Katollčk cerkven list. Danica iihaja vsak petek na celi poli, in veljA po poŠti t» celo leto 4 gld. 20 kr., ca po leta 2 gld. 20 kr.. za e»tt rt U tn 1 gld. 16kr. V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., ta eetert leta 90 kr., ako saden« im t* praznik, izide Danica dan poprej. Teta) XXIV. V Ljubljani 11. vel. serpana 1871. iAni 32. Zmaga *r. hrUa r III. stoletji* Pride ura, da bo vsak, kteri vas umori, menil, da Bogu službo stori. Jan. IG,2. Za spoznavanje sv. križa je tudi v tretjem stoletji tekla nedolžna kri bogaboječih kristjanov; mnogo tisuč kristjanov vsake starosti, vsakega rodu in stana je kcr-vavelo v pregroznih mukah. Ali čira groznejše preganjanje, tim veča je bila njih stanovitnost, in tim bolj je rastlo število pravovernih častiteljev sv. križa. V tem stoletji so hudo preganjali kristjane naslednji rimski cesarji: Sever, Maksimin, Decij , Valerijan, Ga-lijen in Avrelijan. Silo veliko častiteljev sv. križa je padlo v teh preganjanjih v dar svoji nepremakljivi veri v križanega Jezusa. Štefan papež je bil prav tedaj , ko je služil sveto mašo, umorjen od cesarskih stražnikov. MučeniSki venec ao dobili v tem času Ciprijan škof kartagenski, Lovrenec, Mavricij s svojimi tovarši, Se bastijan, Juri, Katarina, Barbara, Cecilija, Apolonija, Agata, Kristina itd. Sveti križ in nauk križanega Jezusa je bil skit bo-gaboječim spoznovavcera, kteri so tu in tam osramo-tovali napuhnjene modrijane poganske. Katarina je bila v mestu Aleksandriji od detinstva svojega izrejevana v resnicah kerščanske vere, kakor tudi po običaju tedanjega sveta v vsakoršnih umetnostih. Bila je prav bistre glave. Bog jo je bil nekako odločil, da bi s kerščansko vero v sramoto pripravila posvetno modrost pogansko. Lepo je napredovala v vedah modroslovnih, zlasti v znanosti sv. pisma. V svojem 18. letu je že znala ovračati in zmagovali vsako krivo modrovanje aleksandrinskih modroslovuev. Tedaj začne kristjane hudo preganjati cesar Maksimin. Nejevoljen sliši, da je v mestu deklica, Katarina po imenu, ktera nenavadno bistro in prepričavno zagovarja vero sv. križa. Skliče več naj bolj učenih aleksandrir.skih modrijanov ter obljubi veliko plačilo temu, ki bi v stanu bil k poganstvu pregovoriti to njcžno devico. Spustijo se toraj le ti z njo v prav učen razgovor, in napenjajo vso svojo učenost, bristrouranost in zgovornost, da bi devico pripravili v zmoto ter vjeli v besedi. Ali Katarina se je za pravoverstvo sv. križa borila tako nWro, tako krepko in živo, da so oni spoznavši v tej veri božjo moč utihnili, sprejeli kerščansko resnico, očitna spoznali ime Jezus , ter to versko spoznanje poterdil s svojo lastno kervijo. To je prenagnilo Maksimina, d* je druge pripomočke rabiti jel proti sv. Katarini. Odo ta jej, da si jo vzame za ženo ter povzdigne za cesarico, ako mu d& le svoje serce; pa vdana križanega kralja Jezusa Kristusa nevesta zaničuje vso njegovo slavo in vsako zvezo, ktera bi njenemu nebeškemu ženinu služila v nečast. RazBerjeni cesar začne toraj z groženjem :n mučenjem. Ukazal jo je deset dni v temnici pretepati in moriti z gladom in z žejo; ali dosegel je s tim le to, da so različne visoke osebe, ktere so sv. mučenico obiskale v temnici, pristopile k veri kerščanski in darovale svoje življenje. Med tem da trinog v svoji bcsnoti narediti kolo z ostrimi britvami in železnimi zobmi, ter ukaže, telo sv. Katarine mučiti, rezati in tergati s tem groznim orodjem. Ali na znamnje sv. križa in p<> molitvi sv. mu-čenice se grozno orodje razleti na drobne kose. Po tem čudežu je prav mnogo gledalcev pripeljano bilo k veri kerščanski. „Velik je Bog kristjanov, so klicali mnogi, viditi to čudo; le on sam je pravi Bog!" Trinog pa ves oterpnjen ukaže umoriti Katarino. L. 250 da cesar Decij ukaz k splošnjcmu preganjanju kristjanov ter ga razpošlje na vse predstojnike in vradnike r»mske deržave. Morebiti si nikdar niso tolikanj prizadevali izpolnovati ukaz gospoda svojega, kakor sedaj. Povsod so naj groznejše muke čakale kristjanov; meč, ogenj, divje zveri, razpaljeni železni sto-lovi, mučilne klopi, železne klešče so bile nastavljene po vseh straneh. Kako grozovite so muke bile, sc vidi iz tega, da jih niso kar morili, temuč mučili polagoma, da ni koj smert nasledovala, da velikrat muČenci niso imeli upanja skorajšnje smerti. Po dolgočasnih mukah so hudo skušali stanovitnost kristjansko. Med pervimi žertvarai je bil Fabijan papež v Rimu; duhovni, diakoni in drugi mnogi spoznovatelji so bili pa potaknjeni po ječah. U tem papežu Fabijanu se bere, da jc postavil sedem pisarjev, kteri naj popisujejo djarja inučeniške. Pač dobro in pametno je bilo to, da se je verjetno na-znanjevalo stauovitno junaško vedenje teh neprestraše-nih vojSčakov Kristusovih. Novo preganjanje kristjanov je vzdignil cesar Valerijan. Ta cesar, kteri je pri poganih veljal za dobrega in ljudorailega vladarja, je od k< nca svojega vladanja tudi proti kristjanom se kazal prav miloserčnega. Nobeden njegovih prednikov ni ravnal tako ljubeznjivo z njimi; tako je o njegovem ča*u sveta cerkev razcvitala se v miru, in celo na cesarskem dvoru se je nahajalo že mnogo kristjanov. Bil pa je t cesar vražam in ma-likovavstvu silno vdan, in ravno to slabost njegovo je porabil Makrijan, glavni čarovnik egiptov-ki, kakor ga imenuje sv. Dionuij aleksandrijski. Bil je ta človek nizkega stanu, pa si je znal zvijačno pomagati do naj viših služeb, in je cesarja nahujska! k preganjanju kristjanov. L. 257 je bilo dani« proti kristjanom pervo povelje , ktero je merilo vzlasti proti duhovnom. Naslednje leto, kadar je vstala >"jska zoper Peržane, je preganjanje kristjansko postalo še huj.-e. Obseg njegov nam popisuje sv. Ciprijan takole: „Valerijan je dal na rimsko starašir.stvo ukaz, naj vse škofe, mašnike in diakone muči brez odlašanju: naj sc starašinom in vrad- nikom in tudi vitezom kerščanskim vzamejo njihove službe in pobere njih premoženje, in ako se branijo darovati malikom, naj se pomorijo; naj rimski gospodje zgubijo svoje gospostvo; naj dvorniki in cesarski služabniki, kteri so se že ali se bodo še spoznali za kristjane, oropajo se njihovega premoženja ter pošljejo v sužnost grajšcakom na deželo, da jim obdelujejo njih posestva.4' To preganjanje je zadevalo vse kristjane. — Silo veliko vernikov iz vseli stanov je storilo tedaj mu-čeniško smert: ni je bilo nobene milosti ne revnim ne bogatim, ne kmetom ne vojakom, ne gospodom ne otrokom. V tem preganjanji je umorjen bil tudi Sikst II. papež rimski, in Lovrenec diakon rimske cerkve. Komaj je bil ukaz cesarja Valerijana oznanjen v KarUgi, že so z nedopovedljivo hitrostjo pogani vstali proti kristjanom. V igralnici in v kazališču so z velikim ropotom in krikom zahtevali, da se Ciprijan škof raz-tergati da divjim zverem. Ciprijan umre mučenec leta 258: radosten daruje življenje svoje v oslavljenje sv. križa. (Konce tega oddelka prih.) Svoboda. Koliko se dan danes piše in govori o svobodi! Tolikokrat in v tako raznem smislu se vpije in kriči po njej, pa vendar, kako malo je na svetu prave svobode; kolikokrat se z zlato to besedo zaznamuje naj prederz-nejša sila, naj bolj kervava sužnost! Italija je liberalna, ona je prosta, svobodna deržava, mati liberalstva; tam je tekla zibelka svobode. Ali je to res V.. O prekrasna svoboda pod Viktor Emanvelom! Njegova roparska druhal, kaj ne sme prav po svojej volji rogoviliti in divjati, zasramovati in zasmehovati cerkev in napadati popotnikov? Lepa hvala za tako 3vobodo, ako eden gospoduje, drugi pa slepo služi; ako mesto pravice vlada sila; ako si človek svoje lastnine ni nikdar svest! Naj pa še kdo reče, da je svoboda doma v deželi, v kterej je sivi starček z maziljeno glavo, okinčano s pervo in naj večo čas tj 6, čislan in ljubljen po vsem katoliškem svetu, v kteri je sv. Oče Pij IX prav tolovajski oropan pravične in starodavne posesti in — jetnik v lastni hiši. — Ali je v tistem mestu prava svoboda, v kterem se zasramuje, kar je naj svetejšega, v kterem se ovira služba Božja in se zatira cerkev tako, ko bi šlo to dolgo časa naprej, da bi se skoraj morala kmalo umakniti nazaj v temne katakombe, od koder se je pred 1500 leti prikazala na beli dan? — Pa vzemimo posameznega človeka. Mladenič bogatih starišev, pa razuzdan in ves zamišljen v svetno veselje, komaj čaka, da bi bil sam svoj, da bi ga nihče ne silil v cerkev, mu ne govoril od Boga, od greha in druzih tacih reči, ki jih ne sliši rad. Zgodi se. Postane nenavezan, bara svoj gospod, svoboden. Kakor sam hoče, tako živi, vsako željo si lahko spolni, vse mu je dovoljeno, od poželenja leta do poželenja, nikdar se ga ne nasiti. — Je li morebiti to prava svoboda? Ali ga bo storila srečnega? Nikakor in nikoli ne. Taka svoboda je ravno nasproti pravi svobodi, je prava sužnost. Mesena poželjivcst, slepa strast železno gospoduje nad takim človekom : terdo ima okovanega v nezdrobljivih oklepih in ne pusti se mu ganiti drugam, razun kamor ga « na tira. Glas vesti, še nečisto umorjen, se od začetka glasi: poslušal »n ubogal bi ga, svetuje dobro; pa kaj V zoper svoje naj ljubše nagnjenje se vojskovati, vsemu veselju se odreči, to bi biio preveč, to ni človeško, pravijo novošegui olikarji in tako mu strast veli: in posluša, uboga jo; oni nepriljubljeni glas vesti pa zatira in ga note več slišati. Utrujen in zdelan začne na telesu hirati in bolehati. Zdravniki svetujejo, naj začne di ugač živeti, ako se hoče rešiti. Tudi sam to previdi, in rad bi, ali — kje je njegova prostost, kje svoboda? Ne more storiti, kar bi rad. Ko je bil še krepek in močen, ni premagal samovoljnega malika, slabega nagnjenja; hoče li zdaj, ko je ves slab in utrujen, vojskovati se zoper staro navado? — Sliši merliču zvoniti. Vidi pogreb. Strašna misel mu roji po glavi: „Tudi mene kmalo ponesd." Psevdo-modrijske misli, ki mu jih je ne mara celo kaki novošegni prof. cepil v glavo, mu zdaj upadajo. Vera, vera bi bila tolažljiva, ko bi jo bil ohranil! Izbija si smert, pa ne gre ; kakor strašna pošast mu je vedno pred očmi. Poboljšal bi se, pa tudi ne gre. Zdi Be mu nemogoče. Tako v morilni ne zaupnosti čaka žalostnega konca. Bil je svoboden, pa svoboda njegova ni bila prava; nikoli ga ni mogla osrečiti, — to zdaj spozna — oh pozno! — Kaj pa je vendar prava svoboda? — Prava svoboda je last duha. Le duh je v pravem smislu svoboden, zato ima med vsemi zemakimi stvarmi le človek svobodo v pravem pomenu, ako je ne zaverže, ker ima tudi samo on neumerljivega duha. To na zemlji le človeku lastno svobodo imenujemo dušno ali moralno, nasproti telesni ali fizični svobodi, kakoršno ima tudi ži-vinče, ki prosto skače po hosti. Ali ti je všeč taka konjska svoboda?... V pravem pomenu ali moralno svoboden je tedaj človek, ki svojega duha ohrani svobodnega, on ki strasti in slabemu poželenju ne dd vjeti in okl eniti svoje volje, marveč Bi jo ohrani prosto, damore storiti in delati to, kar za pravo, dobro in koristno spoznava iz vere razavit-ljeni um. Ob kratkem, svoboden je on, ki premaguje samega sebe; pri njem duh ni suženj, marveč v pravem pomenu svoboden je, gospodar Čez mesenost in telesnost. Ta svoboda mogoča je vsakemu človeku; ne krati nam je nobena postava, ne zatre naj hujši trinog. Moralno svoboden more biti človek sredi posvetnega hrupa, more biti redovnik v avoji celici; celo sužnjega v železnih verigah more osrečiti ta svoboda, kakor je osrečila mučenikov brez števila. Niso tedaj zastonj učili že stari zlatega opravila: „Vince te ipsum!" (Premaguj samega sebe; t. j. svoje slabo nagnjenje.) Zares, naj teža sicer, pa tudi naj slavnejša, naj več vredna je ta zmaga. Zakaj, kdor zmaga svoje nagnjenje, in dela tako kakor mu veleva um, iz-hajoč od neskončnega uma Božjega in razsvitljen z božjimi nauki in zapovedmi, ta si mora biti avčst, da se tudi volja njegova v j ema z božjo voljo, da dela tako, kakor Bog hoče. Cisto in neskaljeno more vživati veselje, voljno in hrabro prenaša trud in žalost. In smert, ki je neogibljiva, ni mu več ona strašna pošast, ki ga vznemiruje in mu greni vsako veselje; še celo otetnica mu je iz mnozega hudega, toraj ae je ue boji, naj pride, kadar koli; kajti dobro ve, da pride le konec storit težavnemu boju in mu prinese venec za slavno zmago. Toča pa »černa