f#ltnln» platana v gotovini.
II. i2daja.
prilog.
t*haja vsak dan sjutraj razvea
V ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din 1*—, lanskoletne 2'—; ma-teSna naročnina Din 20‘—,za tujino 80-—. Uredništvo V Ljubljani, GregorčlCeva 28. Telefon uredništva 80-70. 80-69 In 30-71
Jugoslovan
Cena Din 1*—
Rokopisov oo trilano
Oglasi po tarifi In dogovoru. Uprava
v Ljubljani GradiSSe 4, tel. 30-68. Podružnica v Maribora. Aleksandrova cesta SL 24. teL 29-GO.
V Celju: SlotnSkov trg 4. PoSI. Eek. ra8.» Lfubllana 1KR21.
St. 113
Ljubljana, torek, dne 19. maja 1931
Leto 11.
Nemško-avstrijska unija pred Društvom narodov
Nepremostljivo nasprotje med stališčem Francije in Nemčije - Hendersonov predlog -Soglasnost Francije, Anglije, Italije in Nemčije, da se vprašanje predloži mednarodnemu sodišču	,
Franfois Poncet — naslednik Briaiul-ov?
Frainfcis Poncet, državni tajnik v predsedništvu francoske vlade, je bil imenovan za drugega zastopnika francoske republike na zborovanju Društva narodov v Ženevi poleg Brianda. Iz te okolnosti sklepajo, da utegne Poncet postati Briandov naslednik v vodstvu francoske zunanje politike.
Nenadna smrt ministra dr. Drinkoviča
Dunaj, 18. maja. d. V nekem dunajskem sanatoriju je danes umrl jugoslovanski minister brez listnice dr. Mate Drinkovič, star 57 let
Beograd, 18. maja. 1. Danes ob 10-40 je
preminul minister brez portfelja dr. Mate
Drinkovič. Pred kratkim je bil operiran in
je bil že skoraj okreval. Včeraj pa se je
njegovo stanje nenadno poslabšalo. Vsi
napori zdravnikov so bili zaman in danes
dopoldne je izdihnil.
*
Minister dr. Mate Drinkovič je bil rojen v Jelši na otoku Hvaru. Že v svoji mladosti je bil navdušen Jugoslovan in eden izmed najbolj slovečih in odločnih Jugoslovanov pod Avstrijo sploh. Vedno je odkrito in hrabro izpovedal svoje jugoslovansko prepričanje in to celo v času, ko je bilo najbolj nevarno.
Na Dunaju in v Gradcu je študiral medicino. Ko je svoje študije končal, je postal zdravnik, ki se je odlikoval po svojem odličnem znanju in marljivosti. Nacionalnega delovanja pa ni opustil. Izkazal se je kot Jugoslovan široke in neomajne jugoslovanske koncepcije.
Prvikrat je bil minister v kabinetu pokojnega Stojana Protiča. Njegovo delovanje je bilo vneto, patriotično in koristno in mu je pridobilo simpatije v vseh krajih naše države. Strankarskih bojev se dr. Drinkovič ni udeležil. V političnem življenju je zastopal svoje jugoslovansko stališče in 6. januarja 1929. je postal minister za socialno politiko, pozneje pa minister brez portfelja.
Sprejem udeleženk kongresa žen na dvoru
Beograd, 18. maja. 1. Danes popoldne ob 16-30 Sta bila na dvoru velik sprejem in čajanka za udeleženke velike konference žena za mdr in DN. Sprejema se je udeležilo preko 200 odličnih žena iz inozemstva, pa tudi zastopnic jugoslovanskih ženskih društev.
Čajanke se je udeležila tudi Nj. Vel. kraljica Marija, ki je prišla v dvorano nekoliko po 17. uri. Vsi prisotni so jo burno pozdravili. Po čaju je kraljica atvorila cercle, ponudila je roko vsaki posamezni povabljenki iin z vsako je Izmenjala nekaj prijaznih besed. Bila je vidno dobro razpoložena. Iz dvorane se je umaknila šele ob 18.30. Prijazni sprejem Nj, Vel. kraljice je napravil na vse prisotne najlepši utis.
Zvečer je priredila nacionalna zveza žena udeleženkam konference na čast banket v prodorih hotela »Srpski kralj«. Vse delegatinje iz inozemstva so navdušene zaradi prisrčnega spre. jem a v Jugoslaviji in so polne hvale za dobro organizacije konference in za našo državo sploh.
Hranilne vloge v denarnih zavodih
Beograd, 18. maja. AA. Po statističnih podatkih Narodne banke in na podlagi poročila korporacije denarnih zavodov so znašale dne 1. marca t. 1. v denarnih zavodih naše kraljevine hranilne vloge na vložne knjižice 10 milijard 474 milijonov Din, na tekoči račun pa 3 milijarde 696 milijonov Din. Skupno torej 14 milijard 170 milijonov Din. Ker so dne 31. decembra 1930 znašale skupne hranilne vloge v teh zavodih 13.880 milijonov Din, je štednja v prvih dveh mesecih tega leta narasla za 290 milijonov dinarjev.
Ženeva, 18. maja. AA. Danes ob 11. dopoldne je bilo otvorjeno 63. zasedanje Sveta Društva narodov. Za zasedanje vlada v vsej javnosti ogromno zanimanje. Dostop k prvi seji je bil omejen samo na novinarje.
Včeraj je bila objavljena Briandova spomenica, takoj nato pa so nemški delegati priobčili svoj odgovor. Iz teh dokumentov izhaja, da so nasprotja med Briandom in avstrijsko-nemškimi delegati glede carinske zveze med Avstrijo in Nemčijo nepremostljiva. Poučeni krogi sodijo, da bo Hen-derson na javni seji Sveta predlagal, naj se vprašanje, ali je bila Avstrija upravičena pogajati se o carinski zvezi z Nemčijo, predloži stalnemu mednarodnemu razsodišču.
ženeva, 18. maja. AA. Davi se je sestal Svet Društva narodov po polurni tajni seji k javnem zasedanju.
Angleški zunanji minister Henderson je predlagal, naj Svet Društva narodov zaprosi permanentno mednarodno razsodišče, da poda v skladu s 14. členom statuta Društva narodov svoje mnenje o sledečem vprašanju:
»Kakšen carinski sistem naj se sklene Avstrijo in Nemčijo na osnovi in v okviru načel navedenih v protokolu z dne 19. marca 1931, da bo v skladu s saintgermansko pogodbo in s protokoli, podpisanimi 4. oktobra 1922 v Ženevi?«
Dalje predlaga Henderson, naj Svet Društva narodov zahteva od permanentnega. mednarodnega razsodišča, da odgovori na zaprošeno pojasnilo čimprej. Generalni tajnik Društva narodov je pooblaščen, da pomaga razsodišču pri razpravi o tem vprašanju v vsakem oziru in da se pusti v primeru potrebe pred tem sodiščem tudi zastopati.
Henderson je dejal, da je pokrcnil nem-ško-avstrijski carinski sporazum važna gospodarska in celo politična vprašanja. —
Vendar je izrazil mnenje, da je ta zadeva, v kolikor se tiče Sveta Društva narodov,
bistveno pravnega značaja in da je zato zaželjeno pravno mnenje mednarodnega sodišča o tem vprašanju.
Ženeva, 18. maja. d. Po Hendersonu je govoril avstrijski odposlanec podkancelar dr. Schober, ki je dejal: »Če bi avstrijska vlada in avstrijsko prebivalstvo ne bili prepričani o tem, da je sklenitev carinske zveze z Nemčijo za avstrijsko gospodarstvo koristna, bi avstrijska vlada ne bila začela teh pogajanj. Avstrija ne misli na to, da bi pri razlaganju ženevskega protokola uganjala dlakocepstvo. Na drugi strani pa se mora seveda zavarovati proti taki razlagi tega protokola, s katero bi se ovirala svoboda njene akcije. Carinski dogovor, ki bi ga sklenili Avstrija in Nemčija, varuje obema državama polno enakopravnost. S pravnega stališča ni mogoče trditi, da se Avstrija s tako pogodbo, ki sloni na paritetni podlagi, odpoveduje svoji neodvisnosti in da krši ženevski protokol. Trditev, da bi Avstrija utegnila zgubiti svojo neodvisnost, nikakor ne drži. Treba pa je ugotoviti, da ženevski protokol ne nalaga Avstriji dolžnosti, da bi morala varovati svojo neodvisnost, temveč so le druge države obvezane, da spoštujejo avstrijsko neodvisnost. Končno je izjavil dr. Schober, da pristaja na to, da dotlej, dokler haaško razsodišče ne izreče svoje odločitve, ne bo napravil nobenih nadaljnih korakov za uvedbo carinske zveze.
Nato je jiziavil francoski zunanji minister Briand, da Francija kljub vsem izjavam in zagotovitvam tudi še naprej z vznemirjenjem gleda na carinsko zvezo. Neodvisnost Avstrije, ki je bila ustanovljena s pogodbami, je bistven sestavni del novega pravnega reda v Evropi. Na tem načelu Francija vztraja. Briand je končal svoj govor z izjavo, da tudi francoska vlada soglaša s tem, da se smatra svet Društva narodov za nepristojnega za odločanje o tem vprašanju in da je treba zaprositi za izvedeniško mnenje haaškega sodišča. Francoska vlada tudi
pozdravlja Schobrovo pripravljenost, da pred odločitvijo haaškega sodišča ne bo spreminjal statusa quo. Briand čestita zastopniku Avstrije k temu aktu spoštovanja do sveta Društva narodov.
Nato je izjavil italijanski zunanji minister Grandi, da tudi njegova vlada pristaja na Hendersonov predlog. Zagotovilo Avstrije, da nameravana nemško-avstrijska carinska zveza zasleduje čisto gospodarske cilje in izključuje vsak političen cilj, jemlje italijanska vlada z zadovoljstvom na znanje. Po Grandi je vem mnenju pa gre često razvoj položaja preko namer tistih, ki so jih ustvarili. Obnova Evrope se da izvesti le s skupnim delom in v duhu mednarodne solidarnosti.
Nemški zunanji minister dr. Curtius je nato izjavil: Nemška vlada se je po vestnem proučevanju pravnega položaja prepričala o tem, da je nameravana carinska zveza z Avstrijo popolnoma v okviru veljavnih pogodb. Seveda pa nemška vlada ne pojmuje carinske zveze kot zdravilno sredstvo za vse in tudi ne pričakuje vsega od nemško-avstrijske zveze. Misli pa, da sta umestni obe metodi in sicer tako gradba od spodaj z regionalnimi pogodbami, kot združitev po splošnih vidikih. Dr. Curtius pravi na koncu: Strinjamo se s tem, da haaško sodišče to vprašanje razčisti. Ni pa dopustno poleg tega poklicati na pomoč še Društvo narodov, da bi se tam razpravljalo o pogodbah z vidika motit ve evropskega soglasja ali celo evropskega miru. Nemška in avstrijska vlada sta obe enako izjavili, da s tem načrtom ne zasledujeta nobenih političnih namenov. In lahko zahtevata, da se njunima izjavama verjame.
Po govoru nemškega zunanjega ministra je bila razprava za danes prekinjena in se bo jutri ob 10. nadaljevala. Prvi govornik bo češkoslovaški zunanji minister dr. Be-neš. Splošno mislijo, da bo Hendersonov predlog, naj se zaprosi izvedeniško mnenje haaškega sodišča, sprejet.
Bolgarsko-madjarska rovarjenja proti miru
Revizijonistična zborovanja v Sofiji in Budimpešti - Resolucije o »neznosnem položaju
v donavskem bazenu«
Sofija, 18. maja. o. Včeraj dopoldne se je v gledališču Royal vršilo zborovanje, ki ga je organiziralo društvo »Otac Pajsije« proti mirovnim pogodbam. Zborovanje je otvoril sofijski mitropolit Stefan. Na zborovanju je govoril madjarski delegat Lu-kacs. Za njim je govoril še po en zastopnik Makedoncev, Dobrudžancev in zastopnik društva »Otac Pajsije«. Na koncu je bila sprejeta resolucija, ki bo poslana svetu Društva narodov.
Budimpešta, 18. maja. o. Včeraj se je v Budimpešti vršilo zborovanje v korist re-
vizije trianonske mirovne pogodbe. Zborovanja so se udeležili vsi družabni razredi. Med govorniki je bil tudi italijanski novinar Zino Cuchetti. Govorniki so po-vdarjali neznosno stanje, ki ga je ustvarila trianonska mirovna pogodba, in so zahtevali revizijo te pogodbe, ki se da in ki se mora doseči po mirni poti. Na koncu je bila soglasno sprejeta resolucija, ki bo poslana svetu Društva narodov v Ženevi.
V	resoluciji se civilizirani svet opozarja na nevarnost tega neznosnega stanja v podunavskem bazenu. Svet Društva naro-
dov se poziva, da izvrši svojo dolžnost, ki jo ima do človeštva v interesu civilizacije in mira. Svet Društva narodov naj na osnovi čl. 19 pakta Društva narodov omogoči revizijo trianonske mirovne pogodbe.
Na zborovanju so bile prečitane brzojavke, s katerimi sta izrazili svoje simpatije avstrijska in bolgarska revizionistična liga. Na zborovanju je med drugimi govoril tudi zastopnik Bolgarov Eftimon, ki se je .pridružil madjarski manifestaciji v imenu bolgarskega socialnega društva in makedonskega narodnega odbora.
»Temps« o našem stabilizacijskem posojilu
Finančna operacija velikega sloga, gospodarske
Pariz, 18. maja. AA. »Temps« prinaša danes članek o 7% jugoslovanskem mednarodnem stabilizacijskem posojilu. Med drugim pravi: To je finančna operacija velikega sloga, katere posledice bodo jako važne tako za politično kakor tudi gospodarske odnošaje med Francijo in Jugoslavijo ter za finančni položaj sam. Zato je jugoslovansko posojilo vredno posebne pozornosti, tembolj, ker so neki dogodki dali povoda, da so se v Franciji pojavile razne sodbe, pogosto netočne glede finančnih na-
ki bo imela važne politične in posledice
porov jugoslovanske vlade, da bi sama iz lastnih sredstev premagala izredne težko-če na gospodarskem polju.
