Brežicah in Krškem, medtem ko jih v Sevnici menda ni. V občini Brežice je trenutno edino romsko naselje v Ga-zicah, v Krškem pa je kar nekaj lokacij, na katerih naj bi bili poseljeni Romi, ali pa vsaj, kjer naj bi imeli stalno prebivališče. Največje romsko naselje v Krškem pa je Kerinov grm. Oboji, tako brežiški kot tudi krški Romi, pa še vedno živijo na tujih zemljiščih, brez vode in elektrike. ...stran 3 Kmečke dobrote Ptuj - V minoritskem samostanu na Ptuju bodo v petek, 20. aprila, ob 11 .uri odprli 12. državno razstavo “Dobrote slovenskih kmetij”, ki se je vsako leto udeležijo tudi posavske kmetije in na ocenjevanjih za kakovost izdelkov dobijo visoka priznanja Razstava bo odprta do ponedeljka, 23.aprila, med 9. in 18.uro, možna bo tudi pokušnja in nakup dobrot s slovenskih kmetij. Članica Odbora lastnikov zemljišč Mihaela Jenžur in podpredsednik Kulturnega društva Rom iz Krškega Moran Jurkovič pred prelepo Moranovo hišo v Kerinovem grmu. RAD IO/BREZICE na S8,7 in 95,9 MHi POD LUPO Ko gre za denar, je vse mogoče Brežice - Za sprejetje proračuna je Občinski svet Brežice potreboval kar nekaj nadaljevanj sej. Zavleklo se je tako dolgo, da je župan ostal brez sklepa o začasnem financiranju. Da bi lahko občina normalno poslovala, je predlagal podaljšanje začasnega financiranja, sklep o tem in proračun za 2001 pa so svetniki sprejeli na dveh sejah v razmaku ene ure. Proračunsko sejo v začetku aprila so brežiški svetniki prekinili zaradi obstrukcije SDS in SLS pri nesoglasjih o amandmajih. V paketu z odlokom je bil tudi sklep o podaljšanju začasnega financiranja, ki je ostal neobravnavan. Ker je veljavni sklep o začasnem trimesečnem financiranju potekel, je občina ostala zavezanih rok. Po besedah župana Vlada Deržiča to sicer ne predstavlja posebnih težav, res pa je, da do objave podaljšanega financiranja, občina v prvi polovici aprila, ne more poslovati. Zato je bil na izredno sejo, ki je potekala teden dni kasneje, 9. aprila, uvrščen še predlog o podaljšanju začasnega financiranja, tokrat po dvanajstinah do konca junija. Tega so sicer potrdili, sejo pa nadaljevali še s proračunskim odločanjem in tako sprejeli tudi predlog proračuna občine Brežice za letošnje leto. Ker bosta oba objavljena v Uradnem listu istočasno, začasnega financiranja niti ne bodo rabili. Sprejemali pa so ga zato, ker je v strahu, da ne bo dovolj glasov koalicije, župan sklepanje o proračunu želel uvrstiti na redno sejo konec aprila. Tehtanje politične moči na sami seji pa je pokazalo, da se bo izšlo. Večina iz vrst svetniških skupin, ki sta teden pred tem točko proračuna zapustili, je sicer po izglasovanih amandmajih glasovala proti, potem ko so neuspešno opozarjali, da neutemeljeno prerazporejajo 5 milijonov tolarjev iz kmetijstva na postavko bizeljsko-sremiške vinsko turistične ceste (BS VTC). Župan je ob potrditvi tega najbolj spornega amandmaja svetnikom obljubil, da bo dodatnih 5 milijonov kmetijstvu zagotovil z rebalansom, čeprav je odbor za kmetijstvo zahteval še enkrat toliko. Amandma, ki gaje predlagalo več svetniških skupin, predvideva ureditev cest na področju vinsko turistične ceste na Bizeljskem. Svetniki pa so očitali, da gre za merjenje političnih moči, saj večkrat zahtevanih pojasnil, zakaj taka prerazporeditev, svetniški skupini SDS in SLS nista dobili. Ob treh potrjenih amandmajih pa niso sprejeli amandmaja Ivana Vogrinca za dodatna 2 milijona Mladinskemu centru Brežice, ki jih je utemeljeval kot sofinancer-ski delež pri projektu Posavje -izziv in priložnost iz naslova Phare programov. Sicer je brežiški proračun ovrednoten na 2,2 milijardi tolarjev; da bo vzdržal, so svetniki potrdili še najem kredita za 110 milijonov. Potrdili so še odlok o komunalnem prispevku, ki bo uredil plačevanje takse za postavitev novih stanovanjskih ali poslovnih objektov, ki pomeni še dodaten priliv v občinski proračun, ob tem pa že drugi teden na Obrežju pobirajo pristojbine za tovorni promet. Suzana Vahtarič Sprejet letošnji proračun Občine Krško Krško - Na redni seji občinskega sveta Krško so svetniki sprejeli letošnji proračun, vreden dobrih štiri milijarde SIT, vendar brez zapletov ni šlo. Že v začetku same seje je več svetnikov in svetniških skupin podalo dvanajst amandmajev k predlogu odloka o proračunu, kar je sprejem proračuna še podaljšalo. Večino dopolnil, razen enega, je Občina zavrnila, pri dveh pa je župan Bogovič podal amandma na amandma. Vendar pa so svetniki kljub temu sprejeli vse, razen dveh, ki sta ju predlagatelja umaknila. S tem seje sprejemanje še podaljšalo, saj je morala Občinska uprava zaradi sprejetih dopolnil uskladiti predlog proračuna. Usklajen predlog so svetniki sprejeli in kasneje že v poznih urah z enim glasom proti tudi proračun za leto 2001. Zaradi do- polnil svetnikov je tako prišlo do povečanja odhodkov za dobrih-116 milijonov SIT: Zapletlo pa se je tudi pri imenovanju predstavnikov ustanovitelja v svet javnega zavoda Mladinski center Krško, saj je svetnik Kodrič zahteval, naj se komisija za imenovanja in volitve še enkrat sestane. Svetniki so predlog sprejeli, vendar komisija ni bila sklepčna in točka je bila na koncu umaknjena z dnevnega reda. Za novega poveljnika-direk-torja javnega zavoda Poklicna gasilska enota Krško so imenovali Antona Žiganteja. Slovaki tudi v Posavju Cerklje ob Krki - Delegacija slovaške vojske pod vodstvom načelnika generalštaba generala Milana Cerovskega seje minuli četrtek mudila na obisku v Vojašnici Novo mesto, obisk pa so nadaljevali tudi v vojašnici Cerklje ob Krki. Poveljnik 3. operativnega poveljstva brigadir Alojz Završnik je gostom predstavil naloge in območje odgovornosti Slovenske vojske tega operativnega območja. Delegacija si je v Novem mestu ogledala oborožitev in vojaško opremo, v Cerkljah pa še vajo na poligonu. Slovaški delegaciji, ki sta jo sprejela tudi predsednik države Milan Kučan in obrambni minister dr. Anton Grizold, so predstavili reorganizacijo Slovenske vojske, izkušnje Slovenije pri vključevanju v NATO m sodelovanje v mednarodnih operacijah v podporo miru. N.C.Č. Lidija Petrišič posavske mušice SmuGlas, 18.4.200 Kot da bi imeli težave z mehurjem Tudi predpraznični dnevi znajo biti kljub postnim dnem in v pričakovanju domačih dobrot dovolj zanimivi. Za to so poskrbeli brežiški svetniki, ki jih je na izredni seji obiskal cel bataljon pomembnih mož iz prestolnega mesta, a razen enega niso na seji imeli kaj početi, ker jih svetniki niso nič povprašali. Tisti edini pitje občinskemu vodstvu lepo popihal na dašo, ko je zagotavljal, da so bili okrog priprav na gradnjo našega odseka avtoceste trdi pogajalci. Zato je v dogovaijanjih menda prišlo tudi do rešitev, koristnih za obmejno prebivalstvo in razvoj krajev. Prvi del omenjene seje je vodil župan Vladislav Deržič, redni del pa po ustaljeni praksi, urno in spremo, podžupan dr. Alojzij Slavko Sušin Čudno je le, da v svoji naglici ne okara tistih pomembnežev, ki tudi med sejo ne morejo brez mobitela in onih, ki kar naprej odhajajo iz sejne sobe. Kot da imajo težavo z mehuijem. Krški župan je medtem dvakrat preklical sklic seje Sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju. Nekateri mu potiho že očitajo, da počne to z določenim namenom. Kakšen namen pa so imeli vsi trije posavski župani, ki so menda pisali pisemce samemu premiera Drnovšku in ga okradi, češ, naj pazi, kako troši državni denar? So pogumneži imeli v mislih latinsko reklo “quod licct lovi, non licet bovi”, prosto po naše rečeno, da bodo tako kot on, lahko pač ravnali tudi “voli”. Sicer pa je krški župan Franci Bogovič zaradi velikonočnih praznikov preklical tudi sklic seje občinskega sveta na veliki četrtek. Naj si svetniki vendarle dobro odpočijejo in se pripravijo za ostro razpravo na poprazničnem zasedanju. Letošnji občinski proračun so sicer res pospravili pod streho, a z amandmaji, pri čemer se župan naj ne bi posvetoval z nobeno svetniško skupino in je vztrajal pri svojem. Svetniki so zato pravzaprav sprejeli “svoj” proračun in zanj našli tudi vire. Se je župan, pred izvolitvijo in po njej zelo priljubljen med občani (in novinaiji), zdaj obrnil proti vsem? Pomoč pa bo vsekakor še kmalu potreboval, kajti občina Krško seje znašla v hudih finančnih škripcih. Menda ima ta hip kar za okrog 700 milijonov SIT primanjkljaja, že zapadle obveze. Slišati je, da zamuja s plačili celo samemu novomeškemu Begradu, ki ga je Bogovič pripeljal v Krško ter mu poleg gradnje zdravstvenega doma zdaj zaupal še prenovo stadiona. Z vladanjem občinske uprave so nezadovoljni tudi njeni uslužbenci; Bogovič in njegov najožji sodelavec Glinšek naj bi bila kriva za malodušje med občinskimi uslužbenci, ki, vsak v svoji pisarni, ostajajo brez informacij in motivacije za boljše delo. Občina Krško, denimo, še vedno ni izbrala tudi izvajalca za vodenje zimske službe, čeprav naj bi bilo na dlani, da je cestno podjetje dalo kar za 17 milijonov SIT nižjo ponudbo kot dosedanji zasebni izvajalci. Ti naj bi za vzdrževanje enega kilometra ceste zaračunavali kar polovico več kot ostali posavski izvajalci. Marsikaj bi lahko poočitali tudi brežiški oblasti in njenim občinskim svetnikom. Spremljanje sej občinskega sveta je prav zanimivo, posebej še odzivanje tistih svetnikov, ki so bili izvoljeni na listi SLS SKD Ljudske stranke. Znašli so se v vrstah opozicije, a bi, tako je videti, raje sodelovali s koalicijo. Ta pa jih budno opazuje in kot je slišati, so si svetniki SLS SKD zadnje čase pri njej prislužili same negativne točke. Nedvomno bodo morali še dolgo hoditi v šolo, da se bodo znali politično obnašati. Je pa opozicija na zadnji seji imela dolge razprave, kakor da bi čakala na prihod Ld*Ja Štrausa, kajti šele on je prinesel sklepčnost levemu bloku. Vedno manjka kak pomembnež. Bojan Petan, eden levih stebrov, zelo pogosto izostaja in ga nekateri poznajo le še po slikah, ki se pojavljajo v osrednjih slovenskih medijih. Mnogo bolje bi bilo, če bi levi in desni brežiški svetniki kaj rekli o dveh sramotah sredi občinskega središča; stara osnovna šola tik ob cerkvi še naprej straši mimovozeče in mimohodeče in kot je videti, nihče ne ve, kako stečajnega upravitelja mariborskega Satexa prisiliti, da bi z ruševino sredi mesta kaj storil. Čez ulico pa je zdaj vzniknila še ena razpadajoča stavba Optik Rime je očitno imel smolo, kajti kupil je, res na odlični točki, stavbo brez pravih temeljev in jo bo menda zdaj moral porušiti. Je pa medtem v Brežicah doživela uspelo prenovo nekdanja Mikoličeva hiša na Ttgu izgnancev, zdaj last odvetnika Černeta. Zgledovati bi se kazalo po tem posegu in mesto bi lahko kmalu bilo lepše. Brežiška občina bi seveda v ta namen morala že imeti izdelan program revitalizacije starega mestnega jedra. Le tako bodo novi lastniki objektov in lokalov lahko zanesljivo vedeli, kako prenavljati. Ker takega dokumenta ni, zdaj lahko občina in spomeniško varstveni zavod iz Novega mesta po mili volji, upravičeno ali neupravičeno, nagajajo investitoijem. Za zdaj občiasko središče še naprej nudi strašljivo podobo. Promet v trgovskih in gostinskih lokalih je upadel in bolje obveščeni trdijo, da ne zgolj zaradi manjšega števila kupcev. Posredi naj bi bili tudi ukrepi na državni meji, saj hrvaški cariniki ne dovoljujejo vnosa živil. Podkajene svinjske krače in plečka ter mlečni izdelki so se zato v predprazničnih dneh na meji množično selili v zabojnike. Kdo bo ob takem ravnanju še kupoval živila v Sloveniji? Zato pa se je v zadnjih dneh Posavje spet znašlo na očeh javnosti; sevniški poslanec Kelemina seje pridušal, da bi lahko tudi umrl, samo da bi s tem prispeval k demokratičnim odločitvam v parlamentu. Zato pa naj bi samovoljno ravnal Uidi Aleksander Hatlak. direktor sevniškega Stillesa, ker naj bi mimogrede pomagal opremljati hišo obtoženega državnega sekretaija Borisa Šuštarja Spet pa so prijetno presenetili v Impoljci, saj so pripravili nadvse všečno kulinarično razstavo. Je pa prijeten družabni dogodek ob mnogih gostih minil brez sevniškega župana in menda tudi brez dovoljenj za gostinsko dejavnost v domu upokojencev. Iz Ljubljane medtem grozijo Brežičanom, da bodo odmevne avtomobilske dirke prenesli drugam, če ne bo uspel dogovor okrog nove steze pri cerkljanskem letališču. Naši cariniki so na Obrežju prestregli deset kilogramov heroina za kar bi bilo mogoče iztržiti 3 milijone mark. Samo kakšnih deset takšnih pošiljk, pa bi lahko odkupili krško papirnico, ki jo sicer nekateri interesenti že motrijo z vseh strani. Z vseh strani pa so položaj delavcev te dni pretresli Uidi posavski sindikati. Nič novega niso ugotovili, pač pa stare grehe delodajalcev. Mnogi obrtniki namreč pred zaposlitvijo še vedno zahtevajo, naj se delavec s podpisom vnaprej odreče regresu ali pa podpiše, da ga je prejel, a ga ni. Nič novega tudi ni, da je v Posavju prava množica zadrug, nekatere imajo vsega tri člane, ki vsaka zase iščejo državni denar. Nikogar ni, ki bi jih povezal v pravo zadrugo. In kar težko je verjeti, menda pa je res, da znajo vodilni v Mercatorjevem hipermarkete tudi po polnočni uri, ko končajo z inventuro, sklicati še sestanek in nadreti zaposlene. Sploh je menda Mercator Dolenjska, kamor sodijo prodajalne nekdanjega Posavja Brežice, precej netaktna firma, ki pri reševanju sporov ubira težja pote in zato prihaja do vedno novih tožb in negodovanja zaposlenih. Pa kaj, saj v deželici na jugu države samostojnost izgubi vsak dan kakšno podjetje. Sedež in z njim denar se odseli v Ljubljano, tu doli pa ostajajo le brezpravne poslovne enote. Zumba, zumba.... Vlado Podgoršek mnenja, odgovori, popravki... Sporočilo bralcem! Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,... ) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na [H>dlagi zakona o javnih glasilih ( Url IS/94) si uredništvo pridružuje vso pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politike) in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni ali dopolnjeni. Ekologija na Osnovni šoli Artiče? Ja, mi smo za! Osnovna šola Artiče sicer nima naziva Ekošola, čeprav izvajamo določene stvari v zvezi z ekologijo. Dvakrat letno, novembra in aprila, le nekaj let zbiramo star papir, ki nam ga zadnje čase Komunalno podjetje Brežice brezplačno dostavi v Ekopo Krško, za kar bi se jim še posebej radi zahvalili. Tega papirja pa ni malo, v vsaki akciji ga natehtamo okrog 10 ton. V naši akciji ne sodelujejo samo učenci in otroci vrtca naše šole, pač pa so z akcijo seznanjeni tudi vsi vaščani našega kraja, tako da otrokom pomagajo in jim le doma pripravijo zvezane kupe papirja. Naša želja je. da bi otroci ne le v šoli, pač pa tudi doma in pozneje, ko odrastejo, skrbeli za star papir in ga ne metali vstran. Skoraj v vsaki učilnici imamo škatlo, kamor učenci mečejo koščke papirja, ki je ostal ali od obrezovanja ali od česa drugega. Seveda pa imamo eno veliko željo. Rtuli bi zbirali tudi kaj drugega, steklo na primer. Težava je le v tem, ker nimamo urejenega odvoza. V Brežicah je poskrbljeno za to. Bi bilo možno to zagotoviti tudi pri nas, v Artičah? Veseli bomo, če nam boste priskočili na pomoč. Alenka Cizel, učiteljica na Osnovni šoli Artiče Zaradi namišljenega sumničenja meni v škodo, opozarjam, da naj se z istim preneha, sicer bom prisiljena obrniti se na sodišče. Marija Marinšek, Sromlje 7, Sromlje, (tel. 041-204-854) Spoštovani! Društvo vinogradnikov Sremič-Krško se zahvaljuje za Vaš cenjeni prispevek pri izvedbi prireditve "Praznik vina Sremič 2001 ”, S tem prispevkom ste nam omogočili, da smo že šesto leto uspešno izpeljali tako množično prireditev. Na sami prireditvi - ocenjevanju vin se je ponovno dokazala kakovost vin in pridno delo vinogradnikov na območju Bizeljsko-Sremiškega okoliša. Prireditev je tudi ponovno dokazala, da se Bizeljsko-Sremiški okoliš uveljavlja s svojo kakovostjo v slovenskem prostoru. Lep vinogradniški pozdrav, Organizacijski odbor Praznik vina - Sremič 2001 O norih kravah Prvi april je že krepko za nami, nekateri pa se še vedno šalijo in to vsak dan. Kako naj drugače razumem sporočila, s katerimi nas obveščajo o raznih nevarnostih, od tistih na cestah, do opozoril o obveznem prekuhavanju pitne vode, da vdihavamo onesnaženi zrak, v zadnjih mesecih pa nas opozarjajo celo o previdnosti pri uživanju mesa. Čemu, se velikokrat sprašujem, ko pa vemo, da meso samo po sebi človeku nikakor ne more biti škodljivo niti nevarno, seveda, če ga uporabljamo v zmernih količinah. S čim v povezavi so te vrste medijske hajke? Problem je vendar ja v kostni moki, čudežnem hranilu, ki se uporablja v vseh dejavnostih pridelovalne in predelovalne industrije. Naj gre za govedorejo, prašičerejo, kokoši, purane ali ribe. S snovmi, iz katerih izdelujejo kostno moko, se otroci in odrasli srečujemo vsak dan. Oblika in vsebina niti nisfa pomembni, bolj se mi zdi vprašljiv odnos in določanje oz. izločanje, kaj človeku je nevarno in kaj ne, Kaj pa čokolada, razne paste, mila, želeji, žvečilne gume in bomboni, da se omejim le na tiste, res vsakdanje. Kaj pa nam mediji sporočajo o teh nevarnostih ? Ker gre za povsem drugačen interes, skoraj nič. Torej? Naj se v prihodnosti zgodi to ali ono, obdobju v začetku 21. stoletja je snovalcem projekta vsekakor uspelo nadeti prav prvoaprilski naziv - obdobje norih krav. Matjaž Sebanc, Račiča Zamenjajte mobitel! Pred nekaj meseci sem ob rojstnem dnevu v dar prejela mobitel. Bila sem ga zelo vesela. Vedela sem, da je praktična in predvsem uporabna stvarca, toda vse, kar je takšnega, najbrž tudi nekaj stane. V pr\a v Brežicah ni več toliko trgovin, tudi pri nas ni toliko strank. Mesto je dejansko prazno, saj večina kupuje v nakupovalnem centra. Res se ne odločajo v takšni meri za nakup, kot je bilo to v navadi včasih. Marija Rešetar, poslovodkinja v trgovini Mass: Manj je tako hrvaških kot tudi domačih kupcev, saj je prisotna brezposelnost, zato pa tudi prodaja ni takšna, kot je bila pred leti. Ob praznikih smo pričakovali, da se bo število strank povečalo, vendar se to ni zgodilo. Vedno manj hrvaških kupicev pride v naše tigovine, ker imajo dosti več doma, pa tudi hrvaški trg, se mi zdi, se hitreje prilagaja. V letu dni so naredili veliko v svojo korist in samo vprašanje je, koliko časa bodo še sploh hodili k nam. Eni pravijo, da so cene pri njih iste, dragi pa, da je tu še ceneje. Darko Kržan, vodja oddelka v Kovinotehni, Intermarket: Tildi pri nas se sigurno pozna upad prodaje, najbrž tudi zaradi tuje konkurence na Hrvaškem. Tudi same cene določenih artiklov so pri njih že iste. Lahko pa rečem, da je v primerjavi z lanskim letom več domačih kupcev, ni sicer navala, je pa sigurno več. Seveda je pri domačih kupic ih problem denar zaradi vsesplošne krize v Posavju, stečaji in podobno. Pred tremi, štirimi leti so bili pri nas večinoma samo hrvaški kupici, domači bolj redki, zdaj se je zadeva nekoliko obrnila. certifikati Še vedno se najde kdo, ki ga zanima kam še lahko vloži svoj certifikat, ki ga je slučajno našel, ko je iskal nekaj čisto dragega. Enega takšnega sem srečala nekaj dni nazaj. Ves vesel, ker je pio dolgem času našel svoj certifikat, meje vprašal, kam naj ga vloži. Takemu človeku je potem kar težko razložiti, daje njegov certifikat že kar nekaj časa navaden papir, brez kakršnekoli vrednosti, ker ga pač ni pravočasno zamenjaf za delnice. Naslednji dan sem ga spet srečala in mu želela dati telefonsko številko Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, kjer bi mu potrdili mojo informacijo. Morda pa bi potem lažje vrgel certifikat v smeti. Pa mi piove, daje našel tudi piotrdilo, kam gaje vložil, vendar ni bil nič bolj vesel, saj je imel pidovske delnice. Na splošno lahko rečemo, da vlada veliko nezadovoljstvo med vsemi tistimi, ki jim ni uspielo vložiti certifikat v “pravo” podjetje (pogosto so omenjeni predvsem KRKA, LEK in PETROL) ali pia so svoje certifikate zaupiali POOBLAŠČENIM INVESTICIJSKIM DRUŽBAM, tako imenovanim PIDOM (Atena, Nika, Zvon, Triglav,...). Glavni problem pri vsem skupaj pia je seveda denar, ki ga lahko danes dobijo s prodajo svojih delnic. Sosed sije s prodanimi delnicami kupil avto, kaj pia vi? In kaj so sploh PIDI in kako delujejo oziroma poslujejo? PIDI so bili ustanovljeni z namenom, da zberejo čim več cerfitikatov, ki jih px>tem zamenjajo za delnice različnih slovenskih podjetij, ki so se privatizirala in tako pridejo do premoženja. S tem premoženjem potem upravljajo, ga prodajajo, kupujejo nova podjetja, skratka, skrbeli naj bi za to, da bi bila vaša delnica vredna čim več. Ker so razpolagali z veliko količino certifikatov, sojih lahko zamenjali za delnice veliko različnih podjetij, dobrihin slabih. Tudi vsak posameznik je lahko vložil svoj certifikat v različna podjetja. Ker pa je bila vrednost enega certifikata lahko največ 400.000 SIT, je bilo veliko težje tako majhno vrednost razdeliti na več dobrih podjetij. Marsikomu pia je to vseeno uspielo. O tem, kam so torej šli vaši certifikati, pia naslednjič. Mojca Špiler, borzna posrednica M&D Špiler k.d. Poslovalnica CKŽ 58, Krško tel: 07/490 5678, 041/513 886 Pogodbena enota Gorenjske borzno posredniške družbe d.d. ____________________KMETIJSTVO, PODEŽELJE Šparglji se vračajo v Posavje . ; A 'JW Arnova sela - Špargelj je delikatesna rastlina, ki je v svetu znana že več kot 4000 let. V Sloveniji smo šparglje gojili že pred 1. svetovno vojno, nekaj nasadov je bilo tudi v Posavju, v Vrbini. Po 2. svetovni vojni se je pridelava na naših tleh zelo zmanjšala, po osamosvojitvi Slovenije pa se je ta vrtnarska kultura spet počasi začela vračati na naše kmetije in v naše kuhinje. V Sloveniji je zasajenih okrog 10 ha, od tega 70 arov v Posavju. Špargelj so kot zdravilno rastlino poznali že stari Egipčani, Grki in Rimljani, francoskemu kralju Ludviku XIV pa gre zahvala, da so ga začeli uporabljati tudi v kulinariki. Sveže domače šparglje so si lahko privoščili le premožnejši ljudje, pridelovali smo jih za dunajski cesarski dvor, tiste, ki so zrastli v Posavju, pa so v večini prodali v Zagrebu. Šparglji se zaradi svojega zdravilnega učinka in kot kulinarična specialiteta v zadnjih letih znova vračajo na naše jedilnike. Najprej sojih zasadili na Primorskem, do letos je v Sloveniji zasajenih 10 ha. To je trajna rastlina, ki najbolje uspeva na peščenih tleh. Naprava nasada je za kmetijo precejšen strošek, saj so sadike zelo drage. Roditi začne šele po treh letih, polna rodnost nasada pa traja od 12 do 20 let. Poznamo dve vrsti špargljev, zelene šparglje in beljene šparglje ali beluše. Slovenci jih zaenkrat pojemo še zelo malo, le do 10 dag na prebivalca, Nemci jih pojedo tudi do 2 kg na prebivalca. Pripravimo jih lahko kot samostojno jed ali kot prilogo. Na družinski kmetiji Deržani-čevih v Arnovih selih 20 imajo zasajenih 70 arov in so sedaj še edini pridelovalci špargljev v Posavju, Dolenjski in Beli Krajini, nekaj malega jih raste samo še v Metliki. Deržaničevi sojih zasa- dili pred tremi leti in v teh dneh so začeli z rezanjem prvih poganjkov. Letos pričakujejo okrog 700 kg pridelka, ko bo nasad v polni rodnosti, jih bodo na tej površini pridelali okrog 4 tone. Cena za kg je trenutno med 800 in 1000 SIT. Na kmetiji se sicer ukvarjajo s sadjarstvom, pridelujejo jabolka, breskve in jagode v plastenjakih. Ing. Lilijana Deržanič, ki se je na kmetijo primožila in kljub temu, da ni zaposlena in dela izključno na kmetiji, končuje študij na Visoki strokovni šoli smer agronomija in hortikultura pri Biotehnični fakulteti v Ljubljani, pravi, da v kmetijstvu ni pravega zaslužka in je potrebno iskati vedno nove možnosti. Zato so se pred nekaj leti usmerili v proizvodnjo jagod v plastenjakih, kasneje pa so se odločili še za šparglje. Glede na to, da je povpraševanje vse večje, vidi v tej dopolnilni dejavnosti možnost dodatnega zaslužka. So tudi člani Združenja pridelovalcev špargljev, ki je bilo ustanovljeno leta 1998. Omenjeno združenje že nekaj let pripravlja “Dneve špargljev” v Vojniku, Deržaničeva pa si želi, da bi takšno prireditev lahko pripravili tudi v Arnovih selih, če bo seveda interes pokazala še Občina Brežice in projekt vsaj delno finančno podprla. Jelica Koršič Lilijana Deržanič pri rezanju špargljev Z mesno-kostno moko nič novega Blanca - V Skladišču blagovnih rezerv na Blanci, kjer je 2712 ton mesno-kostne moke, te ne dovažajo več. 20. maja naj bi bilo skladišče prazno. Požar v skladišču mesno-kostne moke v Kočevju je dvignil veliko prahu. Tudi na Blanci, kjer je v skladišču blagovnih rezerv začasna deponija mesno-kostne moke, so postavili nadzor. Dvakrat tedensko Blanco obišče veterinarski inšpektor, opravljajo pa tudi meritve temperature. Kot je povedal predsednik sveta KS Blanca Drago Mirt, je količina mesno-kostne moke v začasnem skladišču konstantna in je ne dovažajo več. Krajani Blance so dobili obvestila, kaj se dogaja v kraju in zagotovila, da bo do 20. maja skladišče izpraznjeno. Na naslov KS je prav tako v teh dneh prišlo pisno zagotovilo Ministrstva za okolje in prostor, da bodo mesno-kostno moko do 20. maja odpeljali. Bodo držali obljubo? N.Č.C. Strojni krožek pripravljen na novo sezono Posavje - Strojni krožek je organizirana oblika medsosedske pomoči. Je prostovoljno združenje kmetov nekega območja na društveni osnovi. Člani krožka nudijo proste zmogljivosti strojev, za kar dobijo plačilo, ki pokrijejo stroške uporabe strojev in so vnaprej dogovorjene. Domače koline Kostanjevica na Krki - Tret jega ocen jev an ja izdelkov domačih kolin, tokrat salam in klobas, ki je potekalo v gostišču Kmečki hram v Kostanjevci na Krki, se je ponovno udeležilo veliko mojstrov in sicer iz Podbočja, Šentjerneja, Kostanjevice ter nekaterih okoliških krajev. Organizatorji, Društvo “Domače koline” iz Kostanjevice, so v ocenjevanje prejeli kar 44 vzorcev salam in 18 vzorcev klobas. 7-članska ocenjevalna komisija, ki ji je predsedoval Franc Škrabec, je prvo nagrado za najboljšo salamo podelila Janezu Tršinarju iz Prekope, 2. mesto je pripadlo Vincencu Štembergerju st. iz Šentjerneja, tretje pa Martini Tršinar iz Grobelj. Prvo nagrado za najboljšo klobaso so člani komisije dodelili Francu Hribarju, drugo pa Andreji Hribar, oba sta iz Sajevc, medtem ko je tretja nagrada pripadla Janezu TVšinarju iz Prekope. Dobitniki nagrad Martina Tršinar, Janez Tršinar, Andreja Hribar, Franc Hribar in Vincenc Štemberger st. Združenje za medsosedsko pomoč - strojni krožek Posavje je bil ustanovljen septembra 1995. Vanj je vključenih preko 150 članov, pokriva občini Brežice in Krško, v Sevnici pa deluje samostojni strojni krožek. Predsednik Strojnega krožka Posavje je Anton Žnideršič, sedež ima na kmetijski svetovalni službi v Brežicah na Cesti prvih borcev 41. Tam je tudi tajnik krožka ing.Jože Baznik, pri katerem lahko zainteresirani dobijo vse potrebne informacije in kjer se je mogoče tudi včlaniti. Plačilo storitev je gotovinsko. Član, ki opravi določeno storitev, izda račun, na katerem je zapisano, kdo je storitev opravil, kdo jo je koristil, datum, cena storitve in oba podpisa. Cene storitev določi Upravni odbor krožka, za letošnje leto so že določene, cenik je na voljo na Kmetijski svetovalni službi Brežice. Glede na to, da so naše kmetije manjše, se na večini kmetij nakup strojev ne izplača, zato je bolje koristiti usluge, ki jih članom in nečlanom nudi strojni krožek. Ta po besedah ing.Baznika pomaga, da imajo kmetje pri enaki proizvodnji večji dohodek, tako tisti, ki storitve opravljajo, kot tisti, ki jih koristijo. Jelica Koršič Med podelitvijo nagrad in priznanj je predsednik društva Stane Tomazin povedal, da je zadovoljstvo iz prireditve v prireditev večje, saj se je t.i. “kostanjeviška salamiada” dobro prijela. Osnovni namen prireditve ni tekmovalnost med udeleženci, ampak preverjanje kakovosti opravljenega dela. D.K. Kviz 2002 bo v Krškem Ribnica na Dolei\jskem - Zgodilo se je še zadnje dejanje, zaključil se je namreč državni kviz “Mladi in kmetijstvo”. Sodelovale so ekipe iz vseh slovenskih regij, Posavje je zastopala ekipa Gora iz krške občine, ki je bila najboljša na regijskem tekmovanju. Mojca Kerin, Peter Kerin in Cvetka Mavsar, ki sojo sestavljali, so bili tudi na državnem tekmovanju odlični. Le za eno točko jih je sicer premagala domača ekipa Ribnice, tako so osvojili 2.mesto, kljub temu pa je Krčanom pripadla čast za organizirajo državnega tekmovanja v Krškem prihodnje leto, da ne bi bilo dvakrat zapored v istem kraju. Na 3.mesto se je uvrstila ekipa iz SvJurija ob Ščavnici v Slovenskih Goricah. J.K. Za poljedelce Za zatiranje plevelov v ozimnem žitu lahko uporabljate pripravka Hussar in Sekator, ki sta primerna od konca razraščanja do pojava zastavičarja. Oba pripravka dobro delujeta na večino pri nas problematičnih ozkolistnih in širokolistnih plevelov (loboda, njivski osat, smolenec, kislica, samonikla oljna repica in drugi). Pripravka ni priporočljivo uporabljati na prizadetih posevkih (mraz, voda, bolezni, škodljivci), prav tako nista primerna za uporabo na vodovarstvenih območjih. Na posevkih ječma so opazili večji pojav ječmenove mrežaste pegavosti. Priporočajo uporabo pripravkov Opus team, Folicur BT, Sportak 45 EC, Tilt CB in druge. Žitnega strgača zatirajte, ko je 10% izleženih ličink. Samo izjemoma zatirajte odrasle osebke. Uporabite lahko pripravke Decis, Fastac, Reldan 40 EC in podobne. Pripravite se na setev koruze! April je že, zato morate njivske površine pripravili za setev koruze, ki jo priporočajo konec meseca aprila. Za sadjarje V teh dneh sadjarji pogosto razmišljajo, kako v primeru nizkih temperatur omiliti spomladansko pozebo v nasadih. Bolj odporni bodo tisti nasadi, kjer ste z doslednimi deli že poskrbeli, da so drevesa dobro oskrbovana in prehranjena. Spomladansko pozebo se da nekoliko omiliti tudi z mulčenjem, ker s tem zmanjšate količino vlage v travi, z uporabo foliarnih gnojil, ki vsebujejo bor in cink, s korekcijsko rezjo preobilega nastavka, s čimer vplivate na boljšo prehranjenost manjšega števila cvetov. Ob zadnjem deževnem času je bila zabeležena močna okužba in izbruh zimskih trosov jablanovega škrlupa. Priporočajo redno škropljenje s kontaktnimi pripravki, ki imajo tudi prednost pri nizkih temperaturah. Uporabite pripravke Dithane M, Captan, Delan, Dodine in podobne. Samo v izjemnih primerih (pri močnem prirastku, daljšem deževnem obdobju) lahko uporabite sistemika Chorus ali Mythos, ki delujeta ob nižji temperaturi. Strokovne službe tudi opozarjajo, da so na posameznih listnih brstih oziroma poganjkih zasledili pojav pepelaste plesni, zato je smiselno okužene poganjke izrezovati. Za vinogradnike Primeren čas za škropljenje proti akarinozi je ob pojavu zelenega vršička. Uporabite lahko žveplene pripravke, žvepleno apneno brozgo, oleodiazinon in drugo. Škropljenje je priporočljivo opraviti v vinogradih, močno napadenih od trsne kodravosti Pri škropljenju z insekticidi - POZOR ČEBELE! V vinogradu ne sme biti cvetočega plevela. Za vrtnarje Strokovne službe priporočajo vrtnarjem, da vznikli čebulček pokrijejo s koprenasto pokrivko, s katero preprečite nalet in izlet čebulne muhe. Priporočljivo je tudi obesiti rumene lepljive plošče, na katere se lovi škodljivec. kulinarika Šparglji v srajčki Potrebujemo: 1 kg špargljev, 10 tankih rezin šunke, 3 jajca, 200 g naribanega parmezana, moko, olje, maslo. Priprava: Šparglje skuhamo in ohlajene ovijemo z rezinami šunke. Jajca razžvrkljamo s parmezanom. S šunko ovite šparglje povaljamo v moki in pomočimo v jajca, pomešana s parmezanom. Segrejemo olje in maslo ter šparglje v srajčki popečemo. Podobno lahko pripravimo šparglje na žaru, le da opustimo moko in jajca, ampak jih samo zavijemo v šunko in popečemo. Gratinirani šparglji z gorgonzolo Potrebujemo: 500 g špargljev, 150 g gorgonzole, 3 dl mleka, rumenjak, sol in poper. Priprava: Šparglje skuhamo v slanem kropu. Rumenjak in žlico mleka stepemo, grobo naribamo gorgonzolo in jo razpustimo v 1 dl mleka. V ognjevarno posodo zložimo šparglje in jih prelijemo s pripravljeno omako in rumenjakom, ki smo ga vmešali v preostalo mleko. Jed damo v pečico, ogreto na 180 stopinj C in pečemo 5 minut Ponudimo še toplo. Opomba: Za kuhanje špargljev zavremo vodo, jo osolimo in ji dodamo žličko masla ter nekaj limoninega soka. Šparglje damo v lonec in zmanjšamo ogenj na najnižjo stopnjo, saj voda ne sme močno vreti. Praviloma naj bi šparglji v loncu stali pokonci, saj se spodnji deli dlje kuhajo (do 35 minut), za vršičke pa je dovolj, da se kuhajo samo na pari. VRTNI CENTER * CVETLIČARNA CKŽ 65/a, 8270 FWko Td.:++386(0)7/490 25 60 -vrtno orodje -substrati in gnojila -čebulnice iu semena -balkonsko cvetje, trajnice -balkonska korita (tudi x vodno rezervo) j stirofHtr kurita lonci in korita vrtnic Ammm/mF™ - -velika izbira motornih: -servis, originalni rezervni kos, kosilnic, škropilnic, deli in potrošni material žag, Škarij za živo mejo -vrtno orodje Vsak kupec motornih kos prejme praktično darilo. pooblaščeni prodajalec in serviser suvuaiS SIDRO d.o.o. Hočevarjev trg 5, Krško tek: 07/ 49 21 359 stran 7 ZDRAVSTVO, ŠOLSTVO________________________ “Ko bom jaz velik, bom tudi zdravnik" Sevnica - Na zdravniškem pregledu v prvem razredu, ko so se vrstniki tresli pred “ljudmi v belem”, je strumno stopil pred zdravnika in dejal: “Jaz sem Darko in ko bom velik, bom tudi jaz zdravnik.” Danes je Božidar Gro-boljšek zdravnik splošne prakse v sev-niškem zdravstvenem domu. Vseh pet let, kar teče akcija “Moj zdravnik”, je Božidar najbolj priljubljen sevniš-ki zdravnik. Prvo leto rezultatov akcije ni vzel preveč da je to vendarle veliko moj zdravnik 2001 Predsednik komisije Marko Demšar in Božidar Groboljšek na lanski podelitvi priznanj resno, nato pa je dojel priznanje in spodbuda za delo zdravnika. Do letošnjega leta je revija Viva razglasila deset najbolj priljubljenih zdravnikov in jih povabila na slovesnost v Cankarjev dom. Če bi tudi letos ohranili tak način, bi bil med prvimi desetimi ponovno Božidar Groboljšek. Viva pa je proglasila tudi pet najbolj aktivnih radijskih postaj v tej akciji. Mednje je uvrščen tudi Radio Sevnica. Nada Černič Cvetanovski “Čutim, da me imajo ljudje radi” Brežice - Konec marca seje zaključila letošnja Vivina akcija Moj zdravnik 2001. Ttidi na Radiu Brežice smo jo uspešno izpeljali in razglasili “lokalne” zmagovalce. Vseh enajst tednov, kolikor je trajalo glasovanje, je bila na prvem mestu družinska zdravnica Ksenija Žnidaršič, ki ima zasebno ordinacijo za splošno medicino v brežiškem zdravstvenem domu. To, da so ljudje glasovali zanjo ji pomeni “eno priznanje in je vir pozitivne energije.” Za študij medicine se je odločila zelo na hitro, pri tem pa jo je vzpodbujala mama. Čeprav je v prvem letniku postala mamica, je študij uspešno zaključila ob trdni podpori moža in mame. Studijska leta so bila zanjo in moža, sicer napornejša, pa vendar zelo lepa. “Če sem naredila izpit, mi je bila najlepša nagrada, da smo šli vsi trije na sprehod v Tivoli”, pravi. Rada je zdravnica in je prepričana, da je njeno mesto v splošni medicini, kjer je svojim pacientom pogosto tudi prijateljica. Njeno delo je prepleteno z mnogimi lepimi trenutki, še posebej je vesela, če ji kak pacient sporoči, daje zadovoljen z zdravljenjem. Najtežje pa ji je takrat, ko ima obilico dela v ordinaciji in jo pokličejo na teren. Ksenija Žnidaršič priznava, da ima za njeno uspešnost zasluge tudi družina, ki ji ves čas stoji ob strani, mož Berto, maturantka Saška in tretješolec Vid. Svoj mir najdejo v podeželski hiši, kjer imajo tudi nekaj zemlje, radi pa se odpravijo tudi na morje, če jim le čas dopušča. Janja Tanšek Evropa v šoli 2000/2001 Krško - Eden izmed številnih programov Zveze prijateljev mladine Krško je tudi natečaj Evropa v šoli 2000/2001: “Lepše okolje, lepša Evropa”, na katerega so se z literarnimi in ikovnimi deli prijavili učenci in dijaki posavskih osnovnih šol in Gimnazije Brežice ter Ekonomske in trgovske srednje šole Brežice. Po podatkih, ki nam jih je posredovala regijska koordinatorka natečaja Evropa v šoli 2000/2001 Vida Ban, sta regionalni komisiji izbrali najboljša literarna in likovna dela. Regionalna komisija za literarna dela je v skupini od 1. do 4. razreda izbrala delo Tomaža Štiha, OŠ Krmelj, v skupini od 5. do 8. razreda dela Marka Flajšmana, OŠ Podbočje, Katarine Černelič Likovno delo Mateja Stipiča iz OŠ Podbočje in Klavdije Preskar, OŠ iz Pišec, Urške Simonišek, OŠ XIV. divizije Senovo, Valerije Mirt in Tanje Žvar, OŠ Blanca ter Ajde Baškovič, OŠ Brežice. V okviru srednjih šol so izbrali delo Ellen Kerin, ETRŠ Brežice. Regionalna komisija za likovna dela pa se je odločila, da so najboljša likovna dela izdelali: v skupini od 1. do 4. razreda Jurij Colarič, OŠ Podbočje, Davor Erman, OŠ Krmelj, Matjaž Žarn, OŠ Podbočje, Klemen Žarn in Tim Avguštin, OŠ XIV.divizije Senovo, v skupini od 5. do 8. razreda pa Ksenija Sinkovič, OŠ Blanca, Mateja Stipič, OŠ Podbočje, Barbara Masnik, OŠ Podbočje, Tadeja Bertole, OŠ iz Pisec, Lidija Klenovšek, OŠ Blanca, Mateja Ratajc, OŠ iz Sevnice, Katja Jenič OŠ Podbočje ter Klemen Iljaž in Primož Hribšek, OŠ iz Pišec. L.P. Devetletka na odlični poti Globoko - OŠ Globoko so obiskale pedagoška psihologinja dr. Cveta Razdevšek-Pučko, njene asistentke Mojca Juriševič ter Alenka Polak s Pedagoške fakultete Ljubljana in svetovalka z Zavoda za šolstvo OE Novo mesto Jožica Čampa. Gostje so obiskale pouk ter spremljale aktivnosti učencev, svoje delo pa so jim predstavili tudi naj mlajši iz prvega in drugega razreda devetletke. Dr. Cveta Razdevšek-Pučko rji mogla skriti navdušenja in je v kratkem klepetu z učiteljicami in ravnateljico poudarila, da je z delom učiteljic in z rezultati zelo zadovoljna. Svetovalka z novomeškega zavoda Jožica Čampa pa je izpostavila, da se je devetletka na OŠ Globoko zelo razvila. Ravnateljica Stanka Preskar je poudarila, da si na šoli prizadevajo, da bi postopoma spremenili okolje za otroke in da se trudijo predvsem uvesti organizacijske spremembe. V okviru okrogle mize, na kateri je tekla beseda predvsem o preverjanju in ocenjevanju znan- ja, timskem delu, delu z najmlajšimi ter o dvigu samozavesti učencem, so si vse učiteljice lah- ko pridobile koristne in pomem bne informacije za nadaljnje delo. L.P. Na festivalu tudi posavske šole Celje - Od 10. do 13. aprila je v Celju potekala letošnja osrednja prireditev s področja vzgoje in izobraževanja Festival vzgoje in izobraževanja 2001, kjer so se na razstavnih prostorih predstavile tudi posavske šole. Osnovna šola XIV. divizije Senovo se je predstavila z raziskovalnim projektom ZAKLADI ZDRAVJA SO V NARAVI. Na njihovem razstavnem prostoru so obiskovalci lahko izdelali domače mazilo ali dišečo sol, se udeležili angleške ali slovenske čajanke, proučili zdravilna zelišča,... Na festivalu je sodelovala tudi Osnovna šola Maksa Pleteršnika iz Pišec, ki je na prav poseben, moderen način na svoji spletni strani predstavila OBARVANO SLOVENŠČINO - slovarski kotiček na internetu. Na njihovih spletnih straneh lahko najdete zbirko narečno obarvanih besed s področja vinogradništva. Osnovna šola Krmelj se je predstavila z multimedijsko gledališko predstavo BLAZNO RESNO O SPRI-CANJU ŠOLE in delavnico NARAVOSLOVJE V DEVETLETKI. Na festivalu sta sodelovali tudi dve brežiški, srednji šoli, Srednja ekonomska šola Brežice in Gimnazija Brežice. Ekonomska šola je obiskovalcem predstavila tri INTERDISCIPLINARNE EKSKURZIJE s Primorske, Gorenjske in Bavarske, na razstavišču brežiške gimnazije so obiskovalci poleg tega, da so ob pirhih, šunki in domačem kruhu, lahko resnično uživali v velikonočnem vzdušju, izvedeli še vse o njihovem mednarodnem sodelovanju z evropskimi šolami. T.J. Otroci 2.razreda devetletke so suvereno nastopili in goste navdušili. Upanje za lepšo prihodnost brežiške gimnazije Brežice - Glede na zadnje dogovore na Ministrstvu za šolstvo in šport se Gimnaziji Brežice letos obeta nova streha. Če bo Občina Brežice financirala pripravo dokumentacije, pa tudi 400 milijonov tolarjev za investicije v prihodnjih letih. Obljube države pa bodo jasne šele po sprejetju državnega proračuna. V pričakovanju gradnje Blanca - Sevniške šole so za izvajanje devetletke pretesne, občina pa brez republiške pomoči ne more financirati potrebnih dozidav. Širitev Osnovne šole Blanca (dozidava učilnic in telovadnice) je v investicijskem načrtu Ministrstva za šolstvo vse od sprejetega Zakona o najetju posojila pri Skladu Evrope za socialni razvoj. Občina Sevnica je v letošnjem proračunu za gradnjo rezervirala 250 milijonov SIT ob pričakovanih 169,5 milijona SIT iz resornega ministrstva. Delegacijo v sestavi: podžupan Andrej Stri-celj, vodja Oddelka za družbene dejavnosti Jože Maurer in ravnateljica blanške šole Ana Mešiček, je na ministrstvu sprejel državni sekretar Herman Tomažič in povedal, da bo šola Blanca letos dobila denar le, če bo šolsko ministrstvo z amandmajem dobilo dodatna sredstva. Ob vztrajanju podžupana Štriclja, naj to ne bo odvisno samo od sprejetja amandmaja, je državni sekretar zagotovil, da bodo v takšnem primeru sredstva za investicijo še v tem letu zagotovili po posebnem postopku. B.D. Čeprav občina ni dolžna financirati potrebne dokumentacije, lahko le tako, po besedah Božene Devčič iz oddelka za družbene dejavnosti, upa na obljubljenih 400 milijonov v naslednjih dveh letih. Tudi šolskega tolarja je namreč premalo. Na zadnji seji pa so v Brežicah ob potrditvi proračuna za letošnje leto sprejeli še amandma Jožeta Avšiča, ki za družbene dejavnosti skupaj namenja dodatnih 5 milijonov, deloma tudi za gimnazijo. Ravnateljica Stanislava Molan pravi, da so že več let vzporedno z gradnjo nove ekonomske šole upali na investicijo, ki je glede na starost stavbe in rast vpisa dijakov, nujno potrebna. Ministrstvo je tako obljubilo, poleg omenjene investicije, tudi investicijsko vzdrževanje v teko- čem letu. Pooblaščeni inženiring je že popisal potrebe, poleg strehe, ki zamaka, pa ravnateljica opozarja na inštalacije in