šola6*. Bilo je ob vlanskih počitnicah. Trije dijaki potujoči po širokem svetu pridemo na večer v neko vas in poiščemo ondi bivajočega sošolca, ki nas prijazno sprejme in nam preskerbi prenočišče. Pa glej, komaj smo bili v zavetju in še ni se nam osušil pot, ki nam je v nenavadno hudi soparici obilo lil po licih, kc se popred jasno nebo nenadoma prepreže s sivimi oblac-i, vročina huje in huje pritiska, sliši se neko zamolkb veršanje, kar privihra jako merzla sapa in — pomagaj Bog! — toča se usuje , kakor orehi debela. — Le nekoliko minut je terpelo, pa so bili ubogi kmetje ob polovico pridelka. Ni čuda, da priproati ljudje, ne vedoči si razlagati prikazni, ki jim je v toliko nesrečo, ali pa ne hoteči je sprejeti za zasluženo šibo, pripisujejo jo vražjim močem. Tako se je tudi takrat zgodilo. Zvedili smo namreč pozneje, da mnogi, ki so nas vidili oni večer iti skozi vas, so nas popotne dijake dolžili, da smo naredili točo, češ: „Zakaj se je neki ravno takrat usula toča, ko so ti gosposkosuknjarji prišli v vas? Gotovo že iz tiste „černe šole," iz sedme ali ktera je, kakor se uče take le vražje „kunšti," pa „copemije." Le škoda, da bi koga dajal v šolo, kaj prida se tako ne nauči!" Ta prigodek mi je dal povod kratko razložiti, kako po naravnih (natornih) postavah nastane toča, in pa nekoliko spregovoriti o tako zvani „čemi soli." Zgod. Danica ima tudi med priprostim ljudstvom mnogo bralcev, in toraj če tudi duhovni sami ne molče, marveč si prizadevajo s primernim podučevanjem zatirati raznoverstne vraže, vendar spis ne bo odveč. Vse reči, ki nas obdajajo so ali tekoče, ali ne-tekoče, terde, ali pa so raztegljivo tekoče, zrač-nate. Vodo vidimo v vseh treh podobah. Navadno je tekoča, in v tej podobi imenuje se sploh voda. Ako zmerzne, postane netekoča, terda, to je led, slana, srež, sneg. Ako jo pa prav močno zgrejemo, dobi zračnato podobo, pravimo da se je razkadila v sopa-rico. Da se led spremeni v vodo, ali voda v soparico, treba je gorkote. To gorkoto mora dati bližnje okrožje, ktero po zgubi gorkote ostane tedaj merzlo. Zato nas zebe, ako tajamo v roci led, in soba, v kterej se perilo suši, se razmrazi. Nasprotno, da se soparica spremeni v vodo ali voda v led, treba je pa mraza; v okrožji pa se pri tej spremembi mora gorkota pokazati. Zato je, postavim, pred dežjem navadno zlo vroče, ker se soparica v oblacih preminja v deževne kaplje. Vse to moramo dobro pomniti, pa si lahko razlagamo, kako toča nastane. Ako vroč poletni dan na enem kraji nenavadno veliko soparice iz zemlje izpuhti proti nebu, ter se tako prikažejo gosti sivi oblaki, in ako potem nasprotni vetrovi ali merzla zgornja sapa stisne te oblake, da se soparni mehurčiki hipoma spremenč v deževne kaplje, mora, kakor smo pred rekli, krog in krog nastati huda vročina. Razgreti zrak pa se raztegne, postane lahek in sili kviško. In kakor vidimo, da se po zimi iz odpertega hleva pri verhu kadi ven gorka sapa, spodaj pa merzla notri hiti, ravno tako se krog točinega oblaka močno sogreti zrak hitro vzdigne kviško, mesto njega pa jako merzla zgornja sapa kakor burna vihra priverši v oblak. Morilna vročina sc tedaj hipoma spremeni v oster mraz, komaj nastale deževne kapljice zmerznejo in padaje proti zenlji vlečejo nase še ostale soparne mehurčike, ki v merzloti hitro vvo-dene in primerznejo k njim. Tako postaja vedno veči od začetka zmerznjena kapljica, ki ina podobo bab jegapšena in se še pozneje razloči sredi vsakega zerna, dokler kot debela, Časih čudno rogljata toča ne pade na zemljo. Vse to si moramo misliti, da se verši silno naglo, in razloženo imamo vse natorno djanje, ki ga vraža pripisuje r,coperniji." Zdaj tudi vemo, od kod je ona morilna vročina, ke-dar se napravlja k hudi uri, kakor tudi. zakaj se tako na enkrat zrarazi, ko se nevihta začne. Znano nam je tudi, zakaj točin oblak tako močno verši, ker se namreč hitro menjujeta gorki in merzli zrak. Kako nespametno je tedaj vražjim močem pripisovati, kar se tako naravno godi! Kako snešno in brez-verno je, da bi kdo ubogemu dijaku prisojal moč sukati oblake in vladati vetrove, kar more le On, ki je vstvaril nebo in zemljo, ki je edini Gospod čez naravo. Kaj pa je s tisto černo šolo? Tako inenujejo nekteri nevedneži šolo, ki neumneži pravijo,, da se uče dijaki čarati ali coprati, v resnici se pa uče le fizike ali naukov o natori in njenih postavah, in to po vredbi, kakor je zdaj, na zgornji gimnaziji v sedmem in tudi osmem razredu. Tu se namreč uče in razlagajo postave, po kterih se godč spremembe v naravi (naturi). In da se vse to bolje in lože umeje, zato se skuša vse, kar se godi v naravi, z ravno tistimi močmi pa v majčkeni meri tudi v šoli posnemati. Tako se n. pr. strela, ki vdari iz oblaka v zvonik, posnema s tem, da se električna moč, ravno taka, kakor je v oblaku, zbere s pomočjo posebne priprave, kolovreta, ter po dratu napelje, kamor ai bodi, in pri tem 8e v manji meri vidi ravno to, kar v naravi: pokaže se iekra in poči, kakor bi suho vejo zlomil. Enako se posnemajo druge prikazni. Ali delajo v šoli tudi točo? Tega ne; le to razlagajo, kako toča naatane po naravnih postavah. Phč so v stanu fizikarji z umetno napiavljeno merzloto tudi po leti vodo spremeniti v led Na Angleškem imajo posebne atroje ali mašine, s kterimi narede vsako uro več centov ledu, ki ga potem prodajajo v ledenice; ali za to je treba ravno tako malo coperske in vražje moči, kakor da se kos ledu pri ognji zopet staja. Kdo bo pa mislil, da bi to bilo mogoče točo na višavi storiti in jo v taki strahoviti obšimosti na zemljo sejati! Kaj je tedaj bolj krivično, kakor šola, v kterej se fizika uči, imenovati černo šolo, kakor da bi se tu čarati učilo? Kajti ravno fizika naj bolj jasno kaže, kako prazna in neumna, kako otročja je vera na čaralnice ali copernice. S točo je ravno tako, kakor je s alano, deževjem ali aušo; gode se te reči po nat -rnih postavah, — te postave ima Bog v rokah in noben človek ne: Boga je tedaj treba prositi, da odverne take nesreče ob času, ko po naravnem teku rade pridejo. Da so se mogle take misli o uku fizike vgnjezditi, temu so med drugim