V	nadaljnem razmotrivanju list naglaša rigoroznost finančne uprave v Jugosloviji in stremljenja kraljevske vlade po dosegi proračunskega ravnotežja in stabilnosti denarja, ter odločni sklep kraljevske vlade, da spoštuje mednarodne finančne obveze. Novo jugoslovansko posojilo je zato posojilo z velikim finančnim jamstvom.
Znižana voznina
Beograd, 18. maja. AA. Prometni minister Je izdal sklep, po katerem se izpopolni taksa 16 B pravilnika o znižanih potniških tarifah in da plačajo člani pokrajinske zveze Ferijalnega sa-veza 50% voznine za dobo od 1. junija do 30. septembra.
Poljaki o lepotah Dalmacije
Varšava, 18. maja. AA. Krakovski dnevnik »Ilustrovani kurier covzeni« prinaša obširen članek s slikami o lepotah naše Dalmacije in naglaša, da so ti kraji prav tako znameniti po svojih zgodovinskih momentih kakor po pri-, rodnih lepotah. Ta dežela ima veliko bodočnost.
Nepričakovan obisk kraljeve dvojice v čačku
Čačak, 18. maja. 1. Včeraj okrog poldne sta se Nj. Vel. kralj in kraljica na potu proti Ovčarski banji ustavila v čačku poleg cerkve sv. Vavedenja, kjer je bil prej samostan. Pred svetiščem sta naletela na cerkovnika in ga vprašala, če je cerkev odprta. Ko jima je dejal, je, sta vstopila v cerkev in si jo ogledala. Kraljica je prižgala dve sveči. Ko je kralj spet prišel iz cerkve, se je razgovarjal s cerkovnikom, ki je bil zelo razburjen radi nepričakovanega vladarjevega prihoda. Kralj si je nato ogledal spominsko ploščo z imeni padlih vojakov. Med tem se je bilo zbralo mnogo ljudi, ki so spoznali Njuni Veličanstvi in ju viharno pozdravljali.
Iz čačka sta krenila kralj in kraljica dalje proti svojemu cilju. V vasi Irnavi sta se na neki trati odpočila. Od tod je šla njuna pot preko Zableča, Slatine proti Kraljevu. Med potjo so ju ljudje ki so ju srečali, živahno pozdravljati.
Oprostitev kazni
Beograd, 18. maja. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog ministra za gozdove in rudnike se oprosti kazni in povračila škode Lazar Murgas, bivši logar direkcije Zagreb.
Zborovanje Jugoslov. kmetske zveze v Dobrepoljah
Patrijotična resolucija zborovalcev - »Mi poznamo samo eno veliko in nedeljivo jugoslovansko državo«
zdravljanio, ker vemo ceniti veliki pomen, ki ga bo imela stabilizacija dinarja na zla-
Ljubljana, 18. maja. AA. Včeraj 17. t. m. je bilo ob veliki udeležbi v Dobrepoljah, srez Kočevje, gospodarsko zborovanje Jugoslovanske kmetske zveze. Govoril je bivši minister prof. Sušnik o gospodarski krizi, njenih vzrokih in posledicah, o delu vlade za ublažitev krize, o zadružni samopomoči. ter o potrebi in koristi kmetske stanovske organizacije. Na koncu je bila na predlog g. Sušnika z velikim odobravanjem sprejeta tale resolucija:
»Živimo v času svetovne gospodarske krize. Vse države trpijo zaradi nje, tudi naša država. Tudi pri nas je gospodarska kriza dovolj težka. To čuti zlasti kmetski stan. Vse gospodarstvo je v zadregi in težavi, najbolj pa kmetsko gospodarstvo. — Povsod so ljudje v stiski. Najbolj pa ljudstvo na deželi. Kakor druge poljedelske države, je tudi naša država v nevarnosti za gospodarski raŽvoj.
Kraljevski vladi se je v zadnjem času posrečilo dobiti ugodno finančno posojilo. Pred par dnevi smo dobili tudi defintivno zakonsko stabilizacijo dinarja in zlato valuto. To je brez dvoma velik uspeh kraljevske vlade. Sli ta uspeh z veseljem po-
ti podlagi za razvoj naših gospodrskih razmer.
Z večjo samozavestjo lahko gledamo v bodočnost. Vendar pa se zavedamo, da bo ohranitev in okrepitev države treba še mnogo dela in žrtev. Slovensko kmetsko ljudstvo je ljudstvo državotvorno. Mi poznamo samo eno veliko in nedeljivo jugoslovansko državo. In to svojo državo ljubimo s listo neusahljivo in požrtvovalno ljubeznijo, kakor ljubimo svojo lep slovensko zemljo. Zato mora tudi danes vsak izmed nas biti vedno pripravljen na žrtve. Svoje osebne interese moramo, kolikor mogoče, podrediti občestvu in z vsemi pravimi rodoljubi vred sodelovati pri delu za dobrobit naroda in države. V ta namen hočemo vedno ostati zvesti željam Nj. Vel. kralja, Praženim v manifestu iu deklaracijah kraljevske vlade. Zvesti svoji tradiciji hočemo vedno zvesto in neomajno stati na braniku jugoslovanske nacijonalne in državne misli ter storiti vse, da postane naša mlada Jugoslavija močna in srečna država.«
Proces proti zagrebškim teroristom
Zagreb, 18. maja. k. Proces proti Hraniloviču in tovarišem se je danes nadaljeval. Spočetka je predsednik razglasil sklep senata da se nekatere nove priče, katere je predlagala obramba, ne zaslišijo.
Nato je predsednik stavil še nekaj vprašanj obtožencu Horvateku. Danes je ta priznal, da je vedel, da -je bilo v onih zavojih orožje, da pa ni vedel, kakšne vrste, ker zavojev ni odprl. Priznal je tudi, da se je onega dne, ko je prišlo v narodni skupščini do streljanja, sestalo nekaj Zagrebčanov in se pogovarjalo o dogodku. Vladalo je veliko razburjenje in Javor je tedaj dejal, da se morajo oborožiti tudi Zagrebčani. Naslednjega dne je Horvatek spet govoril z Javorjem, ki mu je dejal, da bi bilo treba najti človeka, pri katerem bi bilo mogoče shraniti orožje. Zvečer je Horvatek slučajno srečal Glada in se tudi z njim razgovar-jal o teh stvareh. Glad se mu je tedaj sam ponudil, da bo hranil orožje.
Po krajšem odmoru je predsednik začel zasliševati poslednjega obtoženca Stjepana Javorja. Po obtožnici je bil ta v zvezi s Perčecem, razdajal je orožje in strelivo, ki ju je dobival iz inozemstva, sestajal se je s Hranilovičem in se z njim posvetoval o delovanju delavske pra-vaške omladine, nadalje s Hercegom, po katerem je prejemal naročila od Perčeca, nagovarjal je Horvateka, naj shrani orožje, širil govorice, da bo spomladi 1. 1930 izbruhnil upor, sestajal se je s Hercegom, Hranilovičem in Hor-vatekom in se z njimi posvetoval, ko je bilo treba prevzeti orožje in razstrelivo, od Horvateka jezahteval 10 revolverjev, ki jih je razpe-čal po nalogu Perčeca. štahana je napotil, da
se je odpravil na Dunaj k Ferčecu na sestanek.
O	vsem tem je danes Javor dejal, da ni resnično in da on ni ničesar kriv. Prosil je, da bi senat preklical svoj sklep o izključitvi njegovega branitelja Hrvoja od procesa. Senat je Javorjevi prošnji ugodil. Pri nadaljnjem zaslišanju je Javor pripovedoval, kako je bil 30. oktobra 1929. 1. aretiran, ni pa priznal, da bi bil kdaj dobil kakšne revolverje. Potemtakem jih tudi ni mogel nikomur dajati, štahanu ni nikoli dejal, da mora k Perčecu. Tega bi tudi ne bil mogel nikoli storiti, ko je bil vendar štahan v dobrih odnošajih s Srkuljem in Peršičem, ki bi ga bila gotovo prijavila oblastem.
V	stranki prava je deloval že od 1. 1920. Deloval je zato, da bi zavladala med pravaško delavsko mladino sloga za skupno borbo proti komunizmu. Poznal je Hraniloviča, Babiča, Sol-dina, Hercega, Horvateka in Glada. Poslednjega pa je spoznal šele v epidemijski bolnici, kjer se je zdravilo njegovo dete. V inozemstvu je bil večkrat. V marcu 1. 1929. se je sestal z dr. Paveličem. Govorila sta o raznih stvareh, tudi o procesih, ker je bil dr. Pavelič njegov pravni zastopnik. Razgovarjala sta se tudi o občinskem svetu. Paveliču Je sporočil, kdo Je vse sprejel občinsko svetovalstvo, in Pavelič mu je povedal, s kom vse se ne strinja. O kakšni ilegalni akciji pa na njunem sestanku ni bilo besede.
Ob koncu so branitelji prosili, naj sodišče ugotovi, da Horvatek na procesu ni priznal, da Je Javorju dal 7 revolverjev. Zaslišanje se je s tem zaključilo, jutri se bo proces nadaljeval.
Čudna razsodba madjarskega sodišča
Budimpešta, 18. maja. o. Tukajšnje sodišče je sodilo jugoslovanskega državljana Andreja Carja, ki je bil obtožen komunistične propagande. Obtoženega Carja so aretirali v februarju t. 1. v Šopronju v trenutku, ko je hotel čez mejo z veliko količino komunističnih letakov, ki so bili tiskani v srbohrvaščini na Dunaju. Poleg Carja sta bila obtožena še dva Madjara, ki sta mu pomagala.
Sodišče v Budimpešti je sicer ugotovilo, da je bil obtoženi car v stikih s komunisti v inozemstvu, da je igral vlogo posredovalca in dostavljal denar in letake komunistični organizaciji v Jugoslaviji, da je imel končno točna navodila, kako povečati komunistično propagando na jugoslovanskem ozemlju. Sodišče pa je ugotovilo tudi to, da obtoženec ni ničesar zakrivil proti madjarski državi, da ni kršil madjarskih zakonov in da ga zaradi tega ono ne more soditi, Če je kršil zakone kake tuje države. Obtoženca je oprostilo in odredilo, da se izpusti. Državni tožilec je vložil priziv proti lej razsodbi.
Premestitve
Beograd- 18. maja. AA. S sklepom prometnega ministra in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta so premeščeni po potrebi službe: Andra Polak v 2/I1I pri strojnem oddelku v Ljubljani, Maks Urh 111/3 v kurilnico v Ljubljani I k računovodski direkciji državnih železnic v Ljubljani; Vasilije Štih lovski v II/4 od kurilnice v Mariboru k strojnemu oddelku v Ljubljani; Alojz Sofut v 111/3 na postajo Rečica na prošnjo; S. Močivnik v 111/3 na postajo Ponikva in A. Medveščečk v 111/2 na Bled.
Izprememba pravilnika o odpiranju in zapiranju trgovinskih lokalov
Beograd, 18. maja. AA. Na podlagi čl. 6 hi 30 zakona o zaščiti delavstva in po zaslišanju delodajalskih in delavskih organizacij sta podpisala minister za socijalno potiliko in minister za trgovino in industrijo izpremenjeno uredbo
o	odpiranju in zapiranju trgovskih in obrtniških lokalov in delovnem času pomožnega osobje z dne 16. aprila 1929. Izprememba se glasi:
«. X. Točka 5 čl. 47 se izpremenl in se glasi: Kot samostojne maloprodajalne tobaka se razumejo tiste prodajalne, ki prodajajo tobačne izdelke, tobačni papir, kolke, poštne znamke, dopisne karte, razglednice in srečke državne razredne loterije, kadilske potrebščine in pisarniški materijal na drobno.
Cl. 2. Ta izprememba stopi v veljavo, ko se »aztrlasi v »Službenih novinah«.
Romunski glas o stabilizaciji dinarja
Bukarešta, 18. maja. o. »Adervuk prinaša glede na sklenitev jugoslovanskega stabilizacijskega posojila članek, v katerem pravi med drugim: Kakor je iz brzojavnih poročil že znano, je Jugoslavija v Parizu zaključila posojilo v višini 1025 milijonov francoskih frankov za stabilizacijo dinarja. Jugoslovanski denar je v resnici stabiliziran že od leta 1925. in je od tega časa dalje ostal tečaj dinarja neizpremen.,on. Zato je bito potrebno, da se to stanje *edaj tudi uzakoni. Po svetovni vojni je bila Jugoslavija v takem \alutarnem položaju, ki je bil zelo podoben položaju v Romuniji. Treba pa je priznati, da so jugoslovanski pristojni činitelji dosegli očitno boljše uspehe v svoji politiki. Oni so o pravem času storili potrebno za unificiranje denarja na vsem ozemlju, ki je prišlo v sestav Jugoslavije.
Podpisovanje stabilizacijskega posojila
Beograd, 18. maja. AA. Državna hipotekarna banka je obvestila javnost, da bodo razen že navedenih denarnih zavodov, ki bodo sprejemali podpisovanje mednarodnega stabilizacijskega posojila v zlatu 7#/„ iz leta 1931., sprejemate podpisovanje tudi Hrvatska banka v Zagrebu, Mednarodna banka v Zagrebu in Gradjanska štedionica v Subotici.
Vojaška sila Jugoslavije
Varšava, 18. maja. AA. Poljski list »VViarusz« prinaša članek pod naslovom »Vojaška sila Jugoslavije«. članek je okrašen s sliko Nj. Vel. kralja Aleksandra. Pisec naglaša neomajno zvestobo jugoslovanskih vojakov do kralja in domovine, dalje moderno ureditev jugoslovanske vojske in njeno vlogo kot poroka za mir na Balkanu.
Čin III. razreda srednjih trgovskih šol
Beograd, 18. maja. AA. P-o pojasnilu, ki ga je izdalo ministrstvo za trgovino in industrijo, odgovarja čin absolviranega tretjega razreda srednjih trgovskih šol Činu absolviranega 11. razreda srednjih šol.
Krvav upor kaznjencev
Buenos Aires, 18. maja. AA. V jetnišnici v državi Parani so se uprli kaznjenci. Dva stražnika in dva kaznjenca so bili ubiti, 9 kaznjen cev je bilo ranjenih.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 18. maja (d). V južnih Alpah: oblačno, dež, čez dva dni bo prejkone temperatura padla.
