I GLASILO KOMBINATA »HMEZAD« ŽALEC - LETO XXVIII. - CENA 2 DIN - ŠTEVILKA 1 Smel investicijski korak v novo leto Ob 'zaključku starega in na začetku novega leta je navada, da povemo, kako nam je bilo in kaj pričakujemo za naprej. Za kmetijstvo je bil lani — poleg dobre letine — gotovo najpomembnejši dogodek dogovor republik o bodočem razvoju jugoslovanskega kmetijstva. S tem dogovorom so končno določeni dolgoročni čiliji v kmetijstvu in tudi dogovorjeni načini kako naj bi uresničili ta razvoj. V Sloveniji smo tudi že določili svoj program uresničevanja teb nalog. V tej zvezi naj omenim že izdelane programe naložb v kmetijstvo za leta 1974 do 1980. Ti programi zajemajo načrte razvoja vseh najpomembnejših panog slovenskega kmetijstva tako družbenega kakor tudi zasebnega. Težišče povečanja je na prireji meša (govejega, svinjskega in perutninskega), saj vse bolj občutimo, kako nam ga primanjkuje. V celoti se ocenjuje, da bi za uresničenje vseh teh naložb porabili 5 milijard (novih) din. Zelo pomembno je lani vsesplošno prevladujoče spoznanje, da je povečanje pridelovanja hrane ena najbolj pomembnih nalog naše gospodarske politike, kar takoj za razvojem energetike. Vse kaže, da se bo to spoznanje odrazilo tudi v tem, da bo v naslednjem letu za kmetijstvo na razpolago mnogo več sredstev za nove naložbe kot doslej. Vprašljivo je le, če bomo imeli pripravljene potrebne načrte, da bomo naložbe lahko uresničili. Vse bolj se mi dozdeva, da bo to postalo glavna ovira za večji razmah naložb. To velja tudi za modernizacijo kmetij, kjer komaj sproti pripravljamo potrebne načrte. Veliko olajšavo za poslovanje nam pomeni sprememba kratkoročnih posojil za obratna sredstva v dolgoročna in kot kaže v kratkem — prenos teh sredstev v sklade temeljnih organizacij. (Nadaljevanje na 2. strani) Srečno 1974 Hmezad" Žalec želi kombinat © SMEL INVESTICIJSKI (Nadaljevanje s 1. strani) Ne najmanj pomembna za uspeh poslovanja — čeprav nazadnje omenjena — pa je lanska dobra letina, saj nam je celo pri hmelju, po dveh težkih letih dala srednje dober pridelek. Seveda pa tudi brez težav lani ni šlo. Ena največjih je gotovo inflacija. Res je naraščanje cen kmetijskih pridelkov na splošno nekaj hitrejše, kot cen industrijskih izdelkov. Toda, ker so cene mleka zaostale za cenami živine, se je podrlo razmerje teh cen in mleka je manj. Visoke so cene prašičem, pa jih kljub temu ni dovolj. Posledice predlanske neprimerne koruze za prašiče se še zdaj poznajo. Naraščanja cen živine ni spremljalo gibanje cen mesa, kar je povzročalo izgube v klavniški industriji. Želel bi, da bi končno našli pravo mero za urejanje kmetijskih cen. Ne velja jih prepuščati le prosti volji tržišča, ker se potem enkrat razdivjajo navzgor, drugič pa navzdol. Ne velja pa tudi tako upravno določanje cen, ki ni povezano s tržnimi razmerami. Le-to nam povzroča že omenjena nesorazmerja med cenami posameznih pridelkov. Žal pa ne morem reči, da se ugodno razvijajo cene pri našem najpomembnejšem pridelku — hmelju. Svetovne cene rastejo počasneje kot pa naši stroški, pa še nižje so od domačih In vendar evropski in ameriški hmeljarji uspešno gospodarijo, nemški pa celo širijo hmeljišča. V čem je skrivnost? Ali res le cenejši stroji in — ponekod — državna pomoč? Toda tudi pri nas je cena gnojil in zaščitnih sredstev enaka ali celo nižja, stroški za delo pa tudi. Vzrok je v pridelkih: njihov povprečni pridelek je skoraj za polovico višji od našega. To je ključ skrivnosti. Le s tem ključem — večjim povprečnim pridelkom — lahko odpremo vrata do večjega dohodka. Odgovor na vprašanje o perspektivah hmeljarstva je nedvoumen: perspektiva je, toda ne ob povprečnem pridelku 1400 kg na ha, temveč z višjim. In tak višji pridelek bomo dobili s pospešenim uvajanjem rodovitnejših sort, s strokovnejšim pridelovanjem in — z nekaj več sreče, kar sé tiče vremena. Priča smo vse hitrejšemu združevalnemu gibanju v slovenskem gospodarstvu, pa tudi kmetijstvu. Tu se lani ne moremo pohvaliti kaj dosti. Res smo s sosednjimi kmetijskimi organizacijami sklenili široko poslovno sodelovanje. Vendar bo vsaj v bodoče to prerahla vez za hitrejši napredek, za katerega bo potrebna združitev sil, uskladitev razvoja, delitev dela, skupni nastop na tržišču. Tu nas oddaljenejši sosedje že prehitevajo! Lansko leto pomeni tudi prilagajanje organizacije podjetja ustavnim dopolnilom in vse večji vlogi proizvajalca v odločanju o svojem delu in razvoju. Pred enim letom izdelani osnutek samoupravnega sporazuma o združitvi v Kombinat je po obširnih razpravah in mnogih dopolnitvah do konca leta zrel za sprejem. Naši dotedanji obrati so se že spomladi razglasili za temeljne organizacije združenega dela, ki danes štejejo skoraj 2500 delavcev in prav toliko kmetov-kooperan-tov. Resnično pa nam je lahko v zadovoljstvo, da sprejeti samoupravni sporazum ne predstavlja posebne prelomnice v našem notranjem ustroju, saj smo bili dokaj »amandmajsko,« urejeni že pred tem. KAJ NAS ČAKA V NOVEM LETU? Kar brez ovinkov. Se več dela in prizadevanj za boljši uspeh in razvoj TOZD in podjetja! Pred nami je nekaj krepkih razvojnih nalog, ki pomenijo za nas sporaj prelomnico. Naša glavna investicijska usmeritev je bilo doslej hmeljarstvo. Letos zaključujemo obnovo družbenega hmeljarstva; v kooperaciji ga bomo obnovili že čez 2—3 leta. Letošnje naložbe bodo okrog 28 milijonov din. KORAK V NOVO LETO Pomanjkanje mesa na trgu in prašičev za našo klavnico nas je navedlo, da razvijemo prašičerejsko proizvodnjo. V programu imamo, da letos začnemo graditi prašičerejsko farmo, ki bo končno zgrajena dajala letno 50.000 spitanih prašičev. Naložba bo trajala 2 leti. Investicijska vrednost bo kar precejšnja — prva faza (polovična kapaciteta) bo stala okrog 45 milijonov novih din. Obenem s tem pa programiramo tudi razvoj prašičereje v kooperaciji na Šmarskem, kjer naj bi kooperanti zredili in spitali okrog 10.000 prašičev. Druga pomembna naložba bo nova mešalnica krmil, ki bo zmešala 50.000 ton krmil letno. Le to moramo zgraditi že letos, da bodo krmila za prašičjo farmo pravočasno nared. Sirjenje reje piščancev in kur nesnic tudi terja vse več krmil. Prostori sedanje mešalnice ne omogočajo potrebne razširitve proizvodnje, pa tudi rabimo jih za ureditev predelave hmelja v koncentrat! Naložba v novo mešalnico bo stala čez 20 milijonov din. Pomembne naložbe bodo tudi v povečanju govedoreje, zlasti ureditev zrejališča mlade živine na Žovneku, kjer naj bi redili 600 telic v glavnem na paši. Poleg tega pa opuščamo hleve za krave v Vrbju (v njih bodo skladišča komerciale) in povečujemo hleve na obeh farmah. Za večje in sodobnejše pitanje goveda bodo preurejeni tudi hlevi v Zepini in Jelšingradu. Tovrstne naložbe bodo okrog 10 milijonov. Tudi več poslovnih lokalov bo letos na vrsti. V Šmarju bomo zgradili večjo trgovino za oskrbovanje kmetijstva in prodajo kmetijskih strojev. V Žalcu bomo zgradili novo restavracijo in v Zagrebu prodajno skladišče. Dokončali bomo tudi že začete večje objekte: drugo proizvodno halo Strojne v Žalcu in zaključek rekonstrukcije predelave sadja v Mestinju. Se nekaj: letos bomo začeli graditi in upajmo tudi dokončali 20-stanovanjs,ko hišo v Celju, ki bo pomenila marsikateremu našemu delavcu v Celju rešitev iz stanovanjskih težav. Naj še omenim, da računamo tudi precejšnje naložbe v nakup kmetijskih strojev, v nove nasade jagodičevja in vinograde in v preureditev kmetij v Savinjski dolini in na Šmarskem, ki bodo zajele okrog 100 novih kmetij in znesle 40 milijonov din. Vse to so res ogromne naloge. Ali jih bomo sposobni izvršiti? Bomo, če bomo delali dobro, disciplinirano in z zavzetostjo, da delamo tudi za svoj boljši jutrišnji dan. Zmogli jih bomo, če bomo imeli potreben strokovni kader. Rabili pa bomo več strokovnjakov vseh vrst: agronomov, ekonomistov, pravnikov, strojnikov in drugih. In to je naše ključno vprašanje! Ce hočemo dobiti strokovnjaka, bomo morali poskrbeti, da bomo ustvarili pogoje za to. Moramo kritično ugotoviti, da smo lani zapostavili nagrajevanje strokovnega kadra. Osebni dohodki strokovnjakov v našem podjetju so lani bistveno zaostali za tistimi, ki jih imajo v sosednjih podjetjih in v družbenih službah. To moramo popraviti in to naglo, drugače bomo doživeli lahko neugodne posledice; kajti brez dobrega strokovnega kadra proizvodnja, še zlasti pa razvoj TOZD in podjetja ne more potekati zadovoljivo in uspešno.. Istočasno pa moramo zagotoviti tudi vsem drugim zaposlenim, da bodo osebni dohodki naraščali skladno s povečanjem storilnosti in tudi skladno z naraščanjem življenjskih stroškov. Naša dosedanja rast poslovnih uspehov v zadnjih letih, v skoraj vseh TOZD dokazuje, da je naš kolektiv sposoben več in bolje delati in tako zagotoviti izboljševanje življenjske ravni ne le sebi, temveč tudi našim sodelavcem kmetom — kooperantom. S temi ugotovitvami zaključujem in želim vsem članom naše delovne skupnosti, da bi v zdravju in z zadovoljstvom sodelovali v naših skupnih delovnih naporih tudi v novem 1974. letu! Veljko Križnik glavni direktor I. Delavski svet podjetja je imel 95. sejo 19. 11. 1973. 1. Obravnaval je rezultat 9-mesečnega poslovanja podjetja in sklenil, da v celoti podpira ukrepe odbora za poslovne zadeve, ki jih je sprejel na svoji 35. seji 8. 11. 1973, kar je navedeno v informaciji o delu tega odbora. 2. Delavski svet je ponovno obravnaval poročilo komisije za sanacijo poslovanja v TOZD Vital in je poročilo v celoti sprejel. Imenovana je bila posebna 4-članska komisija za čim širše poslovno sodelovanje s sorodnimi proizvajalci in za zagotovitev čim večjega plasmana proizvodov. 3. V nadaljevanju je delavski svet obravnaval predloge strokovnih služb: a) za skupno vlaganje v izgradnjo sojarne v Zadru; b) predlog za potrditev pogodbe o poslov-no-tehničnem sodelovanju mlekarn severovzhodne Slovenije; c) predlog sporazuma o namenu in uporabi premij za mleko in pšenico. Po razpravi o teh vprašanjih je delavski svet sprejel naslednja stališča oziroma sklepe: 1. Kombinat Hmezad se vključi v iniciativni odbor skupnosti za skupno vlaganje v izgradnjo sojarne v Zadru, zato se imenuje komisija, ki jo sestavljajo: — Veljko Križnik, glavni direktor: — Peter Petkovški, dir. Mešalnice krmil; — Ernest Marinc, pom. gl. direktorja. Podjetje bi pri tej skupni naložbi sodelovalo z deležem za ca. 5.000 ton tropin v predvidenem znesku 1,500.000 din. Delavski svet sklene, da bo dokončno sklepal o tej skupni naložbi, ko bodo razčiščeni ekonomski programi predvidenih dveh variant, cene tropin in drugi odnosi. 2. Po informaciji o vsebini poslovno-teh-nične pogodbe med mlekarnami severovzhodne Slovenije je delavski svet sklenil,v da se pogodba potrdi, izvaja pa se preko TOZD MLEKARNA, Celje. 