krivi mnogi dijaki ali pa bedaki, kteri so ponosni na to, da jim kaki neumnež pripisuje višo moč, in tako ga radi poterdijo v tem mnenji, ali še raji za norca imajo, ter lažejo ob enem, da so prisegli nikogar v tacih rečeh podučevati. Toda tako ravnanje je nepošteno in nevredno dijaka, ki je veliko več poklican, luč omike in resnice širiti tudi med prostim ljudstvom, ter tako poleg duhovnih pastirjev pripomoči k temu, da se izkoreninijo izmed naroda vraže in prazne vere, ostanki iz temnega poganstva in žalostne nevednosti. Ogled po Slovenskem in dopisi. v Iz Ljubljane. Šolsko. Dopis v „Vaterlandu" iz Ljubljane pojasnuje, kako šolska reč po Slovenskem peša, odkar so nove postave šolo postavilo na brezver-sko podlago in jo podražile in podražujejo tako, da bode res rezno vprašanje, od kod denar? Izverstni in domoljubni direktor Nečasek je bil leta 1852 vodstvo ljublj. gimnazije nastopil s 15 profesorji in 424 učenci, in ko je 1. 1801 iz Ljubljane šel, je zapustil 090 učencev z 18 profesorji. In jo veselo množenje se je godilo, akoravno se je napravila nova gimnazija v Kranji in je novomeška od Odo 8 razredov bila pomnožena. Pod njegovimi nasledniki pa sc je št« vilo učenikov množilo, vikšale se takse in dajatve, število učencev pa se zniževalo od leta do leta, ter jih je to leto le 404, profesorjev pa 21. Tudi na novomeški gimnaziji se hudo manjša število ; bilo je to leto že le D»1 učencev. Gotovo so si slabo pomagali, da so gimnazijo vzeli oo. frančiškanom. Tako je tudi več ali manj z drugimi napravami razun dekliških pri čč. g^. uršulinaricah, ktere imajo zmiraj obilno mladine. Vendar pa ni res , da bi bili kteri otroci zavoljo pomanjkanja prostora morali brez šole ostati, kakor je Lf.ibaherica pisala, ali pa, da bi bilo z učenjem kaj slabeje zato, ker so bile šolske 3obe napolnjene. Pri vsem tem, da magistrat starše zastran učnine pritiska, imajo uršulinske šole zaupanje, in ko bi tudi res s silovitimi stroški napravili kake nove dekliške šole s posvetnimi učenicami, kakor na-merjajo, bodo starši gotovo raji otroke dajali k gospčm uršulinaricam, uni pa se utegne goditi, kakor šolam po deželi. Toraj bi bilo po vsaki strani bolj previdno, naj bi se že obstoječe, skoz in skoz poterjene nunske šole razširile, kakor da bi se s tolikimi stroški vsa nova naprava vredovala. Še posebno pa zdaj ni čas za to, ko nova čra povsod kaže, kako rade se njene novote zveržejo tako, da niso v korist katoliški Cerkvi. Quid-quid agis, prudenter agas, et respice finem! K sklepu naj podamo bravcem v premislik dokument z dežele, kterega stročje naj lušijo in študirajo ,,svobodno cerkev v svobodnem okrajnem šolskem svetu." An den Ortsschulrath in —. Aus Anlass des Berichtes des k. k. Bezirksschul-Inspektors llerrn — iiber seine leUten Schulvisitationsreisen und die von ihm vernomraene Beschwerde; dass die Nachliissigkeit des Schulbesuches der Kinder grossentheils daher riihre, weil der sogenannte Beicht- und Kommunion-Unterricht mit den Schulkiudern ausser den Schulstunden durck etliche \Vochen von den Herrn Kuraten vorgenommen wird, nach dessen Vollendung sich die Kinder dann in der Schule nicht mehr blicken lassen, — findet es der Bezirks-Schulrath zu Folge einstimmigen Sitzungsbe-schlusses des Dienstes, den Ortsschulrath dringend auf-zufordern, strengstens dariiber zu wachen, dass, -\vo obi-ger Untcrricht zum Nachtheile des iibrigen Schulunter-richtes, \vozu selbstverstiindlich aucb der Religionsun-terricht in den vorgescbriebenen Schulstunden gehiirt, ertheilt oder wo, wie es mitunter vorkommt der Reli-gionsunterricht nicht in dem Sehulzimmer, sondern mit LJmgehung dieses Lokale3 in der Kirche ertheilt wird, dieser nichtzuduldende Unfug sogleich abgestellt und nothigenfalls, wenn er dessenungeachtet fortbestehen solite, anher die Anzeige zu crstatten. Der Religionsunterricht hat, sowie der Unterricht in den iibrigen vorgescbriebenen Lehrgegenstiinden, in den Schulstunden bis zum Schlusse des Schuljahres un-unterbrochen fortiudauern und es darf nicht gleichgiiitig zugesehen werden, wenn die Schulkinder nachdem so-genannten Beicht- und Kommunion-Unterrichte die Schule verlassen, als ob sie in den andern Gegenstiinden nichts mehr zu wissen brauchten. Auf den fleissigen Schul-besuch muss der Ortsschulrath und resp. der Lehrer und Ortsschul Inšpektor das Ilauptaugenmerk richten, \veil nur dadurch ein gedeihlicher Krtolg in der Schule er\vartet v/erden darf. li Jezice. Deveto nedeljo po binkoštih smo imeli na Ježici prav veselo slovesnost; veliki darilnik (altar) smo blagoslovili. Od leta 1>00, ko je bila cerkev novo sozidana, je imela le na zid slikan darilnik od muteca Potočnika iz Ljubljane; ker je pa cerkev proti polnočni strani obernjena, je slikarija po zimski plesnobi vsako leto bolj opešala in ni kazalo je prenavljati. Znani umetnik Matevž Tomec iz Šentvida nad Ljubljano nam je t raj naredil nov darilnik, lesen, pa tako kusoo, umetniji primerno in marmorju podobno, da se mora gledavec čuditi. Zbarvan je, kukor bi bil res iz samega inarrneljna izdelan. Kako pa primerno in okusno okin-čan in pozlačen! Svete podobe ss. Petra in Pavla, ss. Štefana in Lovrenca, po pet čevljev visoke, so vse pozlačene, prav umetno iu značajno zvezane; na verhu na dveh pascih simsih) pa stojita d/a Ke;ubiua, kakor res živa, na darilniku, ter v zlatu lesketaje povišujeta velikansko podobo carilnika. V verhnem delu darilnika je slika (pild) sv. Trojice, prav za prav kronanje Marije Device; v sredi darilnika je sv. Kancijan s tovarsi, kleče pred Marijo z Detetom Jezusom; zgornja slika je nova, spodnja nekaj prenovljena. Obe jako kinčate darilnik, ko imate tudi primerno svitlobo! Tukaj naj omenimo mladega umetnika, Tomcevega sina Miroslava. Izšolal se je v ljubljanski realki, kjer se je risanja naučil; nato se pa poprime slikarije z oljnatimi barvami pod vodstvom gospoda Volfa, znanega umetnika v slikariji, in tako naglo napredva, da se je čuditi. To priča naša slika sv. Trojice, nekaj križevih potov ter druzih novih slik na darilnikih po naši deželi. Smemo se na-djati, da bo Friderik Tomec še