Občni zbor Zveze slovenskih zadrug
Danes se je vršil v dvorani Delavske zbornice redni letni občni zbor Zveze slovenskih zadrug. Od 312 zadrug, ki jih ima Zveza sedaj, se je udeležilo občnega zbora po svojih zastopnikih 215 zadrug. Iz te lepe udeležbe se jasno zrcali zanimanje zadrug za svojo matico ter hotenje za poglobitvijo zadružnega dela.
Predsednik g. ing. Franc Zupančič je predvsem pozdravil zastopnika bana, kmetijskega inšpektorja g. ing. Zidanška, nato pa vse delegate. Po pozdravu je predsednik predlagal vdanostno brzojavko kralju in pozdravne brzojavke predsedniku vlade generJu Živkoviču, ministru poljedeljstva in banu dr. Marušiču, ki so jih zborovalci sprejeli z največjim navdušenjem; nato je predsednik nadaljeval:
Poročilo predsednika
Pretečeno leto je naše zadružništvo doživelo notranje silno ojačenje z združitvijo dveh njenih komponent v čvrsto neokrnjeno rezultanto. Ta združitev se je izvršila baš v času, ko nann je najbolj potrebno skupno in solidarno delo. Saj preživljamo težko gospodarsko krizo, ka-koršne se pojavljajo le poredkoma. Živimo v izjemnih prilikah in zadružništvo je poseglo tudi po izrednih merah in sredstvih, da to krizo kolikor mogoče lažje preboli in jo po možnosti olajša.
Naše podeželje se jezi in tarna nad kmetijsko krizo. Pritožuje se kmet, obrtnik in delavec. Pri tem se pač vsak dobro zaveda ,da to ni lokalna nego splošna gospodarska kriza. Svest si je zadrugar tudi, da mora bili v izrednih prilikah tudi gospodarstvo izredno dobro in 'a nam je slednja v vseh smereh naravnost zaukazana. Nobenih posebnih želja ne smemo imeti in biti moramo povsem skromni. Ljudje so tudi v resnici pričeli Mediti in celo še več ko slediti. Saj si ne nabavljajo nič nepotrebnega in celo onega ne, kar nujno potrebujejo. Pri vsem tem pa je dostikrat potna kašča, polni hlevi, polna vinska klet itd. Ljudstvo pa je v mučnih skrbeh, ker nima komu prodati svojih pridelkov, najmanj pa za pravo vrednost. Ljudstvo tr.pi, štedi in si želi predvsem, da se izravnajo cene onih potrebščin, ki jih mora kupovati, s cenami kmetijskih proizvodov. Če bi se to zgodilo, bi se kriza vsaj deloma ublažila in ne bi bila tako težka in mučna kakor je.
Najbolj je danes brezdvomno prizadet naš kmet. Že lansko leto smo ugotovili občutno nazadovanje cen kmetijskim pridelkom. To nazadovanje pa je zavzelo v zadnjem času take dimenzije, da je postalo kmetijstvo na celi črti pasivno. Poljski pridelki, živina, prašiči, vino, les itd., vse je padlo v smešno nizko ceno. Kdor ima prihranke, jih je primoran dvigati, kdor pa je zadolžen, ta se še bolj potaplja v dolgu. Vse to nas navdaja s težko skrbjo in to še posebno, ker bridko občutimo, da vrhu tega izgubljamo še trg za trgom. Po svojem položaju smo Slovenci v prvem redu navezani na nemški in italijanski trg. Zanemarjali pa smo že od nekdaj francoski trg, ki ga pa moramo pridobiti. Danes je posebne važnosti, da posvetimo temu vprašanju več pažnje. Tozadevno ima poleg naše vlade tudi naše zadružništvo važno nalogo pred seboj.
Nujna potreba je tudi, da vlada z zakonom regulira obrestno mero vseli denarnih zavodov v državi. Žalostno je dejstvo, da se od pasivnega kmeta danes vzame tudi po 12%. Tu imamo novo važno nalogo našega zadružništva. Z dobrim vzgledom mora naprej za znižanje obrestne mere, ki je nujno in neizogibno. Z tega vidika moramo iskreno pozdraviti zakon o •stabilizaciji dinarja. S tem je podana možnost za močan pritok tujega denarja na naš trg. Ta pritok denarja iz inozemstva bo brez dvoma ugodno vplival na znižanje obrestne mere (udi pri nas.
Svoj govor je predsednik zaključil z izrazi veselja ob najetju stabilizacijskega posojila, ki bo gotovo omililo gospodarsko krizo.
Po govoru predsednika, ki so ga zborovalci sprejeli z največjim -odobravanjem, je spregovoril zastopnik bana, kmetijski inšpektor g. ing. Zidanšek, ki je prinesel pozdrave zadržanega bana ter zagotovil Zvezi nadaljno podporo banske uprave ter je želel mnogo uspeha.
Poročilo ravnatelja Fr. Trčka
Najvažnejši dogodek in obenem velik uspeh našega lanskega dela predstavlja pridružitev organizacije celjske Zadružne Zveze. To vprašanje smo obravnavali z malimi presledki ves čas po vojni. Težke gospodarske razmere zadnjih let so dokončno prepričale zadružne delavce, da bomo mogli čedalje bolj potrebno zadružno delo poglobiti in razširiti le, če ga bomo kolikor mogoče osredotočili in enotno usmerili. Združitev teh dveh Zvez je pospešilo dalje tudi dejstvo, da ste imeli enak idejni in gospodarski program.
Po kratkih pogajanjih obeh uprav, ki so se vršila lansko spomlad, smo izvršili sredi leta prenos poslov celjske Zveze na našo Z'ozo. Prestopilo je 127 zdravih in delujočih za>ug. Nekatere zadruge pa so že prenehale delovati in bodo likvidirale z Zvezo vred. Dalje smo prevzeli uradnike, inventar in knjižnico. Od ostalih premoženjskih delov smo prevzeli 6-1 milijonov dinarjev vlog in 58 milijonov dinarjev dobro zavarovanih kreditov. Do letošnjega občnega zbora sta zastopala zadruge celjske Zveze v naši upravi predsednik in podpred' sednik likvidacijskega odbora dr. Josip Zdol šek in dr. Milan Gorišek.
Z združitvijo Zvez je odstranjen razcep iz leta 1907. Ustvarjena je pa tudi enotna in močna zadružna organizacija. Kronano pa je bito to delo zadnje dni, ko je ban g. dr. Marušič nakazal visoko podporo, s katero bomo lahko pokrili večji del gmotnih žrtev, ki so jih doprinesle zadruge bivše celjske Zveze o priliki sanacije iste. Naj bosta g. ban in kr. vlada, ki je podporo odobrila, prepričana, da jima bo tisoče prizadetih slovenskih zadrugar-jev dokazalo svojo hvaležnost z intenzivnejšim in požrtvovalnejšim delom za dvig narodnega blagostanja.
Poleg gori imenovanih 127 zadrug je pristopilo lansko leto k naši Zvezi tudi 21 novih za
drug, ki so bile ustanovljene z našim sodelovanjem. Od starih zadrug jih je odpadlo 6, večina vsled likvidacije. Koncem leta smo imeli 304 zadruge, od teh 147 kreditnih, 17 nabavnih in prodajnih, 22 mlekarskih, 23 živinorejskih in pašniških, 15 kmetijskih strojnih, 22 elektrarniških, 10 obrtniških, 15 stavbinskih in naselbinskih, 8 vodovodnih zadrug itd.
Dasi še niso gotova letna poročila vseh zadrug za lansko leto, vendar lahko rečemo, da so vzlic težkim časom primerno napredovale. Statistika za leto 1929 nam kaže, da so imele vse zadruge 69.439 članov, 3.141 milijonov denarnega prometa, ki je narastel od leta 1928 za 129 milijonov dinarjev. Dalje so imele 604 milijone dinarjev hranilnih vlog, ki so na-rastle od prejšnjega leta za 874 milijone dinarjev, 517-5 milijonov dinarjev danih kreditov, katerih narastek napram prejšnjemu letu znaša 71-6 milijonov dinarjev. Lastno premoženje (rezervni zakladi in deleži) pa je znašalo 40-8 milijonov dinarjev in se je dvignilo od prejšnjega leta za 4-2 milijona dinarjev.
Kreditne zadruge so tudi lani delovale najbolj uspešno. Dolgoletna praksa in utrjena poslovna načela varujejo te vrste zadrug tudi v najslabših časih pred večjimi pretresljaji. Vendar je bil lansko leto prirastek vlog sorazmerno nižji kot prejšnja leta. Leta 1928 so znašale 5267 milijonov dinarjev, predlansko leto 601 milijone dinarjev, lansko leto po računamo, da so dosegle 650 milijonov dinarjev. Posojila so narastla sorazmerno veliko bolj. Leta 1928. so znašala 445-9 milijonov dinarjev predlansko leto 517-5 milijonov dinarjev, lani pa so že prekoračila 575 milijonov dinarjev. Obrestna mera za vloge je znašala na deželi 5 do 6°/o, v trgih in mestih tudi do 7°/», v manj razvitem Prekmurju pa celo 8‘Vo. Silna gospodarska kriza na deželi se najbolj zrcali pri dviganju hranilnih vlog in v čedalje večjem zadolževanju. Ta proces se je začel v izrednejši meri že leta 1929. in traja neprestano dalje, v spomladanskih in poletnih mesecih pa se celo zaostruje, tako da številnim zadrugam grozi likvidnost. To je tudi glavni vzrok, da obrestna mera na deželi ni nazadovala v istem razmerju kot pri bankah. Vendar polagoma popušča. V prihodnje bo moralo zadružništvo tudi glede obrestne mere uspešnejše prednjačiti kakor zadnja leta, zakaj ono ni poklicano, da samo pospešuje šted-njo in nudi svojemu članstvu potreben kredit, temveč je njegova bistvena dolžnost tudi ta, da pospešuje socijalno pravičnost. Sprijaznili se bo moglo s predvojno prakso, ko je delalo s polovico do en procentno obrestno razliko.
Mlekarske zadruge so prvo polletje zelo trpele radi zastoja mlečne trgovine. Zaloge so rastle, cene pa nazadovale. Da pri nas še ni prave nadprodukcije • mleka in mlečnih izdelkov, najbolj dokazuje dejstvo, da so bile ob koncu leta zaloge skoraj prazne, cene pa so zopet rastle. Razume se, da se morajo prilagoditi cene svetovnemu trgu in da bo morala biti kvaliteta izdelkov po okusu konsumenta. Tu namreč tiči glavni vzrok periodičnih kriz našega mlekarstva.
Z našim sodelovanjem so si lani ustanovile vse slovenske mlekarske zadruge »Centralno mlekarsko društvo«, ki naj vodi produkcijo in skrbi za ugodnejše vnovčenje mleka in njegovih izdelkov. Ponovno opozarjamo konserva-tivnejše zadruge, da izboljšujejo svojo tehnično opremo ter dvigajo sposobnost za izdelavo prvovrstnega blaga, sicer kmalu ne bodo mogle več vzdržati konkurence s tujim blagom in kriza bo Čedalje hujša. Lani so prejele'od članov okrog 1,900.000 litrov mleka in izdelale iz njega okrog 75.000 kg trdega sira, 6000 kg masla, ostalo mleko pa so prodale v nepredelanem stanju. Produkcija je torej nekoliko napredovala. Članom so plačevale mleko po 1-50 Din do 2 Din za kilogram, sir pa so prodajale po 18 do 28 Din za kilogram. Cene so torej znatno nazadovale, vendar ne pod svetovno pariteto. Najnižje so bile sredi leta.
Blagovne zadruge, zlasti one za vnovčevanje kmetijskih pridelkov, še vedno trpe vsled vzrokov, ki smo jih navajali v prejšnjih poročilih. Kakor je bilo opetovano dokazano, da je zadružno vnovčevanje eno izmed sredstev, ki naj leči krizo kmetijstva, vendar v tej smeri doslej nismo mogli zabeležiti večjega napredka.
Elektrarniške in kmetijsko-strojne zadruge
so tudi lani živahno delovale. Kmetovalci čedalje bolj spoznavajo koristi strojnega dela. Težava je le, ker nimajo dovolj kapitala za nabavo strojev, ki so zelo dragi. Važne bodo postale električne razvodne zadruge, ko se ho pričel izvrševati obsežen banovinski elektrifi-kacijslii program. Vendar je treba pospeševati ustanavljanje strojnih zadrug, ker strojno delo tudi srednjemu in malemu kmetovalcu do polovice poceni, skrajša in olajša delo.
Živinorejske in pašne zadruge delujejo kolikor pač morejo spričo neugodnih predpogojev. Pašne uspešno izkoriščajo planine, kolikor so jih dobile od agrarne reforme in srenjskih odborov, za večje melioracije pa jim manjkajo denarna sredstva. Živinorejske pa so se začele hitreje razvijati po izdaji novega zakona o pospeševanju živinoreje. Prej ko slej pa je glavni predpogoj za uspešen razvoj te vrste zadrug, da se našega kmetovalca strokovno bolj izobrazi in mu vcepi smisel za selekcijo živine.
Vodovodne zadruge so bile prej izjemen pojav, po objavi zakona o sanaciji vasi, kateremu so sledila tudi znatna gmotna sredstva iz javnih blagajn, pa so se pričele tudi te hitro ustanavljati. Samo z našim sodelovanjem je bilo lani ustanovljenih 5 zadrug. Ustanavljanje se letos nadaljuje.
Vinarske in sadjarske zadruge se še vedno ne morejo razviti, to največ radi pomanjkanja gmotnih sredstev in smisla vinogradnikov za skupno predelavo im vnovčevanje pridelka. Treba jim bo pomagali na noge z izdatnejšimi javnimi podporami. Izboljšanje pričakujemo tudi od »Izvozne zadruge jugoslovanskih vin v Mariboru«, kii so jo lansko leto ustanovile vinarske iu kletarske zadruge kot svojo izvozno central«.
Dosedanje skušnje so pokazale, da prav pri teh zadrugaih ne pridemo naprej s polovičarsko organizacijo in malimi sredstvi. Zato bo treba posnemati inozemske vzglede in opremiti zadruge z vsemi tehničnimi pri pomolu ter jim iz javnih sredstev nuditi vsaj večji del začetnega investicijskega kapitala.