kanalizacijo, posebne učilnice in druge potrebe. Kot pravi: “Zavedamo se, da je na MŠŠ za letno vzdrževanje malo denarja, letos upamo na streho na prizidku, za ostalo se bo treba pogajati”. O prizidku v Brežicah, ki bi zagotovil potrebne dodatne prostore, raje ne govorijo. Upajo na ugodne statične študije, ki bi omogočile pridobitev prostorov na podstrešju, prostorski problem je delno rešljiv tudi z notranjo reorganizacijo. Prostorsko načrto-vahje v okolici šole pa je v minulih letih, kot opozarja Molanova, onemogočilo kakršnekoli prizidke. Suzana Vahtarič Fizioterapija v novih prostorih Sevnica - Fizioterapija je ena pomembnejših dejavnosti v osnovni zdravstveni službi, kajti čedalje več je kroničnih dege-narativnih obolenj na kostno mišičnem sistemu, ugotavlja direktor Zdravstvenega doma Sevnica dr. Željko Halapija. Že vrsto let je bila ravno na tem oddelku v Sevnici izjemna prostorska stiska, vendar ni bilo denarja za spremembe, ki bi olajšale delo fizioterapevtkam in pacientom omogočile več zasebnosti. Kvaliteta storitev zaradi tega sicer ni trpela, poudarja dr. Halapija in pohvali “svoja dekleta”, ki so v nemogočih razmerah viso-koprofesionalno pomagala preštevilnim pacientom. Odslej bo drugače. Konec meseca se bo fizioterapija izvajala v novem delu zdravstvenega doma na 300 kvadratnih metrih površin (sedaj le na 50 kvadratih). Vsak pacient bo obravnavan v zasebni kabini. Izjemno pomembno je še, da na novi lokaciji ni arhitektonskih ovir in bo vstop težko pokret-nim olajšan. Branka Dernovšek Loterija Slovenije javno o zbranih sredstvih za invalide Anton Pleterski med podajanjem poročila o delu društva in člani delovnega predsedstva Dušan Strojin, Herman Pregl in Srečko Smodič Krško - Društvo invalidov občine Krško šteje 678 članov, od tega 197 invalidov I. kat., 30 II. rojstva v porodnišnici brežice Od 2.4. do 16.4.2001 Dečke so rodile: Albina Ameršek iz Dolenjega Leskovca, -Natalija Arh iz Žadovinka, Milena Tomše iz Globočic, Andrea Jelen iz Nove vasi pri Mokricah in Manča Očkerl iz Sp.Starega Grada. Deklice so rodile: Andreja Popelar iz Senožet, Marjana Račič iz Dolenjih Skopic in Darja Colarič iz Slivja. in 137 III. kategorije. 160 njihovih članov je invalidov od rojstva, 154 pa jih je brez ocene invalidnosti. Predsednik Anton Pleterski je izrazil željo, da bi tudi v občini Krško v bližnji prihodnosti dobili samostojno invalidsko podjetje, saj se je v lanskem letu na področju občine zaposlilo samo 8 invalidnih oseb. Na volilni skupščini Društva invalidov občine Krško so delegati ob koncu soglasno sprejeli tudi sklep, naj pristojni v državi javno objavijo vse podatke o zbranih sredstvih Loterije Slovenije, namenjenih invalidskim društvom in organizacijam, in ključ, po katerem se ta razdeljujejo. D.K. KULTURA Žarko Vrezec v Krškem Krško - V organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območne izpostave Krško so v Galeriji Krško otvorili razstavo akademskega slikarja Žarka Vrezca iz Ljubljane. V Krškem slikar razstavlja okrog dvajset del manjšega in večjega formata, nastalih v zadnjih treh letih. Žarko Vrezec je slikar, ki s svojimi slikarskimi dejanji in deli nedvomno veliko prispeva k pomenu in utrjevanju pozicije slikarstva v sodobni umetnosti. Tatjana Avsec je predstvaila akademskega slikarja Vrezca. Razstava bo v Galeriji Krško na ogled vse do 6. maja, od torka do sobote, od 9. do 12. ter od 16. do 19.ure. L.P. Knjižnica v svobodi Krmelj - Pred petdesetimi leti so v Krmelju prvič odprli knjižnico, pred petindvajsetimi leti so jo prvič obnovili, nato pa sojo zaradi različnih težav odpirali in zapirali. Ponovno - prvič v samostojni Sloveniji - sojo odprli letos pred velikonočnimi prazniki, svoje mesto pa je našla v Domu svobode. V krmeljskem izposojeva-lišču, ki sodi pod okrilje Občinske knjižnice Sevnica, je 2380 knjižničnih enot, od tega 580 video kaset. N.Č.C. SMfe. Pesem ne pozna meja Kapele - Kulturno društvo Kapele Moški pevski zbor je jubilejni koncert ob 80-letnici delovanja združil s pobratenima zboroma in domačo godbo. Častitljivih 80 let neprekinje- Hotko, so ob tej priložnosti izda- 80 let”, ki so jo predstavili na nega delovanja so kapelski pevci li tudi kaseto z naslovom “Naših koncertu. S.V. napolnili lani, minulo soboto pa jubilej najstarejšega pevskega društva v Posavju obeležili v farni cerkvi Kapele. Na koncertu so gostili pobratena zbora - Moški pevski zbor Mežiški knapje iz Mežice in Moški pevski zbor Kralj Matjaž iz Libuč pri Pliberku na avstrijskem Koroškem, s katerima so pred leti v Kapelah pričeli s srečanji z imenom Pesem ne pozna meje. Po nastopu slavljencev in gostov so druženje sklenili s skupnim nastopom ob spremljavi Pihalnega orkestra Kapele. Kot je povedal predsednik Moškega pevskega zbora Kapele Vlado Moški pevski zbor Kapele Pozdrav pomladi staršem in krajanom Senovo - Otroci in vzgojiteljice Vrtca pri Osnovni šoli 14. divizije Senovo so v Domu 14. divizije tudi letos pripravili prireditev Pozdrav pomladi, s katero so staršem in krajanom Senovega predstavili svoje delo. Predstavili so tudi svoje projektno delo z naslovom Živimo zdravo, v katerega so bili vključeni starši in zunanji sodelavci Senovega. Ob tem so si obiskovalci prireditve lahko ogledali tudi nekatere izdelke malih umetnikov. Po besedah vzgojiteljice Dragice Kolan prireditev poteka tradicionalno že trideset let z namenom, da se otroci vsaj enkrat na leto predstavijo svojim bližnjim in sokrajanom. L.P. Da ne bi pozabili Podsreda - Javni zavod Kozjanski park je tudi v letošnjem pred-velikonočnem času pripravil številne aktivnosti za obeležitev in po-lepšanje predprazničnih dni. Velikonočni program so popestrili z otvoritvijo razstave Vezenine s Kozjanskega, ki bo skozi ves april obiskovalcem predstavljala vezene izdelke naših prednikov. Od prvega četrtka v mesecu so do velikega petka izvajali brezplačne ustvarjalne delavnice, za šolarje in odrasle. Na njih so izdelovali velikonočne butarice, ragljice, vezli velikonočne motive, izdelovali pisanice v različnih tehnikah in zanje dekorativne košarice. S.V. Ne dan, dnevi knjige! Slovenija - Unesco je za Dan knjige določil 23. april. Slovenski ljubitelji knjig so praznik časovno razširili in so tako edini na svetu, ki praznujejo Svetovni dan knjige - v primeru 6. slovenskega dneva knjige - več dni ter vztrajno nagovarjajo mimoidoče, naj s knjigami obdarijo najdražje, pravi predsednik Društva slovenskih pisateljev Evald Flisar. Društvo je k praznovanju povabil vse, “ki jim knjiga pomeni precej več kot prodajno blago”; z lokalnimi prireditvami bodo knjigo počastili v večini slovenskih krajev, upamo, da tudi po vseh šolah ter tudi v Posavju. Osrednji praznovanji se odvijata v ljubljanskem parku Zvezda in mariborskem Grajskem trgu, kjer je bil uradni začetek 6. slovenskih dnevov knjige v torek. Program ljubljanski dnevov knjige teče že po ustaljenih obrazcih iz preteklih let, ob številnih dogodkih bodo ljubitelji knjig širili bralno kulturo vsak dan do 21. aprila. V Mariboru bodo praznovali do 23. aprila, do Svetovnega dneva knjige. S.V. Pesem mladih src Krško, Brežice - Na območnih revijah so se predstavili otroški in mladinski pevski zbori krške in brežiške občine. Na krški območni reviji z naslovom Pesem mladih src so se predstavili otroški in mladinski pevski zbori osnovnih šol iz Kostanjevice, Brestanice, Krškega, Leskovca, s Senovega, Koprivnice in Rake ter Vrtca Krško. V Brežicah pa so se na območni reviji mladinskih pevskih zborov predstavili zbori osnovnih šol Artiče (na fotografiji), Globoko, Velika Dolina, Cerklje ob Krki, Bizeljsko, Brežice in Dobova. Vse pevce in zborovodje je strokovno spremljala Adrijana Požun Pavlovič iz Celja. L.P. 19. april Sevnica - predstavitev literarnega prvenca Jute Vennoni - Harlekinov padec, knjižnica, Krško - literarni večer Kluba posavskih študentov Pod dežnikom, Kavarna Rondo 20. april Krško - koncert Lojtrca pod okencem v organizaciji Radia Brežice, ob 17. in 20., Kulturni dom Podsreda - praznovanje Dneva Zemlje, Kultumo-infor-macijsko središče, ob 19. 21. april Sevnica - revija Pesem Posavja, Lutrovska klet, ob 19. Krško - Plešasta pevka v izvedbi PGD Nova Gorica, za modri abonma in izven, ob 20., Kulturni dom 25. april Krško - medobčinska revija mladinskih pevskih zborov, ob 17., Kulturni dom Je lisica res zvita tiča? Senovo - Obiskovalci, ki so na OŠ XIV. divizije na Senovem, uživali v lutkovnih predstavah, si niso bili enotni v odgovoru na to vprašanje. “Lisica in zajec”, “Luna gre na pot” ter “Mojca Pokrajculja” so bile tri lutkovne predstave, ki so bile po strokovni oceni dramaturginje Jelene Sitar izbrane za najboljše na območju Dolenjske, Posavja in Bele Krajine, z njimi pa so se predstavile lutkovne.skupine: KUD Oton Župančič Artiče, Biba iz VVZ Trebnje ter Cekinček iz črnomaljskega vrtca. N.Č.C. Prizor iz artiške predstave Lisica in zajec Kiševič v Brežicah Brežice - “Moja domovina je tam, kjer srečam dobre ljudi”, je na večeru poezije povedal 54-letni Enes Kiševič, pesnik, ki živi od pesništva. Rojen v Bosanski Krupi, dela in živi v Zagrebu, kjer je leta 1971 diplomiral na Akademiji kazališne i filmske umjetno- sti. ”Pravi umetnik ni nikoli ohol”, je povzel Beethovnove besede in izpostavil, da je vanj preprosto zaljubljen. Z veliko naklonjenostjo je prebiral pesmi o mami, ki mu je za popotnico v življenje dala modrost "delaj dobro in dvakrat se ti bo vrnilo”. N.J.S. Slovvind v Krškem Krško - Kulturni dom Krško je v organizaciji Glasbene šole Krško gostil priznan ljubljanski pihalni kvintet SIowind, katerega člani so solisti Orkestra slovenske filharmonije. Pihalni kvintet sestavljajo Aleš Kacjan-flavta, Matej Šarc-oboa, Jurij Jenko-klari-net, Metod Tomac-rog ter Paolo Calligaris-fagot, ki se lahko pohvalijo z mnogimi uspešnimi koncerti in turpe-jami. Koncert so začeli z Mozartovimi Divertimenti, s katerimi so po besedah Roberta Pirca iz Glasbene šole Krško dokazali, da jim nikakor ni tuja glasba, ki sodi v klasično obdobje. L.P. Mojstrovine Slovenije Sevnica - Ob potoku nabrano, na kolenu preklano, z ljubeznijo izdelano in že je tu mojstrovina -pleten koš, košara ali opletena steklenica... Postopek ni tako enostaven, pravi upokojena učiteljica, ple-tarka Ana Marija Klančičar iz Dolenjskih Toplic, ki s svojim možem Slavkom že 18 let izdeluje pletene izdelke. Umetnost pletar-stva sta pred dnevi prikazala tudi v sevniški knjižnici. Njune izdelke je moč kupiti v trgovinah, na sejmih ali pa jih dobiti po naročilu. Našli pa so pot vse do Los Angelesa. Ana Marija Klančičar je imela namreč to srečo, daje njene izdelke opazil dr. Janez Bogataj, ko je pripravljal knjigo Mojstrovine Slovenije, s katero je predstavljal slovenske izdelke po svetu. N.Č.C. .. Ana Marija Klančičar napovedi Ko to pišem, je prva pomlad tretjega tisočletja. Že zgodaj s prebujajočo naravo. Spet eno lužasto popoldne, ko se prekmalu odmika največji verski praznik Jezusovega vstajenja in sem v mislih pred Dnevom zemlje ter Svetovnim dnevom knjige. Je april. Sem mnogo let nazaj. Takrat, v enem osnovnošolskem popoldnevu, ko seje naš profesor g. Sunčič trudil narediti uvid v zemljino stanje, kakršno smo ji naredili ljudje. Prepričan, da smo z vso mogočo teh-nokemologijo uničili zemljo. Zelenčki nismo profesorju ničesar verjeli. Nekdo je nor. Da je morje premikajoče pločevine z izpušnimi plini za zemljo Sodoma in Gomora? Da iz največjega ženskega pripomočka, pralnega stroja spuščamo v zemljo nepreštete strupe? Da je televizijski sprejemnik sevajoča karcinomska škatla? Da kadilci onesnažujemo zrak nekadilcem, uničujemo zdravje in izvajamo nasilje? Lepo vas prosim! In kdo bi se odpovedal tem danostim? Lagodnostim, ob katerih je naš čas postal vseeno za vse prekratek. Za človečnost in razmislek. Ko smo tako pohotni danes še botri norih krav, parkljevke, slinavke in nepregledne ostale množice, ko umirajo gozdovi in se kalijo vode. Hlepimo po imeti in pozabljamo biti. Vse je dediščina. Svetovni dan knjige je osebni praznik vseh, ki imamo radi knjigo. Moje rano otroštvo odkriva spomine na nekdanji dnevnik Slovenski poročevalec in z njim na nestrpno branje nadaljevanja Medvedka Neevva. Ko sem odkrila v izložbi izid knjige, sem spravila ob pamet vse potrpežljivo okoli sebe. Ker sem jo hotela imeti in pika. In sem jo dobila in jo imam še danes. Za knjižne spomine je ta kolumna čisto preskromno odmeije-na. Morda še prežgan ocvirk, da sem matematičnim, fizikalnim in kemijskim knjigam pozornost odtegovala z drugimi, skrivaje pod odejo z baterijsko svetlobo. Posledice pričakovane. Vse ljubezni imaš v sebi, in če ti jih pomagajo negovati, je to dediščina. Pripisujem jo teti, učiteljici Mariji, ki mi je za vse možne praznike darovala knjigo; staršema, ki sta mi verigo angin ter drugih takšnih in drugačnih “bolezni” zdravila s klobasami in knjigami. Klobase že zdavnaj niso več moja slast, knjige so ostale. Z razliko, da danes niso več časi “knjigo hočem imeti in pika”. Včasih sem prijateljem darovala knjige, danes jim jih svetujem in oni jih meni. Pomagajo nam k razsvetljevanju in prebujanju najboljšega v nas. To pomlad so knjige moje tolažnice in duhovne zdraviteljice. Da ob naravnih in abnormalnih življenjskih procesih obdržim kolikor toliko zdrav duh v zdravem telesu. Da ne delam drenja po ambulantah. In da si bom še kako pomlad lahko ponavljala “zeleno, kako te ljubim zeleno”. Čeravno vem, da doslej vse žlahtno zeleno ne bo nikoli več tako zeleno. Natja Jenko Sunčič GLASBA SavaGlas, 18.4.2001 intervju I lestvice SHYAM - modrina, ki je ne vidiš s prostim očesom Če morda komu še vedno ni jasno, kdo so fantje in dekle iz skupine SHYAM, potem morate prebrati te vrstice. Uroš Srpčič - bobnar, Miloš Radosavljevič - pevec, Jurij Avsenak - basist, Špela Avsenak - klaviature in Frenk Les - kitarist so doma iz Krškega, Kostanjevice, Brestanice, Čateža, torej predstavljajo Posavje v malem. S svojo glasbo so navdušili Slovenijo, poželi nadvse dobre kritike in SHYAM je še en dokaz, da postaja Posavje nadvse pomembno glasbeno središče Slovenije. GLsbena skupina Shyam ni od včeraj, to je projekt, ki je nastajal skoraj tri leta Uroš in Miloš, ki sta pred leti sestavljala skupino POLSKA MALCA iz Krškega, sta ga gradila in iskala primerne glasbenike z domačega konca in sestavila čudovito ekipo, ki ustvarja in predstavlja svež veter na slovenski glasbeni sceni. Njihova glasba ni le rock ali pop in alternativa, zajema vsega po malem. Nekateri pravijo, da je v njihovi glasbi moč slišati tudi šanson. Za natančnejše podatke o skupini smo prosili Uroša. SUVAM!? Kaj to sploh predstavlja, kakšno glasbo, nekakšno nenavadno ime ste si izbrali ?! Sama beseda je res malce nenavadna za naše okolje, se pa je že kar udomačila na naši glasbeni sceni, saj so mediji o tem veliko pisali. Ko smo ustvarili bend, smo iskali primemo ime za glasbo, ki smo jo ustvar-jali.Glasba zajema vsega po malem, je tudi čustvena. Sama beseda ki smo jo izbrali - SHYAM - pa sicer izhaja iz stare indijske kulture in pomeni barvo monsunskega oblaka, ki je temno modra in se v svojih odtenkih nenehno spreminja Takšna je namreč tudi glasba ki jo izvajamo. To so prizori, ki se jih pač ne da videti na tem našem področju. Sicer pa beseda predstavlja tudi veliko simbolike, to je jezik sanskrt, ki je osnova vseh indoevropskih jezikov. V Posavju se glasbena kultura nenehno dviguje in izboljšuje. En tak dokaz je tudi vaše delo. Prav gotovo ste tudi vi glasbeno izobraženi? Pri nas je to malo drugače kot v nekaterih drugih posavskih skupinah, ki jih sestavljajo bolj ali manj akademski glasbeniki. Jaz, Miloš in Frenk smo samouki. Sta pa zato Jurij in Špela bolj glasbeno podkovana Oba sta obiskovala glasbeno šolo, Špela pa je akademska glasbenica, sicer pa oba izhajata iz znane glasbene družine AVSENAK iz Brestanice. Njun oče je znan zborovodja, njuna teta Meri Avsenak pa je prav tako znana slovenska pevka šansona Tako da jima glasba ni tuja saj sta je bila deležna že od malih nog. No, ostali pa smo se učili sami. Torej ste prav gotovo zelo talentirani. Kaj si pa sicer po poklicu? Moj poklic sicer nima direktne Zveze z glasbo. Sem profesor likovne umetnosti in učim likovni pouk v osnovni šoli. Kdo pa je glavni ustvarjalec glasbe v bendu? Miloš je tisti, ki v glavnem piše glasbo in tekste. Sicer pa vsi damo del sebe pri aranžiranju. Pri nastajanju naše plošče pa je imel pomembno vlogo predvsem producent Žare Pak, ki je odličen glasbenik in naredil je vse skupaj zares zelo dobro. Žare je res pravi mojster, delal je tudi za skupino BIG FOOT MAMA. Res je, to so pravzaprav njegovi otroci. Izdali ste svoj prvi samostojni projekt, imenovali ste ga ŽELJO DALEČ STRAN. Kaj pa naj bi to pomenilo? Morda to, da si nima smisla karkoli želeti. Ne, nasprotno. Ko si postaviš nek cilj, ga potem dosežeš in ko si na cilju, si spet postaviš nov cilj in spet si z željo daleč stran. To je to! Torej želja se vam je vsekakor uresničila, kot kaže se plošča tudi dobro prodaja, je zelo iskana v tem trenutku. Kdo pa vam pri tem pomada? Zelja se nam je vsekakor zelo dobro uresničila plošča se res dobro prodaja. Za vse skupaj pa se moramo zahvaliti založbi MULTIMEDIA, ki je za promocijo odlično poskrbela. Pokriva vse medije in skrbi za naše nastope, intervjuje v časopisih kot tudi na TV. Prad kratkim smo imeli odlično promocijo v Sobotni noči na TV Slovenija v teh dneh pa se naš videospot za skladbo “Križišče” že uspešno premika po videospotnicah TV Slovenije. Držite nam pesti in glasujte za nas! Praviš, da nastopate po vsej Sloveniji, kdaj pa vas bomo uspeli slišati v našem domačem Posavju? Se zdaj “urite" po Sloveniji zato, ker je morda doma najtežje zadovoljiti publiko? 'Ponavadi je že tako, da je doma najtežje nastopati. No, mi se pripravljamo na nastop oziroma koncert doma tam nekje v mesecu maju. Morda bomo kasneje nastopali doma zato, ker pripravljamo celovit scenski nastop, s projekcijami raznih posnetkov in slik, tako da bo vse skupaj predstavljalo neko naše delo kot celoto. Ne le goli koncert in konec. Želimo poleg dobrega zvoka ustvariti tudi dobro sliko. Če se malce pošalim, naj bi to bilo kot „zvok in slika kot se šika“. Recimo temu tako! Boš k temu prispeval tudi ti, glede na to, da si profesor likovne umetnosti? Prav gotovo bo tudi del mene pri tem projektu. Ko skupina izda ploščo, kaj se Zgodi na koncu, se vzamete v precep, ste zadovoljni s svojim delom? Glasbeni kritiki vas namreč zelo pohvalijo. Vsekakor je lepo slišati dobre kritike, vendar je tisto pravo zadovoljstvo šele takrat, če smo tudi sami zadovoljni s tem, kar smo naredili. To je bistvo in tisto, kar te zadovoljuje pri delu. Nismo skupina ki bi spadala v nek predal in bi delali nekaj iz tržnih koristi ali po neki formuli, ampak zato, ker nam je nekaj všeč in v tem uživamo. Želeli smo samo to, da bi bila naša glasba všeč poslušalcem. Samo to smo si želeli. Fantje in dekle niso razmišljali narobe, ko so pri ustvarjanju glasbe sledili svojim željam in okusom. Da je stvar dobra, se prepričajte sami in obiščite njihov promocijski koncert v Brežicah, o katerem vas bomo pravi čas obvestili. Lahko pa jih obiščete tudi na njihovi spletni strani interneta na naslov: www.shyam-groove.com. Majda Arh-Sevšek RADIO/BREŽICE *«.? «*,* MM* Lestvici lahko poslušate vsak četrtek v večerni oddaji “Glasbeni lonec” SLOVENSKA LESTVICA 1. RECI DA SI ZA SEBASTIAN 2. NE NI RES - NUŠA DERENDA 3. OSTANI TU Z MENOJ - KARMEN STAVEC 4. DOBRA VILA - TABU 5. KO SO LIPE CVETELE - PAX 6. SONCE V OČEH - TINKARA KOVAČ 7. ŽIVLJENJE JE - ANDRAŽ HRIBAR 8. KURJA LOJTRA - LETEČI POTEPUHI 9. DA SI NEBI KEJ NAREDU - SUNNY ORCHESTRA 10. NI ČIST GREH - NUDE TV JA LESTVICA 1. I AINT GONNA STAND FOR IT - ERIČ CLAPTON 2. \VHAT TOOK YOU SO LONG - EM MA BUNTON 3. IT VVASNT ME - SHAGGY 4. \VHAT A FEELING - DJ BOBO & IRENE ČARA 5. LIKE FLAMES - ALANNAH MYLES 6. VRISTAO BIH C J ELE NOČI - LETEČI ODRED 7. JADED - AEROSMITH 8. SAVE ME - HANSON 9. THANK YOU - DIDO 10. GO BACK - JEANETTE LESTVICA DOMAČIH 5 Lestvico lahko poslušate vsak torek v večerni oddaji Z LOJTRCO PQD OKENCE. 1. BELE PLANIKE - Podkrajški fantje 2. NIČ NAM NE MANJKA - Mladi prijatelji 3. SLOVENSKO SRCE - ans. Grm 4. HEJ, JUBILEJ - Celjski instrumentalni kvintet 5. SMEJ SE, LE NASMEJ SE - Jože Burnik in Kurt Gartner s prijatelji r KUPON ZA GLASOVANJE slovenska narodna glasba Z LOJTRCO POD OKENCE 2001 Glasujem za slovensko pop skladbo:____ Glasujem za tujo skladbo:_____________ Glasujem za narodno zabavno skladbo:. bo, pozabite na vsakdanje skrbi, vsaj tiste minute, ko si boste požvižgavali, vam, prijetno melodijo. S.P. Moj naslov:. Kupone pošljite na naslov: Radio Brežice, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Slovenska polka in valček 2001 Letošnji koncert, ki ga organizira Radio Brežice, bomo ponovno, po dveletni odsotnosti, preselili na novo oz. staro lokacijo, mu vrnili mesto in tradicijo, ki smo jo gradili v zadnjih letih. Prireditev prirejamo torej ta petek, 20. aprila ob 17. in 20. uri v Kulturnem domu v Krškem. Z letošnjo prireditvijo, ki je že 14. po vrsti, želimo z našimi poslušalci in ljubitelji narodno-zabavne glasbe pričarati prijetno razpoloženje vsem, ki čutijo z domačo glasbo, najdejo v njej oporo ali pa nove motive za svoje delo. Nenazadnje pa tudi s tistimi, ki menijo, da je koncert “Z lojtrco pod okence” pristen stik radia in njegovih poslušalcev. Izbor letošnjih ansamblov je bil opredeljen na njihove obletnice, ki so bile okrogle v lanskem ali pa v letošnjem letu. Tako bodo z nami: Slovenski zvoki, ki so pred časom izdali svojo prvo zgoščenko in kaseto Smeh klarineta, ansambel Čuki, ki so v Kraljestvu naše sreče, očarali na lanskem festivalu Slovenska polka in valček. Z nami bodo tudi Vesele Štajerke, ki se pridno pripravljajo na snemanje novih skladb, manjkali ne bodo niti člani ansambla Ptujskih 5, pa srebrni Hervolovi fantje, ki še vedno po letih igranja ljubijo življenje. Svojo glasbeno pot bodo na našem koncertu do- polnili člani ansambla Ekart, ki tudi stavijo na jubileje, z okroglo obletnico se pohvali ansambel Francija Zemeta iz Vojnika, letos prvič na naši prireditvi. Polke in valčki bodo ogrevali vaša srca. Nežne in že znane melodije. Kot Jesen ihti. Pa nepozabne pevske izvedbe Romane Cafuta z ansamblom Braneta Klavžarja. In med vsemi melodijami bodo izstopale tudi povsem nove, tiste, ki se še niso prav vtisnile v srce, tudi z letošnjega festivala Sloven- ska polka in valček. Gorenjski ansambel Vita, ki je dobil nagrado za naj polko, se tudi pojavlja na naši prireditvi, manjkala pa ne bo niti druga najboljša letošnja slovenska polka Martin Krpan z ansamblom Vrisk. Tudi organizatorji se zavedamo, da je prihodnost na mladih, zato bodo z nami harmonikarji Tonija Sotoška. Kaj mi torej ostane samo še ob koncu predstavitve letošnjega 14. koncerta Z lojtrco pod okence? Pridružite se nam in doživite glas- Letošnji festival Slovenska polka in valček, ki je potekal v Bohinjski Bistrici je minil v prijetnem vzdušju in prinesel mnogo lepih melodij, med katerimi ni bilo takšnih, ki bi že po kvaliteti ne sodile na festival. Komisija, v sestavi Irma Rauh, Anton Natek in Vinko Štrucl, kije med prispelimi skladbami, teh je bilo 66, izbrala dvanajst finalnih melodij, ni imela lahkega dela. Na letošnjem festivalu smo slišali tako 7 valčkov in 5 polk. Vse skladbe, razen mogoče redke izjeme, pa so bile dovršene in prijetne za uho. Med vsemi avtorji, ki pišejo domačo glasbo, je imel največ “železa v ognju” Jože Burnik, ki je napisal glasbo za štiri melodije, ki so jih izvedli Vita, Obzorje, ans. Matjaža Kokalja ter Anka Čop in Braco Koren s Kraškim kvintetom. Na festivalu so nastopili še Vitezi celjski, katerih pot se z odličnimi muzikanti vzpenja, ans. Petra Finka, ki je letos prvič za omenjeni festival poslal na izbor polko, Štsyerski baroni, ki niso sledili uspehu lanskega ptujskega festivala, ans Štrk, Vrisk, Franc Žerdoner s prijatelji. Mladi Dolenjci in Vasovalci. Poslušalci in gledalci so izbrali slovenski valček in slovensko polko 2001, strokovna komisija pa je dodala nagrade v petih kategorijah. Nagrado za najboljšo melodijo je prejel Jože Umek, nagrado za najboljše besedilo Ivan Sivec, najboljša skladba festivala pa je postala skladba obeh avtorjev Prepelica, ki so jo izvedli Vasovalci. Zanimivo pa je dejstvo, da je omenjena pesem prejela med ocenjevanimi valčki gledalcev najnižje število glasov. Okusi so pač različni! Jože Burnik in Vladimir Stiasny sta prejela nagrado za priredbo skladbe Kokode polka, nagrado za najboljšo izvedbo pa Franc Žerdoner s prijatelji. Po oddanih telefonskih glasovih so bili najbolj srečni in veseli Mladi Dolenjci. Dodali so še eno zmago v svojo bogato bero lanskoletnih uvrstitev na festivalih in prepričanjema so na pravi poti. Njihov valček Brez otroških oči je postal valček leta 2001, ki sta ga napisala Lado Šurla in Vera Kumprej. Živahna, igriva polka avtorjev Burnika in Stia-snyja pa je osvojila slovensko občinstvo poskočnega srca. Kokode polka v izvedbi odličnega kvinteta Vita je prejela naziv Slovenska polka 2001. Melodije so na dan festivala izvenele, zaživele pa bodo po festivalu, ko jih bomo večkrat slišali in si jih požvižgavali, ene bolj, druge manj. Vendar pa velja prepričanje, da so bile vse napisane z veliko mero prefinjenosti. Srečno na pot dvanajstim melodijam 7. festivala Slovenska polka in valček, ki izbira pesmi in ne izvajalce. Pri vodnjaku sred vasi... . Srečko Pavkovič Utrinek z lanske prireditve v Kostanjku ŠPORT SavaGto, 18.4.2001 speedway Prvi dve zmagi Ferjanu Ljubljana, Krško - Zmagovalec prvih dveh dirk državnega prvenstva v speedwayu je Matej Ferjan. Prva dirka letošnjega izjemno kratkega državnega prvenstva je bila v Ljubljani, Kjer je imel prvak nemalo težav, druga pa na stadionu Matije Gubca v Krškem. Izak Šantej in Zlatko Krznarič žal nista imela sreče. Poškodovani Primož Klenovšek pa si je krško dirko le ogledal s tribun. Štirikratni slovenski prvak se je moral v Ljubljani za zmago pošteno potruditi, saj ga je v predtekmovanju presenetil Jernej Kolenko, ki je bil odličen tudi v Krškem, boljši od Ferjana je bil tudi Izak Šantej. Slednjemu je uspelo zmagati v vseh kvalifikacijskih nastopih, a ga je v finalu Ferjan prehitel. Prva dirka pa je bila usodna za mladega Krčana Primoža Klenovška, ki se je že v prvi vožnji po padcu poškodoval in je zaradi močnega udarca v hrbtenico nekaj časa preživel tudi v ljubljanskem kliničnem centru. Po nasvetu zdravnikov mora še nekaj časa počivati. Tudi v Krškem je Ferjan zmagal, drugi je bil Jernej Kolenko, tretji pa je bil Aleš Dolinar. Izak Šantej je imel velike težave z motorji in je bil ob koncu šesti. mesto pred njim pa je dirko 12. maja, to bo četrta skupina sve-zaključil Zlatko Krznarič. tovnega prvenstva posameznikov. Naslednja dirka v Krškem bo Karmen Molan Zmagovalna trojica v Krškem strelstvo Dogajalo se je marsikaj Leskovec pri Krškem - Da se je dogajalo marsikaj, pravimo čisto utemeljeno. Tako se je zgodilo, da so v Leskovcu prvič v zgodovini državnih prvenstev vse tarče ocenjevali s pomočjo elektronske naprave, finalni del pa s pomočjo računalniške video tehnike projicirali na velike zaslone, tako da so gledalci lahko natančno spremljali razplet bojev za kolajne. Zgodilo se je tudi to, da je moral najboljši slovenski strelec Rajmond Debevec priznati premoč Damjana Kandareta. Odločitev o zmagovalcu v disciplini zračna puška je bila zelo tesna, saj sta bila tekmovalca po rednem delu izenačena s 593 krogi, v finalu pa je bil Kandare boljši za pet desetink. Podobno pa je bilo tudi pri članicah, kjer je Kamničanka Renata Oražem Vršič olimpijko Natalijo Prednik ugnala za vsega eno desetinko kroga. Kot četrta je tekmovanje zaključila Sevničanka Tina Grabnar. Pri mladincih je bil najboljši Patrik Fajdiga, ekipno pa je bil Leskovec v tej disciplini na odličnem tretjem mestu. V kategoriji zračna pištola je bil med člani Brežičan Robert Krajnc, ki trenutno