3. Delavski svet sklene, da se sprejme sporazum o namenu in uporabi razvojnih premij za mleko in pšenico in velja, ko k temu sporazumu data soglasje še delavska sveta TOZD Kmetijstvo Žalec in TOZD Kmetijstvo Radlje. Za delegata v zbor podpisnikov sporazuma se določi Vinko Kolenc, pom. gl. direktorja. 4. Pod razno je delavski svet obravnaval in sprejemal sklepe o naslednjih zadevah: a) Daje se soglasje k sklepu sveta TOZD Mesnine za podpis pogodbe za združevanje (Nadaljevanje na 4. strani) DELO SINDIKATA V LETU 1973 Določbe, ki izhajajo iz osnutka ustave, pomenijo glede na celoten sistem, temelj za organiziranost in akcijsko naravnanost sindikatov. Saj je v tem pogledu tudi besedilo sedanje ustave nekoliko določnejše kot v prejšnjih ustavah. Sedaj so družbenopolitične organizacije celota, v kateri se posamezni samostojni deli med seboj dopolnjujejo. Tu gre za medsebojno odvisnost posameznih organizacij. Poudariti moram, da je delavski razred nosilec samoupravnega razvoja in samouprav-1 janja.To načelo je pomemben kriterij pri iskanju primernih organizacijskih oblik in načina delovanja -sindikatov. Zato moramo razvijati take organizacijske oblike, da bodo sindikati resnične organizacije delavcev. V našem podjetju bo tudi prišlo do majhnih organizacijskih sprememb. Težišče delovanja sindikata je v osnovni sindikalni organizaciji, pri tem pa mora biti vsa organizaci- ja sindikata zgrajena tako, da je do največje mere zajamčena možnost neposrednega izražanja, u-sklajevanja in sporazumevanja delavcev med seboj o njihovih različnih potrebah in interesih. Delo sindikata lani je bilo predvsem na političnem in gospodarskem področju zelo razgibano. Predvsem tu mislim na akcijo sindikata glede informiranja naših delavcev, kar se je predvsem razmahnilo po razpravah v novi ustavi. Prav tako je sindikat aktivno sodeloval pri razpravah in sprejemanju samoupravnega sporazuma in statuta. Pa tudi pri razpravah glede reorganizacij sindikata smo sodelovali na vseh nivojih. Naj omenim, da bomo po novem imeli na nivoju podjetja sindikalno konferenco. Solidarnostni sklad, ki je formiran pri podjetju, je namenjen tudi zato, da socialno ogroženim delavcem pomaga iz stiske. Vodi se še močna razprava za skrajšanje delovne Sindikata skupnih služb in TOZD kooperacije kooperirala V počastitev 30. obletnice zasedanja AVNOJ sta sindikalni enoti Skupnih služb Kombinata in TOZD Kooperacija pripravili skupno proslavo. Ob sodelovanju pevskega zbora iz Žalca in dijakov gimnazije iz Celja sta pripravili lep kulturni program. Po programu je bilo tovariško srečanje. Iz razpoloženja prisotnih se je dalo sklepati, da so take skupne prireditve zaželene in da bi jih kazalo organizirati tudi med drugimi sindikalnimi enotami kombinata. T. G. Bistrica ob Sotli pod prvo snežno odejo Zdravja, uspeha in sreče polno 1974. leto želi bralcem in sodelavcem Uredništvo glasila Hmeljar dobe našim delavcem, ki delajo v težkih pogojih dela. Tako s.em samo na kratko nakazal delo sindikata v lanskem letu, kajti v isti sapi moram pripomniti, da je bi- lo obravnavano še veliko ostalih problemov, kot so na gospodarskem in ostalih področjih. Vendar, če bi hotel vse našteti, bi bilo to preobširno. DELO SINDIKATA LETOS V letu 1974 pa bo delo sindikata potekalo predvsem v duhu ustavnih amandmajev. Tu mislim predvsem na odločanje delavca proizvajalca. Delavec bo moral odločati o sredstvih, kam se naj nalagajo in v kakšne namene se bodo ta sredstva uporabljala. Ravno tako bomo morali še precej storiti glede informiranja naših delavcev, treba se bo pogovoriti o resnih stanovanjskih problemih, ki so prinas, o rekreaciji in še o marsičem. Skratka, čaka nas cel kup dela, katerega pa upam, da bomo z združenimi močmi uspešno reševali. Želim vsem članom sindikata podjetja uspešno in srečno novo leto 1974! Predsednik sindikata Ivo Vodlan Na predstavništvu našega kombinata v Zagrebu na Petrinjski ulici 4/1 sem se pogovarjal z vodjo predstavništva inž. Kosto Du-kovičem. — Kako ste pričeli? — Ni dolgo tega, odkar smo s precej sreče kupili te prostore, ki so prav sredi Zagreba. Uredili smo jih in lepo opremili in v njih pričeli z delom 3. 4. 1973. Zaposlenih nas je trenutno 15. Pod našim okriljem je tudi prodaja brezalkoholnih Vitalovih pijač, vodi jo inž. Mijo Svalina, ki ni preveč zadovoljen z zastaranimi avtomobili. Upamo, da bomo kmalu dobili nove. Vsi imamo polne roke dela, saj so povsod začetne težave, ki jih je treba prestati, in mi jih želimo čim uspešnejše v skupno korist kombinata in svojo. — Mi lahko uspešnost dela predstavništva že podkrepite s kakšnimi dokazi? — Lahko! Glejte, tu pred nama na mizi je realizacija 9 mesecev, v kateri je zapisano — navajam le najvažnejše — da smo v tem obdobju prodali za 359 milijonov strojev, za 35 milijonov mesnih izdelkov. Le-teh bi lahko prodali mnogo več, če bi jih imeli. Mlečnih izdelkov smo plasirali za 115 milijonov. Ogromno smo prodali masla. Izdelkov Vitala smo prodali za 371 milijonov, potem je še sadje, zelenjava, jajca in drugo. — Za začetek res kar lepe številke. Tu vidim plan za letošnje zadnje tromesečje in za prihodnje leto. Posebno letošnji se mi zdi precej napet. Boste zmogli? — Res je! Trudili se bomo in vložili vse svoje moči in znanje za realizacijo plana. So težave, a mi poznamo Zagreb. Zato upamo, da nam bo uspelo. Poznam svoje sodelavce, zato sem prepričan v uspeh. Samo nekaj številk iz plana za 1974. leto: strojev želimo prodati za 1.200 milijonov, mlečnih izdelkov za 600, mesnih izdelkov za 300, sadja in zelenjave za 350, jajc za 150, sokov za 750 in živine za 1.500 milijonov. To je 2.500 pitancev do 220 kg in 2.500 pitancev do 450 kg. Če bo dal kombinat na razpolago denar, bomo plasirali tudi od 4000 do 5000 svinj. Predvidevamo, da bi imeli za okrog 4.500 milijonov bruto prometa, razlike v ceni pa okrog 280 milijonov. — Kakšni so odnosi s Kombinatom, s kmeti, s katerimi kooperirate? — Precej zahajam v Žalec in naši odnosi so dobri. Upam, da bodo takšni tudi ostali. Pred tem sem delal na kooperaciji s kmeti pri Slemenu. To se mi sedaj pozna, ker mi je delo mnogo lažje že zaradi poznanstev. — Slišal sem, da vam manjka skladišč? — To so naša rak rana. Z glavnim direktorjem inž. Veljkom Križnikom sva si ogledala lepo lokacijo 500 kvadratnega skladišča v novem delu Zagreba. Skladišča so v izgradnji. Brez ustreznih skladišč je zelo težko in bo. — Zelo smo občutljivi na OD, vi tudi? — Za Zagreb skoraj ne bi smel veljati enoten režim kombinata. Tu je vse dražje, zato se nam zdijo OD malce nizki. Toda, to je osnova. Z uspešno poslovno politiko in prodajo se bomo borili za čim večji promet in s tem za boljši dinar. — Želim, da bi se vam vsem pričakovanja uresničila, hvala za razgovor in vsem v predstavništvu lep pozdrav! Vili inž. Vybihal (Nadaljevanje z 2. strani) sredstev za financiranje izgradnje in obnove šol ter vzgojno-varstvenih zavodov na območju občine Zagorje ob Savi. b) Na predlog TOZD Gostinstvo se daje soglasje za podpis družbenega sporazuma o delu in financiranju Celjske turistične zveze v Celju. c) Na predlog TOZD Gostinstvo in TOZD Vital se daje soglasje za razširitev predmeta poslovanja. d) Na predlog glavnega direktorja sklene delavski svet, da se podjetje vključi v naslednje programe razvoja kmetijstva: govedorejske farme, govedoreja na kmetijah, prašičereja, perutninarstvo, vinogradništvo, sadjarstvo, hmeljarstvo, pridelovanje koruze in izgradnja sojarne. Delavski svet je za posamezno skupnost izvolil naslednje delegate v iniciativne odbore: — govedorejske farme — Vinko Kolenc; — prašičereja — Veljko Križnik; — perutninarstvo — Vlado Plaskan; — vinogradništvo — Zvonko Strašek; — sadjarstvo — Vid Korber. Delavski svet meni, da za hmeljarstvo že obstoja poslovna skupnost pri Kombinatu, ki lahko prevzame tudi naloge razvojne skupnosti, za kar je potrebno dopolniti obstoječo pogodbo in jo uskladiti z novo ustanovo. 5. Po obrazložitvi o ustanovitvi kmetijskih zemljiških skupnosti, delavski svet sklene, da se podjetje Kombinat Hmezad vključi v kmetijske zemljiške skupnosti v občinah: Žalec, Celje, Šmarje in Radlje. Delegate v skupnosti imenuje delavski svet kmetijskih TOZD, ki poslujejo na področju teh občin. Komisija za zemljišča pri podjetju naj v bodoče tvorijo ti delegati zaradi sprejemanja enotnih stališč do teh skupnosti. 6. Na predlog Komisije za zemljišča se da odpisno dovoljenje naslednjim: — Cepi Ivanu in Mariji iz Šmarjete, — Bincelj Neži iz Škofje vasi in — Cetini Francu iz Dobrteše vasi. 7. Delavski svet sprejme poročilo kontrolnega oddelka, ki je preveril navedbe v anonimnih pismih zoper vodjo predstavništva v Zagrebu in ugotovil, da so neresnične, vodji Predstavništva pa se daje vsa podpora pri izvajanju delovne discipline in reda v poslovanju Predstavništva. 8. Po podani informaciji o razgovorih med Kombinatom Hmezad in Kmetijskim kombinatom Šentjur za medsebojno tesnejšo povezavo se imenuje komisijo v naslednjem sestavu: — Veljko Križnik, glavni direktor; — Anton Jureš, predsednik DSP; — Vlado Plaskan, direktor Kooperacije; — Vinko Kolenc, pom. glavnega direktorja; — Božo Jurak, svetovalec gl. direktorja; — Jože Benčina, sekretar sveta ZK podjetja. 9. Na predlog komisije za presoje samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnega dohodka je delavski svet sklenil, da se delavcem, ki pri opravljanju službenih dolžnosti uporabljajo svoja osebna vozila, in druga prevozna sredstva, poveča strošek kilometrine za prevoz z osebnim avtomobilom na 1,30 din, za prevoz z motornim kolesom 0,60 din in z mopedom 0,35 din. Kilometrina se obračunava od 1. novembra 1973 dalje. 10. Na posebno vprašanje glede koriščenja dopustov v zvezi z novim zakonom o medsebojnih razmerjih, ki določa minimum 18 delovnih dni, sprejme delavski svet naslednje uradno tolmačenje: Vsi delavci, ki so imeli po dosedanjem internem pravilniku manj dopusta kot 18 delovnih dni, imajo pravico izkoristiti toliko dni rednega dopusta, kot je v novem zakonu določeno, to je 18 delovnih dni. Ostali delavci, ki so že imeli po dosedanjem internem pravilniku pravico koristiti dopust 18 ali več delovnih dni, se jim število dni ne spremeni, ker zakon zavezuje podjetja, da svoje interne splošne akte, ki urejajo medsebojna delovna razmerja, uskladi z novim zakonom do 31. 12. 1973, zato vsi ostali delavci koristijo dopust po dosedanjem internem pravilniku. 