imeniten slikar, kadar se verne iz Monakovega, kamor bo to jesen se podal v slikariji do dobrega se izurit. Mladeneč je tudi dobrega značaja in pobožnega duha, ves vnet za umetnijo, kterega bo v svojih slikah izobraževal in razodeval, brez česar sosebno pri cerkvenih slikah doverše-nost še misliti ni. Veliki darilnik smo napravili štiri sežnje in čevelj visok, iz zgolj radovoljnih darov domačih farmanov in nekaj drugod bivajočih Ježičanov. Tisuč foriniov smo plačali prec, ko je bil darilnik postavljen; in o blagoslovljevanji je prišlo zopet 140 gl. v dar. To lepo priča, da tudi Ježičani so verni Slovenci, vneti za čast Božjo in olepševanje svoje cerkve. Tako bomo dobili tudi tron pri darilniku iz zgolj radovoljnih darov do praznika sv. Kocijana leta 1872. — Gotovo lepa hvala za farmane na Ježici, ki bodo 1300 gl. za darilnik s tronom skup radovoljno brez naklada splačevali, dasiravno imajo še za šolo pri 1010 gl. plačati. Gorenje, 5. avg. B. St. — Pri nas smo 9. nedeljo po Duhovem imeli prelepo slovesnost, ker blagoslovljen je bil altar sv. Ane, ki ga je ponovil znani ljubljanski podobar Zaje. Ni mi treba praviti, da zanesljivo dobre so od njega podobe, ker so narejene v anatomično-pravi razmeri. Poprejšni altar je bil, iz 17. stoletja, kakor kaže napis: „HOC ALTARE B. M. V. ERECTUM EST SUB RDO. DN. MARTINO ZEGNER V1CARIO IIIC ANNO 1664", in menda poprej preč. D. M. posvečen; pa zdaj je bila podoba sv. Ane v sredi altarja. V. č. g. dekan iz Braslov so imeli opravilo s procesijo pričo več druzih duhovnov. Pokali so možnarji in igrala je godba s prazničnimi glasovi, da se je vsakemu staremu in mlademu, svetega veselja in gorečnosti serce topilo. Pridne dekleta so vse čedno in lepo ovenčale že prednji dan, fantje pa so postavili velikanski mlaj, višej ko zvonik. Naj bi se vse take svečanosti, kakor mogoče, veličastno obhajale, ker so najmočnejša budila keršanskega duha in zavednosti vesti. Požar v drugo. Nesreča čez nesrečo ! Še je komaj 10 dni preteklo po strašnem ognju v Petelinjah, zavolj kterega so bili ljudje še zmiraj v strahu, kar 30. pret. mesca tukaj v Slavini med deseto sv. mašo vstane hrup, da gori. In res je v Kadohovi vasi, tik reške ceste, šestim gospodarjem zgorelo vse poslopje, enemu pa hlev. Tudi m^d timi so trije, ki se nobenega odškodovanja nadjati ne morejo, ker dva nista bila zavarovana, eden pa »sekuracije ni plačal. Pomagajte, dragi prijatli! sromakom, prosim v imenu pogorelcev, pomagajte! Sej zna vsacega enaka nesreča zadeti, v kteri mu bo draga pomoč bližnjega. (Tudi vredništvo pristavlja svojo prošnjo.) Slavina, o. v. serp. 1871. Ant. Pokorn, fajm. Iz Caorislifga vredništvu „Zg. Danice" naznanuje nekdo, da počeli v pomoč 10 gl. tistemu g. fajmoštru, ki bo najprej sveto poslanje ali misijon napravil v Cer-niški dekaniji, in želi, da bi sc to zgodilo. S Sodiiionra^kega pišejo prečast. g. vizitator O. Salezij Volčič 1. rožn. zanimivih reči. Dežela, pravijo, je naravno kaj lepa. Hribi so zdaj prav visoki — še s snegom pokriti, zdaj nižje planine naj prijetniše na-plastane, zd&j rodovitni vinski homci, ki se med seboj menjajo z vmesnimi dolinami. Iz globočin teh gorovij dobivajo veliko zlata in srebra, pa tudi kupra, železa, soli in druzih rudnin. Tudi so vode in potoki, v kterih pesku je zlato , zato po veliko krajih zlato izmivajo iz peska posebni in vradni preiskovavci. Veliko naj boljši zemlje je neobdelane in k večemu mnoga goveja živina, bivoli in ovce imajo po nji medlo pašo. O vožnji od samostana do samostana vidim skoraj nepregledljivih čed ovc (samo belih), raznih goved skupaj , pa tudi zopet samih telet. Goveja živina je vse skozi pepelnate barve z velikimi rogmi, kakor ogerska. Ljudje po deželi živijo navadno v velikih vaseh; njih stanovanja, nosa in živež — vse je prav priprosto; hiše, vsakdanje koče, so spletene iz vej, kakor pri nas plot, v štiroglati podobi; vsaka stena ima eno, k večemu dvoje okence in spredej majhne duri; vse je od obeh strani z blatom ometano in z malo slame slabo pokrito. Kašparjeva hiša pri sv. Krištofu bi se v primeri s temi kočami mogla skor palača imenovati. Hlevi so ravno taki, samo da so veliko veči, ker navadno imajo po prav veliko živine. Piča za živino se nakopičujc pod milim nebom, kakor na Laškem. V noši so tudi prav priprosti. Moški imajo na glavi klobuke s silovitimi okraji, kakoršne smo v mladih letih še po Kranjskem vidili. Lasje jim visč do pleč in so akodrani zlasti pri ušesih. Do poltretji čevelj širok pas nosijo okoli ledja, kteri je zlaBti pri premožniših z raznoterim vezenjem okinčan. Oblačijo se v kožuh, ki do kolčn seže, toda volnena stran je ven obernjena, ali pa imajo priprosto belo šavbo, srajco nosijo čez hlače kakor Ilrovatje; hlače so dolge in tesne; navadno so bosi, ali pa z opankami kadar je mraz, in te opanke 30 kos kože z jermeni privezane na noge. Živež jim je veči del nekaka polenta z mlekom ali sirom in iižolom, podzemljic imajo malo. Kruha navadno ne peko; se jim bolji zdi njih polenta. Tudi pijejo vino, pa še bolj žganje. Veči del, koder sem hodil, so po rodu Rumuni, ki jih z „Valahi" pitajo. Jezik njih je zmes iz latinskega, italijanskega, po nekoliko tudi madjaiskega in slovanskega. Samo slovansko se na Sedmograškem nikjer ne govori, pač pa povsod mnogo madjarsko, in pri Si-kulcih samo madjarsko. Saksi govore nemško, razumevajo pa tudi madjarsko. Bolj so olikani od Rumunov in žive po mestih. Rumuni so dobri, prav priserČni in sploh še nepo-pačeni kmečki ljudje. Po veri so nekaj zedinjeni nekaj nezedinjeni greki, več pa je nezcdinjenih. Toda katoliške duhovne rimskega obreda brez razločka vsi visoko časte, naj si bodo katoličani ali raz-kolniki; kterega srečam, vsak sname z glave svoj široki klobuk, na kterem je po navadi, zlasti pri mlajših, aopek pripet, in me pozdravi. Šopek so poljske cvetlice ali pa zeleno hrastovo listje. Zedinjeni Rumunci na Sedmograškem imajo enega nadškofa in enega škofa, nezedinjeni nadškofa. Število katoličanov latinskega obreda, kteri imajo samo enega škofa v Karisburgu, je 263.384. Med katoličani latinskega obreda navadno ni