tekmuje za ljubljansko Olimpijo šesti, Vlado Sabadoš iz brežiškega Kruna pa je bil 26., ekipno je SK Krono Brežice zasedel 11. mesto. Pri mladincih je bil Gorazd Cimperšek iz sevniškega Maroka četrti, Matej Kijnčič, Krono Brežice je bi sedmi, Matjaž Soder, Krono Brežice pa 18., tako je ekipa SK Krono Brežice na koncu osvojila tretje mesto. radioamaterstvo Lisico lovili v Krškem Krško - Oiganizator Odprtega kratko valovnega prvenstva v amaterski radiogoniometriji - lovu na lisico, je bil tokrat Radioklub Krško, ki se je z organizacijo odlično predstavil. Skupno je sodelovalo 55 tekmovalcev iz 17 klubov, ki so prišli iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije. V kategoriji pioniijev je bil najuspešnejši Jaka Bemardič iz domačega kluba, sevničan Luka I^čičnik je bil drugi. Cvetka Mavsar v ženski konkurenci ni dopuščala presenečenj, seveda je zmagala pri starejših veteranih pa je bil Janez Kuselj tretji (oba RK Krško). mali nogomet Le še korak Sevnica - Klub malega nogometa Sevnica je vse bližje naslovu državnega prvaka. Njihov prvi nasprotnik zaključnega tekmovanja je bila ekipa Beton Zagotje, ki sojih Sevničani premagali tako na domačem terenu s 6:0, kot tudi v gosteh s 7:4. Prav tako na dve zmagi pa jih čaka srečanje z drugim nasprotnikom Lesno iz Litije. Prvo tekmo so že odigrali, in sicer v gosteh (torek, 17.4.2001), drogo srečanje pa se obeta v domači športni dvorani Sevnica v petek, 20.4.2001, ob 20. uri. plavanje Dve medalji Mateju Celje - Na Velikonočnem plavalnem mitingu, kjer je nastopilo 470 plavalcev iz Madžarske, Hrvaške in Slovenije je sodelovalo tudi 23 plavalcev PK Celulozar Krško. Med njimi je bil najuspešnejši Matej Furst, ki je osvojil srebrno medaljo v disciplini 50 m hrbtno, dosegel je tudi osebni rekord 33,94, bron pa je osvojil na 50 m prosto, tudi z osebnim rekordom 30,78. Bil je še peti na 50 m delfin. Izkazali so se tudi ostali. rokomet Če to ni norišnica?! Dobova - V 18. krogu l.A SRL so domači igralci RK Dobova ne glede na to, da seje eden od sodnikov (Ribnica) na vse “kriplje” trudil, da se to ne bi zgodilo, goste RK Termo poslali domov zelo slabe volje in s porazom v žepu. Kdo ve, morda pa je res, da navijači dodajo svoj naboj, ki se je v športni dvorani Dobova iz minute v minuto stopnjeval, a za eksplozijo le ni bilo več časa. Zelo sočne opazke pa so bile namenjene “junaku” tega srečanja, kajti še takšen laik, je lahko kaj kmalu ugotovil, kam pes taco moli. Pa ne zato, ker bi tako občudoval Termo, bolj ga je skrbelo, kako se bo odrezala njegova ekipa, ki se ji tudi prav nič lepo ne godi, pa je na svoj način “pomagal”. A kot rečeno, v Dobovi so bili gledalci na koncu vendarle lahko zadovoljni, igralci pa še toliko bolj, saj so premagali gostujočo ekipo s 26:24 (10:10). Tekma pa je bila vse prej kot klasična. Sicer pa, kaj bi se čudili, to je bil vikend, ko so se v slovenskih športnih dvoranah tepli, in to čisti zares, tako da dogajanje v Dobovi ni bilo skoraj nič posebnega. Po drogi strani pa spet, kakšna tragedija, da posameznik lahko usmerja in odloča o usodi nekega kolektiva. Saj sploh ni pomembno, da so bili tokrat v igri dobovski rokometaši, žal vse prevečkrat tudi na tej strani pišemo o ne fair playu sodnikov na večini tekmovanj. In kdo jim lahko prepreči pristranskost in nepošteno delo? In da ne bo nesporazuma, ne mečimo vse v isti koš! K.M. trap Enako so dobri Gty pri Pragerskem - Na tamkajšnjem olimpijskem strelišču je potekal tradicionalni meddržavni dvoboj v trapu med Slovenijo in sosednjo Hrvaško, izid pa je bil neodločen 1:1. Med člani je zmagala reprezentanca Slovenije z rezultatom 345 : 344, mladinci pa so postavili nov ekipni državni rekord, a izgubili s Hrvati za tri zadetke 337 : 334. Posavski mladinci Marko Slemeašek, Jani Šekorai\ja (ki sta nastopila v A mladinski reprezentanci Slovenije) ter Boštjan Blazinčič in Matija Mlinarič (B mladinska reprezentanca) so se zelo dobro izkazali z nastopom v državni reprezentanci. Marko Slemenšek je dosegel že drogo normo za prihajajoče SP z rezultatom 112 zadetkov, svojo prvo normo pa sta dosegla Šekoranja 109 in Blazinčič 107 zadetkov. Zelo lep uspeh Posavskih mladincev, ki bodo zastopali slovenske barve na SP koncem meseca aprila v Kairo. šolski šport Ekonomci spet najboljši Novo mesto - Državnega prvenstva v športni gimnastiki so se zelo uspešno udeležili telovadci in telovadke iz Ekonomske in trgovske šole Brežice in Gimnazije Brežice. Gimnazijke so bile ekipno šeste, ekonomke pa osme. Posamezno pa so bile najuspešnejše Nataša Klemenčič, Laura Molnar, Mira Mal-ner in Mojca Zakšek iz vrst Ekonomske šole, iz vrst brežiških gimnazijk pa Vesna Ogorevc, Staša Sokolič in Saša Žnidaršič. S srebrno medaljo pa se je ovenčala Sandra Horžen na preskoku. Telovadci Ekonomske šole pa so še posebno blesteli, saj so obranili naslov najboljših v ekipni konkurenci. Marko Erkič je osvojil bron v mnogoboju, na parterju in na drogu, medtem ko je na preskoku obranil lanskoletni naslov državnega prvaka. Sicer pa so bili v ekipi zmagovalcev še Blaž Držič, Sašo Panič, Branko Hervol, Primož Cetin in Marjan Priveršek. Brežiški gimnazijci pa so bili tudi zelo uspešni, saj so ekipno osvojili drugo mesto, ekipo pa so sestavljali Dominik Černelič, Matej Vovk, Davorin Živkovič in Vili Dernikovič. Pri svojem delu sta se izjemno izkazala športna pedagoga Zdenka Grubič - Senica in Berto Žnidaršič, ki jima gredo vse čestitke. gimnastika Zmaga za krški Rain Koper - Telovadke Gimnastičnega društva Rain Krško so nastopile na lil. prvenstveni tekmi v B-programu Gimnastične zveze Slovenije za nastop na državnem prvenstvu 2001, ki bo potekalo 13. maja v Rušah pri Mariboru. V kategoriji deklic B-program je ekipa GD Rain Krško v postavi Štus, Močivnik in Bregar osvojila 1. mesto s seštevkom mnogoboja 106,50 točk. Med posameznicami je Urška Štus osvojila 3. mesto, 35,40 točke, četrta je bila Nika Močivnik, osma pa Vesna Bregar. Urška Gramc, ki je nastopila tudi med kadetinjami posamezno je zasedla 21. mesto ter potrdila normo za nastop na DP 2001. Članice pa so v ekipni konkurenci v postavi Zaplatič, Gnidica in Lupšina zasedle 5. mesto s seštevkom 106,50 točke. Med posameznicami pa je bila Petra Zaplatič sedma, Simona Gnidica je bila deveta, Špela Lubšina pa sedemnajsta. Selekcijske telovadke GD Rain Krško bodo 22. aprila 2001 nastopile v Ljubljani na 10. pokalu Šiške ter 13. maja na uradnem državnem prvenstvu 2001 GZS v B-programu v Rušah. karate Štirikrat “naj’ Idrija - V športni dvorani Športnorekreacijskega centra v Idriji je potekala I. Pokalna tekma za mladince in člane v karateju v katah posamezno in ekipno ter v športnih borbah posamezno. Kljub zelo okrnjeni odpravi sevniških karateistov, saj sta na tekmovanje lahko odpotovala le Marko Stopar in Rok Črepinšek, je bil izkupiček stoodstoten. Oba sta v svojih kategorijah blestela. Rok Črepinšek je v kategoriji mladincev v katah posamezno prepričljivo zmagal, v kategoriji članov pa je bil Marko Stopar ponovno nepremagljiv za vse svoje nasprotnike. Tudi v športnih borbah se nista dala presenetiti. Rok Črepiašek je v kategoriji mladincev, letnik 1983 v absolutni težnostni kategoriji premagal vse svoje nasprotnike in na koncu zasluženo osvojil naslov pokalnega zmagovalca. Marko Stopar, ki se je pomeril v športnih borbah med člani do 68 kg, pa se prav tako ni pustil presenetiti. Vse svoje nasprotnike je premagal in tudi sam osvojil naslov pokalnega zmagovalca v tej prestižni kategoriji. motokros Prilipe odpadle, Rakek izpeljan Prilipe - Veliko razočaranje je vreme pripravilo organizatorjem droge dirke za državno prvenstvo v motokrosu, brežiškemu AMD-ju. Čeravno bi se marsikdo strinjal, da je prav blatna in razmočena steza še večji čar dirkanja in prav gotovo veliko bolj razburljivo za gledalce, pa je bilo tokrat le preveč. Zato so morali dirko dokončno odpovedati, nov termin pa je 13. maj. Zato pa je bila organizirana tretja dirka spomladanske lige na Rakeku, kjer so nastopili trije tekmovalci Fun športnega Bence MX teama. Najuspešnejši med njimi je bil Tomaž Salobir, ki je bil med podmladkom s 85 kubičnimi motorji drogi. Tako je zbral enako število točk - 37 kot Matjaž Vidmar in osvojil drugo mesto, na lestvici pa je četrti. Iztok Bence pa je med veterani na razmočeni in zelo blatni progi uspel priti med prve tri. Tako je osvojil kar 30 novih točk, skupno jih ima 82, vendar je še vedno na četrtem mestu lestvice, za tretje uvrščenim Hrenom pa zaostaja le za pet točk. V razredu do 125 ccm je nastopil tudi Branko Povše, ki je bil deseti in se na lestvici povzpel na 12. mesto s 23. točkami. Spoštovana Vesna Kržan! H O t> Č I N A Brežice Izvedeli smo, da ste postali državna prvakinja in rekorderka v streljanju z zračno pištolo na tekmovanju v Dubrovniku. V pogojih treniranja, ki niso najugodnejši, je Vaš dosežek še posebej vreden spoštovanja. Za Vami je veliko urjenja, spretnosti, znanja in talenta in mnogo prizadevanja Vašega trenerja, gospoda Ernesta Sečna. Iskreno Vam čestitamo in želimo uspešno nadaljnjo športno pot. Milena Jesenko podžupanja Občina Brežice Vladislav Deržič župan Občina Brežice mmmmmmmmm Spoštovani gospod Ernest Sečen! OBČINA Brežice Za vsakim velikim dosežkom športnika so ljudje, ki odkrivajo, razvijajo in vodijo mlade talente k odličnim rezultatom. Ko jih dosežejo, smo nanje vsi ponosni. Tako je tudi zdaj, ko je Vaša varovanka Vesna Kržan postala državna prvakinja in rekorderka v streljanju z zračno pištolo. Taki dosežki potrjujejo tudi resnost dela društva in sposobnost trenerja, obenem pa vplivajo na dodeljevanje sredstev, ki so eden od pogojev za kakovostno delo z mladimi ljudmi na področju športa. Čestitamo Vam in želimo uspešno nadaljnje delo trenerja v Strelskem Milena Jesenko Vladislav Derzic podžupanja župan Občina Brežice Občina Brežice KRONIKA SavaGfe, 18.4.2001 Zagrebčan na Obrežju z 10,6 kg heroina Krško - Na PU Krško so predstavili enega večjih zasegov heroina Na mednarodnem mejnem prehodu Obrežje so v začetku minulega ledna zasegli 10 zavitkov heroina, ki ga je v osebnem avtu prevažal hrvaški državljan. Na ulici je vreden 3 milijone nemških mark. Nervozno obnašanje 35-letne-ga Zagrebčana je policistu na Obrežju pomagalo k odločitvi o temeljiti preiskavi osebnega vozila Fiat Tipo. Pod zadnjim sedežem je našel 8 zavitkov. Kot je pojasnil predstavnik Urada kriminalistične policije Ivan Urek, je mobilna carinska enota, ki se je preiskavi pridružila, našla še dva zavitka ob vezni steni motorja pod vetrobranskim steklom. S preliminarnimi testi so ugotovili, da gre za heroin. Skupaj je bilo zaseženih 10.660 gramov heroina. Skupna vrednost skrivnega tovora je glede na dejstvo, da se cena za en gram heroina giblje med 60 in 70 nemškimi markami, po oceni kriminalistov 750 tisoč nemških mark, s prodajo na ulici pa bi z njim lahko Zaslužili tri milijone nemških mark. Vozilo so zasegli, zoper voznika pa podali kazensko ovadbo, sodišče je dan kasneje za voznika odredilo pripor. Glede na zaseženo količino na PU domnevajo, da gre za organizirano skupino, raziskava še poteka. Posavski policisti po besedah direktorja uprave Andreja Zbaš-nika domnevajo, da mamilo prihaja iz Turčije in je najverjetneje bilo namenjeno slovenskemu trgu. Najdba prepovedane droge je po količini ena večjih v zadnjem času na področju PU Krško in tudi v državi, razen dveh večjih v Luki Koper in na prehodu Karavanke. Kot je še pojasnil Zbašnik, se trend najdbe manjših količin prepovedane droge v zadnjem času povečuje, najdbe pa so tako s strani policije kot carinskih izpostav. Poudarja še, daje ta kuga 21. stoletja zdaj že razširjena na posavskem podeželju, zelo problematični pa so uživalci, ki pogosto delajo kazniva dejanja, da bi prišli do denarja. Suzana Vahtarič Policist je pod zadnjim sedežem našel vreden tovor. Našli na Hrvaško odpeljan traktor Krško - Na PU Krško so poudarili dobro sodelovanje s hrvaškimi organi. Tako so po tatvini dveh traktorjev podjetja VGP Novo mesto iz Čateža, tatovi V začetku aprila enega uspeli odpeljati na Hrvaško, drugi se je na poti pokvaril. Na Hrvaškem so traktor izsledili in ga vrnili lastniku. Hrvaški pravosodni organi so v tem primeru podali kazensko ovadbo zoper dva Ljubljančana Traktorja s priključki sta bila vredna 35 milijonov SIT. Ilegalci v tovornjaku Obredje, 12. - Nekaj po 8. uri so na Obrežju pri vstopu v državo našli v tovornem vozilu 42-letnemu Hrvaškemu vozniku ponovno ilegalne prebežnike.V proštom za orodje je bilo skritih 16 tujcev, in sicer 13 Kitajcev in 3 državljane Turčije. Tujci so bili skriti v proštom za orodje, tovor namenjen v Španijo pa je bil pregledan. Vozniku so odvzeli prostost in se bo zagovarjal pred sodiščem, ptebežnike pa so vrnili na Hrvaško. ProVida tudi v Posavju Krško - Slovenska policija je v začetku meseca dobila sedem novih avtomobilov in motorno kolo z vgrajenim videonad-zornim sistemom. Vozilo z napravo ProVida 2000 od minulega tedna na posavskih cestah uporabljajo tudi policisti Postaje prometne poličke Krško. Delijo ga z novomeško upravo za širše posavsko in dolenjsko področje. Gre za osebno vozilo s civilnimi registrskimi tablicami, ki je opremljeno z videosistemom za nadzor in urejanje cestnega prometa, uporablja pa se predvsem za ugotavljanje prehitre vožnje, nepravilnega prehitevanja ter vožnje s prekratko varnostno razdaljo. S sistemom, s katerim delajo posebej usposobljeni policisti, lahko evidentirajo tudi ostale kršitve tako voznikov kot pešcev na prehodih za pešce in v semaforiziranih križiščih ter dmge kršitve, ki jih je bilo v preteklosti težje dokazati. Posavska uprava opozaija, da se ustavljanje izvaja s pomočjo svetlobne table, ki je v vozilu in na kateri se izpiše odredba “STOP POLICIJA” ali “POLICIJA, VOZITE ZA MENOJ” ali druga odredba policistov, ki jo mora voznik upoštevati. Policist službenega vozila lahko ustavlja tudi z modro lučjo in zvočnim signalom. Za vozilom, ki ga želi ustaviti, prižge modre utripajoče