11. Na predlog pomočnika glavnega direktorja za finančno področje se odobri najetje kredita za Hranilnico in posojilnico pri poslovnem združenju zveze hranilno-kreditnih služb Slovenije v Ljubljani iz sredstev republike za investicijske naložbe v zasebno kmetijstvo pri kmetih — kooperantih v letu 1973 v znesku 1,393.000 ter prevzame za ta kredit Kombinat Hmezad poroštvo kot porok in plačnik. Odobrijo se krediti za Hranilnico in posojilnico najeti pri Ljubljanski banki, podružnici za kmetijstvo Celje po specifikaciji, ki je navedena v zapisniku. II. Odbor za poslovne zadeve je imel v tem času dve seji, in sicer: 35. dne 8. 11. in 36. dne 13. 12. 1973. S teh sej navajamo važnejše sprejete sklepe in stališča. 1. Po obravnavi 9-mesečnega periodičnega obračuna za podjetje in po posameznih TOZD sklene odbor naslednje: — Potrdi se 9-mesečni periodični obračun podjetja. — Vse TOZD, ki jim doseženi dohodek dopušča, zlasti tiste, ki še niso dosegle pospešene amortizacije v višini 70 % minimalne, naj stopnje takoj povišajo in obračunajo še pred zaključnim računom za leto 1973. — V decembru je treba izvršiti kontrolo izvajanja Navodila o dokumentaciji komercialnega poslovanja in izterjave kupcev, sprejetem na 25. seji OPZ — sklepi 3 do 8. — O izvršeni kontroli je treba odboru predložiti pismeno poročilo in predloge ukrepov zoper delavce, ki niso izvršili sklepa. — TOZD Kmetijstvo Šmarje je izšlo iz tekočih poslovnih težav in dosega zadovoljive rezultate. V bodoče naj da večji poudarek na ureditev in povečanje proizvodnje in odkupa v skladu s sanacijskim programom. Proizvodno in poslovno se tesneje poveže s sorodnimi TOZD v podjetju. Usmeriti v bodoče lastne in odkupljene pridelke v predelovalne obrate v podjetju in se vključiti v skupen nastop na tržišču preko skupne komercialne službe. — TOZD Mešalnici krmil se priporoča, da se ob priliki sprememb cen močnim krmilom sestane z večjimi odjemalci — kupci — in z njimi ustmeno dogovori glede spremembe in vzrokov, ki so na spremembo cen vplivali. Dosedanja praksa — le pismena obveščanja o spremembi cen — se naj opusti, ker negativno vpliva na dobre poslovne odnose, zlasti z večjimi odjemalci. — Zaradi negativnega poslovanja mora TOZD Gradbeništvo izdelati sanacijski program svojega poslovanja. Sanacijski program za poslovanje v letu 1974 je izdelati do konca letošnjega leta. 2. DSP sprejme predlog TOZD Hišni sklad za odprodajo stanovanj in stanovanjskih hiš. V ta namen je izvršiti sodno ocenitev posameznih objektov. Licitacijski postopek izvede oddelke za zemljišča skupaj s Hišnim skladom. Seznam stanovanj, oziroma stanovanjskih hiš, namenjenih za prodajo je v zapisniku. — Potrdi se predlog komisije za družbeni standard podjetja za nakup stanovanj od GIP Ingrad v Žalcu ob Velenjski cesti, in to: 1 dvosobno stanovanje, 1 enosobno stanovanje, 2 garsonieri, v skupni vrednosti 529.983 din. — Računovodstvo podjetja naj v sodelovanju s TOZD Hišni sklad izdela predlog za razmejitev sredstev stanovanjskega fonda Hišnega sklada oziroma ugotovita za vsako TOZD vrednost deleža v tem fondu. Delež se izračuna na podlagi vloženih sredstev stanovanjskega prispevka in prenešenih stanovanj TOZD v skupni stanovanjski fond podjetja. 3. Poročilo o poslovanju delovne enote Vital za obdobje januar-september 1973 se sprejme. Poročilo je takoj poslati vsem TOZD zaradi odločanja po svetih TOZD o razdelitvi oziroma prevzemu obveznosti do zagotovitve potrebnih finančnih sredstev za investicijske naložbe v Vitalu. — Tekoče naloge se naj čim hitreje urejajo in potekajo po sprejetem sanacijskem programu. V primerih, ko enota potrebuje pomoč strokovnih delavcev iz Skupnih služb, to pomoč odredi glavni direktor na zahtevo direktorja TOZD Vital. — Do konca letošnjega leta je navezati stike z zunanjim poslovnim partnerjem glede sodelovanja pri financiranju investicijske naložbe v Vitalu in skupnega nastopa pri prodaji na trgu. 4. Z namenom, da se odpravijo nepravilnosti pri obračunavanju potnih stroškov in uskladitvijo z eksternimi in našimi notranjimi predpisi, se sprejme navodilo, ki se dostavi vsem TOZD. 5. Poslovni odbor je obširno obravnaval predlog ciljev gospodarskega načrta za leto 1974 in po razpravi sprejel naslednja stališča: a) Fizični obseg proizvodnje se mora povečati za 13 % nasproti letu 1973 z upoštevanjem normalne letine, normalne oskrbe s surovinami, pri dosedanjem naraščanju povpraševanja za našimi proizvodi, ob usklajenih cenah med mlekom in živino, živino in mesom, mlekom in mlečnimi izdelki ter pri polni izrabi kapacitet zgrajenih v letu 1973 in porast zaposlenih do 3 %. b) Produktivnost bi morala naraščati po stopnji 5 %, obrestovanje sredstev pa po stopnji 9 %. c) Osebni dohodki morajo naraščati v skladu z dvigom življenjskih stroškov, standard pa s produktivnostjo. 6. Obračunska osnova se od 16. 12. 1973 dalje poveča za 5 %, od sedanje vrednosti 5,60 na 5,90. 7. Odbor sklene, da se izplačajo akontacije OD iz dobička v višini 50 % predvidenih sredstev za OD iz dobička. Istočasno je odbor sklenil oziroma določil upravičence in osnove in merila za obračun. 8. Na predlog TOZD oziroma strokovnih služb je odbor sprejel načelni sklep, da se potrdi investicijski program za izgradnjo trgovskega objekta v Šmarju v predračunski vrednosti 3,317.930 din, da se nabavi 29 komadov rabljenih diskov za elektronski računski center. Potrjuje kupno pogodbo o odprodaji zemljiških parcel kupcem Ribič Francu in Voršnik Stanislavu in Albini. Daje načelno soglasje za ustanovitev trgovskega predstavništva v Novem Sadu. 9. V zvezi s problemom nagrajevanja strokovnih kadrov v podjetju, ker višina osebnih dohodkov le-teh znatno zaostaja v primerjavi z drugimi podjetji, odbor sklene, da pristojna strokovna služba podjetja izdela predlog spremembe ocenitve delovnih mest strokovnih delavcev, komisiji za samoupravni sporazum o določitvi meril za delitev dohodka in osebnega dohodka, grupacije »kmetijski kombinati-« pa se pošlje zahtevek za spremembo KOD pri posameznih poklicih v grupaciji »kmetijski kombinat« zaradi uskladitve z ostalimi grupacijami. III. Odbor za splošne zadeve je imel svojo 15. redno sejo 11. 12. 1973. Na seji je obravnaval poročilo o uporabi sredstev skupnega sklada skupne porabe pod-jejta in ugotovi, da programirana poraba ni bila prekoračena in pričakuje znatni prihranek. Zato je sklenil, da se iz neuporabljenih sredstev nakaže vsem sindikalnim podružnicam v TOZD po 20 din na osebo za njihovo socialno dejavnost, sindikalnemu odboru podjetja 10.000 din, da se mu zagotovi njegovo poslovanje, preostala sredstva pa namenijo za vzdrževanje in gradnjo objektov družbenega standarda. Po poročilu kadrovskega oddelka je v tem letu izkoristilo dopust v naših počitniških domovih naslednje število delavcev: člani kolektiva 183 ali 1.680 dni družinski člani 176 ali 1.655 dni otroci do 10 let 107 ali 990 dni skupaj 466 ali 4.325 dni Odbor sprejme priporočilo, da se za naslednjo sezono povečajo kapacitete organiziranega letovanja ob morju in uvede degresivno izplačevanje regresa za dopust. Za koriščenje planinskega doma na Golteh in ureditev odnosov z »Izletnikom« se zadolži, da se pripravi nov predlog, tako da bi zainteresirali čimvečje število članov podjetja za koriščenje tega doma. Z Izletnikom je dogovorjeno. Informacije dobite v kadrovskem oddelku na upravi kombinata. (Op. redništva.) S. F. IZBOLJŠANJE TEHNOLOGIJI V PRIDELOVANJU ČRNEČA RIBEZA V VEČJIH PRIDELKIH IN SODOBNEJŠI TEHNOLOGIJI TER VEČJI ZAINTERESIRANOSTI ODGOVORNIH JE IZHOD RIBEZARSTVA NA KOZJANSKEM. V obdobju zadnjih deset let se je v deželah Evrope, kjer ribez gojijo, še posebno pa v Angliji in Nemčiji, telinologija pridelovanja črnega ribeza zelo spremenila in krenila v smislu cenejšega pridelovanja, to je večjili ha donosov. Navedeno novejšo tehnologijo je od teh dežel zelo u-spešno povzela tudi sosednja Avstrija, kjer so se pričeli z ribezom precej ukvarjati in kjer so naravni pogoji za to kulturo približno enaki našim na Kozjanskem. Glede na zelo nestabilne in nihajoče donose črnega ribeza, ki s,o v povprečju pri nas zelo nizki, smo v sili iskali faktorje, po katerih bi prišli do bolj redne in povprečno višje rodnosti. V naši želji — več pridelati z boljšo tehnologijo — smo bili ribezarji po posredovanju Kmetijskega zavoda Maribor na strokovnem ogledu in obisku pri ribezarjih v Avstriji. Izmenjali smo strokovna mnenja in novejša dognanja v pridelovanju tega žlahtnega grozdičja. Priznati moramo, da so pridelovalci ribeza v Avstriji v določenih primerih precej pred nami, kar dckazujejo skoraj enkrat večji povprečni ha donosi. V želji, da tudi naši ribezarji krenejo v boljše pridelovanje, bi želel prednosti in novitete, ki jih uspešno izkoriščajo v Avstriji, posredovati našim pridelovalcem, kar bi lahko v določenem času pripomoglo k večjim, stalnim in cenejšim pridelkom. Opozoriti je treba, da predeli v Avstriji, kjer gojijo ribez, in katere smo imeli priliko videti, i-majo približno enake klimatske in talne razmere, le čas vegetacije in zorenja ribeza, je približno deset dni za nami in da so pri nas, posebno še na Kozjanskem, precej težje zemlje z manj humusa in bolj nevtralno reakcijo tal. Če primerjamo lego in f < nadmorsko višino, potem sadijo v Avstriji na višje lege kot pri nas, to je od 400 m naprej in tudi do 1000 m nadmorske višine v določenih primerih. Zelo pazijo, da ribeza ne sadijo v doline in kotline ter zelo vetrovne lege. Nasad naj bo dvignjen nad dolino, da se lahko odteka hladen zrak, kar zmanjšuje pozebe. Tudi pri nas bi se morali držati tega pravila in iti s sajenjem ribeza malo više nad doline, tudi do višine 800 m, če je zemlja za to primerna. O izbiri lege je treba še dodati, da izbirajmo bolj zaprte lege pred severnimi in vzhodnimi vetrovi, ki dostikrat poškodujejo ribez v času cvetenja in oplodnje. Boljše so severozahodne od tipično južnih leg, ker bolje prenašajo sušo v kritični dobi debelenja in zorenja jagod. SORTIMENT V glavnem gojimo s s.osedi iste sorte. Pri njih se že preusmerjajo v sorte, ki so primerne za strojno obiranje. Sadijo samo visoko selekcionirane sadike in bo treba tudi pri nas misliti na zboljšano selekcijo glede na rodnost, občutljivost za pozebo in bolezni ter tudi primernost za 'strojno obiranje, kar bo važno vprašanje bodoče tehnologije v ribezu. Temeljito se bomo morali preusmeriti glede sortimenta pri rdečem ribezu, kjer so sosedje daleč pred nami. Imajo sorte, pri katerih v povprečju pridelajo 20—25 kg grozdičja na grm. Od vsega ribeza je v Avstriji okrog 20 % rdečega. Imajo garantirano prodajo. Menim, da bi se bilo dobro tudi pri nas deloma preusmeriti v pridelovanje rdečega ribeza in doseči razmerje med črnim in rdečim ribezom 90:10. Predhodno bi morali zainteresirati predelo- 7 7 valno industrijo tudi za rdeči ribez in po možnosti skleniti pogodbo o prevzemu istega na daljši rok. Prednost rdečega ribeza pred črnim je v tem, da ne pozebe, da rodi obilno in redno vsako leto. PRIPRAVA ZEMLJE ZA NASAD Avstrijci na