kmetov, ampak samo mestjani, veči posestniki, umetniki in rokodelci po večih in malih mestih, ali po različnih obertnijah. Ker taki ne gredo v službe, toraj imajo po samostanih nezedinjene Ruraunce za posle, pa tudi cigane, ki nimajo nikakoršnega posestva in ga tudi nočejo. Ciganski hlapec, ki je bil skorej tako čern kot zamorec, je tudi mene peljal od enega samostana v dva druga. Lepih konj se jim ne manjka, toda poti in vo zovi niso nič prida, včasi se na poti po blatu in jamah tako utrudim, da se Bogu smili. Ako mi Bog milost da, da tudi zdaj svojo nalogo srečno doveršim, bom znabiti še slabeji v Ljubljano prišel, kakjr sem bil pred. Sed liat voluntas Domini! (Konec nasl.) A tu m er ga u, 9. jul. (Dalje.) Perva skerb v Ammer-gavu je bila za stanovanje; in kmalo se dobi, če tudi ne kaj posebnega. Terg ima mnogo gostilnic, toda za toliko gostov, kolikor jih k pasijonski igri prihaja, niso zadostne ; pa tudi druge hiše so gostoljubne in sprejemajo pod streho gostov, kolikor mogoče. Ko sem si z nekim gospodom iz Oettinga stanovanje poskerbel, greva k ondotnemu duhovniku, da pozveva, kako in kaj je s sv. mašami drugi dan, in reklo se nama je, da kdur poprej pride tudi poprej melje, ker pri tolikem številu ptujih duhovnov je ta red nar boljši. In res, bilo nas je okoli 60 ptujih duhovnov svetnih in redovnih. — Ker je bilo Bilno vroče, in sem bil vsled popotovania truden, sem malo počival in potem od treh do pol devetih vso okolico prehodil, preiskal in se prepričal, da tukaj je moralo nekdaj jezero biti; vsaj mokrotna in vodna dolina med visokim gorovjem to poterjuje, in v dolini ni rodovitnega polja, ampak večidel same senožeti. Pri vhodu v Ammergav je na desnici v skati votlina, ktero ptujcem voznik kaže; vidi se znamnje odrešenja in sv. Peter pred njim. Nar višji hrib se imenuje Kofel, sterma skala, podobna kranjskemu Storžiču ; na tej skali vidi, kdor ima dobre oči kot jaz, križ, Mater Božjo in Magdaleno, kar se neizrekljivo iepo poda in se v zahajajočem solnci prelepo lesketa. Ko po dolini hodim, se pridružim ptujcu , s kterim se o raznih zadevah sedanjosti pogovarjava; jaz poprašujem po bavarskih, on po avstrijskih in se nazadnje toliko približava , da si dava napisa; ptujec je bii iz Kempten-a. — Ura bije sedem in zasliši se streljanje, ktero po hribih odmeva do šestkrat, ter me je spominjalo bohinjskega jezera, kjer sem enak odmev slišal. Ob osmih se sliši godba, ktera je vselej na večer pred igro; so sami domači godci, in me je mikalo v terg nazaj, kjer že vse ljudi mergoli. Po pičlem okrepčanji grem k počitku, ker pa sploh malo spim, mi na potovanji še to ni mogoče, zato ra j prav lahko shajam s časom; po dnevu gledam, preiskujem, ber-skam in poprašujem , po noči pa ko duhovsko dolžnost opravim, pišem tebi, draga Danica, in ljubim prijateljem. Komaj je ura dve, vstaneva s tovaršem, se pripraviva za sv. mašo in ob treh sva že perva pri altar-jih. Pozneje je težko, da si tudi ima cerkev 6 altarjev in jih 6 ob enem mašuje; vender dolgo terpi, preden vsi odmašujejo. Cerkev nima posebnih znamenitost; pii zadnjih durih vise krogle, ktere so iz francoskih topov letele na Avstrijance leta 1813. Ljudstva je v cerkvi vedno obilno, ker vsak katoličan, ki semkaj pride, opravi svojo dolžnost. — Na pokopališči je grob nekega nadškofa monakovskega, kteri je hotel tukaj v pokoji živeti in umreti; ko nekemu plemenitniku latinski napis razkladam, me, čudovaje se, ogled.ije, kako da ta jezik umem. Ob petih grem na sprehod v prav hladnem zraku, pa v prelepem jasnem vemenu, opravim še, kar mi je ostalo duhovskih molitev pod milim nebom vstrič križa na Kotelnu, ki se mi je od druge strani lesketal. — Ob sedmih se zasliši streljanje iu godba, in četert na osem sera že v gledišču (za pasi jonske ali Kr. terpljenja skazovanja), ker kdor poprej pride, si po kupljenem listku s številko zaznamovanem izbere med ena j-it sedeži svoj prostor. L« »že vseh treh razdelkov so bile že 14 dni poprej vac oddane, in meni ni druzega ostalo, kot kupiti sedež za t »lar. V i so sedeži po tri, dva in p.il, in po dva ; p »tem so sedeži po tolar (J gl. -V» kr. sr.», p > g'»«d.. po 4*> iu kr. — Ciled»šče je zunaj t^rga, na pianein, lože in nekaj sedežev po tolarji so pod streho, da toraj ne dež ne solnce gledavca ne nadleguje. — (jo3tje iz Karls-ruhe so godernjali, da ker so tako daleč prišli, vender lož ne dobe. Od kod sem pa jaz? sem si mislil. Sedeži se zasedajo, gledišče se napolnuje; nekaj minut pred osmemi se čuje streljanje in ko ura osem bije, nastopi kor 19 pevcev in 20 godcev, kteri igro začno. Nas je bilo okoli 3000 gledavcev. (Voznik me kliče, da se odpeljemo.) (Nadaljno je prenarejeno nekoliko po govoru v kat. pol. društvu 0. avg.) Vse življenje človekovo} na zemlji je vedna vojska in terpljenje, in vse na svetu nas tega spominja. Ker se pa to terpljenje ozira zavolj vrednosti na glavno in Bogu edino všečno terpljenje našega Zve-ličarja: si je sv Cerkev prizadevala, da bi nam vtisnila spomin v to terpljenje, in v nas vnela ljubezen do križa in na njem Križanega. Ta spomin, te misli se v nas pa posebno zbujajo, ako si živo pred oči stavimo, kar se je zares in v resnici takrat godilo, ko je Odrešenik sveta jpolnoval nalogo svojega Očeta v nebesih. Nar bolj se je to godilo, ako je kdo hodil po stopinjah Gospodovih, po potu, ki ga je sam storil, ko je šel na goro Kalvarijo. Že Marija, Mati Jezusova, je po vnebohodu svojega Sina hodila ali sama ali pa s pobožnimi ženami po potu terpljenja od Oljske gore do Golgate, da bi se v njenem sercu ponavljali vsi oni spomini, kteri so njej toliko dragi in britki zavolj njenega Sina. — Kazun Matere Ilcžje in drugih ljudi iz njene dobe so pozneje drugi verniki hrepeneli viditi in hoditi in moliti po svetih krajih, kjer se je godilo njih odrešenje. In kolikor bolj se je razširjevalo keršanstvo, toliko več vernih sere je prihajalo v te svete kraje, in se zamaknilo v češenje Božjega usmiljenja, ker nahajali so se na krajih, ktere je rojstvo, učenje, preganjanje terpljenje, pot in kri Sinu Božjega posvečevalo; tako se je v tem premišljevanji budila in