ali vrteče luči in uporabi kratek zvočni signal s sireno. Kot še opozarjajo na Policijski upravi Krško, mora voznik postopoma zmanjšati hitrost in ustaviti ob robu vozišča. S.V. Nova dokazovanja v primeru Arh Krško - Na Okrožnem sodišču v Krškem brez vidnega napredka v nadaljevanju glavne obravnave v primeru lanskega streljanja in poskusa umora v Krškem. Zaradi preobrata pa so potrebna nova zaslišanja. Sodni senat pod predsedstvom Miloša Medveda je v tokratnem nadaljevanju glavne obravnave sprejel odločitev obeh obdolžencev -Franca Arha in Marjana Omer-zela, da dosedanji molk prekineta z zagovorom. Oba sta zanikala dejanja iz obtožnice - Arh poskus umora in Omerzel pomoči pri tem. Bistvo Arhovega zagovora je v tem, da ključnega popoldneva, ko naj bi maja lani streljal na Darka Božičnika, ni bil v Posavju. Trdi, da je s prijateljem Asičem, kije tako tudi že pričal, bil v Ljubljani. Ta pa še trdi, da Prekupčevalcem stopili na prste Krško, 12. - Urad kriminalistične policije PU Krško je vložil kazenske ovadbe zoper 4 delavce podjetja IGM Sava d.o.o. iz Krškega, ki so omogočili odvoz gramoza iz Starega Gradu. Upravljavci strojev in odpremnik, ki so vsi domačini iz okolice Krškega in Brežic, so brez tehtanja in plačila upravljavcu, lani maja omogočili izvoz gramoza brez kontrole. Prav tako so ovadili zaradi prekrivanja še 10 voznikov tovornjakov iz okolice Brežic in Krškega ter Šentjerneja in Trebnjega. je to že povedal policistom v teku preiskave. Omerzel pa naj bi se tisto nedeljo sicer vozil po Krškem, vendar je konec dneva preživel v Brežicah. Oba sta tudi poskušala pojasniti, zakaj se nista oglasila na policiji. Trdita, da najprej za dogodek nista vedela Po objavi tiralice pa se policiji nista oglasila zaradi slabih izkušenj z njimi. Po soočenju z oškodovancem Božičnikom - vsak vztraja pri svojem pričevanju, zato bo nadaljevanje glavne obravnave z novimi dokazovanji, ki naj bi predvsem Arhu dala alibi, v začetku maja. S.V. Idej ne zmanjka Krško, 11. - 32-letni B.R. iz okolice Krškega je doma na računalniški opremi “skeniral” več bankovcev za tisoč tolarjev in se z njimi takoj odpravil po nakupih. Zaželel si je pijače, tako je zaboj piva in radensko v skladišču celjske pivovarne v Krškem plačal z dvema pravima in dvema ponarejenima bankovcema za tisoč tolaijev. Vendar je bil njegov poskus odkrit, tako so mu policisti še isti dan odvzeli računalniško opremo in podali kazensko ovadbo. Glede na to, da se je pred leti podoben primer ponarejanja denaija pojavil med sevniškimi dijaki, policisti opozaijajo vse, ki sprejemajo denar, da so pozorni. Račan: “Lažje ga je bilo zapleniti, kot vrniti!” Otočec - Na delovnem pogovoru slovenskega in hrvaškega premiera Janeza Drnovška in Ivice Račana je Hrvaška ob srečanju v “znak dobre volje”, kot je povedal Račan, “podarila” Sloveniji nekoč njen obveščevalni kombi. Sporen kombi, zaplenjen januarja 1998 pri Zavrču, je navzven v odličnem stanju. Ali je v kombiju tudi vsa prisluškovalna oprema, pa premiera nista povedala. Zaradi postopkov na meji je zeleni volks-wagnov kombi brez registrskih tablic na Otočec prispel nekaj ur po hrvaški delegaciji. Kaj se skriva v notranjosti? Januarja 1998 so hrvaške oblasti na svojem ozemlju blizu Zavrča zalotile slovenska obveščevalca in jima zaplenile omenjeni kombi s prisluškovalno opremo, vreden milijon mark. Zaradi afere je takrat odstopil slovenski obrambni minister Tit Thrnšek, varaždinsko sodišče pa je obtožena Antona Slatinška in Branka Bezgovška novembra lani v odsotnosti, zaradi vohunjenja, obsodilo na leto dni zapora, pogojno na tri ter na pet let prepovedi vstopa v Hrvaško. Obveščevalni kombi, ki je služil kot dokazni material, so po sojenju izročili hrvaškemu ministrstvu za notranje zadeve. S.V. 113 - 113 - 113 - 113 Od 5. do 12. aprila Na PU Krško so obravnavali 17 prometnih nesreč. Izsledili so 58 tujih prebežnikov, od tega več manjših skupin. Na mejnih prehodih so vstop v državo zavrnili 15 tujcem, ki so imeli ponarejene dokumente. Državljan Bolgarije je imel več ponarejenih tujih bankovcev. Med mejnimi kontrolami pa so poleg 10.660 gramov heroina odkrili še 1.032 gramov marihuane, ter pri državljanu Italije še 0,3 grama hašiša. Na Obrežju so zasegli v Nemčiji ukradeno tovorno vozilo Mercedes Benz Sprinter. 23-letni R.Č. iz Brežic je pri vlomu v bencinski servis v Brežicah odnesel le mobilni telefon, policisti pa so ga takoj prijeli. 112 - 112 - 112 - 112 Na Regijskem centru za obveščanje Uprave za obrambo Krško so prejeli 27 klicev za nujno medicinsko pomoč in 10 za pomoč dežurnega veterinatja. Prav tako so na pristojne službe posredovali 8 klicev za odstranitev kadavra ter enega za odstranitev povožene divjadi. Zasegli še več mamila Obrežje, 12. - Le nekaj dni po velikem zasegu heroina so na Obrežju ponovno odkrili mamila. 19-letnik iz okolice Novega mesta je vstopal Slovenijo. Pri carinski kontroli je delavec enote za zatiranje tihotapstva pri osumljencu našel nekaj več kot kilogram marihuane. Krški kriminalisti so osumljencu odvzeli prostost in zanj podali kazensko ovadbo. pravni nasveti l Dobro sodnikovo Vodstvo pravde pol poti k cilju Dejstvo je, da marsikateri sodnik ob otvoritvi glavne obravnave še ne Ve, o čem sploh mora soditi, zato s svojo intelektualno metlo pometa na pamet po vsem širokem polju razmerij med strankama, da bi slučajno, kot slepa kura našel zrno, ki bi mu dalo navdih za odmotavanje klobčiča gordijskega vozla namesto da bi šel Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin oborožen z delovnim načrtom - kako iskati predvsem tiste elemente spora ki so za rešitev bistveni. Pogosto ni treba izvesti vseh dokazov, ki jih predlagajo stranke, zaradi nepripravljenosti pa nima kritičnega odnosa kateri naj se izvedejo in kateri ne. Če sodnik tako pristopa k stvari in to stranke kaj hitro opazijo, potem ni čudno, da se sodni postopek pogosto konča z napačno odločitvijo in se potem vrstijo pritožbe, zmaga pa tisti, ki uspe plačati čim bolj spretnega odvetnika. Sodnikovo dobro al i slabo procesno vodstvo pravde se tako zlasti odraža v : - dolžini sodnih postopkov in njihovi ekonomičnosti in učinkovitosti; - v preprečevanju ali nastajanju napačnih sodnih odločb in njihovih razveljavitev na podlagi rednih ali izrednih pravnih sredstev; - v uresničevanju načela enakosti strank pred sodiščem; - v preprečevanju ali povzročanju zlorabe procesnih pravic, itd. Temeljne določbe o naravi sodnih postopkov v slovenski državi so zapisane v 22. do 25. členu Ustave Republike Slovenije in tudi v nekaterih mednarodnih pogodbah, ki jih je ratificiral Državni zbor in so objavljene v Uradnem listu, na primer v Mednarodnem paktu o državljanskih pravicah (Uradni list SFRJ št. 7/71 -Mednarodne pogodbe in Ur. List RS št. 35/92 - Mednarodne pogodbe št. 9) ter v Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS št. 33/94 -Mednarodne pogodbe št: 7). V njih je posebej zagotovljena enakost državljanov, ki v konkretnih primerih uveljavljajo svojo pravico v postopku pred sodišči in jim je treba zagotoviti pravično sojenje. To pomeni, da morata imeti obe strani v postopku enak položaj in da morajo biti njune možnosti za predstavitev problema uravnotežene. Navedeno ustavno načelo se uresničuje predvsem v kontradiktornosti postopka, ki pomeni, da imata obe stranki enako možnost, da se izjavita o svojih zahtevkih in navedbah nasprotne stranke. Po novem Zakonu o pravdnem postopku načelo materialne resnice ni več tako poudarjeno kot prej, temveč je le pot za dosego cilja. Tožeča in tožena stranka morata biti v pravdi veliko bolj aktivni kot prej, saj sodišče ni več izrecno zadolženo, da namesto njih išče materialno resnico. Sodišče mora predvsem skrbeti za izvedbo dokazov, ki jih predlagajo stranke, vendar le tistih, ki se zdijo pomembni za odločitev o stvari. Sodnik mora tudi paziti, da stranki pošteno uporabljata svoje pravice in da omogočata sodišču, da ob smotrni izrabi časa in sredstev pride do sodne odločitve. Zaradi večjega poudarka na strokovnosti pri vodenju sodnih postopkov, saj se postopek v znatno večji meri kot prej odvija pismeno, pa tudi določila postopka so nekatera takšna, da stranka izgubi svojo pravico, če jo ne uveljavlja pravočasno, se je povečala tudi potreba po strokovno kvalificiranem pravnem zastopstvu. Sodni postopki so zato postali znatno bolj dragi, če upoštevamo seveda še pripadajočo sodno takso, in že se srečamo s problemom težjega pristopa do sodišča socialno šibkih slojev prebivalstva. Pri tem je treba opozoriti na 168. člen Zakona o pravdnem postopku, ki določa, da sodišče oprosti plačila stroškov postopka stranko, ki po svojem splošnem premoženjskem stanju ne zmore plačati teh stroškov brez škode za nujno preživljanje sebe in svoje družine. Oprostitev stroškov postopka obsega oprostitev taks in oprostitev predujema za stroške prič, izvedencev, ogledov in sodnih oglasov. Sodišče lahko stranki plačilo taks tudi odloži do izdaje odločbe ali pa ji dovoli obročno plačilo. O oprostitvi plačila omejenih stroškov postopka odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke. Stranka je dolžna predlogu priložiti potrdilo pristojnega upravnega organa o svojem premoženjskem stanju in o premoženjskem stanju članov gospodinjstva zadnjo odločbo o dohodnini ter morebitne druge dokaze, s katerimi dokazuje svoje premoženjsko stanje in premoženjsko stanje članov gospodinjstva Sodišče lahko tudi v primerih, ko je stranka popolnoma oproščena stroškov postopka na zahtevo stranke odloči, dajo zastopa odvetnik/170. člen cit. zakona), ki se plača iz sredstev sodišča če je to nujno, da se varujejo njene pravice. Pomembno p« je, da stranka poda svojo vlogo za oprostitev stroškov postopka pred začetkom pravde, sicer to možnost, če jo uveljavlja kasneje, zapravi. O najpomembnejših novostih pravdnega postopka s katerimi mora biti seznanjen vsakdo, ki se pojavi pred sodiščem, pa prihodnjič. RAZVEDRILO horoskop OVEN Zelo pomembno je, da se v tem obdobju skušate osvoboditi zamer in notranjih konfliktov, ki so posledica čustvenih izkušenj iz preteklosti. Spontan in iskren pristop lahko pripomore k utijevanju vezi z ljudmi, ki jih imate radi in jih ne želite prizadeti ali izgubiti. BIK Vaše počutje bo zdaj odvisno predvsem od tega, ali se boste lahko otresli nelagodja in občutkov slabe vesti, kadar se skušate postaviti zase. Začnite torej prepoznavati svoje potrebe, ne glede na to, da se vam takšen pristop morda zdi tvegan. DVOJČKA V prihajajočem obdobju se boste morali ukvaijati tudi z duhovnim utrjevanjem in poglabljanjem vere v vrednote, brez katerih je sleherni zunanji uspeh zgolj navidezen. V stvareh, ki zadevajo etična vprašanja, se boste morali zanesti nase. RAK Predvsem na poslovnem in ustvarjalnem področju je pred vami daljše obdobje prilagajanja razmeram, ki zahtevajo, da sprejmete nase veliko odgovornost Ce ste v zvezi s tem še vedno neodločni in se bojite, da ne boste zmogli uresničiti pričakovanj drugih, si vzemite čas. LEV V obdobju, kije pred vami, se boste počutili občutno bolje kot v bližnji preteklosti. V čustvenih odnosih si lahko obetate priliv novih strasti in poglabljanje navezanosti. Na poslovnem področju boste po daljšem obdobju spet začeli načrtovati bolj ambiciozne podvige. DEVICA Priporočljivo bi bilo, če bi svoje ambicije v tem obdobju omejili na tisto, kar je dosegljivo in realno. Preveč drzni poskusi prekoračitve omejitev bi utegnili ogroziti vaše notranje ravnovesje in morda tudi zdravje. TEHTNICA Glede notranje resničnosti odnosov ne bi smeli zavzemati stališč, povezanih s poenostavljenimi ugotovitvami, da smo ljudje pač drug drugemu tuji. Ni nujno, da je tako, sploh pa bi bilo nevarno dovoliti, da takšna ugotovitev izzveni kot zadnja resnica. ŠKORPIJON Ker vas po vsem sodeč utesnjujejo razmere v okolju, v katerem delujete, boste iskali izhode in možnosti za prevetritev. Saturn v Biku še naprej opozaija na omejitve pri uresničevanju ustvaijalnih in poslovnih načrtov, hkrati pa predstavlja preskusni kamen vaše osebne moči. STRELEC Na globlji ravni ste se spopadli z občutki in dvomi, ki so v preteklosti vplivali na vaše oddaljevanje od sebe. V tem položaju ne bi smeli razsojati zgolj na osnovi instinktov, zato si morate vzeti čas in se poglobiti v izkušnje, ki ste jih pridobili doslej. KOZOROG V prihajajočem obdobju boste precej skrivnostni glede poslovnih načrtov in namenov, saj se vam zdijo okoliščine preveč zapletene, da bi lahko tvegali in javno razodeli, za kaj se zavzemate. VODNAR Ker imate občutek, da vam primanjkuje časa za vse, kar bi morali narediti, lahko oblikujete načrt, po katerem boste namenili prednost tistemu, kar je za vas resnično pomembno. Posvetite se tudi sebi in se ukvarjajte s stvarmi, ki so vam v veselje. RIBI Vse kaže, da se pred vami odpirajo nove možnosti za boljši zaslužek, poleg tega si boste lahko izborili status, ki vam bo omogočil bolj ambiciozno načrtovanje prihodnosti. Toda položaj Marsa v Strelcu svari pred nepremišljenimi in prenagljenimi poslovnimi potezami. moda Pomlad - poletje. Nova sezona. Novi načrti, nova moda, nove počitnice, dobra volja... novi sezonski horoskop. Pa začnimo s svojeglavimi ribami. Ribe se ne oblačijo prav tako, kakor zahtevajo modne smernice. Toda tokrat bodo izbrale enega izmed modnih trendov, ko pa jih je toliko. Vodnarji bodo modnemu trendu sledili in to sezono uživali še posebej. Vsakega sloga bodo poskusili malo. Končno bo tudi za klasičnega, vztrajnega kozoroga nekaj novega. Saj bodo kostimi povsem drugačni kot so bili do sedaj. Kanček predrznosti bomo odkrili v kozorogih. Tudi nemirni strelci se bodo to sezono veselo iskali in v vsakem look-u uživali posebej. Za vsakega si bodo našli čas in voljo. Strastni škorpijoni pa si bodo izbrali le en slog, le eno pot, ki jo bodo prepričljivo predstavili. Ta bo predvsem strastna. Vsestranske tehtnice bodo s svojo radovednostjo poskusile vse stile, kar bo zahajalo že v umetnost. Eksperimentirale bodo do onemoglosti. Premišljene device bodo poskrbele bolj za poletje, kajti pred tem je še veliko dela. Ne bodo našle časa za vso to modo. Ampak med počitnicami pa bodo najbolj modne, kjerkoli bodo. Kadar moda, potem res moda! Levi bodo to sezono malce žalostni. Saj glamour in luxus ne bo tako in. Ampak levi se znajdejo vedno, zato tudi tokrat ne bo težav priti v središče pozornosti. Spremenljivi raki nas lahko presenetijo na vsakem koraku. Danes v črnini, jutri v rožah, pojutrišnjem pa v jeansu. Kdo ve? Zagotovo je le, da se bodo v vsak slog globoko poglobili in ravnali po njihovem občutju. Dvojčki, ki se vsega hitro naveličajo, pa bodo tudi med srečnimi znaki, ki imajo to sezono res srečo. Saj lahko menjajo slog vsak dan, pa bodo vseeno moderni. Biki bodo naredili spet po svoje. S srcem in glavo. Ne bodo se trudili, da bi sledili vsem tem moda, ampak še vedno bodo srčni in simpatični. Hitro navdušeni ovni pa bodo našli svojo modo, saj so zelo odločni in natančno vedo, kaj želijo. Pri svojem izbranem slogu bodo tudi ostali. Kot vidimo, je za vsakega nekaj. Ampak dejansko, za vsakega! To leto bo res zanimivo in kreativno, predvsem pa res modno. Lea Šinko Štraus Nagrade Nagrade, ki jih poklanja MLADINSKA KNJIGA ZALOŽBA d.d., ZALOŽNIŠTVO REVIJ za pravilno rešitev, prejmejo: 1 .nagrada - vezani letnik revije GEA 1999 Petra Senica* Valvasorjeva 33, 8250 Brežice 2. nagrada - ura - budilka revije PIL PLUS Tjaša Ašič, NHM 23, 8290 Sevnica PLUS 3. nagrada - družabna igra “Človek ne jezi se” Mojca Oman, Jagnjenica 13c, 1433 Radeče Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 26.4.2001, na naslov: Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice, s pripisom “Nagradna križanka”. Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla! Fotokopij ne upoštevamo! nagradna križanka m i str Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: KAPUS, AGATA, MIRO, ETAPA, TORA, IR, KAPITULACIJA, EPI-FATI, IMAM, ROSA, LOČJE, ATA, OC, RAROG, MERIDIAN, ZAR, IK, KI, NAKITA, KARAVLA, UJEC, ARARAT, KAŠE. SAVAGLAS OSEBNA IZKAZNICA •I0RMON« ŽLEZA V MOŽGANIH MAKE- DONSKO KOLO REDOVNICA SLOVENSKI POLITIK "SDS' DELNICE PRED- DVERJE FINSKA PARNA KOPEL BRANILEC GRŠKIH TERMOPIL CEVKA ZA KEMIČNE POSKUSE FRANC. PISATELJ Jean 'N IVO FAJON ČERNIK OLDRICH OPERNA PEVKA TENISAČ IVAN ROMAN VLAD PREME- TENEC ŽIVALSKA USTNICA DEL DREVESA SESTAVIL BOJAN MACUR DIAFRAGMA OPOJ OKROGLA GREDICA OSEBNI ZAIMEK PREBI- VALEC IZOLE SPLOŠNO PRIZNANA RESNICA PEVKA DIMNIK LUSKA PR KOVANJU REKA V SIBIRIJI 4 5 6 7 1 8 9 1 SKLE NIIEV ZAKONSKE ZVEZE PALČKA ZA ZAKLJUČEK KLOBASE PREBI- VALEC EMONE EGO CELOVŠKI ŠPORTNI KLUB AM. KOŠ. LIGA STANKO SLIVNIK IZBOLJ- ŠANJE RAZMER 100 m SOKRATOV TOŽILEC AVTO MOTO DRUŠTVO KJRKIN OTOK BORBA 11 INDIJSKI PESNIK Ra|a VRSTA POLŽA JAPONSKA ISKALKA BISEROV 11 L. mala šola računalništva Obvladovanje in arhiviranje podatkov V čem je sploh problem? Glavni problem današnje sodobne družbe je, da nas vsi zasipavajo z ogromno količino najrazličnejših informacij, ki so v najrazličnejših oblikah: papirnatih, elektronskih ali tudi drugačnih. Idealno bi bilo, da bi večina informacij do nas prišla v elektronski obliki, saj nam lahko tu računalnik ogromno pomaga Vendar bo do takšne oblike izmenjave podatkov preteklo še nekaj časa. Tudi slovenska država si je zadala rok - do leta 2004, ko bo omogočila poslovanje z občinami, občani in ostalimi v elektronski obliki. Finančno poslovanje je eno redkih področij v Sloveniji, ki omogoča poslovanje skoraj v celoti v elektronski obliki: plačevanje računov, virmanov, prenosov ipd. Pri vseh teh najrazličnejših oblikah informacij pa imajo običajni uporabniki kar veliko težav. Večina težav izvira iz nepoznavanja zmožnosti programske opreme in računalnika, ki jih uporabljajo pri vsakdanjem delu. Za obvladovanje programske opreme se je potrebno kar precej po- truditi. Največkrat je to prepuščeno uporabnikom samim, kar je predvsem v podjetjih velika napaka, saj se pri delu z nepopolnim znanjem delajo napake ali pa “izgubljajo” podatki. “Izgubljeni” podatki so mišljeni tisti, katerih uporabnik na svojem računalniku ne uspe več najti, čeprav obstajajo. Vsakdo zna dodobra preiskati svojo pisalno mizo, omaro ipd., da poišče ustrezen dokument, medtem ko se pri preiskovanju lastnega računalnika lahko že močno zatakne. Vendar stvari niso tako nemogoče kot si večina ljudi to predstavlja. Programska oprema in računalniki so lahko popolnoma obvladljivi. Katere pa so glavne oblike dokumentov, ki jih uporabljamo pri delu? Seveda so to najrazličnejše oblike datotek, največkrat so to dopisi, preglednice, računi itd. Klasična pot priprave dokumenta je, da najprej ustvarimo dokument, nato ga natisnemo na tiskalnik in nato ga pošljemo po pošti ali po faksu. V tistem trenutku, ko natisnemo dokument na papir, imamo že dve kopiji dokumenta: ena je v računalniku in ena na papiiju. Dokument na papiiju je kasneje potrebno še arhivirati. In tu se kmalu pojavi tudi velik problem. Današnji klasični arhivi v večjih podjetjih imajo ogromne razsežnosti, ki nam zavzemajo ogromno prostora, pri iskanju starejših dokumentov pa se izgubi tudi veliko časa. Zakaj pa ne bi dokumenta poslali kar neposredno iz računalnika? Obstaja kar nekaj možnosti, ki nam poenostavijo delo: faks, elektronska pošta, objava na internetu ali intranetu. Dejstvo je, da bo elektronska pošta kmalu v večini nadomestila faks ali klasično pošto. Pri elektronskih dokumentih še vedno velja predsodek o izvirnosti, pri tem pa pozabljamo, da velja v Sloveniji že eno leto Zakon o elektronskem podpisovanju dokumentov. To pomeni, da elektronsko sporočilo lahko tudi digitalno podpišemo, prejemnik takšnega sporočila pa bo to tudi natančno vedel. S takšnimi postopki pošiljanja dokumentov pa se lahko prihrani ogromno denaija in tudi časa Seveda pa se ob delu z elektronskimi dokumenti kasneje pojavi težava obvladovanja le-teh. Če mora uporabnik računalnika sam poskrbeti za vse, je ta naloga lahko kar težka. Če je odlaganje in arhiviranje dokumentov rešeno centralno, je lahko mnogo lažje. Pravilna in jasna orga- filmski. Dajmo, punce Ameriška zgodba o najpomembnejši dekliški postranski stvari na svetu; ko fantiči v trenirkah ali kratkih hlačah uganjajo šport, skušajo njihove navijačice (čez lužo jim pravijo cheerlead-ers) s svojimi plesnimi točkami na državnem prvenstvu (da, tudi to obstaja) pridobiti čim več občudovalcev in zmagati. Torrance Shipman (igra jo Kirsten Dunst), nekoliko introvertirano simpatično bitje, postane nova voditeljica ekipe navijačic z imenom Bikice. Četudi starši želijo, da bi se bolj poglobila v šolske knjige, sama dobro ve, da je navijanje tisto, ki ji pomeni vse. Vse lepo in prav, letos želijo “cheerleaders” zopet, tako kot že nekaj let zapored, poseči po najvišjih lovorikah v celotni državi in pristati na televiziji. Vendar, želijo nekaj filmarji nazorno pojasniti, motite se, če mislite, da gre pri vsej stvari le za poziranje razvajenih avš, bahanje in osvajanje fantov kluba. Namesto tega nam prodajo pravo atletiko, prikaz vztrajne vztrajnosti in vzdržljive vzdržljivosti, zabeljene s skoraj ravno prav- šnjim ščepcem humorja, ironije in satire. Kako si želijo zmagati, pove dejstvo, da si že na prvi vaji uspe eni od “plesačic” zlomiti spodnjo okončino. Za povrhu pa nova članica ekipe, cinična “cheertator” gimnastičarka Missy Pantone (Eliza Dushku), ki ima (tako Torrance) “zelo lušnega brata” Cliffa, prijavi, da je njihova koreografija ukradena od konkurenčne ekipe navijačic (in še res je), skupine, ki jo vodi vsem dobro znana Isis (Gabrielle Union)! Jejhata, kakšna nadloga. Stvar namreč še zdaleč ni tako nedolžna kot se zdi na prvi pogled. Zago- nizacija map na lokalnih ali omrežnih diskih nam lahko pomaga le do določene mere, z veliko količino najrazličnejših datotek pa tudi tu lahko kmalu izgubimo nadzor. Danes nam pri vsakdanjem delu z elektronskimi dokumenti najveijetneje še najbolj pomagajo ravno programi, ki so bili v začetku namenjeni delu z elektronsko pošto. Tipična programa takšne vrste sta Microsoft Outlook in Lotus Notes. O programu Outlook smo že govorili. Ko pa količina dokumentov preraste število nekaj tisoč na mesec (3.000 - 20.000), pa je nujno v podjetju pričeti s sistematičnim arhiviranjem podatkov: elektronskih in papirnatih. V Sloveniji je kar nekaj podjetij, ki se skoraj izključno ukvarjajo z arhiviranjem podatkov. Njihovi sistemi omogočajo arhiviranje popolnoma vseh podatkov, ki se v najrazličnejših oblikah pojavijo v podjetju. Na ta način se kasneje hitreje in predvsem ceneje lahko znajdemo med nekaj 10 ali 100 tisoč dokumentov. (P* Branko Lavrenčič ;ovo lahko rečemo (in se ne zlažemo), da je na kocki vprašanje jližnje in daljne prihodnosti teh ieklet, pompom skupine, celotne gimnazije in sploh... No, Bikice se znajdejo v nezavidljivi situaciji, ko se morajo odločiti ali se kar najhitreje naučiti popolnoma nov program ali pa se sramotno sklonjenih glav soočiti z zahtevno javnostjo. In obenem, kar je tudi jelo pomembno, že veste, kako se bo razpletlo (oziroma zapletlo) z zaljubljeno Torrence in “bratom” Cliffom. Gregor Žvipelj stran 13 SavaGte, 18.4.2001 d UMI Enkolsa straši... V četrtek, 22.3. smo si učenci od 3. do 8. razreda odšli ogledat gledališko predstavo Enkolsa, katere vodja je ga. Vera Samohod. Dramski krožek in igro obiskuje štirinajst učencev od 5. do 8. razreda. Igralci so se na igro pripravljali celo šolsko leto in njihov trud se je tudi poznal, saj je bila igra gledalcem zelo všeč. Maja Marčun in Tinka Budič OŠ Brežice (novinarski krožek) Mati Zemlja Mati Zemlja nekoč živela je lepo, a danes joče, ker ji je hudo. Na Zemlji vojne prevladujejo, ribice v rekah umirajo, trak je vse bolj onesnažen, povstkl preži nesnaga, strup in nevarnost, ker ljudje ne pazijo, kaj delajo IiFT CUL*!1 a X/ JIlSiAjOfAJi €l«0«0* X en 20, 9290 OOfSTMUCA, TOL (07) 49-73-500 F-mail: teisata/siol.ncL http jhrmi:telsalsi MX (07) 49-73-501 Prodaja, montaža, servis GSM: 041/625-406 $ RENAULT AKCIJA! EUR0TAX, EKOBON AVTO MAX M0DEU AVANTURA OBRTNA CONA LESKOVEC „KLIMA BREZPLAČNO MDB9, 8273 LESKOVEC PRI KRŠKEM Tel.:07/ 49 21 166 Obiščite obnovljene salone ekskluzivnega pohištva na Mostecu in v Krškem Zajamčeno naj nižje cene pohištva v Evropi Mostec 6, Dobova. Tel.: +386 (0)7 49 92 400 Krško. Tel.: +386 (0)7 48 80 390 Dom je nekaterim dan, \ k ,;yp>*s za druge imamo rešitev. STANOVANJSKI VARČEVALNI RAČUN Pohitite in izkoristite dane prednosti pred drugimi! • Doba varčevanja za pridobitev posojila je pri nas krajša. Samo tri letat • Obrestna mera za varčevanje je pri nas višja. Do 4,7 %! • Mesečni znesek se ne spreminja. Lahko pa se povečuje z dodatnimi pologi, če vi tako želite! Pokličite na 02/229 29 50 ali nas obiščite v najbližji enoti .Nove KBM. Z veseljem vam bomo predstavili ugoden način dolgoročnega varčevanja in kreditiranja. Dodatne podatke dobite tudi na medmrežnem naslovu www.nkbm.si. Pod naslovom *izračuni' si lahko kar sami preračunate svoj znesek varčevanja. In ugotovite, da se vam izplača... Nakup stanovanja ni stvar trenutka. Je stvar varčevanja. ^.Nova KBM«4. Nova Kreditna banka Maribor OGLASI, REKLAME, OBVESTILA Franc s Senovega je opozoril na parkiranje avtobusa pred Domom 14. divizije, kjer je, kot opozarja, parkiranje prepovedano, zjutraj okoli 5. ure pa ga •noti tudi “toriranje” avtobusa, ki poleg hrupa, v stanovanja prinaša tudi pline. Odgovarja direktor podjetja Integral Breljus Brežice Jože Baškovič: “Naš avtobus parkira na tem parkirišču že nekaj let in nikoli nismo dobili niti s strani ali policije ali krajevne skupnosti kakršnokoli pripombo, tako da nam je ta informacija prva v zvezi z ne-1 Zadovoljstvom. V zvezi s “toriran-■i jem” avtobusa moram povedati, lj tla je zaradi tehničnih zahtev potrebno pred odhodom imeti motor 5 do 10 minut v teku. Me pa preseneča, da poslušalca to moti, saj teče poleg stanovanja glavna cesta, kjer vozila vso noč vozijo, tako da mislim, da to ni tako izrazit problem. Lahko rečem, da vsa Potovanja, ki imamo naročena s Senovega, nam je naročeno, da se potniki zberejo na tem prostoru, so pa naročila tudi iz krajevne skupnosti ali tamkajšnje godbe in nikoli ni bilo težav.” Marija iz Bukoška se je na bodico obrnila z vprašanjem, kdaj bodo dobili lani obljubljene individualne zabojnike za smeti. Udgtmnril ie vodja komunalnega sektorja na tšV?P Brežice jDarko Ferlan: “Glede vprašanja poslušalke iz ukoška lahko rečem, daje že akcija v takšni fazi, da lahko pričakujemo konec tega meseca ali v ačetku naslednjega, da se bo or-[aniziralo najprej z dopisi v vsa- torkove bodice ko hišo, da se gospodinjstva odločijo o izboru tipa posode. Kasneje bo tudi nabava posod in dobava posameznih posod na dom, da ne bo več teh skupnih kontejnerjev, ker vemo da se okrog skupnih kontejnerjev pojavlja precej nereda, ravno zaradi Romov, ki izvlečejo odpadke ven in pustijo vse razmetano. V kratkem lahko tudi v Bukošku pričakujejo organiziran odvoz od hiš, torej individualnih posod za vsako gospodinjstvo posebej. Hkrati bo potekala akcija tudi v drugih naseljih; Boršt, Trebež, Zgornji Obrež, Arnovo selo in tako naprej, zato smo tudi počakali, da se je zbralo več naselij in bomo individualni odvoz hkrati organizirali”. Jožica iz Brežic je opozorila, da na železniškem prehodu v Brežini zapornice spustijo veliko pred prihodom vlaka na postajo in se dolgo čaka. Sprašuje, zakaj je čakanje potrebno. Odgovarja vodja službe za odnose z javnostmi pri Slovenskih Železnicah Aleksander Salkič: “Res je, kar pravi poslušalka okoli čakanja, na ŽP Brežice imamo dva prehoda in oba sta na postajnem območju in to je največji problem na tej postaji. Zapornice se morajo zapirati že ob prihodu vlaka, ker so varnostne naprave na tej postaji nekoliko starejšega tipa in zaradi varnosti je nujno potrebno zapornice zapreti že ob prihodu vlaka. Vlak mora imeti svoj^ zaporno in tudi prevof-l0 pot in ker so te itftnomic'* v vv» °-močju postaje, se ta prev n,