splošno zemljišča za obnovo podrahljajo s primernimi stroji do globine 45 cm in potem orjejo do globine 20 do 30 cm. V novejšem času poskušajo saditi ribez v celino, tako da zemljo predhodno podrahljavajo. V primerih, ko so preizkušali novi sistem sajenja brez predhodnega oranja, je bila zemlja pred tem dobro pripravljena, godna, brez plevelov /in bolj humozna, kot je na splošno pri nas. Navedeno bo treba v naših razmerah še proučiti, ker v lažjih, lapornih in peščenih tleh res ne bi kazalo preloboko rigolati in bi bilo bolje to nadomestiti s podrahljavanjem in oranjem s traktorjem. V težkih ilovnatih zemljah pri nas, posebno na Kozjanskem bi bilo pa sigurno bolje globoko oranje do globine 40 cm, ker ima to določene prednosti: zemljo globoko prezrači in pod klimatskimi vplivi postane za kopanje jam in obdelave bolj godna in lažja. Druga prednost rigolanja je v tem, da večinoma vsem zemljiščem na Kozjanskem zelo primanjkuje fosforja in je skoraj nemogoče primerno gnojiti na zalogo brez rigolanja. Tretji faktor je, da so zemljišča na Kozjanskem terensko zelo razgibana in je treba večinoma vsako parcelo predhodno z buldožerjem urediti in narediti do njive primerno pot. Za sajenje ribeza brez oranja, to je samo s podrahljavanjem, bi se bilo tudi priporočljivo odločiti za to v določenih primerih, če so dani pogoji: godna humozna zemlja, bogata na hranilih in brez plevela. Na razpolago imamo tri načine priprave zemlje za sajenje ribeza. Pomislimo, katerega od navedenih bomo izbrali. Prosim pridelovalce ribeza in strokovnjake- praktike, da posredujejo svoja mnenja. OBREZOVANJE ČRNEGA RIBEZA Nesporno je, da z rezjo uravnavamo bujnost in rodnost ribezovega grma, oziroma nasada. Kot je znano, srno pri nas obrezovali ribez večinoma v dobi mirovanja, to je pozno v jeseni in rano spomladi. V Avstriji ribez obrežejo takoj po obiranju, najkasneje do 1. avgusta. Prednost rezi takoj po obiranju je v tem, da pravočasno odstranimo veje, ki jemljejo prostor, moč in hranilne snovi rodnemu grmu in lesu. Saj je znano, da ribez formira rodnost, to je nastavek za prihodnje leto v mesecu avgustu in septembru. S pravočasno rezjo odstranimo les, ki jemlje nujno potrebno hrano rodnim vejam. Drugi faktor je, da veje, ki ostanejo, zavzamejo po rezi svoje primerno mesto v grmu glede na zrelost in osvetlitev. Ker je pravočasna rez zelo važen dejavnik za večjo rodnost, se bomo tudi pri nas odločali za rez takoj po obiranju, to je v mesecu juliju in avgustu. V drugem letu po sajenju smo do sedaj obrezovali ribez popolnoma, samo na zelo močnih grmih smo pustili po nekaj mladic. Navedeno rez poizkušajmo opuščati in preiti namesto tega v grobanje mladic, pridobili bomo na rodnosti. V tretjem letu režemo samo tiste veje, ki so res nepotrebne, to je tiste na tleh, poškodovane o-ziroma pregoste. V četrtem letu in naprej obrezujemo že na rodnost. Vzgajamo bolj redke in močno obrasle veje z močnim e-noletnimi poganjki, ki iso rodni po celi dolžini. Režemo po možnosti pri osnovi grma, dovoljeno je rezatTpo celi dolžini veje, kjer pač vidimo potrebo in nadomestni rodni les. Enoletne poganjke v Avstriji redno odstranjujejo in pustijo samo 2 do 3 enoletne poganjke za bodoče nadomestilo pri vzgoji grma, kar priporočamo v praksi izvajati tudi pri nas. Dejstva so pokazala, da smo pri nas preveč vzgajali enoletni nadomestni les, kar je sigurno šlo v škodo rodnemu lesu in vsakoletnemu pridelku. Odrasel rodni grm naj ima okoli deset močnih rodnih vej, ki morajo biti pravilno razporejene glede na osvetlitev in močan koreninski sistem, kar uspemo z grobanjem enoletnih mladic. (Dalje prihodnjič) inž. FRANC VALENČAK PENA VARUJE SADIKE Po dveh dneh se razkroji in baje znatno izboljša kakovost zemlje. Kaže, da bo pena nadomestila slamo za zaščito mladih sadik. Gre za kemično nevtralno peno, ki se že dobi na kanadskem tržišču in ki baje varuje rastline pred mrazom do 12 stopinj Celzija. Pena razpade po 48 urah, snovi v njej izboljšujejo zemljišče. Podoben preparat so pridobili tudi britanski kemiki, ki so mislili na zaščito jagod in povrtnine pred pozebo. 1 Hmeljske paralele v oblačnem Hmeljar (m------- VZDRŽEVANJE TRAKTORJA fEZ ZIMO Vse to, kar navajam, so na videz malenkostna, vendar važna opravila, ki znatno podaljšajo življenjsko dobo in delovno sposobnost traktorja. Treba jih je opraviti, tudi če traktor počiva le krajši čas. Že v enem mesecu lahko nastane v motorju velika škoda, zlasti če vdira vlažen zrak v nezaščitene valje. — Ves traktor operemo in očistimo blata in druge nesnage. V ta namen uporabljamo plinsko olje, s katerim odmočimo vso nesnago in mast, nakar ga obrizga-mo z močnim vodnim curkom. Brisanje ni več potrebno, ker zapušča plinsko olje tanko mastno prevleko, ki preprečuje rjavenje. — Iz segretega karterja (pri toplem motorju) izpustimo olje, nakar motor izpremo z nekoliko redkejšim oljem iste kvalitete. To olje nalijemo v karter do spodnje kontrolne črte, poženemo motor in ga pustimo obratovati 10 minut s polnim plinom. Nato motor ustavimo in olje iztočimo. — Razstavimo in operemo oljni čistilec, sito oljne črpalke in dušnik. Zamenjamo vložek v čistilcu (če ga ima). — Čistilec ponovno sestavimo in napolnimo karter do gornje kontrolne črtice z oljem predpisane kvalitete in viskozi tete. Nato poženemo motor, ki naj zopet obratuje dobrih 10 minut. — V ohlajene valje nalijemo po eno žličko motornega olja (pri Ottovem motorju skozi vrtine za svečke, pri Dieslovem motorju Skozi sesalno cev za zrak). Z zagonsko ročico nekolikokrat zavrtimo motorno gred, da se olje razleze po stenah valjev. — Naoljimo nihala visečih ventilov. — Izpustimo vodo iz hladilnika, po potrebi pa še posebej iz motorja in vodne črpalke. Pipe pustimo odprte. — Pri Ottovih motorjih izpraznimo rezervoar za gorivo in vpli-njač. — Pri Dieslovem motorju zavarujemo občutljivo tlačilko tako, da izpraznimo rezervoar, nalijemo vanj nekoliko mešanice petroleja in motornega olja v razmerju 1:1 ter z vrtenjem motorne gredi ali z dodatno tlačilko napolnimo črpalko s to mešanico. — S primernim čepom zamašimo izpušno cev, dušnik karterja in sesalno odprtino za zrak, da ne bi vlažen zrak prišel v notranjost motorja. — Po navodilih proizvajalca namažemo vsa mazna mesta, s tanko plastjo tovotne masti pa prevlečemo vsa svetla, polirana in rji izpostavljena mesta na traktorju. Potrjen je predlog novega republiškega zakona o varstvu pri delu, ki prinaša z razliko od dosedanjega občutne spremembe o-ziroma novelo ravno v pomenu osebne odgovornosti v upoštevanju in izvajanju zakonitosti s področja varstva pri delu. Menimo, da je pomembno tokrat objaviti bistvo določil, ki se nanašajo za odpravo nezakonitosti, ki so tudi v naših razmerah često več kot očitne. 1. Tako bo odgovorna oseba organizacije ZD kaznovana od 5.000 do 50.000 din (novih), ki bo zakrivila gospodarski prestopek, — če organizacija pri projektiranju ali izdelavi gradbenega objekta, delovne priprave ali naprave ni upoštevala varstvenih u-krepov in normativov ali če je dala v promet delovno pripravo ali napravo brez pri nas veljavnega atesta, ali — če organizacija združenega dela pri UVOZU delovnih priprav in naprav ali investicijske tehnične dokumentacije ni upoštevala pri nas veljavnih predpisov o varstvu pri delu. 2. Z denarno kaznijo od 300 do 2.000 din bo kaznovana odgovorna oseba tiste organizacije, ki bo storila gospodarski prekršek, če se pri opravljanju strokovnih storitev, zlasti pri pregledu projektne dokumentacije gradbenega objekta, delovne priprave in naprave ter sredstev in opreme za osebno varstvo ali pri preiskavah — Snamemo akumulator in ga spravimo na suho, dovolj toplo mesto. Praznega akumulatorja ne smemo hraniti na mrzlem prostoru. — Traktor vzdignemo in ga po- stavimo na sprednjo in zadnjo premo in tako razbremenimo pnevmatike. Močna svetloba škoduje pnevmatikam, ki jih zato primerno zastremo, obenem pa zavarujemo pred oljem, mastjo itd. Vy kemičnih in bioloških škodljivosti, kakor tudi pri opravljanju drugih strokovnih storitev, ne ravna po določbah predpisov o varstvu pri delu. Za isti prekršek pa bo kaznovana organizacija združenega dela od 5.000 do 50.000 din. 3. Z denarno kaznijo od 1.000 do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela: — če ne predpiše samoupravnega sporazuma oziroma splošnih aktov ali če ne izdela programa za izvajanje varstva pri delu; — če nima programa o poučevanju in vzgajanju o varnem delu in o preverjanju znanja oziroma če dopusti, da je na delo razporejen delavec, ki nima potrebnega znanja o varstvu pri delu za samostojno opravljanje, vodenje ali nadzorovanje del; — če uporablja take gradbene objekte oziroma delovne prostore, delovne priprave in naprave ter daje v uporabo taka sredstva in opremo za osebno varstvo pri delu, ki ne ustrezajo zahtevam predpisov o varstvu pri delu ali če ne poskrbi za periodične preiskave kemičnih in bioloških Vsa znamenja kažejo, da bo v naslednjem letu precejšnje pomanjkanje nekaterih sredstev za varstvo rastlin, zato pravočasno naročite pestitcide, ki jih potrebujete za hmeljišča. Pri tem računajte na naslednje: Za prvo spomladansko škropljenje hmeljišč proti peronospori (takoj po rezi) je najprimernejši brestan 60 v koncentraciji 0,06 %. Za škropljenje proti peronospori pred cvetenjem vam priporočamo antracol 0,2 % ali ditan M-45 0,2 %. Za škropljenje v cvet bomo u-porabljali bakrena sredstva: cu-prablau z 0,3 % ali bakreno apno super 0,3 % oziroma micodifol 0,2 %. Ne pozabite, da morate za peronosporo občutljive sorte kot so ahil in atlas škropiti proti peronospori 8—10-krat, za savinjski golding planirajte 6 škropljenj. Nasade, ki so zasajeni z ahilom, atlasom ali apolonom, bo najbrž potrebno dvakrat škropiti proti škodljivostih in mikro klime v delovnih prostorih ter za preglede in preizkuse delovnih priprav in naprav; — če pismeno ne določijo skupne varstvene ukrepe ko izvajajo skupna dela na gradbišču; — če v aktu o sistemizaciji ali sporazumu ne določi del oziroma delovnih mest, na katerih so večje nevarnosti poškodb ali zdravstvenih’ okvar; — če ne pošlje delavcev na predhodne ter posebne predhodne in periodične zdravniške preglede; — če ne zagotovi prvo pomoč in organizirano reševanje nesreče pri delu. Z denarno kaznijo od 600 do 1.000 dinarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela, ki stori zgoraj omenjeno kaznivo dejanje. 4. Z denarno kaznijo od 800 do 15.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, če ne obvesti v predpisanem roku o'rgana inšpekciji dela o začetku dela ali če ne izdela posebnega elaborata o ureditvi delovišča ali če v določenih primerih, ko gre za nesreče pri delu, ne da takoj poročila organu inšpekcije dela prve stopnje; — če ne omogoči inšpektorju dela pregleda oziroma, če mu ne da potrebnih pojasnil v zvezi s pregledom; — če v predpisanem roku ne sporoči, da je izvršila odločbo inšpektorja dela. Z denarno kaznijo od 400 do 1.200 dinarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela, ki stori takšno dejanje. 5. Z denarno kaznijo 100 dinarjev se kaznuje za prekršek na kraju samem delavec, če kljub predhodnemu opozorilu ne uporablja namensko sredstev in o-preme za osebno varstvo pri delu če namerno odstrani z delovne priprave varnostno napravo. Za službo varstva pri delu Janko Zupanek pepelasti plesni. Uporabljate lahko cosan 0.2 % ali karatan EC 0,06 %. Za škropljenje proti ušem naročite folimat, ki ga uporabljamo v 0,1 % koncentraciji in sicer za dvakratno škropljenje. Folimat ima sicer dobro delovanje proti rdečemu pajku, vendar mu zaradi podaljšanja delovanja dodajamo 0,15 % tedion. Za uničevanje zalistnikov in odvečnih poganjkov si nabafite amonsulfat, in sicer za 1—2 škropljenji v 20 % koncentraciji (800 1/ha- in aretit v 1 % koncentraciji. Naročite si deherban A ali forte za uničevanje širokolistnih plevelov za škropljenje po cvetenju (21/ha) ter simazin oziroma ole-ogesaprim (2—4 kg/ha) za poletna škropljenja. Vsa zaščitna sredstva naročajte pri Agrotehniki. Prek gozdarskih organizacij si priskrbite tudi arbokan (novo i-me za tormono) za uničevanje divjega hmelja. S pravočasnim odkrivanjem in popravilom manjših okvar preprečujemo nevarnejše, večje in dražje okvare Osebni odgovornosti večji pomen HMELJARJI, pravočasno naročite zaščitna sredstva V TOZD Mesnine prilagajamo organizacijo dela in poslovanje intencijam ustave in novitetam v samoupravnih odnosih Obrat Mesnine je v zadnjih nekaj letih v okviru našega podjetja napravil precejšen premik na več področjih poslovanja in dela. Zlasti pomembne so spremembe, ki so jih dosegli delavci pri osvajanju novih tehnoloških postopkov. Rezultati dela iz leta v leto rastejo tako po obsegu kot vrednostno. Pred nekaj leti smo osvojili v finančnem poslovanju sistem zasledovanja stroškov po strokovnih nosilcih, istočasno pa nismo razvijali sistema zasledovanja stroškov po stroškovnih mestih. Tudi način dodatnega nagrajevanja po učinkih se nekaj časa ni dopolnjeval. Nekaj kritičnih pripomb pa je bilo možno izreči tudi na račun neprimerno rešenega odločanja, ki ga je pogojila neskladna organiziranost. Zaradi neštetih vzrokov se je enota odločila za nekaj bistvenih organizacijskih sprememb, ki bi jih delovni kolektiv TOZD obravnaval in verjetno tudi sprejel še ta mesec sočasno s samoupravnim sporazumom o združevanju ter statutom TOZD. Na ravni TOZD bomo imeli naslednje skupne samoupravne organe: — delavski svet TOZD — komisijo za delovna razmerja — komisijo za delavske kontrole Ožje organizacijske enote bodo imele na ravni DE tudi svet DE. V poslovnih enotah PE pa bodo delavci zadovoljevali svoje samouprav-ljalske pravice direktno na zborih teh ožjih organizacijskih enot. Od tako postavljene organizacije dela in samoupravnih organov pričakujemo zlasti in predvsem popolnejšo delitev dela po funkcijah in podfunkcijah Nabava — Proizvodnja — Prodaja, popolnejšo in podrobnejšo delitev v okviru teh funkcij ter možnosti ugotavljanja uspehov in neuspehov posameznikov in skupin, ki imajo iste osnove za izpopolnjevanje sistema nagrajevanja v TOZD. Menimo, da nam bo specializacija po funkcijah omogočila tudi strokovnejše in seveda učinkovitejše delo, saj bodo strokovnjaki zadolženi zlasti za svoje funkcionalno področje. Zadovoljevanje skupnih interesov, se pravi doseči čim boljši ekonomsko finančni rezultat TOZD, in koordinacija dela bosta potekali na ravni TOZD v poslovodnem organu, katerega koordinator je direktor. Končno smo prepričani, da nam bo dana delitev omogočila tudi tesnejše povezovanje s surovinskim področjem in zlasti načrtnejše oskrbovanje in financiranje surovinske osnove, kot tudi večje možnosti pri načrtnejših urejanjih prodajne problematike. Kolikor bolj se bomo približali terndvem ciljem, toliko bolj konstituirana bo tudi vsa naša predelava in dodelava in toliko bolj bo ta tudi racionalna. Mislimo tudi, da je takole razdeljena naša dejavnost primerna organizacijska forma za širše integracijsko povezovanje s sorodnimi podjetji in TOZD v celjski regiji. Skoraj ne bi podrobno omenjali, da bo taka organizacija dela in poslovanja skupaj z učinkovito in pravočasno ugotovljenimi rezultati temeljita podlaga za najširšo informiranost kolektiva, za javnost poslovanja in za dejanski možen vpliv delavca na odločanje o delu in rezultatih njihovega dela. ANDI Sprehod skozi čas revolucije I. I. 1925 — V Beogradu je začel ilegalno izhajati časopis »Ko- munist«, glasilo CK KPJ, ki ga je urejal Moša Pijade. 3. I. 1924 — V Beogradu je bila v začetku januarja v ilegali III. državna konferenca KPJ. 8. I. 1943 — Na Pohorju so nemške enote obkolile pohorski bataljon 4. operativne cone NOV in POS Slovenije. Po triurnem boju je padlo vseh 68 borcev — celotni bataljon. 10. I. 1935 — Na Dunaju je bila seja CK KPJ, na kateri je bilo tudi sklenjeno, da se Boris Kidrič postavi za sekretarja začasnega CK SKOJ. II. I. 1942 — CK KPJ in VŠ NOPOJ sta sprejela sklep o formiranju prostovoljske vojske. Tako je vrhovni štab dobil nov naziv — VŠ NOP in PVJ. 13. I. 1953 — Zvezna ljudska skupščina je izglasovala ustavni zakon o temeljih družbene in politične ureditve FLRJ in o zveznih organih oblasti. Ta zakon je določil sistem samoupravljanja delovnega ljudstva kot temelj za celotni družbeni red. 14. I. 1953 — Zvezna ljudska skupščina je izvolila Josipa Broza Tita za prvega predsednika republike. 17. I. 1947 — Razglašeni sta bili ustavi LR Slovenije in Srbije. 21. I. 1924 — V Gorkem pri Moskvi je ob 18,50 umrl Vladimir Iljič Lenin. 26. I. 1942 — Začel se je igmanski marš I. proleterske brigade. To je bila najtežja etapa v tridnevnem pohodu glavnine te brigade, ki je trajala 18 ur pri mrazu — 32° C. LETEČI INTERVJU Z DIREKTORJEM KMETIJSTVA ŠMARJE, INŽ. ZVONKOM STRAŠKOM Vaše delo v 1973. in načrti za 1974. leto? Razmere na tržišču in težki pogoji dela so zahtevali od nas v preteklem letu mnogo naporov. Toda, kjer so pravilno usmerjeni napori, so tudi uspehi. Zato smatram, da je bilo preteklo leto u-spešno. Zastavljen plan v proizvodnji smo skoraj v celoti izvedli, kljub neugodnim tržnim razmeram. Ureditev gospodarstva in obnova nasadov pri kooperantih, se izvaja po programu. Investicije, vložene v družbeni in privatni sektor, dajo prve sadove. Prizadevnost in enotnost kolektiva pa je odločilno vplivala na izboljšanje dohodkov. V naslednjem letu je potrebno proizvodnjo še hitreje povečevati, predvsem pa izboljšati kvaliteto proizvodnje in proizvodov. Ker smo organizacija kmetov, želimo dobre odnose z njimi in z dobrim delom in dobrim gospodarjenjem doseči njihovo zaupanje. Vsa prizadevanja bodo usmerjena v hiter razvoj področja, dobro gospodarjenje in dobro počutje kolektiva. Vaša pričakovanja z ozirom na družbenopolitične in gospodarske ukrepe? Zastavljeni cilji na družbenopolitičnem polju so dobri, upajmo, da bodo dosledno tudi uresničeni. Enako velja tudi za gospodarske ukrepe. Kmetijci želimo predvsem to, da bodo kmetijski proizvodi primerno priznani, tržišče pa urejeno. Vaše osebne želje? Želim dobre odnose v kolektivu in podjetju, s tem pa bo u-stvarjeno dobro počutje na delu in doma. Kaj menite o Hmeljarju? Menim, da je dobro podjetniško glasilo. Nekoliko ga je še treba popestriti. Več je še treba pisati o posameznih uspehih v obratih. O tem člani teh kolektivov težko pišejo, zato bi naj kdo drug. Vaše želje ob novem letu? Sodelavcem, kooperantom in vsem bralcem Hmeljarja želim mnogo poslovnih uspehov in osebnega zadovoljstva v letu 1974. za januar Prvega januarja ne osemenjujemo. Drugega januarja pa osemenjuje dežurni veterinar. Od 29.12. 73 do 5.1. 74 Lesjak Milan, dipl. vet., Prebold, tel. 72-201 Od 5. 1. do 1Ž. 1. 74 Florjane Julij, dipl. vet., Braslov., tel. 72-048 Od 12.1. do 19. 1. 74 Ocvirk Franc, dipl. vet., Vransko, tel. 72-407 Od 19. 1. do 26. 1. 74 šribar Edvard, dipl. vet., šemp., tel. 71-080 Od 26. 1. do 2. 2. 74 Lesjak Milan, dipl. vet., Prebold, tel. 72-201 Veterinarska postaja Žalec Izdelki Strojne postaje na dvorišču pripravljeni za prodajo Pospeševalno delo med kmečkimi ženami ZENSKE, KI JIM JE POSPEŠEVALNO DELO MED ŽENAMI IN DEKLETI POKLIC. SO PRI NAS SE ZELO REDKE. NA EKSKURZIJI MLADIH ZADRUŽNIKOV SEM SPOZNALA ENO IZMED TEH. TO JE MARIJA BEZOVSEK IZ LENARTA PRI GORNJEM GRADU. DOMA JE Z VELIKE KMETIJE, ZATO JI DELO NA TEM PODROČJU NI TUJE. KONCALÀ PA JE TUDI VIŠJO GOSPODINJSKO ŠOLO. V PRIJETNEM IN SPROŠČENEM POGOVORU MI JE POVEDALA VELIKO KORISTNEGA, KAR BO VERJETNO ZANIMALO TUDI NAŠE BRALKE. Naj končam ta sestavek z besedami tov. Bezovškove: »Ženske smo same krive, da smo bile do sedaj mnogokrat zapostavljene in manj vredne. Same se moramo boriti, da to odpravimo, zato pa bo treba še veliko truda in znanja.« Ta pogovor s tov. Bezovškovo pa me sili k razmišljanju, da bi tudi na področju Spodnje Savinjske doline čim prej začeli s podobno pospeševalno službo. - Ivana Tov. Bezovškova, kdaj ste začeli delati kot pospeševalka med kmečkimi ženami? - Za to delo me j > •S' A? A3 4/^ EL SADAT LADJA ZA =REVOZ TEKOČEGA GORIVA... KOVANJE REKA V AVSTRALIJI PRITOK ŠIVANA NEMČIJA BREZ ČEVLJEV RDEČE ’ BARVILO 'MORSKE RIBE SARAJEVO ORGANSKI RADIKAL OGLJIK GROB NAČRT KALCIJ DEL MOŽ GARDER. OGREVALE SUŠILNICI DVOJICA SLADKOV RIBA NOVA VAS SLAP 1973/7 ZADOVOLJNO IN USPEŠNO NOVO LETO VAM ŽELITA INŠTITUT ZA HMELJARSTVO HMELJNA KOMISIJA SLOVENIJE POROČILO Z 22. KONGRESA MEDNARODNEGA HMELJARSKEGA BIROJA Lojze CETINA, mgr. agr. * 1 2 22. kongres Mednarodnega hmeljarskega biroja (MHB) je bil od 9.—11. avgusta 1973 v Mtinchenu. Udeležilo se ga je rekordno število 276 delegatov in gostov. Opravičili so se predstavniki Bolgarije in Španije. Predsedstvo MHB se je sestalo 9. 8. ob 9.30 v prostorih hotela Bayrischer Hof. Seje so se udeležili naslednji predstavniki iz posameznih držav članic (prvi naveden predstavnik je uradni član predsedstva): Avstralija: Croke; Belgija: Top, Pollet, van Melighem; ZR Nemčija: Höf ter, Seebacher, Kästner; Cehoslovaška: Paul, Srp, Schneider, Smrčka, Pokorni; DR Nemčija: Borde, Dolzmann; Anglija: Turner, Holmes, Paine, Broom; Francija: Lux, Messmer; Jugoslavija: Cetina, Kolenc; Poljska: Kulig; ZDA: Riel, Goschie; Sekretar MHB: gen. sekretar dr. Pavlič. Po ugotavljanju prisotnih članov predsedstva in sklepčnosti ter potrditvi zapisnika zadnje seje, ki je bila spomladi 10. 3. 1973 v Parizu, se je razvila živahna razprava o tržnem položaju v posameznih državah. Iz podanih poročil posameznih članic MHB je razvidno, da so se površine hmeljišč povečale od 60.839 ha leta 1972 na 63.393 ha v letu 1973 ali za ca. 2,5 %. Največ so v zadnjem letu povečali površine v ZR Nemčiji (za 1614 ha) in ZDA (za 708 ha). Po oceni pridelka, ki so jo dali predstavniki za leto 1973 bodo države članice pridelale 1,930.404 stotov à 50 kg (96.500 ton) hmelja. To je za 96.396 stotov ali 2,75 % več kot leta 1972. Zelo verjetno pa je, da bo dejanski pridelek višji od cenitve. To kažejo tudi izkušnje zadnjih let, ko so bili dejanski pridelki vedno za nekaj odstotkov (od 0,8 do 7,3) večji od cenitev. V razpravi sta prevladovali dve pereči vprašanji današnjega hmeljarstva: 1. usklajenost med proizvodnjo in potrošnjo (ponudbo in povpraševanjem) hmelja in 2. vpliv valutnih sprememb na hmeljno tržišče, predvsem na dolgoročno vezano prodajo. Države članice MHB pridelajo že blizu 90 odstotkov, samo ZR Nemčija pa že skoraj 30 odstotkov svetovne proizvodnje hmelja. Svetovno proizvodnjo hmelja v letu 1973 cenijo na 2,25 do 2,3 milijona stotov, kar bi zadostovalo za 715 milijonov hi piva. Letno povečanje potrošnje piva je znašalo v letih 1970—71 4,4 %, v letu 1971—72 pa 4,7 %, kar potrjuje dolgoletno oceno povečanja potrošnje piva za 4 %, ki je bila postavljena na posebnem sestanku teama za tržna vprašanja leta 1972 v Wolnzachu. Na podlagi tega so predvsem nemški predstavniki trdili, da še ni nevarnosti za nadprodukcijo. Drugi predstayniki niso bili tako optimistični glede povečanja potroš- nje piva. Za posamezne države članice so cenili naslednje povečanje v letu 1973: Avstralija 4 %, Belgija 1 %, ZR Nemčija 1,5—1,7 %, Cehoslovaška 1,2 %, DR Nemčija 4—5 %, Anglija 1,5 %, Francija 0,0 %, Jugoslavija 10-15 %, Poljska 4—5 %, ZDA 3—4 %. Firma Joh. Barth-Sohn (Hopfen 1972—73) računa z naslednjim povečanjem: Zahodna Evropa za 1,3 odstotke, Vzhodna Evropa 6 %, Severna Amerika 5,2 %, Srednja in Južna Amerika 19,8 %, Azčja 8,7 %, Avstrilja in Oceanija 2,6 %• Na potrošnjo piva lahko vplivajo različni dejavniki in zato ne kaže računati s stalnim povečanjem 30 milijonov hi letno. Odmerek hmelja za pivo se tudi neprestano zmanjšuje zaradi vedno večje uporabe hmeljnega ekstrakta in drugih oblik predelanega hmelja. Leta 1971 je bilo 32 %, leta 1972 pa 34 % hmelja predelanega v koncentrate. Porast proizvodnje sort z visokim odstotkom 'alfa-smol tudi vpliva na zmanjšanje potreb po hmelju. Značino je, da je stopnja povečanja potrošnje piva večja v manj razvitih državah, ki bodo zaradi devizne situacije prej ali slej same strmele, da pridelajo hmelj doma. Zato je pokrivanje teh potreb iz tradicionalnih hmeljarskih področij dokaj problematično. To dejstvo pri svetovnih bilancah običajno ne upoštevamo. Predstavniki Cehoslovaške so opozorili, da bodo tudi oni povečali površine hmeljišč, ker pač ne morejo križem rok gledati brezglavo povečanje v drugih deželah. Predvsem nemški predstavniki so poudarjali, da bodo močnejše tendence za proizvodnjo hmeljnega piva vplivale pozitivno na povečano potrošnjo hmelja. Prisotni so bili mnenja, da bo ta vpliv minimalen, ker je na drugi strani delež sort z visokim odstotkom alfa-smol vedno večji. V naslednji točki dnevnega reda smo obravnavali problem tako imenovane valutne klauzule v dolgoročnih prodajnih pogodbah. Predsedstvo je zadolžilo ekonomsko komisijo, ki je na posebnem sestanku delovne skupine za tržišče na sestanku v Wolnzachu izdelala naslednje predloge: a) Priporočamo, da se v dolgoročne prodajne pogodbe vključi valutna klauzula, ki bi upoštevala stroškovno inflacijo. Ta naj bo prilagojena situaciji v posameznih državah. b) Tudi stopenjsko diferenciranje cen za bodoča leta, ki ga uporabljajo npr. na Ceho-slovaškem in tudi drugje, lahko vpliva pozitivno, ker vsaj deloma zmanjša Učinek stroškovne inflacije. c) V sedanjem položaju priporočamo praviloma bolj kratkoročne pogodbe. d) Proizvajalcem priporočamo, da pri sklepanju dolgoročnih pogodb upoštevajo povečanje proizvodnih stroškov. To je treba ustrezno propagirati na kongresih in v časopisih. Ob koncu seje je predsedstvo razpravljalo še o predlogu avstralskega predstavnika, da bi spomladansko sejo predsedstva prestavili s pr- UDK 633.819 (047) ve na drugo polovico marca, ker sicer sovpada s časom obiranja pri njih. Končno smo se zedinili, da naj ostane zaenkrat datum in kraj zasedanja nespremenjen. Objavljen je bil orientacijski vrstni red kongresov v naslednjih letih: 1974 — Cehoslovaška, 1975 — Poljska, 1976 — Bolgarija, 1977 — Španija, 1978 — Anglija, 1979 — Jugoslavija. Predsedstvo je obravnavalo predloge za podelitev hmeljarskih odlikovanj. Skupaj je bilo podeljenih 27 odlikovanj. Letni honorar za generalnega sekretarja je bil povečan od 580 na 1000 USA dolarjev. Na seji ekonomske komisije je bil za novega predsednika izvoljen g. Broom (Anglija), ker je dosedanji dolgoletni predsednik g. Holmes (Anglija) na lastno željo odstopil. Predstavniki Cehoslovaške (g. Šnajder), ZDA (g. Riel) in ZR Nemčije (g. Kastner) so podali kratke referate o hmeljarstvu in hmeljnem tržišču v njihovih deželah. Naj navedem le nekaj zanimivosti iz teh referatov. Češki predstavnik je opisal pomen in tendence v razvoju češkega hmeljarstva. Hmeljarstvo v CSSR predstavlja pomembno gospodarsko panogo in zaradi specifične kakovosti češkega hmelja zavzema pomembno mesto v svetovni trgovini. Proizvodni obrati imajo dolgoročno zagotovljene cene, ki jim omogočajo rentabilno poslovanje. Dobivajo tudi dodatno podporo v obliki subvencij (do 50 % vrednosti) za nabavo investicijskega materiala. Posebna skrb je posvečena intenziviranju proizvodnje. Glavno skrb za to ima njihov veliki in dobro opremljeni hmeljarski inštitut. Skoraj ves hmelj pridelajo na družbenih obratih in v zadrugah. Zasebnih hmeljarjev je le 62 s povprečno površino 0,5 ha hmeljišč. Koncentriranje hmeljišč na večjih obratih s 32 do 312 hektarji omogoča uporabo sodobne tehnike. V zadnjih letih so zmanjšali število delovnih ur od 2400 na 1500 ur na hektar. Njihovo trgovsko podjetje Chmelafstvi ima monopolni položaj pri odkupu hmelja, sočasno pa oskrbuje proizvajalce z vsemi vrstami investicijskega in reprodukcijskega materiala. Za izvoz skrbi iz-vozno-uvozno podjetje KOOSPOL v Pragi. Ameriški predstavnik je govoril o položaju hmeljarstva v ZDA. Tudi tam povzročajo inflacijske težnje hmeljarjem velike skrbi. Povečali so se stroški za reprodukcijski in investicijski material. Stroški za napravo hmelj-ske žičnice so se npr. od leta 1970 do 1973 povečali od 780 na okrog 1000 USA dolarjev za acer (0,40 ha) ali za približno 30 %. Z anketo so ugotovili, da nameravajo ameriški hmeljarji v letu 1974 povečati površine na preko 14.150 ha, tj. za 1400 ha ali za 11 %. Pripominjajo pa, da so bile take napovedi običajno vedno višje, kot pa dejanska obnova. Tretji referat je podal nemški predstavnik. V njem lahko zasledimo nekaj zanimivih podatkov. Od pridelka 1973 bo predvidoma 50 % hmelja uporabljenega v domačih pivovarnah, 50 % Pa S3 bodo izvozili. Razmerje med aromatičnimi sortami in sortami bogatimi s smolami se giblje 55:45. Delež ZR Nemčije na svetovnem trgu znaša okrog 30 %. Vnaprej imajo prodanega okrog 520.000 stotov à 50 kg, kar je glede na ocenjen pridelek 670.000 stotov, okrog 77 %, Na osnovi gibanja potrošnje piva in pričakovane letine hmelja na svetu je prišel do zaključka, da zaenkrat še ni bojazni za nad-proizvodnjo hmelja, ampak predvideva kvečjemu izravnan tržni položaj. Seveda s to trditvijo večina ostalih predstavnikov ni soglašala. Generalni sekretar dr. Pavlič je nato poročal o zaključkih sestanka o hmeljnem tržišču, ki je bil 30. 4. 1973 v Wolnzachu (ZR Nemčija). Tega sestanka se je iz Jugoslavije udeležil tov. Mišo Bobovnik. Glavna tema sestanka je bilo vprašanje valutne klauzule, v dolgoročnih prodajnih pogodbah. Glavni zaključki so navedeni že v poročilu s seje predsedstva. Tehnična komisija je letos prvič zasedala pod vodstvom novega predsednika g. Paina. Težišče referatov je bilo osredotočeno na opis hmeljskih žičnic. O njih so poročali Kohlmann (ZR Nemčija), Borde (DR Nemčija), Gerber (Francija) in Shea (Anglija). Dr. Zeisig je poročal o preizkušanju materiala za vodila. Re- Tabela 1 Površine in pridelek hmelja v državah MHB 1972 in 1973 (ocena) Država Površine ha Indeks Pridelek v stotih à 50 kg 1972 1973 1972 = 100 1972 1973 indeks 1972 = (ocena) 100 Avstralija 1.072 1.180 110 38.976 44.224 113 Belgija 1.200 1.220 102 38.400 40.000 104 Bolgarija 1.080 1.080 100 12.000 12.000 100 ZR Nemčija 18.417 20.031 109 606.957 670.000 110 Čehoslovaška 8.973 8.833 98 214.300 185.000 86 DR Nemčija 2.104 2.150 102 52.212 52.000 100 Anglija 6.829 6.773 99 178.219 210.000 118 Španija 1.675 1.675 100 41.349 42.000 102 Francija 1.214 1.300 107 37.340 39.000 104 Jugoslavija 3.897 4.039 104 99.096 104.000 105 Poljska 2.359 2.386 101 50.300 52.000 103 ZDA 12.019 12.727 106 464.859 480.180 103 MHB skupaj 60.839 63.393 104 1,834.008 -1,930.404 105 ferati so objavljeni v posebni publikaciji tehnične komisije. Generalna skupščina je zasedala 10. avgusta popoldan po že ustaljenem dnevnem redu. Po otvoritvi predsednika Höfterja so se zvrstila poročila posameznih držav članic, zatem gostov, predstavnikov komisij, generalnega sekretarja in nadzornega odbora. Na osnovi poročil je bila izdelana ocena površin in pridelka hmelja za države MHB. Prikazana je v tabeli i. Generalni sekretar je predlagal skupščini zaključni račun 1972—73 v višini 3988,65 USA dolarjev v potrditev in predlog proračuna za leto 1973—74 v višini 4370 USA dolarjev v razpravo. Oba predloga je skupščina potrdila. Na povabilo čehoslovaške delegacije je skupščina sklenila, da bo naslednji kongres v prvi polovici avgusta v Pragi. Letos je bilo podeljenih 27 hmeljarskih odlikovanj, od tega 3 odlikovanja II. stopnje (oficir hmeljarskega ordena) in 1 odlikovanje III. stopnje (komandir hmeljarskega odreda). Odlikovanje II. stopnje so prejeli sedanji predsednik MHB Höfter, prof. Zattler (oba iz ZR Nemčije) in naš dolgoletni in zaslužni sodelavec z Inštitutom za hmeljarstvo inž. Petriček. Hmeljarski orden I. stopnje sta iz Jugoslavije prejela še Voja Bogdanovič, generalni direktor Kooperative iz Novega Sada in Matko Zemljič s KK Ptuj. Poleg delovnega dela sta bili v okviru kongresa organizirani dve zanimivi ekskurziji, ena v Geisenfeld, kjer smo si ogledali tovarno obi-ralnih strojev pri firmi Wolf, druga pa zadnji dan kongresa v največje hmeljarsko področje v Nemčiji — Hallertau. Organizacija kongresa je bila odlična. Tudi oblasti so dale velik pomen kongresu, saj je zaključni banket priredil sam zvezni minister za kmetijstvo in prehrano g. Ertl. Kongres so spremljale tudi visoke osebnosti bavarske deželne vlade in razni drugi