Konflikt na Ljubljanskem polju: Teritorialno širjenje mesta in oskrba z vodo Author(s): Mitja BRICELJ Source: Urbani Izziv, No. 12/13 (junij 1990), pp. 19-20 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44180534 Accessed: 07-09-2018 11:12 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:12:57 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV št. 12, 13/1990 Mitja BRÏCEIJ Konflikt na Ljubljanskem polju Teritorialno širjenje mesta in oskrba z vodo Ljubljana je zrasla na bregovih reke pod grajskom hribom. Mesto je po- časno /cleno kraško řeko najprej zaznamovalo z ¡menom, kasneje pa šc fizično in kakovostno. V urbano urejanje Ljubljane je sodila tudi ko- řenitá regulācijā Ljubljanice Ieta 1782 po Cîruberjevih načrtih. V po- segu je Slo predvsem za prilagoditev reke urbanemu prostoru in ne obrat- no. Ureditev bregov so kasneje za- snovali z razmeroma trdim pose- gom, saj so vodno gladino Ljub- ljanice odtujili prcbivalcem in obis- kovalcem mesta v globoko in ne- dostopno be- tonsko korito. Teritorialna širitev mesta pa se ni zaustavila na bregovih Ljubljanice, temveč se je zlasti po drugi svetovni vojni širila proti severu, na Ljub- ljansko polje. Le-to je ravna, za vodo lahko propustná prodna nasipina na desnem bregu Save med Medanski- mi vrati in sotočjem Save ter Ljub- ljanice. Cîrc za pokrajino na pragu mesta z bogatimi załogami podtal- nice (dinamična zmogljivost okoli 2 m3/s, skupaj s Sorškim poljem pa gre za količinsko pomembne zaloge podtalnice že v evropském merilu), ki je v těsni hidrološki zvezi s Savo. Na tem izvrstnem vodném viru (količinsko in kakovostno) je bila v 19. stoletju zasnovana tudi oskrba mesta s pitno vodo (črpališče Kleče, kasneje šc Šcntvid, Hrastje, Jarski Brod). Z načrtovano (?) urbanizaci- jo Ljubljanskega polja pa seje slab- šala tudi kakovost podtalnice. Glav- ni vzroki so v izdatnih emisijah raz- ličnih dejavnosti, ki so zgoščcne na Ljubljanskem polju, in infiltraciji onesnažene savske vode v podtal- nico. SKLADIŠČA TEKOČIH GORIV V >, NASELJU VIŽMARJE - BROD MERILjO : 1 : 5000 VIR : MESTNA GEODETSKA ÚPRAVA , 1989 • skladlśće izven objekta a skladiáč* v objektu M. BRICELJ : GOSPOOARSKA IZRABA SAVE IN VARSTVO OKOL JA, IGU E. KARDELJA , 1989 19 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:12:57 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms ŠM2J3^990 Viri onesnaževanja podtal- nice Aktualni in potenciální viri onesna- ževanja podtalnice so: - Na I jubljanskcm polju je registri- rano čcz 6000 skladišč naftnih de- rivator najvcčja zgostitev pojava je prav na Brodu, kjer gre plitvo pod površjcm za intenzivno infiltracijo Save proti osrcdnjcmu črpališču mest nega vodovoda v Klečah (že brez nczgod se ob oskrbi teh cistern izgublja v tla na tone nafte). - Različni industrijski obrati hranijo na 1 17 lokacijah čcz 20.000 1 poseb- nih odpadkov (le-ti že v konccn- traciji 1:1.000.000 onesnažijo pitno vodo prcko MDK), ki sc zaradi ne- urejenega končnega odlagališča Miz- gubljajo" med komunalne odpadke in kanalizacijo (zaradi ščitcnja pod- talnice jc njeno omrcžjc dolgo že čcz 850 km, na mnogih meslih pa je korodirano in propustno in zato nov nevaren vir onesnaževanja). - Na Ljubljanskcm polju je slovenski ccstni křiž; promet na mestni vpad- nici, severni obvoznici in omrcžju lokalnih ccst v širšem varstvenem pasu zajetij mestnega vodovoda je vir cmisij svinca čcz 6 ton na lelo. - Dcjavnost vojské na zahodu Ljub- ljanskcga polja sodi po kriterijih za- hodnih načrtovalccv med najnevar- nejšp za okolje (vojašnice, skladišča, poligoni za urjenjc). - Intenzivno kmetijstvo (uporaba gnojil in pcsticidov je intenzivna, v ospredju je še zmeraj lc obsežna količninska pridelava za oskrbo mesta). - Prckrita odlagališča odpadkov (in- dustrijskih, vojaških in komunalnih). Sava na Ljubljanskcm polju je v predzadnjem kakovostnem razredu. Prcd Ljubljano jo močno onesnaži Sora in odplake tovarn Donit ter Color. Zaradi onesnaženja z organ- skimi topili je iz omrežja ljubljan- skega vodovoda že izklj učeno novo črpališčc Jarški Brod, tik ob Savi. Prcd zadnjo vojno sta bili Ljublja- nica in Sava polcti privlačni tudi za rekrcacijo (kopališče na Špici, čol- narjcnje, kopališče Štern ob Savi in polcti zato dobro obiskane gostilnc), njun pomen pa se je zmanjšal ob naítncm bumu v 60. letih. Ob pada- nju družbenega standarda sredi 80. let pa je obisk ob Savi spet narascl. Gre za novodobni paradoks, saj kljub močno onesnaženi vodi (3. kako- vostni razred) gostota obis- kovalccv polcti na njenih bregovih bčasno celo presega obisk na ljubljanskih bazenih. Antropoccntrično zasnovano načr- tovanjc jc pač sektorsko in funkci- onalistično, ki tudi rekam odmerja lc bolj ali manj poudarjene vlogc (strateško-obrambne, transportně, ribiške, energetske, surovinskc, ko- munalne itd.). Skratka, reka ni več reka. Strokovno jc to vodotok, še bolj ncusmiljcno pa kažc njegov današnji pomen izraz - odvodnik! Tchnicis- tičnemu besednjaku sledi ustrezno ravnanjc, podprto z vulgarnocko- nomskimi utcmcljitvami (naravni iri so neomejeni in zato brez ccne). Poslcdica snovno in energetsko pre-, potratnega ravnanja človeka jc spre- menjena kakovost vodnaté Save in Ljubljanicc ter onesnaženje podtal- nice Ljubljanskega in Sorškcga po- lja. Ogrožcna jc žc preskrba rcpubli- škega srcdišča z zdravo pitno vodo. Procesa industrializacje in urbani- zacijc sta pokrajino Ljubljanskega polja prcobrazila dobcscdno do nje- nih tcmcljcv. Mesto bo moralo zato za ohranitev svojega načetega ravno- tcžja v kolonialncm slogu poseči po zadnjih še čistih vodnih vir ih daleč, morda cclo v osrčjc Alp. Dcnar za to bodo zagotovili davkoplačcvalci. Načrtovali bodo urbanisti, njihoovo počutjc pa je vse bolj nelagodno. Podobno je občutku bogatega kupca v izpraznjeni trgovini. Le kaj je narobe? Vir: Mitja Bricclj: Gospodarska izraba Save in varstvo okolja, magistrska naloga, Filozofska fakulteta, Od- delck za geografijo, Ljubljana, 1990. Mitja ßricelj, dipl. geogrM InStitut za geografijo Universe v Ljubljani. 20 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:12:57 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms