Josip Gruden
Kruljeva račica
(Pravljica iz Podkarpatske Rusije.)
Lsila sta ded in babica. Živela sta žalostno. Neki dan je rekel tled: >Pojdiva, ženka, v gozd po gobeN
In sta šla. Bahica je nabirala gobe in v grmu ]e zagledala gnezdece, ki je na njem sedela raca. Babica je rekla dedu: -Poglej. stari. kako lepa raca U
.¦Vzemiva jo domov, naj bo pri nas,* je pristavil cled.
Prijela sta jo, pa sta opazila, da ima nogo zlomljeno. Previdno sta jo vzela v roke, priuesla domov. naredila ji gnezdece, nastlala ji s perjein, posadila jo  vanje  iii spet odšla  po gobe.
Ko sta se vrnila. sta videla, da je doma vsc lepo puspravljeno. kruh pečen, južina skuhaua. Vprašala sta sosede: >Kdo je delal za naju?« Nihče ni vedel odgovoriti.
Drugi dun sla .Šla dfd in babica vpct po gobe. Ko sta sv vrnila, je bilo že skuhano. Spet sta povprašala soscde:   ¦ Ali uiste nikogar videli?«
Odgovorili so: > ~\ ideli sino \v nt*ko dekle. \esla je iz studenca vodo. Bila jt- zala deklica. sauio nekoliko šepala je.s  —
Detl in habica sta premišljevala: Kdo bi neki to bil?« A uista inogla uganiti. Nato je s\etovala babica: A eš kaj. stari? Reciva, da pojdeva po gobt'. pa se vrueva. se tu skrijeva in bova pazila. ^ idela bova. kdo nama no i   vode.s
in aapiavila sta tako. Postavila sta se za čuniuato in Čakala. kaj bo.
!z bajte ,ie prišla deklica in je nekoHko Šepala. šla jt na studenec.
Deil in babica sta se vrnila domov. Tedaj sta opazila, da v gnezdccu »i  račice. ampak vse ])oluo pcrja.  \ zaiueta gnezdo in ga  vržeta v pcč.
V tem se je vrnila deklica z vodo. Stopila je v koČo, zagledala deda in babico ter takoj putiitela h guezdecu — toda gnezda ni bilo več. Za-gnnla jl* jok.
Hitro sta bila pri njej ded in babica in jo tolažila: >Nič ne maraj. dušica, za hčerko uam boš. Rada te bova imela in varovala kakor lastno dete!*
Deklica je odgovorila: >Do smrti bi bila živela pri varna, cla niste se-žgala lnojega gnezdeca in gledala za meiioj. Zdaj pa ne smem več. Naredi uii, ded. preslico iu vreteno. pojdein po svetu.< —
Ded in babica sla tožila in prosila. da bi ostala; toda deklica ni hotela. Napravil ji je ded prcslico in vreteno. \ zela je oboje, šla na dvoriščc iu predla.
Tedaj je pril^iela jata rac. Zagledule s.o deklico in zapele: :Kje je naŠa deva, kje je naša sestra? \   pomcteucm tlvorcu, Na tesaneiu ftolcu. S preslico se niuči, na \retenoin kuči1 Dajmo  j i   peresee, <kIleti  imj  z uatni!«
A deklica je odgovoiila:
Oh, ne uturetti z vami! Sem letela z grioka, si zluinila nogo, odletele ve ste,-in pustile samo!«
Vrgle so ji racici vsaka po eno peresce in odletelc. Priletela je pa druga jata. Pela je ravno tako in deklica je ravno tako odgovorila. Nato jo je zagledala tretja juta in račico klicala:
iEvo, naŠa sestra, naša cJeva fva. \  pometenein dvorcu, na tcsancm stolcu. s preslico se inuci uad vretenom kuči. Dajrao ji peresec, odlcti naj z nami!'
Deklica je spet odgovorila;
Oh, ne moreiTi z vami! Ko sein pala z grička, sem zloiuila nogo, Odletele sestre. tu pustile mene!«
Trgle so ji race vsaka po eno pcresce,
Deklica se je spremenila spet v račico in odletela z jato.
Ded in babica sta spet osamela.
1  Kučaii. im ^= fepeti. (Plet.l