gostje. Milan VERONEK, inž. agr. ZELENO GNOJENJE V HMELJIŠČIH ugodnejše, tako da je tudi neposredni strošek gnojenja s hlevskim gnojem tisti, ki bo pospešil setev dobrin. Inštitut za hmeljarstvo Žalec se s problemom preskrbe zemlje z organsko maso v hmeljskih nasadih ukvarja že dolgoa leta. Da je smatral ukrep za pomemben in potreben, je razvidno iz programa dela od leta 1955 dalje, ko je poleg poskusov s poorninami imel tudi zatravljeno hmeljišče, ki danes zaradi pojava gnojevke postaja resnično aktualno. Uveljavljanje podornin je zadrževalo tudi pomanjkanje frez za zaoravanje zelene mase. Leta 1962 je Inštitut za hmeljarstvo posredoval hmeljarjem že uporabna in preizkušena navodila za zeleno gnojenje hmeljišč na I. jugoslovanksem simpoziju o hmeljarstvu. Nato je sledilo več informacij o rezultatih poskusov s podorinami, ki so potekali predvsem v smislu iskanja najprimernejših rastlin za setev v hmeljišča. Preizkušene so bile rastline lupina, jara grašica in oves, bela medena detelja, grško seno, topinambur, kitajska oljna redkev, oljna repica d n oljna repica z rž j o, sudanska trava, zadnja tri leta pa križanci sirkov, repica a-kela in perko. Rastline za podor v hmeljarstvu opredeljujemo z ozirom na namen v dve skupini in sicer: 1. rastline za setev v hmeljišča Poletna setev repice za podor v hmeljišču UDK 631.371 Mulčenje s travo in hmeljiščem 2. rastline za čisti posevek po krčenju starih nasadov. Za zeleno gnojenje hmeljišč pridejo v poštev : 1. poliploidna repica perko (4 n brassica peki-nensis X 4n brassica campestris) 2. oljna repica 3. bela medena detelja Kot čisti posevek na izorano hmeljišče pa 1. bela medena detelja 2. črna detelja 85 % 4- mnogocvetna ljulka 15 " količine semena) 3. križanci sirkov za krme STRAN 28 — Priloga Intenziviranje pridelovanja hmelja je v zadnjih desetih letih močno poslabšalo strukturo zemlje v hmeljiščih na družbenih obratih, z opremljanjem kmečkih gospodarstev s traktorji pa se pojav hirto širi v kmečkih hmeljskih easadih. Intenzivnejša obdelava zemlje v hmeljskih nasadih že sama po sebi zmanjšuje količino kumusa v zemlji, na drugi strani pa kvarijo strukturo številni pridelovalni in varstveni ukrepi obdelave, oskrbe in Setev krmnega sirka za podor v hmeljišču spravila, ki se često morajo opraviti tudi po prevlažni zemlji. Preobremenjenost zemlje in nastajajoče pomanjkanje hlevskega gnoja sta privedla do stanja, ko je količina in kakovost pridelka odmerjena od strukture in godnosti zemlje, ne pa toliko od založenosti s hranili. To spoznanje je privedlo praktike, da začenjajo posvečati zemlji večjo skrb, med drugim pa tudi izkoriščati možnosti podora v hmeljiščih. Na družbenih gospodarstvih je gnojenje hmeljišč s hlevskim gnojem zaradi velikih površin in razdalj otežkočeno in drago, z ozirom na tip gospodarstev, ki so zaradi velike koncentracije hmeljišč bolj poljedelska, gnoja ni v zadostnih količinah. Že nekdaj je gnojenje z gnojem predstavljalo 2/3 vseh stroškov gnojenja, danes pa razmerje ni bistveno O izbiri rastlin za podor v hmeljišča se zahteva naslednje: hitra rast po vzniku, konkurenčnost s pleveli, dobro obraščanje v senci rastlin hmelja, velika količina zelene mase, majhni stroški za seme, z ozirom na to, ker je treba sejati poldrugo ali celo dvojno količino semena čistega posevka. Repice so za zeleno gnojenje zelo primerne. Sejemo jih lahko tekom celega leta, hitro Meliorativka bela medena detelja je za podor zelo primerna rastlina vzniknejo in prekrijejo površino zemlje, so uspešne v konkurenci s pleveli, dajo v kratkem času zadovoljivo količino zelene mase, dobro varujejo tla pred pripeko in uničujočo silo kapljiv umetnega dežja. Strošek za seme je majhen. Križanec perko je boljši od navadne oljne repice, saj je tudi selekcioniran kot rastlina za krmo ali zeleno gnojenje. Bela medena detelja je dvoletna. Možna je enoletna raba, če je setev dovolj zgodaj in je zemlja vlažna. V mladosti je rast počasnejša, na zelo zaplevljenih njivah plevelom ni vedno konkurenčna. Da veliko organske mase, razvije močne in globoke korenine ,strošek za seme je večji, za setev med hmelj je hmeljskim rastlinam močno konkurenčna. Primernejša je kot čisti posevek za eno ali dveletno rabo. Mešanica črne detelje in mnogocvetne ljul-ke je zaradi ugodnejše obdelave zemlje pri- Ludvik SEMPRIMOŽNIK, dipl. kmet. inž. Poizkusi, da bi individualni kmetje nabavljali nekatere kmetijske stroje v skupinah imajo že precej dolgo zgodovino. Vendar pa so zaradi najrazličnejših vzrokov skoraj vsi propadli. Tudi na našem področju je bilo več takih poizkusov vendar vidnega uspeha ni bilo. Problem obiranja hmelja Ko se je okrog leta 1970 pojavila kriza pri obiranju hmelja tudi v privatnem sektorju, smo pričeli ponovno razmišljati o organizaciji strojnih skupnosti. Na podlagi izkušenj, ki smo jih dobili pri urejanju skupnih hmeljskih nasadov smo pričeli postopoma organizirati tudi strojne skupnosti za obiranje hmelja. V treh letih od leta 1971 do 1973 smo na področju Savinjske doline organizirali 36 strojnih skupnosti, prihodnje leto pa jih bo pričelo z delom še deset. V omenjenih skupnostih je včlanjenih preko 300 privatnih hmeljarjev z okrog 350 ha hmeljišč. V skupnosti so bila vložena velika materialna sredstva in ogromno strokovnega dela. Način financiranja Kmetje, Hranilnica in posojilnica kombinata Hmezad, Ljubljanska banka in SR Slovenija so v teh letih investirali v osnovna sredstva skupnosti preko 15 milijonov novih dinarjev. Poleg lastnega dela pri gradnji strojnih lop, so morali kmetje za nabavo strojev prispevati še 30 % lastnih sredstev. Ostalo so krediti, ki so jih dobili po 3 % obrestni meri za dobo 5—8 let. Organiziranje skupnosti Pri ustanavljanju vsake skupnosti je bilo potrebno rešiti mnogo vprašanj. Pri vseh skupnostih pa so se pojavljala v glavnem podobna, za to jih lahko strnemo v nekaj skupin: Iz prve skupine vprašanj bi naštel predvsem naslednja: Količina organske mase b. med. detelje zim2 mernejša od lucerne. Primerna je kot čisti posevek po izoravanju hmeljišč. Križanci sirkov dajo veliko zelene mase, so primerni za čisti posevek, lahko pa jih sejemo spomladi, t.j. v letu krčenja nasada med hmelj in v skrajnem primeru že naslednje leto zasadimo nov nasad hmelja, brez časovnega presledka. Na enak način se lahko seje bela medena detelja, ki da prav tako preko 400 centov organske mase in še bolje prekorenim zemljo, toda le v primeru, če je mogoče zemljo v hmeljskem nasadu pripraviti za setev prve dni maja. Hmeljišča s podorinami je potrebno do-gnojevati izdatneje, tako da zadostimo tudi potrebam rastline za podor. Hmeljišča svetujemo gnojiti s hlevskim gnojem vsako leto z vsaj 200 q ali vsako drugo leto z najmanj 400 q hlevskega gnoja. Ta količina je z ozirom na posebnosti kulture hmelja (široke medvrstne razdalje) zelo majhna. Praktične izkušnje in tudi nekateri poskusi kažejo, da se učinek hlevskega gnoja na zemljo in rastlino vidneje pokaže šele pri več-, letnem zaporednem gnojenju s 600 q na ha. Strojne 1. organizacijska 2. ekonomska 3. sociološka 4. družbeno-ekonomska — izbira optimalne lokacije za stroj; — izbira primernega tipa stroja; — vključitev optimalnih površin v skupnost; — način razdelitve lastninske pravice na stroju; — ureditev medsebojnih pogodbenih obveznosti ; — pripravo modela za obračun obratovalnih stroškov; — proučitev možnosti nadaljnje razširitve skupnosti na druge stroje. Lokacija, tip stroja in površine Izbira lokacije za obiralni stroj je moment, kjer pridejo do izraza vprašanja vseh štirih vidikov. Lokacija stroja mora biti tako izbrana, da dopušča čim bolj racionalno organizacijo dovoza hmelja in vključitev zadostnih površin hmelja. Vzporedno z lokacijo pa je važno tudi izbrati pravi tip stroja glede na zmogljivost. Stroj mora biti tako velik, da je možno z njim zajeti vse površine pod hmeljem v okolici, ki gravitirajo na izbrano lokacijo. V lastni skupnosti imamo stroje različnih kapacitet in to od 200—800 trt obranega hmelja na uro, kar pomeni, da lahka z najmanjšimi stroji oberemo 10 ha hmelja v sezoni, z največjimi pa 30 ha. Optimalne površine hmeljišč za en stroj so tiste, ki zagotavljajo primerno izkoriščenost stroja, obenem pa dajejo možnost razširitve do določene mere. Razdelitev lastninske pravice in medsebojni odnosi v skupnosti Med organizacijska vprašanja spada tudi pravična razdelitev lastninskih deležev na člane skupnosti. V praksi se je ustalil način sofinanciranja po številu hmeljskih trt, ki jih člani skupnosti nameravajo obirati na stroju. S tega vidika od enkratne setve podorin ne moremo in ne smemo pričakovati ugodnih rezultatov. Le te bomo doselgi, če bo podor postal vsakoletni agrotehnični ukrep ali pa se izmenično koristi s hlevskim gnojem. Najugodnejša bi bila kombinacija, da bi v hmeljišča sejali podorine, pred zaoravanjem podora v jeseni pa gnojili še z manjšo količino hlevskega gnoja (vsaj 100 q/h) da bi s tem pospešili razkroj sideratov. S talnim in večletnim vnašanjem organske mase v zemljo v obliki podora ali hlevskega gnoja, bi v zemlji' povečali množino organsko vezanih hranil, predvsem dušika, ki se iz teh kontinuirano sprošča in bi bil rastlini hmelja vedno in v večji količini na razpolago. S tem bi popravili strukturo zemlje, na katero je hmelj močno občutljiv, predvsem v pogledu pridelka, zdravstvenega stanja in regeneracije štorov. Zmanjšalo bi se število praznih mest. Kljub velikemu zanimanju hmeljarjev za zeleno gnojenje v hmeljiščih le to najbrž ne bo steklo brez težav. Predvsem bodo problemi okrog nabave semena, ki je vezano na uvoz. S pravočasnim pristopom k reševanju tega problema upamo, da se bo zeleno gnojenje v hmeljiščih v letu 1974 koristilo že v večjem obsegu. Korenine bele medene detelje prerasejo zemljo preko 30 cm globoko v hmeljarstvu UDK 633.819:631.41 Praksa je pokazala, da je tak nein najbolj točen in pravičen, zato so ga kmetje-hmeljarji radi sprejeli. Medsebojni odnosi članov v skupnosti so urejeni s pismeno pogodbo. S pogodbo je določen solastninski delež članov, predsednik skupnosti, način vstopanja in izstopanja članov, postopek za obračun storitev itd. Število članov skupnosti m stalno, ampak se lahko veča ali manjša, glede na želje posameznikov ali skupnosti, oziroma glede na stanje hmeljnih površin pri posameznikih. Vsaka skupnost je registrirana pri pristojnem organu občinske skupščine in prejme o svojem obstoju ustrezen dokument. Organizacija obiranja Posebno organizacijsko vprašanje vsake skupnosti je način. dela v sezoni obiranja. Skupnost najame delavce, ki delajo na ključnih delovnih mestih pri stroju. Te ekipe so stalne. Pri dovozu hmelja pa so možne različne variante. Član skupnosti pripelje hmelj k stroju, ga obere in odpelje domov. V tem primeru pride na vrsto za obiranje večkrat na dan. Po drugi varianti član skupnosti obira samo enkrat na dan. Obere vso dnevno količino hmelja in ga da sušiti na kooperacijsko sušilnico. Pri tretji varianti preskrbi dovoz hmelja k stroju in ekipo za nakladanje obrat za kooperacijo. Ekipa gre z njive na njivo in v prvem hodu obere vsem članom polovico pridelka, v drugem hodu pa drugo polovico. Ves hmelj se suši na kooperacijski sušilnici. Ker je organizacija obiranja zelo zahtevna naloga, lahko dobijo skupnosti strokovno pomoč in nasvete na obratu za koperacijo ali Inštitutu za hmeljarstvo. Obračun dela Obračun obiranja se opravi po končani sezoni obiranja. Člani skupnosti plačajo dejan- skupnosti ske stroške obratovanja (delavce, elektriko, popravila itd.). Stroški se obračunajo po številu obranih trt. Poleg stroškov obiranja plača vsak član skupnosti tudi letni obrok za najeti kredit. Amortizacije stroja in strojne lope v skupnosti ne obračunavajo. Če stroj ni polno obremenjen lahko skupnost obira hmelj tudi nečlanom, vendar to ni pravilo, ampak le izjema. Cenik teh storitev določi samoupravni organ kmetov pri obratu za kooperacijo. Razširitev skupin na druge stroje Kot zadnje organizacijsko vprašanje omenimo možnost, ki jo imajo skupnosti, da se razširijo na druge stroje potrebne za obdelavo hmeljišč. 