V	zadružni tečaj smo poslali in gmotno podpirali 12 učencev, ki bodo sodelovali pri zadrugah. Tako se polagoma ustvarja kader zadružnih delavcev. Zal le, da gredo v ta tečaj rajši oni mladeniči, ki ne nameravajo ostati doma. Zaito ponovno kličemo našemu kmetu in obrtniku: dajta v šolo svoje sinove-naslednike, da bodo mogli vzdržati v težkem boju za obstanek! Da se bosta mogla kmetovalec in obrtnik uspešno posluževati zadružne oblike v vseh gospodarskih panogah, bo treba zadružno šolo razširiti in predvsem poglobiti pouk o kupčij-stvu in kmetijski tehnologiji- Posebno in zelo pereče poglavje tvori zadružna vzgoja naše podeželske inteligence. Pouk o zadružništvu je treba vpeljati na vseh nižjih in srednjih strokovnih šolah, zlasti tudi na učiteljišču in to ne kot postranski, temveč kot glavni predmet.'
Sodelovali »mo pri ustanovitvi »Privilegirane delniške družbe za izvoz deželnih pridelkov v Beogradu« in subskribirali za Din 80.000'— delnic, t. j. toliko, kolikor je odgovarjalo našim interesom in našim sredstvom. Prav taiko smo sodelovali pri končni redakciji načrta novega zadružnega zakona, ki pa je zopet nekje obtičal. Upamo, da bomo vendar dobili v doglednem Času enoten zakon, ki bo odgovarjal zadružnim idejnim načelom in praktičnim interesom.
Pridružili srno se tudi klicu, naj vlada izda zakon o ustanovitvi kmetijskih zbornic ter izrabi naše mnenje o načrtu zakona, ki nam je bil v jeseni poslan v izjavo. Za propagiranje zadružne misli in obdarovanje zadružnikov in vlagateljev smo sporazumno z zadrugami izdali velik stenski in mali žepni zadružni koledar v 11.400 izvodih.
»Zadružni vestnik« smo izdajali enkrat na mesec v obsegu ene tiskovne pole. 128 zadrug «mo revidirali.
Denarno poslovanje Zveze je tudi lani napredovalo, to največ radi prevzema denarnih poslov celjske Zveze. Zadruge so ves čas od začetka pomladi pa do zime bile primorane več dvigati kakor »o mogle nalagati. Zato smo izčrpati tudi kredit pri Narodni banki, ki nam ga je konečno dovolila. Vendar smo skozi vse leto lahko vzdržali zadostno ■likvidnost.
Denarni promet je znašal lani 365,767.833 Din in je torej naraste! od prejšnjega leta za dinarjev 60,675.254-—. Vloge zadrug na tekočem računu so se dvignile na Din 28,752.T18'—. Porast znaša Din 5,239.079'.—. Lastno premoženje (rezervni zakladi in deleži) je narasti o od dinarjev 692.255-40 na Din 788.486-63, torej na nove deleže in predlanski dobiček.
Krediti so narasti! od Din 19,851.575'41 na Din 23,803.323-91. Ker so nekatere zadruge vrnile višje stare kredite, smo valic neugodnim razmeram lahko podelili zadrugam precej novih kreditov. Pri dovoljevanju kreditov smo v prvi v rali »Lrbcti, da je bila Zveza stalno dovolj likvidna in da krediti popolnoma zavarovani.
Stanje naloženega denarja pri drugih denarnih zavodih je znašalo Di« 4,121.770-— in se je podvojilo napram prejšnjemu letu. Med vrednostnimi papirji v znesku Din 1,047.934-— je dve tretjini državnega investicijskega posojila, ostalo so pa delnice Narodne banke, Privilegirane agrarne banke, Privilegiranega društva za izvoz deželnih pridelkov in Tovarne za dušik v Rušah. Vsi papirji se dobro r e utirajo in so bili bilancirani po kurzni ceni ob koncu leta.
Kol končno višjo postavko izkazuje bilanca lastno hišo v vrednosti Din 1,041.334'—, ki nam ne nudi samo lastnega krova, temveč so tudi rezerve v njej najvarnejše naložene.
čistega dobička iskazuje bilanca samo dinarjev 4o.578'35. Ta znesek pač najjasneje dokazuje, da sm ores delali le za zadruge.
Prepričani smo, da zadruge popolnoma u>vi-devajo, da stori Zveza svojo dolžnost, saj jim je samo z izposlovanjem davčnih, taksnih in pošt-n inski h ugodnosti prihranila na leto nekaj milijonov dinarjev. Zato pričakujemo, da bodo v bodoče še izdatnejše podpirale njeno delo za nje s tem, da ji bomo nudile vsa odvišna denarna sredstva in da bodo poslovale samo potom nje.
»Vsi za enega — eden za vse!«
Predsednik nadzorstva gospod Muller, župan v Črnomlju, je poročal v imenu nadzorstva, da je isto parkrat temeljito pregledalo poslovanje Zveze in našlo, da je v polnem redu, tako kar »e tiče varovanja poslovnih načel, kakor tudi
glede varnosti posameznih premoženjskih delov, zlasti kreditov.
Občni zbor je brez debate soglasno in z odobravanjem odobril vsa poročila.
Volitev uprave
Soglasno so bili izvoljeni v načelstvo Zveze za dobo treh let dosedanji člani istega: iug. Franc Zupančič iz Ljubljane, dr. .Tanko Kersnik iz Ljubljane, ban dr. Drago Marušič, Stanko Lenarčič iz Nove vasi, Ivan Pipan iz Št. Vida, Lovro Sušnik iz Škofje Loke. Nanovo pa so bili izvoljeni kot predstavniki bivše celjske Zveze: dr. Milan Gorišek iz Št. Lenarta v Slov. goricah, ravnatelj dr. Josip Komljanec iz Ptuja in dr. Josip Zdolšek iz Brežic.
V	nadzorstvo je bil izvoljen namesto iastopiv-šega Matije Brezovarja g. Hinko Šiuner iz Šmarja pri Jelšah.
Pri slučajnostih so bili stavljeni in sprejeti nekateri predlogi internega značaja, s katerimi se bo cela organizaoija za bodočnost še bolj utrdila in usposbila za nadaljno trdo delo, ki še čaka naše zadružništvo.
Občni zbor Zadružne Zveze v Celju v likvidaciji
Takoj za tem se je vršil občni zbor likvidira-joče celjske Zveze, ki je odobril poročilo o dosedanjem ugodnem poteku likvidacije ter zlasti z velikim zadovoljstvom vzel na znanje, da je ban dr. Marušič naklonil izdatno subvencijo za popolno sanacijo zgube, ki jo je utrpela Zveza pri Slavenski banki. Razume se, da je občni zbor izrekel toplo zahvalo g. banu, kraljevski vladi in upravi Zveze slovenskih zadrug za izposlovano odnosno podeljeno suibvencijo.
Novi zdravstveni dom v Murski Soboti
Na prošnjo prekmurskega ljudstva, posebno pa zdravnika g. dr. P e č a n a , so začeli graditi »Zdravstveni dom«, ki bo velikega pomena za vso okolico.
Novi »Zdravstveni dom« bo stal za parkom v Grajski ulici. V podzemlju bodo kleti, čakalnica, kurilnica, pralnica in kopalnica, v pritličju trahomski ambulatorij, operacijska soba, čakalnica, dve sobi za bolnike, zasebna kopalnica ter kuhinja. V nadstropju bo ambulatorij, izolacijska soba, stanovanje za sestre, stanovanje za zdravnika in čakalnica. Prostori bodo higi-jenično razdeljeni in opravljeni. »Zdrr.vstveni dom« bo predvsem služil za zdravljenje traho-ma, toda tudi drugi bolniki bodo v njem dobili pomoč.
Pri gradnji so zaposleni povečini domači delavci, a zidarska dela opravlja zidarski mojster Štuhec iz Ormoža.
Shod Narodne strokovne zveze v Trbovljah
Trbovlje, 17. maja.
Narodna strokovna zveza pridobiva v trboveljskem rudarskem revirju vedno več pristašev. Zavest in prepričanje, da se dajo mnogo lažje doseči uspehi s pomočjo narodne strokovne organizacije, ki ima močno zaslombo in zaščito tako pri narodni vladi, kakor tudi pri ostalih državnih oblasteh in odločilnih ljudeh, je pri naših rudarjih že v taki meri prodrla, da pristopajo v vedno večjem številu v vrste narodno strokovne rudarske fronte.
Prav posebno se je ta fronta okrepila z včerajšnjim velikim shodom Narodno strokovne zveze, ki se je vršil ob 17. uri v dvorani Forte na Vodah. Shoda se je udeležilo okrog 600 rudarjev, ki so z velikim zanimanjem poslušali sicer kratko, toda razveseljivo poročilo predsednika g. Korena, ki je poročal o uspehih posredovanja narodne rudarske deputacije pri gospodu banu in Trboveljski premogokopni družbi dne 12. t. m. Gospod Koren je poudaril, naj bo narodno delavstvo uverjeno, da je na pravi poti, kajti obisk pri gospodu banu je zopet pokazal, da se tako vlada kakor tudi gospod ban sam živo zanima za vse težnje rudarjev in da se na odločilnih mestih vztrajno prizadeva, da se rudarskemu delavstvu pomaga. Gospod ban je posebej naglasil, da je upati, da se bo v kratkem delalo v naših rudnikih zopet v večjem obsegu, kar nam je potrdilo tudi glavno ravnateljstvo Trboveljske družbe v
Ljubljani, kjer so nam rekli, da se bo najbrže že v mesecu juniju delalo 5 do 6 dni v tednu. Potemtakem se bo točno uresničilo svoječasno poročilo naše narodne rudarske delegacije o uspehu posredovanja pri vladi v Beogradu.
Gospod ban je pokazal za vse naše predloge in prošnje globoko razumevanje ter nam zagotovil vso pomoč pri našem narodnem delu, ki se najbolje izraža v ljubezni do svojega bližnjega. Koren je nato pozval navzoče rudar-
je, da se nemudoma organizirajo v strokovnih organizacijah, ker se bližajo resni časi, ki bodo zahtevali močnih strokovnih organizacij, da bodo v stanu ohraniti in zaščititi dosedanje socialne pridobitve delavstva. — Po končanem shodu so med drugimi številnimi rudarji pristopili k Narodno strokovni zvezi tudi nekateri ugledni in vplivni voditelji rudarskega delavstva, kar bo brez dvoma zelo ojačilo narodni strokovni pokret v rudarskih revirjih.
Huda nesreča v Kamniških planinah
Pakiževa ima nevarne poškodbe — Velik naval v ljubljansko
bolnico
Ljubljana, 18. maja.
Pod Veliko Planino se je snoči težko ponesrečila 27-letna zasebna uradnica Mimi Pakiževa, stanujoča za Gradom št. 9.
Pakiževa je včeraj napravila izlet na Veliko Planino. Ko se je vračala, se je že temnilo in zaradi tega je Pakiževa in njena družba krenila po bližnjici. Slučaj je nanesel, da sta Pakiževa in njena prijateljica zaostali za družbo in zgrešili pot. Ko sta lezli preko strme pečine, je Pakiževi iznenada zmanjkalo tal pod nogami in je padla precej globoko v kotanjo. Prijateljica ji ni mogla pomagati, zato je odhitela na Kopiše, odkoder so obvestili o dogodku oskrbnika Uršiča v Kamniški Bistrici. Ta je takoj organiziral dve reševalni skupini, od katerih je prva odšla na Veliko Planino iz Bistrice, druga pa iz Stranj. Obe skupini sta prispeli okoli 22'30 na kraj nesreče in ponesrečenko z velikim naporom prenesli na nosilnici na Kopiše, odkoder so jo prenesli v Strahovico v gostilno »Pri Korlnu« in od tam pozvali na pomoč ljubljansko rešilno postajo.
Stanje ponesrečene Mimi je zelo resno. Polomljene ima roke in noge, potolčena je po glavi in po vratu in ima vrh tega tudi hude notranje poškodbe. Ponesrečenka je bila danes ves dan pri zavesti.
Rekorden obisk
Splošna bolnica je imela danes rekorden obisk bolnikov. Sprejetih je bilo okoli 120 bolnikov, od teh največ na kirurgični oddelek.
Prodajalko Rado K. s Kodeljevega je sestra med prepirom tako nesrečno udarila z ogledalom po desni roki, da ji je prerezala zapestje.
Črkostavec Ivan Kuzmin iz Učiteljske tiskarne je padel po stopnicah in priletel na glavo.
Pretresel si je možgane. Njegovo stanje j« resno.
Pri rezanju slame v Hotavljah nad Škofjo Loko je 3-letni posestnikov sin Antoi. Uršič vtaknil levo nogo v viplo in mu jo je stroj v stopalu zmečkal.
Brezposelni pek Henrik M. iz Škofje Loke sa je sprl s svojim dekletom in si prerezal žile na desni roki.
7-letna zidarjeva hčerka Pavla Ravnikova ir. Sv. Ane nad Tržičem je tekla čez cesto in jo je povozil avto.
25-letnega hlapca na Ilovici Franceta Zelnika je na gasilski veselici na Ilovici zabodel nekdo v levo roko in mu prizadejal manjšo rano tudi na glavi.
Pred Binfeostzni za Sznfeosiz
Oglašajte v »Jugoslovanu«
Xtez»
na ta način najdete nov trg in nove odjemalce in opozorite na svojo zalogo vse tiste, ki potrebujejo še marsikaj za Binkošti ali birmo. Naša binkoštna številka bo izšla v veliki nakladi in jo bodo imeli tri dni v rokah tisoči naših naročnikov in čitateljev. Izkoristite to priliko v lastnem interesu! Uprava »Jugoslovana«, Ljubljana, Gradišče štev. 4. Telefon štev. 30-68.
Železničarja stisnili vagoni
Novo mesto, 18. maja.
V Šmihelu pri Novem mestu je živel 35-letni železniški zavirač Ivan Hirm mirno in zadovoljno s svojo ženo in tremi otročiči, katerih najstarejši je imel komaj 12 let. V nedeljo zjutraj je moral spet v službo k tovornemu vlaku 9261, ki je odpeljal ob 6. zjutraj proti Karlovcu. Zle slutnje so mučile sicer resnega moža in kar ni se mogel ločiti od svojih dragih. Ponovno se je od njih poslavljal — je pač železničar vedno z eno nogo v grobu — in Hirma je že dvakrat lovila smrt po železniških tirih. To nedeljo pa se mu je usoda dopolnila.
V Črnomlju so premikali vozove in nesrečni mož je pri spenjanju vagonov zašel med odbijače, ki so mu zdrobili prsni koš in desno roko. Nesreča ga je doletela sredi opoldneva. Prvo pomoč so mu nudili tovariši na Oernomeljski postaji, kmalu pa je prišel osebni vlak 9216, ki je nesrečneža odpeljal proti Novemu mestu.
V	Kandiji so ga oddali v bolnico usmiljenih bratov. Ubogi mož je trpel do 550 zvečer, ko ga je smrt rešila strašnih muk.
Aretacija mladoletnikov
Ljubljana, 18. maja.
V Dalmatinovi ulici se je davi ustavil »zeleni Henrik«. Kriminalni organi so odšli v neko hišo in aretirali 17-letnega voditelja vlomilske tolpe, katere člani so bili sami mladoletniki. Kakor nam poročajo, ima ta vlomilska tolpa na vesti več drznih vlomov v Ljubljani in ljubljanski okolici. V zalogi so imeli raznovrstno vlomilsko orodje, s katerim so vlamljali.
Frančiškanski cerkveni zaklad najden
Novo mesto, 18. maja.
Na Vnebohod so šolarji stikali za šmarnicami po Mrvarjevem gozdu pod Hribom blizu Šmihela tik nad železniškim ovinkom nad vasjo škrjanče. Dvanajstletni šolar Vladimir Sadar iz Šmihelja je zapazil v grmovju veliko sivo in rdeče obrobljeno plahto zvito in umazano. Iz nje se je nekaj rumenega svetilo. Fantek pa se ni upal pogledati, kaj je notri. Tudi njegovi tovariši niso imeli te korajže, da bi se dotaknili velike umazane cule v jarku. Doma so povedali, kaj so videli pod Mrvarjevim Hribom ter pridejali, da je bilo zlato.
Šele v nedeljo je odšlo z onimi dečki več odraslih v gozd. Ivanka šušteršičeva je odgrnila plahto, vzela ven kelih, pa se ustrašila in ga položila spet nazaj. Obvestili so orožniško postajo na Ruperč vrhu. Orožniki so prihiteli in odnesli zaklad. V culi je bilo 5 kelihov, 2 ciborija, eden brez pokrova relikvarij in 5 paten, vse več ali manj stolčeno, vendar se bo dalo še popraviti in rabiti. Najdene predmete so takoj prepoznali. Lani jih je v noči od zadnjega septembra do 1. oktobra ukradel v novomeški frančiškanski cerkvi mednarodni lat Gustav Ferjan, ki so ga kasneje aretirali v Linču in ki sedaj sedi v celovških zaporih.
Frančiškani so dobili tako nazaj vse svoje razen denarja in monštrance, ki pa je najbrže ne bo več na dan, ker so pastirčki že lansko jesen našli podstavek ,ves zdrobljen v gozdu nad Birčno vasjo. Gornji deli inonštrance pa so bili več vredni. Denar in monštranca sta bila menda edino plačilo cerkvenega tatu, ki je moral tedaj z vso svojo veliko bisago skozi cerkveno okno po vrvi na tla.
(juidet:
Farnmcr
‘Roman	72
Nekateri okoli njega stoječi so našli toliko poguma, da so mu branili v vodo, toda 011 jih je odvrnil in skočil v temno, šumečo vodo. Nekdo na bregu je obupno zavpil. Bila je Lucilia, ki je istala na vrhu kleči ter opazovala strašni prizor.
Trikrat je vrglo drznega plavača nazaj k bregu in trikrat se je pognal s krepkimi suuki v vodo. Slana, peneča se voda mu je silila v usta in oči in silno va-lovje ga je metalo sem in tja kakor žogo. Ne z ladje ne i. brega ga ni mogel nihče zasledovati. Le tu pa tam, ko je blisk nebo razsvetlil, so videli njegov laket štrleti iz temne vodne površine, in ko je bliskanje za nekaj časa prenehalo, ni nihče vedel, če je še živ, ali pa ga je voda treščila ob pečevje.
Končno je mesec posijal skozi goste, raztrgane oblake ter razsvetlil strahotni prizor. Z brega so videli med trupli utopljencev plavajočega Farnmora, ki se je nazadnje povzel na razbito lodjo. Zjutraj še je ponosno odjadrala z razpetimi jadri na jasno morje.
Majhna skupina ljudi, preostanek posadke, je trepetajoč in Boga proseč sprejela Farnmora kot resnega angela. Ko je stal med njimi, so padli na kolena in ga gledali kot kako božanstvo.
On pa ni poslušal njihovih slavospevov in zahval.
Stoječ na majajočem se krovu sredi besnečega viharja in stokanja brodolomcev, je pomislil na onega, ki je pred mnogimi, mnogimi leti.padel po njegovi roki, njegove ustne so šepetale hrepenečo molitev: »O Gospod, naj bo to moje delo zadoščenje za moj greh!«
Tolažil je obupance ter jih bodril. Nato si je s pomočjo dveh potnikov odpasal vrv ter jo pritrdil na verižni panj. Drugi konec vrvi so držali ljudje na bregu, in ko se je močno nategnila, je predstavljala nekakšen most, ki se je sicer majal, toda kdor je imel nekoliko poguma in spretnosti, je mogel po vrvi preko globočine. In tako je Farnmor poslal drugega za drugim po vrvi preko silovitih valov proti bregu, bodreč in poučujoč nesrečneže. Končno so bili vsi rešeni. Šest, smrti zapisanih življenj, je rešil groba. Ali je to zadosten odkup za eno življenje, ki ga je on uničil ?
11.
Dva dečka je bilo treba še rešiti. Njune roke so bile prenežne za nevarno pot po raskavi vrvi. Ko je ladja nasedla na pečino, je počila po sredi in preko polovice potnikov je morje pogoltnilo. Tudi mati teh otrok je izginila v valovju. Farnmor je z ganotjem opazoval otroka, ki sta se držala v objemu od strahu. Sklonil se je, da bi vzdignil starejšega dečka. »Pusti bratca; potem pridem še po njega. Oba hkratu ne morem nesti,« je rekel.
Otrok ga je žalostno pogledal. Izpustil je štiriletnega bratca, rekoč naj tega prej reši.
»Vzemite prej Viktorja,« je prosil mladi Francoz - • ladja je bila namreč francoska in je prihajala iz Havra — »vzemite prej Viktorja; bil je ljubljenček moje dobre mamice.«
»Saj bom oba rešil, le miren bodi!« je tolažil plemenitega dečka.
Farnmor je vzel v levo naročje malega Viktorja, ki je bil nezavesten, ter se zopet pogreznil v šumeče va-lovje. Ko je zapuščal razbito ladjo, je zagledal na mokrih deskah ležečo žensko. Ni je bil še videl. Očividno je bila mrtva. Toda pomislil je, da bi utegnila biti samo nezavestna. Sklenil je, da stopi k njej in ji pomaga, če je potrebna pomoči, ko bo tudi drugi deček rešen.
Na bregu so strahoma opazovali, kako je stopil v. ladje s svojim bremenom. Med gledajočimi na bregu je bil tudi Lionel Caryll, ki je prišel medtem z ostals grajsko družbo na obrežje. Brez pomisleka je skočil v vodo, da splava stricu naproti. Na pol poli sta se našla. Farnmor je predal mladeniču svoje breme in se takoj vrnil, da dovrši svoje reševalno delo. Ko je zopet stal na krovu, je zaslišal zategel tresk in sumljivo škripanje. Zadnji deli ladje, ki so se še držali, so bili na tem, da razpadejo. Niti sekunde ni bil več varen na mestu, kjer je stal. Še nekaj časa in rjoveči, plena željni valovi, ki jim niso zadostovali okrog ladje plavajoči mrliči, bodo požrli še ono, kar je gledalo iz vode. Ni imel časa za počitek in razni išl je vanje. Naglo se je sklonil ter se do taknil usten ženske. Ugotovil je, da je še živa. Ni je mogel pustiti tu, kjer jo je čakala gotova smrt!
Jz Dvavahe banovine
Francoski učenjak Meilletf v Ljubljani
V	nedeljo je ob 17‘20 prispel iz Zagreba v Ljubljano profesor na College v Parizu g. An-toine Meillet, znameniti jezikoslovec in predsednik instituta za slovanske študije v Parizu. Na kolodvoru so ga sprejeli prav številni odlični zastopniki, tako v imenu ljubljanske univerze dekan filozofske fakultete dr. Jakob K e-lemina in univ. prof. dr. Fran Ramovš in dr. Karel Oštir. Nadalje so bili navzoči zastopnik francoskega instituta lektor Marcel
V	e y, tajnik Boris Jaklič in prof. Prezelj.
Odlični znanstvenik je imel včeraj ob 18. uri predavanje v zbornici univerze o najstarejšib fazah indoevropskih jezikov, saj je gosp. prof. .Meillet svetovno znan jezikoslovec. vn čast slavnemu gostu je priredila naša univerza tudi slavnostno večerjo v hotelu »Bellevue«.
Tekmovalno streljanje druida ostrostrelcev
Krasno darilo mestne občine ljubljansko si je priboril g. Franc Heinrichar, lesni in-dustrijalcc v Škofji Loki
Ljubljana, 18. maja.
Društvo ostrostrelcev, ki obstoja že od leta 1562, torej uajslarejše strelsko društvo v Jugoslaviji je priredilo včeraj na strelišču pod Rož-uikom celodnevno tekmovalno streljanje, ki je pokazalo, da iina v svojih vrstah izborne strelce. K tekmam se je prijavilo nad 50 udeležencev, članov društva, streljačke družine in članov Slov. lovskega društva.
Tekme so se pričele točno ob 8. zjutraj. Poleg tekmovalcev so bili pri otvoritvi tekem navzoči komandant mesta brigadni general Popovič, zastopnik g. bana policijski inšpektor dr. Guštin, zastopnika Streljačke družine gg. Orehek in Sterlekar in Lovskega društva gg. prof. Novak in Fabijani. Vse goste in člane je pozdravil namestnik viiš. strel, glavarja g. dr. Vladimir Ravnihar, ki je tudi otvoril streljanje.
Tekmo so se vršile dopoldne v streljanju na letečega goloba in bežečega zajca, popoldne pa v ostalih panogah. Tekmovalci so imeli po dopoldanskih tekmah v restavraciji na strelišču skupen obed, kjer je izpregovoril nekaj lepih in bodrilnih besed višji strelski glavar g. Jean Schrey. Ob 14. so se tekme nadaljevale ob veliki napetosti in zanimanju vseh navzočih. Vnel se je hud boj med tekmovalci, kajti vsakdo si je hotel priboriti največ točk in najlepše darilo. Tekme so trajale do poznega mraka, nakar se je sestalo razsodišče, da ugotovi uspehe tekmovalnega streljanja.
Točno ob pol 21 so se zbrali vsi udeleženci v dvorani strelišča, kjer je vodja tekme društveni strelski mojster mag. phar. Gvido Bakarčič razglasil uspehe današnjih strelskih tekem in razdelil darila najboljšim strelcem. Darila so poklonili društvu mestna občina ljubljanska, oblastna streljaoka družina, Lovsko društvo in posamezni člani ter prijatelji društva ostrostrelcev.
Uspehi, ki so jih dosegli tekmovalci so naslednji: Streljanje na bežečega zajca: 1. Ileinri-richar Minko, dobil darilo srebrno žepno uro; 2. dr. Kaiser Adolf, skupino srn v bronu; 3. Gvidon Bakarčič ml., denarno darilo. Streljanje na letečega goloba: 1. Heinrichar Franc, dobil krasnega jelena na podstavku; 2. Heinrichar Minko, sliko v olju »Storžič«; 3. dr. Viljem Krejči. Streljanje na lovsko tarčo: 1. Šifrer Albin, dobil darilo »Kozoroga«; 2. dr. Viljem Krejdi; 8. Heinrichar Minko, Streljanje na »Zlatoroga«:: 1. Šifrer Albin, dobil Gagernovo sliko v olju »Gams«; 2. dr. Erik Bberl; 3. dr. Adolf Kaiser. Streljanje na srnjaka: 1. dr. Adolf Kaiser, dobil skupino srn v bronu; 2. mag. pliar. Gvidon Bakarčič; 3. dr. Erik Eberl. Streljanje na divjo svinjo; 1. Schuster Anton, dobil divjega petelina v bronu; 2. Šifrer Albin; 3. Nagy Jean. Streljanje na tarčo >Emona«: 1. Heinrichar Minko, dobil darilo SLD lovski relief; 2. dr. Viljem ICrejči. Streljanje na tarčo »Emona kroge«: 1. Kurzthaler Hans, dobil darilo uro budilko, 2. Heinrichar Franc; 3. Šifrer Albin. Malokaliber-sko streljanje na 25 m: 1. Kurzthaler Hans, dobil flobert-puško; 2. Hrovatin Franc; 8. Hein-richair Franc. Končno je g. Bakarčič razglasil, da je bil »junak dneva« gospod Heinrichar Frane, ki je dobil 7 daril na 8 tarčah in 6 tem tudi darilo mestne občine ljubljanske brušen stekleni vrč s srebrnim pokrivalom. Sledile so nato medsebojne čestitke, nakar So tekmovalci ostali še nekaj časa v prijetni družbi na strelišču.
V	nedeljo, 31. t. m. se vrši še društveno streljanje, nakar se strelska sezona zaključi. K lepo uspelim tekmam iskreno čestitamo, z željo, da bi se ta lepi šport cim bolj razširil po celi naši domovini.	j_H—.
Krško
Ob 1500-letnem jubileju (o Binkoštih 431 -1931) cerkvenega zbora v Efezu bo imel v mestni župni cerkvi v Krškem preč. g. p. Viktor Kopatin osem cerkvenih govorov z vsebino: Marija — Mati božja in mati naša.
Jesenice
Darilo. G. dr. Ivan Štempihar, odvetnik na Jesenicah, je podaril krožku prijateljev Francije na Jesenicah 200 Din, ki jih je dobil v Celju za snujočo se knjižnico krožka. Iskrena hvala I
Vsem! Francoski krožek na Jesenicah se s tem najvljudneje obrača na vse posestnike francoskih knjig, da darujejo po možnosti francoske knjige krožkovi knjižnici, katero bomo skor« ustanovili:
d Zaprt prehod. Gradbeno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani opozarja, da ostane vsled zopetne vložitve popravljene mostne konstrukcije in odstranitve mostnega provizori-ja preko Šmartinske (Martinove) ceste dne 22. maja t. 1. prehod pod železniškim mostom za pešce in vozila zaprt in sicer od 8. ure do
17.	ure. — (AA.)
d Razstava G. A. Kos - Pavlovec - Dolinar v Beogradu. Začetkom junija se bo vršila v Beogradu razstava slikarskih del Gojmirja A. Kosa in Pavlovca ter skulpture g. Dolinarja. Razstavljenih bo skupno 80 del. Želeti bi bilo, da bi razstavljalci po beograjski razstavi priredili razstavo tudi v Ljubljani.
d Danes teden se vrši kongres Brezalkoholne produkcije na Trsatu pri Sušaku. Polovična vožnja od 20. do 28. t. m. Na binkoštno soboto vozita dva posebna vlaka iz Ljubljane in Maribora in se vrneta v ponedeljek opoldne, torej izrabite baš binkoštna praznika. Izlet na otok Krki Prijavite se takoj, dokler še ni prepozno, Brezalkoholni produkciji, Ljubljana, Kolodvorska ulica 3 (nasproti Mestnega kopališča), ki pošlje informacije poštnoobratno.
d Slikar Jaka« se vrača v domovino. Clevelandska »Nova doba« poroča, da je slikar Jakac odpotoval 10. t. m. iz Clevelanda, kjer je bil najbolj »doma«, nazaj v Jugoslavijo. Njegovi mnogoštevilni prijatelji v Ameriki se ga bodo radi spominjali ne le kot odličnega umetnika, ampak tudi kot dobrega, odkritega in zabavnega družabnika.
d Družba sv. Cirila in Metoda prosi svoje podružnice, da začno pobirati članarino za tekoče leto ter isto pošljejo družbi po položnici d Za »Dom učiteljic« je darovala 100 Din gospa Slavi dr. Gajeva v spomin svoje sestrične Pavle Hribarjeve, učiteljice v Dolenji Lendavi. Srčna hvala!
d la. Solingenske škarje, britve, nože, kakor vso kuhinjsko posodo in opremo — porcelan — itd. najugodneje pri Jeklo, Stari trg — telefon 28-45.	1220
Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. 398-1 d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal barometer v Ljubljani 756-8, termometer 168, relativna vlaga 84%, smer vetra SW, oblačnost 10. V Mariboru je kazal barometer 7553,, termometer 16'4, relativna vlaga 88°/o, smer vetra S, oblačnost 10. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 18-6 (158), v Mariboru 22-2 (16), v Mostaru 26-9 (142), v Zagrebu 24-2 (13-2), v Beogradu 305 (18-2), v Sarajevu 262 (134), v Skoplju 23-8 (11-3), v Kumboru 26 (15-4), v Splitu 25-8 (13), na Rabu 24-7 (14-3) in na Visu 24 (12-2). V oklepajih je označena naj nižja temperatura.
Cjubljtmct
Torek, 19. maja 1931, Celestin pap. Pravoslavni 6. maja, Job.
Nočno službo imajo lekarne Kmet na Dunajski cesti, Levstik na Resljevi cesti in Bohinec na Rimski cesti.
*
■ Slovo od koroških igralcev. V nedeljo dopoldne so se vračali koroški igralci po uprizoritvi »Miklove Zale« v Maribor z vlakom mimo Ljubljane domov. V Ljubljani so za 2 uri izstopili in odšli v Ljubljanski dvor, kjer jim je priredil Klub koroških Slovencev zakusko. Ob tej priliki jim je izročil predsednik kluba dr. Fellacher pozlačen lovorjev venec.
■ Akademska podružnica CMD ustanovljena.
V	nedeljo dopoldne se je vršil v prostorih CMD ustanovni občni zbor akademske podružnice CMD. Po izčrpnem referatu predsednika pripravljalnega odbora o smernicah in o delovanju akademske podružnice CMD so se vršile volitve, pri katerih je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik fil. Brčič, odborniki Wil-fan, Tasič, Šantl, Jeruc, Popovič, Kraigher, Kolarič, Kranjc in Žagar.
■ Šentjakobski gledališki oder sporoča cenjenim posetnikom, da se je morala premijera komedije »Bunbury« radi nenadnih tehničnih zaprek odložiti.
■ Drugi delavski prosvetni večer v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani priredita glasbeno društvo »Zarja« in podružnica »Svobode« jutri ob 20. uri. Na sporedu je sekstet in kvartet delavske godbe »Zarja« pod kapelnikom Dolinarjem; solo na gosli konservat. M. Vrtačnika; solo na pozavno konservat. in kovinarja A. Korošca; solo na saksofon konservat. Dražila, solopetje sopranistke Štefke Vukove, duet sopran in violinčelo Št. Vukova in B. Šantel, solopetje konservat. Drago Burgerja. Pri klavirju konservat. Zebre, D. Šantelnova in Marijan Lipovšek. Po koncertnih točkah predavanje o Španiji s skioptičnimi slikami. Vstop prost.
»Jugoslov. - češkoslovaške Lige« v Ljubljani občni zbor bo v sredo 27. t. m. ob pol 21. z običajnim dnevnim redom v restavraciji »Zvezdi«. Najvažnejši točki dnevnega reda bosta: volitve novega odbora in razprava o sestanku lig na Bledu.
»Ribarskega društva« članski sestanek bo danes v torek 19. maja ob pol 21. v hotelu Miklič. Vabljeni drušlveniki in vsi, ki se zanimajo za ribarski šport. Na dnevnem redu je posvetovanje o ogledu banovinskega ribjega zavoda v Bohinjski Bistrici in o možnosti event. pridobitve ribolovnega revirja za društvo.
■ II. javna produkcija gojencev dri. konservatorija v Ljubljani ob sklepu šolskega leta 1930/31 bo v petek 22. t, m. ob 20. uri v Filharmonični dvorani.
ftlaribov
Prevoz trupla senatorja Viktorja Dyka skozi Maribor
V	spremstvu pokojnikove žene, odposlancev, uredništva praškega dnevnika »Narodni listi« in češkoslovaške narodne demokratske stranke je nedeljski popoldanski zagrebški brzovlak pripeljal skozi Maribor zemeljske ostanke v Dalmaciji umrlega češkega pesnika in senatorja Viktorja Dyka. Na postaji so se zbrali zastopniki češkega kluba JCL in mestne občine, ki so položili na krsto velikega pokojnika cvetje in izrazili njegovi ženi sožalje.
m Za počitniški dom kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju sprejema prijave za stranke, katere žele oddati otroke na letovanje v zdraiv gorski zraik in dobro oskrbo, društveno tajništvo v Sfcrossmajerjeivi ulici št. 26 (Dečji dom), kjer dobe stranke vse podrobne informacije in tudi prosipekt. Prosi se, da se stranke Čimprej in pravočasno oglasijo, da se ve društvo za zdravstveno zaščito otrok in mladine ravnati glede priprav in da izostane nepotrebni pritisk tik pred odhodom, ko so vsa mesta že zasedena. Posebna ugodnost za letošnjo Bežijo bo, da bo imela počitniška kolonija stalno navzočega zdravnika, radi česar bodo stranke bolj brez skrbi za otroke. Prvo skupino, ki bo odšla 13. junija, bo vodil upravitelj Dimnik, zdravniško služubo bo opravljal dr. Lukman, nego in postrežbo otrok pa zaščitna 6estra Marija Pleni-carjeva.
Radi kvalitete in cene — samo »Karo čevlje!«	985
m Poroka. V nedeljo popoldne sta bila v Rušah poročena g. Stanko Povalej, uradnik mestne klavnice in gdč. Silva Rupnikova. Obilo sreče!
Klobuke, perilo, kravate nudi ugodno JAKOB LAH, Maribor.	1184
Ure, zlatnino in svebvnino
za birmo kupite najbolje in poceni pri stari tvrdki:
T. Fehrenhach, Maribor
1288 urar in optik	Gosposka	ul. 26
Pijte original »CHABESO«. 1114
m Tuji nameščenci v mariborski tekstilni industriji. Pred dnevi smo pod gornjim naslovom opozorili na veliko število inozemskih nameščencev v mariborskih tekstilnih tovarnah ter
smo med drugim navedli, da zaposluje največ tujih nameščencev, skoraj polovico od vseh, t. j. 54, tovarna Doctor in drug. Kakor smo se sedaj informirali, ti podatki niso bili točni. Tvrdka Doctor in drug, ki zaposluje približno 1000 delavcev, ima samo 29 tujih nameščencev, ki so pa skoraj brez izjeme češkoslovaške narodnosti. Razen tega zaposluje ta tvrdka približno 60 Slovencev, ki so se kot begunci zatekli v našo državo. V zadnjem času je tvrdka Doctor in drug sprejela v službo nekega učitelja, ki je bil z vso družino vred izgnan iz Trsta, dasi-ravno ga ni potrebovala. Radi objavljamo te informacije, da bo naša javnost o stvari pravilno poučena.
m Kap. V nedeljo popoldne je na stanovanju v Frankopanovi ul. 8 zadela kap 70-letnega zasebnika Ivana Osvalta. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Obleke moške, otroške, čevlji, nogavice, solidno pri JAKOBU LAHU, Maribor.	1182
Celje
* Javne produkcije gojencev šole Glasbene Matice v Celju za šolsko leto 1930-31 se vršijo kakor vsako leto, tako tudi letos v Mestnem gledališču v sredo 20. t. m., v četrtek 21. t. in. in v petek 22. t. m. vsakokrat z začetkom točno ob	18-30. Spored	velja kot	vstopnica.	30. t. m.
bo	ob 20. uri	v	Mestnem	gledališču	klavirski
večer. Starši in ostalo občinstvo so vabljeni.
* Zakaj ni mestnega škropilnega avtomobila na	Breg, kjer	ni	nič, manj	prahu kot	v mestu
ali	pa morda	še	več. Lani	je avto po dvakrat
škropil na Bregu, letos j>a pa ni.
* Borza dela v Celju išče 5 poljskih delavcev,
1	pastirja, 3 hlapce b govedu, 10 navadnih delavcev, 2 rudarja, 1 kovača, 1 kolarja, 2 krojača, 3 čevljarje, 1 peka, 1 zidarskega polirja, 3 slikarje-pieskarje, 4 pekovske, 3 kovaške, 3 mizarske, po 1 podobarskega, mehaniškega, čevljarskega, sodarskega in mlinarskega vajenca, 26 kmetskih dekel, 12 služkinj, 3 hotelske in gostilniške kuharice, 2 perici, 2 hotelski sobarici, 2 varuški, 2 kuharici, 1 frizerko, 1 na-takarco, 1 šiviljsko vajenko.
* Osebni avto povozil delavca. V nedeljo zvečer je neki neznan avto v Debru pri Laškem povozil 24-letnega delavca Deželaka Antona iz fc>v. Krištofa pri Laškem. Celjski rešilni avto je bil takoj pozvan ter je ponesrečenca prepeljal v celjsko bolnico, kjer so dognali, da ima Deželak levo nogo precej poškodovano in da je na vsem telesu dobil poškodbe.
* Najdbe in izgube. 14. t. m. je bila v Gaberju najdena nova sveča motornega vozila. Dobi se na policiji. 12. t. m. je bila na poti od Kralja Petra ceste v Gaberje izgubljena ženska ročna torbica z 220 Din.
* Mestni kino predvaja samo danes ter jutri v sredo barvani in zvočni velefihn »2000 milj pod morjem« po znanem romanu Jules Verneja. Zvočna predigra.
* Nesreče. 60-lelnemu delavcu Lečniku Francu, uslužhenemu pri posestniku Cenclju v Tre-inarjih, je padel težak kamen na levo nogo iu mu jo hudo poškodoval. — 51-letni posestnik Laudeker Jakob Iz Poljčan si je pri tesan ju hlodov s sekiro vsekal v desno nogo. — 91-let-
ni delavec mestnega oskrbništva v Celju Borko Jurij je včeraj pn žaganju drv prišel s čelom preblizu cirkularki, ki ga je hudo poškodovala. Rešilni avto ga je prepeljal v javno bolnico.
Brivsko tekmovanje pri »Levu«
Ljubljana, 18. maja.
Nocoj se je vršila v salonu pri »Levu« tekma v »dečjem friziranju«, ki se jo je udeležilo 23 absolventov trimesečnega večernega tečaja Zavoda za pospeševanje obrti zbornice TOL Od udeležencev je bilo 20 pomočnikov, 2 mojstra in
1	mojstrova soproga. Zastopana ni -bila le Ljubljana, temveč tudi dežela: po en pomočnik se je udeležil tekme iz Št. Vida, škofje Loke in Zagorja ob Savi.
V	predžiriji je bila ga. Gorazdova, v žiriji sami pa gg. brivski mojstri Navinšek, Podkrajšek in Fettich-Frankheimova, in pomočnika Ha-bilit in Benko.
Tekmo je otvoril predsednik Zavoda za pospeševanje obrti g. Ogrin. Tekma je trajala do 23. ure. Največ točk so dosegli: Leo Vidergar. (46 točk), Tomo Kamenarovid (43 točk), Josip Klobčaver (37), Milan Fugina (36), Rudolf Krivec iz Škofje Loke (33) in Drago Veber (31).
Izven konkurence je dosegel največ točk brivski mojster Novomeščan Drago Ilovar z Dunajske ceste 82 s svojim modelom gdč. Kuretovo, delavko iz Ljubljane. Dosegel je 71 točk.
Tečaj za friziranje se je vršil pod vodstvom g. Vilija Franchettija ml. V imenu udeležencev se je prisrčno zahvalil za njegov trud g. Kame-naroviO in mu izročil šopek- rož in srebrno cigaretno dozo.
Uboj na Cernučah
Ljubljana. 18. maja.