vterjevala živa vera in množila ljubezen do začetnika naše presvete vere. Bila je v srednjem veku posebna doba, v kteri so ljudje koperneli, da bi se sv. dežela vzela nevernikom in nastaie so tako imenovane križarske vojske, v ktere je vse pristopavalo, kar je bilo za vojsko zmožno in utegnilo iti se vojskovat zoper dušmana keršanske vere. Po križarskih vojskah kmalo, vsaj v polovici štirnajstega stoletja nahajamo vdomačene skrivnosti terpljenja v podobah, ktere imenujemo križev pot, in vtem so obhajali Gospodovo smert s premišljevanjem, molitevjo in petjem. In križev pot ni drugega, kot duhovno romanje v Jeruzalem, kjer je pervi in pravi križev pot, kjer so Gospodove noge ga zaznamovale, kjer je njegova kri pot barvala, kjer jc njegov s kervjo obliti pot zemljo namakal. Pa kar se je mislilo in posnemovalo iz Gospodovega terpljenja, tega so se lotili umetniki, in so malali in vpodobljevali, ter nam stavili pred oči terpljenje Jezusovo v podobah na papirju, v lesu in kamnu; tudi so si dali vlivati vse to. Ni zadosti, da se na Kristusovo terpljenje misli in vanj veruje, treba je tudi, da to postane v nas življenje in djanje. V sv. cerkvi se to ponavlja vsak dan pri sv. ma>i, posebno veliki teden po vsem svetu, zlasti v Rimu, kamor ljudi iz vseii krajev in vseh vernost in stanov mnogo zahaja, da vidijo, kako ginljivo se vse opravlja. Ker je pa ni na svetu nobene tako s\ete reči, da bi se napčno ne rabila, se je tudi v pasijonsko igro mnoga napaka vrinila in hudobneži so nalašč na to šli, josebno izmed mavtarjev , da so se spakovali. Svetna oblast je mislila, da ima poklic se v cerkvene reči vti-kovati, in je take igre, kot tudi božje poti itd. prepoved«, vala. Kjer je pa serce se z igro pasijonsko tako r-koč zedinilo in zrastlo, se ni dal.* odpraviti, ampak bežala je v višane; tako se je godilo z igro terpljenja Gospodovega v Ammergavu, da se je umaknila hrupu sveta in preganjanju, in našla zavetje v tem tihem in mirnem kraji. Ammergavci so 1. 1033 hudo merli za kugo, in le malo njih je pri življenji ostalo; in ti so v svoji žalosti se tolažili s premišljevanjem in posnemanjem Gospodovega terpljenja, in zaobljubili so se, da hočejo to posnemanje vsakih deset let ponavljati. In to se že godi nad 240 let. Verh tega se živijo Ammergavci z izdelovanjem in izrezljevanjem svetih podob; kar igrajo, to izdelujejo v podobah. Vsa pasijonska igra je občinska ali srenjska reč, tako da vsa občina plačuje stroške in dobiva dohodke, in le glavne osebe v tej igri, ktere imajo posebno veliko truda in dela, dobivajo neko nagrado ali plačilo. Igrajo sami domačini. Vse se godi spodobno in pošteno, nobeno oko in nobeno serce se ne more užaliti; vidi se pa tudi igravcem, da vsak živo čuti nalogo, ktera ga je zadela, ker dela in igra s prepričanjem in s kolikor mogočim posnemanjem osebe v Gospodovem terpljenji, ktero na-mestuje. Vsa igra ima : vvod, tri glavne dele, in sklep. Začne se z grehom pervih staršev, in vse karkoli se ozira na Jezusovo terpljenje in življenje v stari zavezi, vse to se v živih podobah kaže. Konča se z vnebohodom Gospodovim. — Igrali so lani. Ker je pa vojska izbruhnila, so morali prenehati in mnogo igravcev bi bilo moralo iti v vojsko; neki angleški plemenitnik pa je šel k kralju, in ga prosil za glavne osebe, kterim je kralj prizanesel in jim v Monakovem stražiti zapovedal. Slava Angležu in v tej reči tudi kralju. Komur čas in denar pripustita, naj gre gledat Gospodovo terpljenje, kako se v živih podobah ponavlja in posnema v Ammergavu; ne dvomim, da se na njem spolnijo besede: „Ako si gledal veliko igro vesoljnega sveta, obogaten se vračaš v sebe." — Vsaj prihajajo gledavci iz vseh krajev Evrope, tudi iz daljne Amerike. Včasih jih je do GOtKJ. Kar nas je bilo 9. jul. pričujočih, vsi smo bili, kolikor sem mogel pozvediti, zadovoljni , in gotovo bo v mnogem dober sad rodila igra Gospodovega terpljenja. Iz Amerike. (Pismo gosp. L. Možina do staršev v Javorje.) — Pri sv. Frančišku, 19. mal. travna 1871. Po obravnanih nekterih domačih rečeh, piše takole-Zdaj naj Vam še kraetiške in druge reči omenim, ki Vas utegnejo mikati. Kmetje imajo tukaj navadno po 80—200 oralov zemlje, meri pa za spoznanje manj tu-kajšni oral od vašega. Od tega zemljiša imajo nekteri več obdelanega ali manj, kolikor kdo more obdelati in obdelovati. Jeseni večji del orjejo za spomlad, da morejo spomladi koj sejati, ker ozimnega žita tukaj ne sejejo zavoljo hudega mraza, v bolj južnih in toplih krajih imajo pa tudi ozimno žito, kjer iii nevarnosti, da bi pozeblo. Letošnja zima razun božiča je bila zelo pripravna. O božiču je bil tako hud mraz, da je pri Vas le redkokrat tako hudo merzlo. Snega ne pade čez poldrugi čevelj in še ta velikokrat naglo skopni, če jug potegne, in tako bi ozimina kaj lahko pozebla, ker, ako le sever potegne, nastane tako hud mraz, da človek zunaj v kratkem času lahko zgubi ušesa, nos, kak perst, ako ni dobro zavarovan. Toliko sem tudi sam skusil^ da je sever tukaj strupeno merzel, dasiravno je bila ta zima po misli drugih dosti topla. Bilo ie res dostikrat tako prijetno, da si boljši zime v teh krajih misliti ne moremo; jasne noči, suho, in vender ne merzlo vreme, in pa solnčni dnevi. Ali pomislite, da bi bila tukaj zmiraj lahko taka toplota kot je na Laškem v Fhrer.cu, ko bi bile take gore tukaj za nami, kakor so v Evropi za Laškem. Tako vidite, da vaš Stari verh, Mladi verh in druge gore za njimi po zimi bolje grejejo kot še tako dober kožuh, ker Vas varovajo severnega vetra. Velika noč je, in vender ni ne cvetja ne zelenja, vse jesensko je še viditi; v začetku velikega tedna je skoraj zmerzevalo še, in proti koncu smo 3e vročine potili še celo po noči, in zna še strupeni mraz nastati do srede maja, tako nestanovitno vreme je tukaj! Iz tega zamorete tudi razviditi, datukajšni kraj ni za sadje-rejo, ker bi dostikrat vse pozeblo ; sicer pa imajo tukaj večji del le sadje, ki so si ga iz Evrope pripravili, posebno v južnih krajih. V tako visocih krajih, kakor je pri Vas, pa tu zima terpi dobrih 6 mesecev; in potem je v malo dneh vse zeleno, da tako nimamo prave