301 Ventil 14 /2008/ 4 UREDNIŠTVO © Ventil 14(2008)4. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. © Ventil 14(2008)4. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: http://www.fs.uni-lj.si/ventil/ e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 14 Volume Letnica 2008 Year Številka 4 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno tehniko in Fluidne tehnike pri Združenju kovinske industrije Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK Pomoïnik urednika: mag. Anton STUŠEK Tehniïni urednik: Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: doc. dr. Maja ATANASIJEVIî-KUNC, FE Ljubljana izr. prof. dr. Ivan BAJSIÿ, FS Ljubljana doc. dr. Andrej BOMBAî, FS Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana prof. dr. Aleksander CZINKI, Fachhochschule Aschaffenburg, ZR Nemïija doc. dr. Edvard DETIîEK, FS Maribor izr. prof. dr. Janez DIACI, FS Ljubljana prof. dr. Jože DUHOVNIK, FS Ljubljana doc. dr. Niko HERAKOVIî, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT doc. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana prof. dr. Peter KOPACEK, TU Dunaj, Avstrija mag. Milan KOPAî, KLADIVAR Žiri doc. dr. Darko LOVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemïija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska prof. dr. Gojko NIKOLIÿ, Univerza v Zagrebu, Hrvaška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. dr. Jože PEZDIRNIK, FS Ljubljana Martin PIVK, univ. dipl. inž., Šola za strojništvo, Škofja Loka izr. prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Barbara KODRUN Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof.; Paul McGUINESS Raïunalniška obdelava in grafiïna priprava za tisk: LITTERA PICTA, d. o. o., Ljubljana Tisk: LITTERA PICTA, d. o. o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL Aškerïeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 1 500 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna naroïnina 19,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije Revija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC. Na podlagi 25. ïlena Zakona o davku na dodano vrednost spada revija med izdelke, za katere se plaïuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. Ali slovenska trditev, da delo, ki ga ni mogoÏe meriti, ni delo, drži tudi na znanstvenem podroÏju? Prav gotovo ne, bi v prvi vrsti rekli znanstveniki. Kaj pa drugi? Îe bi ta trditev v celoti dobesedno držala, bi bilo pri nas in drugje v svetu veliko znanstvenikov na beraški palici. Kako potem meriti znanstveno delo, kako ga ocenjevati in kako ovrednotiti. Prejšnji mesec so morale programske skupine slovenskih znanstvenih ustanov na Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo oddati vloge za nadaljnje fi nanciranje svojih programov. Ovrednotenje teh programov in s tem višina fi nanciranja bo v najveÏji meri odvisna od referenc, ki jih imajo Ïlani posameznih raziskovalnih skupin. Najpomembnejše reference pri ocenjevanju programskih skupin pa so predvsem Ïlanki v priznanih in citiranih svetovnih revijah. Ali je to prava referenca, ali je to praviÏno ocenjevanje, ali je koristno za slovensko znanost in ali to koristi naši industriji? Prav gotovo vsi odgovori niso pritrdilni. Poznano je, da v razvitem svetu obstajajo razliÏni sistemi za vrednotenje znanstvenega dela. Vsi sistemi imajo skupno to, da je treba na tak ali drugaÏen naÏin dokazati, da je znanstvenik sposoben znanstveno reševati probleme, da zna dobljene rezultate interpretirati in prikazati in tudi, a ne povsod, da znanstveni rezultati zaživijo v praksi. Prikazovanje in ocenjevanje rezultatov znanstvenega dela pa je od države do države razliÏno. Verjetno pa smo unikatni na svetu, da prav objave v priznanih tujih revijah pomenijo za pridobitev državnega denarja daleÏ najveÏ. Îe vrhunske znanstvenike na tehniÏnem podroÏju razvrstimo po nivojih, lahko naredimo tri skupine. Na najnižjem nivoju so tisti, ki delajo, raziskujejo za družbeni denar in objavljajo svoje rezultate v javnih, vsem dostopnih revijah. Znanstveniki na drugem, višjem nivoju so tisti, ki svoje rezultate patentno zašÏitijo, izdelajo produkt in ga ponudijo trgu preko specializiranih sejmov in drugih promocijskih poti. O svojih rezultatih poroÏajo le informativno v revijah, v katerih se ne zahteva preveÏ podrobnih informacij. V prvo skupino, v najvišji nivo pa spadajo znanstveniki, ki svoje ugotovitve in rezultate prav tako patentno zašÏitijo, izdelajo produkt in ga ponudijo potencialnim kupcem. O svojem odkritju ne poroÏajo v pisni obliki, svojih produktov ne razstavljajo na sejmih, ampak sami išÏejo kupce preko svojih poslovnih poti. Na ta naÏin so v najveÏji meri zašÏiteni pred konkurenco. S takim naÏinom delovanja so v prednosti tako z znanstvenega kot tržnega vidika pred svojo konkurenco kjer koli na svetu. Na številnih raziskovalnih inštitutih in univerzah po svetu obstaja skoraj pravilo, da si pred zaÏetkom vsake raziskave in reševanja problema zastavijo dva cilja. Prvi je, koliko dobljenih rezultatov in ugotovitev bodo lahko patentno zašÏitili, drugi pa, ali bodo na podlagi dobljenih rezultatov lahko ustanovili »spin off« podjetje? Kaj pa pri nas? Zakaj se na naših univerzah in na Ministrstvu za znanost, tehnologijo in visoko šolstvo ne stimulira ustanavljanje »spin off« podjetij, zakaj je treba preko toliko ovir in konkurenÏnih klavzul. Na naših univerzah sta pedagoško in znanstveno raziskovalno delo preveÏ prepletena in oba preveÏ odvisna od državnega denarja. Verjetno bi bilo koristno, da bi bili pedagoški delavci zaposleni le za doloÏen Ïas in da bi bilo njihovo pedagoško delo zelo jasno defi nirano in ovrednoteno. Zakaj med profesorji na univerzi ni fl uktuacije? Îe bi bilo pedagoško delo bolj natanÏno urejeno, bi znanstveniki zunaj tega Ïasa svobodno in tržno delali na znanstvenem podroÏju, ustanavljali svoja podjetja in v njih raziskovali in sodelovali s podjetji iz industrije na tržni osnovi in zasebni iniciativi. Janez Tušek Ocenjevanje in vrednotenje znanstvenega dela in znanstvenikov