V nedeljo popoldne so trije bosanski delavci obkolili 271etnega ključavničarja Alfonza Kralja iz Ljubljane, ki se je peljal na kolesu iz Ljubljane proti Ježici skupaj s svojo zaročenko in ga zabodli z nožem v hrbet. Kralju je prihitel na ipoimoč g. Ivan Jakob z Ježice, ki pa so ga prav tako zabodli. Dočim je dobi'1 Kralj ra.no lažjega značaja in je ostal v domači oskrbi, so Jakoba prepeljali v splošno bolnico, kjer pa je nocoj (izdihnil. Zločinski napadalci so bili takoj po dogodku aretirani.
Kovice iz Kranja
Kranj 18. maja.
V petek popoldne ob 17. uri se je vršil na pokopališču v Šmartnem pri Kranju pogreb pokojnega Franca Wilfana, katerega truplo so prepeljali iz Beograda v Stražišče. Pogreba so se udeležili številni bližnji in dalnji sorodniki, med jimi tudi pokojnikov brat dr. Josip Wilfan, znani prvoboritelj primorskih Slovencev. Zastopana so bila tudi kranjska in stražiška društva im oblasti.
V soboto in nedeljo je proslavilo Kolo jugoslovanskih sester s sodelovanjem Pomladka rdečega križa materinski dan s sijajno uspelo prireditvijo, pri kateri je sodelovala mladina obeli osnovnih šol. Na programu je bil govor, deklamacije, petje, igra in zelo lepa alegorična slika, ki je predstavljala poklonitev življenja materi. Prejšnjo nedeljo je Kolo priredilo cvetlični dan, katerega izkupiček bodo dobile revne matere.
Včeraj dopoldne se je wsil v Narodnem domu občni zbor primorskega društva »Zarja«, ki so se ga udeležili tudi številni Primorci iz Ljubljane. Poklonili so se spemeniku kralja Petra ter pesnikov Prešerna in Jenka. Popoldne so odšli na sv. Jošt In Šmarjetno goro. Napovedani sobotni koncert akademskega zbora iz Ljubljane se ni vršil, ker mora dirigent zbora g. Neffat nadomestovati obolegega opernega ravnatelja g. Poliča.
Jutri, v torek popoldne ob 16. uri gostuje ljubljanska drama v Narodnem domu 8 Golievo pravljično igro 'Princeska in pastirček«, ob pol 21. uri pa z duhovito Lipahovo komedijo »Glav-ni dobitek«.
V nedeljo poopldne se je vršil občni zbor Kranjske gasilske župe. Župa šteje 851 članov, 26 društev in 13_ motornih brizgaln. Jeseni se bo vršil župni teoretični gasilski in reševalni tečaj. Izvoljen je bil sledeči odbor: nač. Sajovic Janko, podnač. Mayr Rici, tajnik in blag. Joško Likozar, namestnik Lakner, prisednik Križner Anton.
Na Vidov dan se bo proslavila v Cerkljah 140-letnioa tamkajšnje šole. Istočasno bo tudi odkrita spominska plošča komponista Davorina Jenka in igralca Ignacija Borštnika. Na to prireditev opozarjamo že danes vsa narodna društva.
Žiri
Nezgoda motociklista. V četrtek ob 19. uri je odpeljal K. L. iz garaže g. Poljanška motoriki znamke Frera. Hotel je naravnati motor na cesto, a se je zaletel v vrtno ograjo gostilne pri Katri. Motociklistu se ni prav nič zgodilo, le motor je odnesel lažje poškodbe.
Šolska drevesnica. Naposled smo vendar ustanovili svojo drevesnico. Poizkušali smo sicer že prej, a šolski vrt ni za drevesnico pripraven, zato je občina odstopila v ta namen parcelo na občinskem svetu za cerkvijo. V kraju imamo tudi drevesnico kmetijskega društva in drevesnico g. Potočnika, predsednika sadjarskega in vrtnarskega društva, tako da bodo vse tri drevesnice precej pripomogle razvoju sadjarstva v naši dolini.
Osebna vest. Na podlagi razpisa vojaškega poveljstva je zaprosil Justin Ciril, učitelj na tukajšnji šoli, za preineščenje v avtomobilsko komando.
Slovenjgradec
Obrtna vest. V Slovenjgradcu je otvoril svojo obrt g. Krajnc Franc, kleparski mojster in inštalater.
Lepo je bil proslavljen materinski dan. Poleg drugih učinkujočih točk Je bil pač v srce segajoč govor pisatelja Fr. K*. Meška, ki je ganil poino dvorano do solz. Na prireditvi samo čestitamo našim Kolašicam!
Odlikovanje. Za gasilske zasluge je prejel zlato medaljo tukajšnji 1q’£ npravitelj g. Kopač Leopold, načelnik »Slovenjegraške gasilske žu-i)e«. Čestitamo!
Pirc premagal Spielmanna
Sijajen uspeh našega mladega šahovskega mojstra
Francoski učenjak na univerzi kralja Aleksandra
Ljubljana, 18. maja.
V	nedeljo popoldne je prispel v Ljubljano prof. Antoine Meillct, največji francoski jezikoslovec in profesor za primerjalno slovnico indoevropskih jezikov na pariškem College de France. Na svojem študijskem potovanju po Orijentu in Balkanu se je za par dni ustavil v našem mestu, da poživi svoje stare znanstvene zveze, da se za malo časa pomudi v krajih, katerih govorica mu je med drugimi predmet vnetega znanstvenega raziskavanja in da mimogrede 'počasti Univerzo kralja Aleksandra s kratkim predavanjem iz svoje stroke. Kot raziskovalec indoevropskih jezikov je prof. Meil-let posebno veliko pozornost posvetil vprav študiju slovanskih jezikov in med številnimi njegovimi znanstvenimi deli, ob katerih se šolajo jezikovni teoretiki na vseh univerzah sveta, so tudi knjige kakor Srbsko-hrvatska gramatika, Praslovanski jezik itd. Prof. Meillet je član vseh slovanskih akademij znanosti, tako tudi zagrebške in beograjske.
Nocoj se je na univerzi zbralo v zbornični dvorani lepo število zainteresiranega občinstva, da čuje učenjakovo besedo: profesorji, študentje, književniki, prijatelji francoske kulture. Med njimi smo opazili konzula francoske republike v Ljubljani Neuvillea, zastopnika bana dvornega svetnika Stareta, intendanta Narodnega gledališča pesnika Župančiča in mnogo drugih osebnosti znanosti in družbe. Ko se je pojavil v dvorani francoski gost s svojo soprogo in v spremstvu rektorja prof. dr. Serka in dekana filozofske fakultete prof. dr. Kelemine, ga je zbrani avditorij navdušeno pozdravil. Najprej je dekan dr. Kelemina izpregovoril kratko pozdravno besedo; slavil je velike znanstvene zasluge francoskega učenjaka in zlasti povdarjal njegovo prijateljstvo do Jugoslavije in našega naroda.
Potem je govoril prof. Meillet. Pričel je s tihim, lepim, jasnim glasom — kakor glas nekoga, ki se izprehaja sam po velikih dvoranah in prostorih — glas iskalca in raziskovalca zakonov in resnic. Uvodoma je govoril o vtisih, ki jih je doživel na svojem potovanju, govoril je o razvoju in rasti naše države in se zelo laskavo izražal o napredku v teh desetih letih, ki so minula, kar je bil prvikrat prišel k nam. Potem je prosto, jasno in suvereno govoril o svojem predmetu: o razvoju in.’oevrop-: skih jezikov; razvijal je svoje teze in hipoteze o časovnih in prostornih razdaljah, v katerih so se razhajali govori in civilizacije današnjih in nekdanjih kulturnih narodov. Njegovo predna-šanje je neprestano očitovalo ogromno, — izredno poznavanje lingvistične snovi in zgodovine sveta ter je za posvečenega poslušalca vsebovalo vse polno dragocenih novih misli in
napotkov.
Poslušalci so predavatelja na koncu nagradili z živahnim aplavzom. Posebej se mu je zahvalil še dekan dr. Kelemina.
Huda nesreča z vozom
Rimske toplice, 17. maja.
Danes popoldne se je okrog 16. ure pripetila na strmem klancu na Gračnici pri Rimskih toplicah težka nesreča z vozom, ki bi bila sko-ro zahtevala človeško žrtev. Okrog te ure popoldne se je vozil skozi Šmarjeto pri Rimskih toplicah znani jurklošterski župan g. J urko
v	spremstvu neke priletne ženske, ki je imela pri sebi neko deklico. Nadaljevali so pot proti Jurkloštru ter krenili od postaje proti Gračnici, kjer so dospeli do klanca, ki se prnvjio-sebno strino spušča proti gračenski strani. G. Jurku, ki je vodil konja, se je iz neznanega vzroka splašil konj ter se mu je pri tem utrgal jermen na sprednjem delu voza. Konj se je spustil v dir in se je voz prevrnil in pokopal pod seboj g. Jurka in njegovo spremljevalko, dočim je deklico vrglo v stran in je pri vsem padcu ostala docela nepoškodovana. Najtežje poškodbe je dobil g. Jurko. Manjše poškodbe pa je dobila spremljevalka po rokah.
Dob
Kmetska podružnica v Dobu je priredila 14. t. m. v narodni šoli strokovno predavanje o gospodarski krizi, umni živinoreji in o sadjarstvu. Zelo poljudno je predaval strokovni tajnik kmetijske družbe Fran Kafol, ki je tudi vodil zanimiv razgovor o raznih panogah našega gospodarstva s hvaležnimi poslušalci. Poleg učiteljstva se je tega predavanja udeležilo nad 40 kmetov iz Doba, Vira in Krtine.
Sokolska društva v Dobu, Domžalah in Moravčah so priredila v nedeljo pešizlet k Sv. Trojici. Dajte otroku solnca! Nasvidenje pri okrožnem zletu v Dobu 21. junija 1 Zdravo!
Zagorje
Dobrodelni koncert. Kolo jugoslovanskih sester bo priredilo drevi- ob 20. uri v veliki dvorani Sokolskega doma dobrodelni koncert, na katerem nastopijo operna pevka gdč. Vera' Majdičeva, pianistka gdč. Zora Zarnikova in operni pevec g. J. Gostič. Program je zelo dobro izbran in tako bomo po dolgem času zopet doživeli pravi umetniški večer. Vabljeni vsi!
Ustanovitev protituberkiilozne lige. Na praznik se je vršil v Sokolskem domu ob 9. uri dopoldne ustanovni občni zbor protituberku-lozne lige. Predsednik, šol. upravitelj g. Janko Levstik je podal pregledno poročilo o delovanju pripravljalnega odbora. Liga ima 66 članov. vendar je upati, da bodo spoznali tudi ostali njeno važnost in pristopili. G. Čohal poudarja, cia je obžalovati, da ni prisoten niti en zastopnik r odjetja, ki bi pač moralo biti zainteresiram .-.a tem, da se po možnosti omejuje grozna delavska morilka — jetika. Volitev v nov odbor se je vršila z vzklikom in ga tvorijo gg.: predsednik učitelj čermelč Božo. Cobal Melhijor, Mitterhammer Ana, div Tomo Zarnik, Korbar Drago in Jenko Ela. Nato se je izvršil pristop novih članov. Ligi želimo glede na njeno veliko važnost mnogo uspehov, ki pa bodo tem večji, čim večje bo zanimanje jjk njo v naši dolini.
Maribor, 18. maja.
V dvorani hotela »Orel« se je v nedeljo nadaljevala tretja partija med avstrijskim velemojstrom Spielmannom in Pircem, ki je bila v soboto ob 20-30 po 33. potezi prekinjena. Pirc, ki je imel že v soboto boljšo pozicijo, je danes ob 12-30 v 0(1. potezi zmagal nad Spielmannom.
Maribor, 18. maja.
Včerajšnja nedelja je bila za južno-vzhodno okolico Maribora velevažen dan. Pri Gornjem Dupleku se je slovesno otvoril in blagoslovil novi most čez reko Dravo, ki bo vezal zahodni del osrednjih Slovenskih goric z Dravskim poljem ter naravnim kulturnim in gospodarskim središčem Mariborom. S tem se je izpolnila skoraj stoletna želja tamkajšnjega prebivalstva. Zato je vse pravilno pojmovalo važnost tega dogodka in k slavnosti so se zbrali mnogi tisoči ljudi. Od vseh strani so se strinjali pri novem mostu peš, na vozovih, kolesih, avtomobilih in avtobusih. Posebno velik je bil tudi dotok iz Maribora. Most je bil ves okrašen z zelenjem, cvetjem in zastavami, na obeh straneh pa so bili postavljeni številni slavoloki.
Oficielne slovesnosti so se pričele ob 10. uri dopoldne, ko je predsednik odbora za gradnjo mostu, g. Kostanjšek iz Sv. Martina pri Vurberku pozdravil zastopnike oblasti, društev itd., okrožnega inšpektorja g. dr. Schaubaclia kot odposlanca vlade in gospoda bana dr. Marušiča, polkovnika g. Putnikoviča kot odposlanca vojaške oblasti, okrajnega glavarja g. dr. Ipavca in g. dr. Hacina, podnačelnika ptujskega okrajnega glavarstva g. dr. Bratino, stolnega župnika in kanonika mariborskega g. msgnr. Umeka, župana in načelnika cestnega odbora g. dr. Juvana iz Maribora, župana in načelnika okrajnega cestnega odbora g. dr. Brenčiča iz Ptuja, prejšnjega ptujskega župana g. dr. Senčarja, predsednika bivšega oblastnega odbora g. dr. Leskovarja, prejšnjega okrajnega cestnega predsednika g. dr. Vebleta, gradbenega nadsvetnika g. inž. Černeta iz Maribora, grofa Herbersteina, ravnatelja g. Kegla, stavbenika g. Špesa, ki je most gradil itd. ter vse zbrano ljudstvo. Za njim so zastopnike javnosti pozdravile še ljud-skošolske učenke Marta Lešnikova iz Sv. Martina, Vanda Makučeva iz Vitečke vasi in Anica Florjančičeva iz Sv. Miklavža ter jim izročila cvetje, Pevski zbor »Jadrana« iz Maribora pa je zapel pesem »Iz bratskog zagrgljaja«.