spomladi, kakor Vi. Po leti je pa vročina, da bi se lahko raztopil, kakor pravijo, in tako je jesen izmed vseh letnih časov nar lepši čas, kar sem tudi že sam tukaj skusil. Zdaj naj nadaljujem o kmetijstvu. Spomladi toraj obsejejo kmetje, ki se „farmerji" imenujejo, svoje polje s pšenico, ječmenom, ovsom, turšico, in le malo reži vsejejo; z lanenimi rastlinami se navadno ne pečajo, tudi s prosom ne, imajo tudi podzemljice (krompir), repo, peso, zelje in drugo zelenjavo. Ko kmet polje ob3eje in obdela, pride zelo hitro čas košnje, ker naglo vse zrase; kdor ima tedaj kaj košenine, se mora pečati z mervo, kajti dosti je takih kmetov, da imajo samo po 2 vola in 2 kravi, in še kako tele in par prasčt. Po leti bi lahko redili veliko živine, ker je dovolj trave in listja ; ali po zimi ni mu mogoče prerediti veliko goved, ker po letu si marsikteri ne more dosti nakositi^ in nasušiti merve zavoljo pomanjkanja travnikov. Čudno se Vam bo to dozdevalo, ker ste slišali, da je po leti dosti in zelo velike trave! To tako-le. Tukaj vse obdelujejo z mašinami, in z njo je le mogoče delati, ako je svet pripraven; tak svet pa drugač ni, če ni prej bil obdelan, ker je sicer obrašen z germovjem, ali je pa pregrudast. (Dalje uasl.) Pet i norec. Ljubezen do resnice. Laibaherica po „W. Tag-blattu" pripoveduje, da deržava ne smč terpeti nauka, kteri ji je nevaren, če bi bil ta nauk tudi tako jasen, kakor, da je dvakrat dve štiri. — Po tem modrovanji tedaj laž zamore deržavo rešiti, resnica pa ji škodljiva biti!! In ta nauk je edino pravi, meni dalje ta list. — Zato se Avstriji tako godi, ker ima vrednikov in svetovalcev, ki so tako terdno prepričani, da je sreča deržavi v lažeh, pa da resnica škoduje deržavi. — „Laibah " je vrednika spremenila, kože ni spremenila; katoličanom vero psuje, protestante liže. To je naš vladni list. V mestu M. na Slovenskem je lansko leto iz katoliške cerkve stopil baron R. Svojega petletnega sin-čeka je seboj zavlekel v luteransko krivo vero. Prote-stantovskip astor, ali kdo že, je tirjal od njega, naj pro-testantovsko verospoznavanje moli, preden ga sprejmejo. Baron se brani kaj tacega storiti, in tako ga med svoje sprejmejo, pa od njega nič ne vedo, kakšne vere daje. Fantcku njegovemu se je naznanilo, da je zdaj protestant in — da ne bo smel više „Cešena si Marija" moliti. Ko fantek to sliši, glasno kriči, nočem biti protestant, britko se joka, in od same žalosti v kratkem nevarno zboli. Odkar je lant posiljen protestant, vedno z veliko gorečnostjo moli „Cešena-Marijo", in smemo pričakovati, da ga bode Devica Marija srečno v katoliško cerkev nazaj pripeljala, kadar bode sam smel si svojo vero izvoliti. Kdo ne ve, kakšen krič bi liberaluhi po časnikih zagnali, ako bi krivoverskega otroka le blizo tako v kat. cerkev posilili, kakor je brezverni baron svojega sina v krivo vero sunil. tlazgleri po svetu. Iz Tirolskega naznanujejo, da z novo šolsko vrav-navo med drugim tudi zato ne morejo zadovoljni biti, ker iz brezverskih pedagogij izhajajo vnemami učitelji, ki jim ni nič za vero in toraj morijo versko čutilo pri otrocih in starših. Pa tudi, ker ubožne, z davki preobložene srenje nikakor ne morejo zmagovati velikih stroškov, ki jih nakladajo nove šolske naprave in pa birokratiško šolsko nadglednijstvo. In pa kdaj se bodo naučili delati otroci, kako bodo staršem kaj pomagali, ako morajo od G. do spolnjenega 14. leta v šolo hoditi. Kako se to zlaga s tim , ko morajo starši s potoni in trudom kruh 6i pridobivati, velike davke plačevati itd., svojih lastuih otrok pa skoraj nikoli nimajo v oblasti, ko jih jim precej šola vzame, ko zamorejo hoditi, kmali po šoli pa pride soldašinaV Dopisnik v ,,Vtld." pristavlja, da ne kak minister, temuč le deželni zbor je opravičen tirolski deželi primerno šolsko postavo vravnati. Svobodna cerkev v svobodnem k raj nem šolskem svetu. V nekem kraju na Moravskcm je kraj ni šolski svet g. dekanu hotel prepovedati, da dekan ne sme v nedeljo popoldan imeti navadnega spraševanja iz keršanskega nauka, ako mestno šolsko svetovalstvo tega ne privoli. Ali hočete še kaj več? Iz Prage. Slavni češki pisatelj kanonik Vacslav S tule je postal prošt na Višegradu. — V nadškofovem konviktu je bilo to leto 6<> gojencev, izmed kterih so jim 3 vzeli v vojake in so učenje opustili, 1 je umeri, 1 je odpravljen; 7 jih je bilo v osmi šoli, ki so se vsi podvergli zrelotni skušnji, in so jo 3 izdelali z odlikovanjem. — kaj Lvropi žuga. Vlade išejo jez postaviti azi-janski koleri; zlasti so se 27. in 31. jul. posvetovali v Londonu zastran tega in dali so pomorskim gosposkam primerne ravnila. „Unitii" v Torinu pa meni, da je neka druga kolera še dosti strašnejši, namreč morivci in po-žigavci društva „internacijonalnega," ki prihaja zmiraj močnejše, prederzniše in hudodclniše. Velikaši pa so sami krivi. Izdali so namestnika Kristusovega, pravi „Unita," in zdaj hite sami k drevesu „Internacijoual" obešeni bit na njem. — Ne da bi pošast zaterli, ki jih hoče požreti, io še božajo, ko se je boje. Ne da bi podpirali Pija IX, ki je edini zmožen rešiti jih s svojimi konservativnimi katoliškimi principi, so ga zapustili. Tako so svoji lastni nasprotniki. Kako stoji reč na Francoskem ? Francija ima sadaj nekako začasno, memgredočo vlado, ki visi, pa ne more dolgo tako viseti. Sadanja vlada sc naznanuje za vstavodajno, kakor je izrekel odsek za prošnje 27. jul., in čakajo ga te tri odmene: 1. Zdaljšati za dve leti Thiers-ovo oblast; poprijeti se določno samovlade, republike; ali pa poklicati grota Sambord-a (Chambord a) za kralja. Pervo bi se reklo začasnost in nered pridalj-ševati: republika sc ne strinja s francoskim značajem in ostane vselej le začasna naredba: kakor II. 17'J3 in 1848, tako bi bilo tudi 1. 1x71. Vsak trenutek bi se pričakoval kak premetovec, kteri bi jo vergel iu bi svoj prestol postavil nad njene groblje. Tedaj Čaka le tretje, kar se bode gotovo sprejelo, namreč da sc pokliče postavni kralj vojvod Ohambordski ali Henrik V, ki ga tudi Francozi žele. Kdo pa je ta Henrik?.. Chambc.rd , Sam bor), Henrik Dragotin Ferdinand Marija Bogdan iz Art