2e ob ustanovitvi lahko skupnost nabavi več različnih strojev. Način sofinanciranja je enak za vse stroje. Skupnost pa se lahko opremlja s stroji tudi za daljše obdobje. Zelo pogosto se dogaja, da skupnosti nabavljajo manjše stroje za obdelovanje z denarjem iz ostanka dohodka pri storitvah nečlanom. V vsakem primeru pa so vsi člani skupnosti solastniki vsakega stroja. Ekonomska vprašanja Pri vsaki skupnosti se zasledujejo tudi ekonomski učinki. Če zanemarimo možnost prehoda iz ročnega na strojno obiranje, ki je zaenkrat še cenejša ima organiziranje skupnosti še nekatere druge prednosti : — majhne kmetije s pomočjo združenih sredstev (povprečna velikost je 4 ha obdelovalne zemlje, hmeljišč pa manj kot 1 ha) nabavijo stroje, ki so za posameznike preveliki in bi bili torej neizkoriščeni. Obenem pa se edino na ta način lahko majhni proizvajalci vključijo v moderno proizvodnjo s sodobno tehnologijo; — skupna uporaba omogoča maksimalno izkoriščenost stroja, kar zmanjšuje stroške na enoto proizvoda; — s primerno organizacijo dela lahko kmetje večino poslov opravijo sami, so torej neodvisni od tuje delovne sile; — v okviru skupnosti lahko tudi majhne kmetije postanejo tržni proizvajalci. Vrednost strojev, ki jih imajo strojne skupnosti, so od 40—100. starih milijonov dinarjev. Take investicije pa danes ne prenese nobena kmetija. V okviru skupnosti se ta vsota razdeli na več manjših delov, vsaka kmetija pa nosi obremenitev sorazmerno njenim hmeljnim površinam. Skupnost se lahko organizira tako, da je stroj čim bolj izkoriščen. Stroški nabave so ipnj os ad tsCubui ‘is C ire m ouisjAod nous od stroški obratovanja, ki se kažejo v ceni obiranja na kg hmelja. V nekaterih primerih so tudi 50 % nižji od stroškov ročnega obiranja. Bistveni element ustanavljanja skupnosti je tudi v tem, da razdrobljene kmečke površine vključimo v organizirano proizvodnjo, ki je možna le z modernimi stroji in sodobno tehnologijo. Sociološka vprašanja Omenimo še sociološke momente, ki jih je pri ustanavljanju skupnosti potrebno upoštevati. Prvo in najvažnejše pravilo pri tem je, da so lahko člani v skupnosti vsi hmeljarji, ki to želijo, oziroma, ki so kreditno sposobni. To pomeni, da se lahko včlanijo vsi od največjega do najmanjšega kmeta. Vsi, ki so člani skupnosti, imajo enako pravico odločanja. V skupnosti ne sme prevladati pravica močnejšega. Tudi število članov v skupnosti ima svojo vlogo. Predvidevali smo, da bodo odnosi v skupnostih z manj člani boljši, da bo manj organizacijskih težav, manj medsebojnih nesporazumov itd. Praksa je pokazala drugače. V dveh primerih smo velikosti strojev prilagodili koncentracijo hmeljišč in sušilnih površin. Ustanovili smo dve skupnosti s po trideset člani. Odnosi v teh skupnostih so veliko "boljši, manj je organizacijskih zapletov, manj medsebojnih sporazumov itd. Opazili smo, da se pri velikem številu članov izgubi vpliv posameznikov, ki hočejo izstopati in s tem rušiti enakopravnost. Poudariti moramo, da je pri takih skupnostih potrebno mnogo več strokovnega dela in organizacijskih sposobnosti, boljši pa so ekonomski rezultati. Družbeno ekonomska vprašanja Pomembno je tudi spoznanje malih kmetov, ki so največkrat zaposleni še izven kmetijstva, da se z organizirano proizvodnjo lahko vključijo med tržne proizvajalce. Obenem pa vedo, da bo za obdelovanje talcih površin dovolj interesentov, kadar se njim ne bo izplačalo več kmetovati. Večletno delo na tem področju je dokazalo, da se lahko kmetje v takih skupnostih zelo dobro ujamejo, če le vidijo v tem korist in napredek. Sedanja oblika skupnosti za obiranje hmelja ni dokončna. Skupnosti se bodo s časom izpopolnjevale, spreminjale, dobile nove organizacijske oblike itd. Naš cilj tako pri gradnji skupnih žičnic, kot pri ustanavljanju strojnih skupnosti je, da čim več razdrobljene kmečke zemlje povežemo v organizirano proizvodnjo, ki bo tako po tehnologiji kot produktivnosti čim bliže družbenemu sektorju. Tu pa ne stoji več v ospredju individualna kmetija in njena perspektiva, ampak kmetijska zemlja, ki bo morala biti obdelana. V tako organizirani proizvodnji tudi lastništvo izgublja svoj pomen, v ospredje pa stopa funkcija zemlje, kot sredstvo za proizvodnjo. Kako pripravimo tla Blažena PUGELJ, dipl. inž. agr. za nove hmeljne nasade UDK 633.819:631.41 Zopet Izbiramo površine, na katerih bomo posadili hmelj. Izbire imamo malo, saj na najboljših površinah že raste hmelj, ali pa so te posejane z drugimi poljščinami. Želimo obnavljati na tleh z ugodnimi lastnostmi, ker pa je teh malo, obnavljamo tudi na tleh, ki so potrebna manjših ali večjih izboljšav. Zgodi se, da se odločimo za nov nasad na površini, kjer je bil hmelj še v istem letu izoran. Ker je hmelj večletna rastlina, je prav, če pred saditvijo zemljo dobro pripravimo. Če je predposevek žito ali detelja in če so tla po teksturi lahka se odločamo za obnovo brez posebnih meliorativnih ukrepov. Detelja je že sama dober melioratnven predposevek. Ima dobro razvite korenine. Z njimi drenira goste plasti. Z veliko količino organske snovi pa bogati in godi tla. Ugoden predposevek je tudi koruza. Sadimo pa žal tudi na tleh, kjer ni bilo meliorativk, ki bi tla vsaj deloma in za nekaj časa ugodila. Taka tla so gosta, nestrukturna, slabo zračna, propustna in utrujena. Na takih tleh pa moramo za godnost tal poskrbeti. Čim težja so tla, tem bolj previdni bomo pri obdelavi. Taka tla pred saditvijo navadno dobro zrahljamo. Rahljanje razdrobi talne sloje tudi v globino. Razdrobljena tla so zračna in propustna, toda ugodnejše lastnosti imajo le kratek čas. Taka tla še niso strukturna, še manj pa so godna. Tudi globoko prerahljana in dobro zdrobljena tla se stlačijo predvsem še, če so po teksturi bolj glinasta. Gnojenje s hlevskim gnojem in z organskimi ali z drugimi organskimi gnojili (kompost, podor), lahko vrne tlom strukturnost, grudičavost in vsaj delno obstojnost teh grudic, ki jih tla lahko dalj časa zadržijo. Iz organske mase nastaja v tleh humus, ki veže talne drobce v bolj ali manj obstojne grudice. Grudičasta tla, kjer so grudice obstojne, so tudi godna. Godna tla imajo povoljne fizikalne lastnosti; so zračna, propustna, topla in tudi razvoj mikroorganizmov poteka v tleh normalno. V takih razmerah se v tleh hitro razkraja organska snov, ki vpliva na ugodne fizikalne lastnosti teh tal, te pa so pogoj za normalno prehrano rastlin. Ugodne lastnosti v tleh se s trudom ustvarjajo, težje pa se tako ustvarjene lastnosti v tleh dalj časa obdržijo. Hmelj najbolje uspeva v ugodnih talnih pogojih. Korenine hmelja segajo dokaj globoko, vendar se korenine najmočneje razraščajo v globini 25—30 cm. V tej globini (20— 30 cm) najdemo v starih nasadih najbolj zgoščene sloje z najbolj strukturnimi plastmi in najmanj ugodnimi lastnostmi. V takih zgoščenih plasteh se korenine slabo razraščajo, težko jih prebijajo in v najslabših primerih tvorijo ti sloji tudi vododržne plasti (ob večjem deževju). Vemo pa, da dobro razraščena kore- ninska mreža pri rastlini veča moč rastline in podaljšuje življenjsko dobo nasada. Zato naj bodo tla pred saditvijo skrbno pripravljena, rahla in godna. Hmelj naj bi sadili le v godna tla, ki so oskrbljena s srednjo količino hranil tudi do globine 40 cm. Takih tal je trenutno malo, lahko pa jih z me-liorativnimi posegi pridobimo. Analizirali smo zemljo na nekaterih kompleksih iz površinskih enot KK Hmezad Žalec, iz slojev od 0—60 cm. Nekatere rezultate analiz objavljamo v tabeli. Št. Globina vzorca v cm pH p2o5 k2o v mg/100 gr MgO v % CaO v % ». N v % 5 0—20 6,75 42,7 49,6 20—30 6,65 7,9 22,8 30—40 6,75 3,1 17,4 40—60 6,85 2,1 15,3 9 0—20 6,55 37,1 30,7 20—30 6,50 6,1 11,2 30—40 6,30 4,1 9,1 40—60 6,75 2,1 9,1 14 0—20 6,85 46,2 49,6 0,595 5,37 0,278 20—30 6,75 12,8 20,0 0,26 4,91 0,24 30—40 6,90 4,6 9,6 0,82 6,30 0,178 40—60 7,00 3,1 8,7 0,43 5,98 0,157 Podatki, ki smo jih dobili z analizo zemlje kažejo, da so tla v površinskih in globljih slojih skoraj nevtralne reakcije. S fosforom so tla do 20 cm prav dobro oskrbljena. Vendar korenine ne segajo samo 20 cm globoko. Z globino se količina fosfora proporcionalno znižuje. Kalija je v tleh nekoliko več, tako v površinskem kakor tudi v globljih slojih. V nekaj primerih smo določili tudi magnezij, kalcij in dušik. Ugotavljamo, da primanjkuje v globljih slojih predvsem fosfora. Vemo, da rastline za normalen razvoj in pridelek potrebujejo velikih količin tega hranila. Vendar je zaloga fosfora v globljih slojih premajhna in bi ponekod, kjer ga je v tleh še manj lahko rušila ravnotežje med posameznimi elementi v tleh. Ker hranila počasi pronicajo v globlje talne sloje in ker jih težko spravljamo v globino, zato priporočamo gnojiti s fosfornimi in kalijevimi gnojili ob pripravi nasada tako, da bodo tudi globlji sloji 30—40 cm oskrbljeni s temi hranili (vsaj 10—15 mg). Za nov nasad dobro pripravimo tla še v jeseni, da bodo ostala dalj časa strukturna in godna. Pred globokim oranjem raztrosimo vsaj polovico fosfornih in kalijevih gnojil, s polovico teh gnojil pognojimo spomladi pred brananjem. Kjer pa so tla zelo slabo oskrbljena s fosforom in kalijem pa pognojimo s celotno količino fosfora in kalija pred oranjem. Tako bodo tla do 30—40 cm preskrbljena s hranili. Strukturna, godna tla, preskrbljena s hranili tudi v globini pa so pogoj za dober hektarski pridelek.