Ob asistenci hoškega dekana g. Sagerja in šentpeterskega župnika g. Kavča je na to opravil mariborski stolni župnik in kanonik gosp. Umek pri improviziranem oltarju na sredi mostu cerkvene obrede. Navzočih je bilo še veliko število drugih duhovnikov iz vse okolice. Najprej je g. Umek v lepi pridigi obrazložil pomen slovesnosti, posebno z ozirom na naše narodno in državno življenje ter poslal po Dra-
vi	pozdrave bratom Hrvatom in Srbom, v prvi vrsti pa našemu srcu — Beogradu. Sledila je sv. maša in blagoslovitev mostu. Vsem tem obredom so prisostvovali nešteti tisoči ljudstva. Pri maši je zopet pel agilni »Jadran«.
Po maši je bil pred gostilno gornjedupleške-ga župana g. Partliča ljudski tabor, na katerem je govoril bivši narodni poslanec in sedanji podnačelnik okrajnega cestnega odbora g. Franjo Žebot. Orisal je vso\zgodovino borbe za ta most v prejšnji Avstriji, kjer za slovenske interese ni bilo razumevanja, poznejšo akcijo v svohodni Jugoslaviji, začetek ter dovršitev del, spominjajoč se vseh, ki so si pri tem stekli zasluge. Zbrane množice so se po zborovanju razmestile po prostranem veseličnem prostoru med Diavo, mostom in Partličevo gostilno, zastopniki oblasti, korporacij in drugi povabljeni gosti so se pa podali v dvorano v prvem nadstropju, kjer je bi) pripravljen banket. Tu so se med sviranjem raznih godb na veseličnem prostoru, pokanjem topičev in prepevanjem izgovorile razne zdravice. Govorili so med drugimi mariborski župan dr. Juvan, okrožni inšpektor g. dr. Schaubach, monsignor g. Umek, polkovnik ge- Pulnikovlč, g. grof Herberstein, g. dr. Josip Leskovar, ljubljanski podžupau g. prof. Jarc, ptujski župan g. Brtnčič, predsednik okrajnega
Prva in druga partija, ki sta se vršili v Ljub ljani, oziroma v Celju, sta končali remis. Stanje dvoboja je po tretji igri sledeče: Pirc 2 točki, Spielmann 1 točko. Velik uspeh mariborskega šahovskega mojstra je vsekakor pomemben. — Četrta partija med Pircem in Spielmannom bo v torek v Rogaški Slatini.
kmetijskega odbora g. Florjančič, g. Kostanjšek, g. Žebot itd. Obenem je bila na predlog g. dr. Juvana odposlana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Aleksandru in pozdravna brzojavka ministrskemu predsedniku g. generalu Zivkoviču. Ob koncu sta prejela gg. Žebot in Kostanjšek lepi diplomi, s katerimi so ju okoliške občine imenovale za častne občane.
S tem so bile oficielne slovesnosti zaključene, zunaj pa se je ob najlepšem vremenu razvijalo veliko rajanje še pozno v noč. Igrale so razne godbe, peli pevski zbori, zbrani so bili številni gasilci iz vse okolice, ki so skrbeli za red itd. Med Mariborom in mostom so ves dan neprenehoma vozili avtobusi in avtomobili. Tako je postala ta otvoritev novega mostu ljudska slovesnost, kakršne Gorenji Duplek še nikdar ni doživel. Posebno pohvalno je pa treba omeniti, da ni bilo ves dan skoraj nobenih incidentov.
Novice iz Rimskih toplic
Ob otvoritvi sezone je v kopališču že oživelo. Prihajajo dan za dnem gosti večinoma iz Hr-vatske in Banata. Krasno vreme že traja nekaj dni. Toplota je že zvabila nekatere kopalce v Savinjo. Prvi kopalci so se pojavili v soboto in nedeljo. — Sokolsko društvo po odhodu br. Jerka Zupanca pomalem vežba. Vežbe vodi začasno br. Svečnik Alojz. Starešinsko mesto v Sokolskem društvu pa je prevzel br. Dvorak Karol. Sokolsko društvo se že pripravlja na svoj javni letni nastop, katerega namerava priredili v nedeljo 12. julija t. 1. v kopaliških nasadili. — Umrla sta na Toplici pri Rimskih toplicah posestnik in občinski cestar g. Franc Pušnik v starosti 70 let in z OgeČ pri Rimskih toplicah Justi K a j t n o v a , ki je podlegla zavratni bolezni v celjski javni bolnici. — Upokojen je bil železniški kretnik g. Tomaž Ulaga, ki se je preselil v Šmarjeto. — Sadjarsko društvo v Šmarjeti pri Rimskih toplicah je priredilo v prostorih tukajšnje šole poučno predavanje o sadjarstvu, katero je vodil g. Levstik iz Celja. Dvorana je bila do zadnjega kotička zasedena.
Pismo iz Trebnjega
Sedanja lastnica živinskega sejmišča v Trebnjem ga. Zofija Pehani je dala odpoved za sejmišče. To sejmišče je bilo v sredini Trebnjega in je bil ves sejmski promet enakomerno razdeljen za celo Trebnje. Občina je sedaj razpisala ponudbe in načrte za novo sejmišče in je, kakor nam je znano, prejela dve ponudbi, in sicer posestnika in gostilničarja Alojzija Pavlina ter posestnika in gostilničarja Huberta Tomšič v Trebnjem. Eno in drugo sejmišče pa je čisto v nasprotnem delu Trebnjega in bo občinska uprava sklepala, komu naj se sejmišče odda. V smislu sklepa zadnje odborove seje bodo živinski sejmi v Trebnjem pri onem ponudniku, ki bo občini nudil ugodnejše pogoje.
V	naši občini so z mrzlično naglico popravljajo občinska pota z ljudskim delom. Vsa pola v občini »o razdeljena občanom, kateri dnevno odpravljajo svoje predpisane enote. Nadzor in r»o-vodi osebno župan g. Josip Zupančič, k. je im en. v-a n za nadzornika v trebanjski in iiPreiMki občfoi.
Ponovno smo že »pregovorni na tern mostu radi zdravljenj« siromašnih oseb v občini. Znano je, da je zdrav^vena občina ukinjena in da je njeno delo s 1. aprilom prenehalo. Vse posle je prevzeta ban**:a uprava Kljub temu pa občin- nima nikakih navodil za ‘ssdnjanje ubožnih izpriče val, ker ne poslu'e več v smislu postopka o zdravstveni občini.
Pretekli teden je inspieiral tukajšnjo in osnovno šolo v Dol. Nemški vasi nadzornik g. Viktor Pirnat iz Novega mesta.
Ker je občinski odbor v svoji seji sklenil odkloniti šolo na Veliki Loki in odobril šolo na Račjem selu, je občina predložila sreskemu načelstvu naris parcel za šolo na Račjem selu in bodo lako šolo Račje selo končno le začeli zidati.
Seznami davčnih zavezancev zavezanih pri-
dobnini za leto 1931 so razgrnjeni vsem davkoplačevalcem na vpogled v občinski pisarni od
18.	do 25. maja t. 1. Seja davčnega odbora za Trebnje se vrši 18. junija t. 1.
V	četrtek na praznik so trebanjski fantje imeli poslovilni večer Emanuela Rebernika, ki se bo v ponedeljek oženil. Poroka bo v ponedeljek v Ljubljani. Čestitamo I
Pred dnevi je nastal že ob 7. uri zjutraj pretep v neki tukajšnji gostilni. Stepli so se trije fantje. Pri tem tepežu je prerezal vrat neki napadalec svojemu vinskemu tovarišu, vendar je pa urez lažjega značaja. Ostali so dobili manjše praske. Posredovati je moralo orožni-štvo, M je razgrajalce in pretepače aretiralo.
Vsem prijateljem Sokola I Danes nas poseti br. Lavrenčič iz Maribora. Udeležite se teh predavanj v največjem številu.
Mladinska bosanska igrica »Lola« je dvakrat doževela v Trebnjem res velik uspeh. Prvič je bila predvajana za šolsko mladino v sredo, v četrtek pa za ostalo občinstvo, M je dvorano Prosvetnega doma napolnilo. Igra j- ugajala.
Najpulijubnejša izletna točka trebanjcev je vsekakor Zaplaz in Čatež. Vsako nedeljo odide iz Trebnja gruča izletnikov na Zaplaz, kjer je krasen razgled po naši dolini. Tudi novomeška gimnazija prireja rada svoje majniške izlete na Zaplaz. Popularni čateški gostilničar g. Urbančič ima vedno vse gostilniške dobrote po ceni in v izobilju na razpolago.
Samomor bolne žene
Šmartno ob Paki, 17. maja.
Pretekli četrtek je tragično preminula soproga železniškega uradnika v pokoju ga. Agli-čeva v 54 letu starosti.
Delj časa jo je mučila živčna bolezen. Prejšnji teden je bila pri zdravniku v Šoštanju, ki je spoznal, da je žena hudo bolna in ji je svetoval popoln mir.
Razna razburjenja so pa tako hudo vplivala nanjo, da je v sredo popoldne prišla h Krajnčevi obitelji in prosila za samokres, češ da ji ni več živeti. Pri Krajnčevih so jo potolažili in pomirili.
Zadnjo noč je prebila prav nemirno, hodila je po sobi, zjutraj pa je odšla v kuhinjo, skuhala kavo, nato je odšla v podstrešje in se obesila. Bilo je okrog pol 8. ure zjutraj. Ko je njen mož okrog 8. ure vstal, jo je našel obešeno. Bila je že mrtva. Pokojni bodi ohranjen blag spomin, žalujočim iskreno sožalje!
Hrastnik
Mleko za deco. Na obeh šolah se je pričelo deliti te dni ubogim ter bolehnim otrokom mleko. 60 dečkov in toliko deklic dobi dnevno ob 10. uri (oni, ki so v šoli le popoldne, ob 15. uri) po četrt litra prevretega mleka. Mleko prihaja dnevno po železnici od mlekarske zadruge iz Zagorja.
Bled
Poroka. V nedeljo 17. t. m. sta bila poročena prometni uradnik g. Černe Anton, uslužben na postaji Bled-jezero, in gdč. Trelc Fanči iz Trbovelj. Za pričo je bil gospod Medved Anton z Bleda. Mlademu paru želimo mnogo sreče!
Prva smrtna žrtev pri kopanju v Blejskem jezeru. Toplo majsko solnce je privabilo v jezero že nešteto kopalcev, tako tudi nekega domačega hlapca. Včeraj se je kopal, prijel ga je nenadoma krč in siromak je utonil.
Ustanovitev novega sokolskega društva. V Bohinjski Srednji vasi pripravljajo zavedni domačini z deli za ustanovitev novega Sokolskega društva. Do sedaj je vpisanih že okoli 50 članov. Ustanovni občni zbor bo še ta mesec.
Otvoritev razstave vajeniških izdelkov na tukajšnji obrtno-nadaljevalni šoli. — Na praznik vnebohoda 14. t. m. je bila otvorjena takoj po maši razstava vajeniških šolskih izdelkov. Na razstavi je bilo mnogo udeležencev, zastopanih po največ iz vrst domačih obrtnikov, ki so spontano kazali veliko zanimanje do razstave.
V	imenu blejske občine je spregovoril nekaj uvodnih besedi župan g. dr. De Glerija, v imenu Obrtne-kolektivne zadruge g. Jemc in končno še upravitelj g.Gradnik, ki Je očrtal na kratko razvoj šole. Zanimivo je, da proslavlja obrtno-nadaljevalna šola v letošnjem letu 30 letnico svojega obstoja, katere ustanovitelj je bil upokojeni šolski upravitelj g. Rus.
Domžale
Učiteljsko društvo za kamniški srez je zborovalo 9. t. m. v domžalski osnovni šoli. Učiteljstvo je razpravljalo o stanovskih zadevah in delavni šoli. Lepo je o tej predaval gospod sreski šolski referent Lukežič in vodil zanimiv razgovor o predavanju nemških pedagogov.
Kamnik
Nenavadna smrt. Jožef Kregar, hlapec pri zidarskem mojstru Matevžu Iskri na Grabnu, se je šel v nedeljo po kosilu kopat v novootvorje-no kopališče pri usmiljenih bratih v Mekinjah. Ker ga ni bilo dolgo časa iz kabine in tudi na poziv ni dal nobenega odgovora, je službujoči kopališčar odprl vrata in našel moža mrtvega v kadi. Poklicani okrožni zdravnik dr. Matjašič je ugotovil, da ga je zadela kap. Prepeljali so ga v mrtvašnico na Žalah.
Kopališče usmiljenih bratov je pretekli teden zopet začelo obratovati.
V	mestnem kopališču se tudi že kopljejo. V izredno lepili solnčnih dneh preteklega tedna smo imeli pravo poletno vročino in najutrjenej-ši so se pričeli že kopati, čeprav je Nevljica še precej mrzla. Največ kopalcev je bilo v četrtek in soboto. Kopališče pa bo odprto šele junija.
Planinsko predavanje, ki se je vršilo v nedeljo dopoldne v Narodni čitalnici, je bilo slabše obiskano, kakor pa bi glede na svoj poučni značaj zaslužilo.
Pričetek t«ristov>ke sezone. V nedeljo se je zopet pričela turistovska sezona, ki obeta biti letos jako živahna. Turistovskj vlak, ki odhaja zvečer iz Kamnika, je bil domala poln veselih izletnikov in turistov. Najbolj je bil obiskan planinski dom v Kamniški Bistrici, pa tudi koči na Krvavcu in Veliki planini sta bili polni. Ko bi le Kamničan vozil hitreje.
Ansješki nčitelji v, Kamniški Bistrici. V avgustu pride v Kamniško Bistrico 30 angleških učiteljev, ki bodo ostalt tu 14 dni. Iz Bistrice bodo delali krajše in daljše izlete po naših planinah.
Spielmann in Pirc med igro v Celju ■ m t tm * m
Slovesna otvoritev novega mostu čez Dravo pri
Gornjem Dupleku
Pozdravi — Maša in blagoslovitev — Banket — Ljudska veselica
Londonska žiina konferenca
Včeraj se je * Londonu otvorila konferenca držav — producentov pšenice. Konferenca je bila eklicana po inicijativi Kanade in je edinstvena po svojem bistvu. Rimska žitna konferenca, ki je bila pred kratkim zaključena, je imela dalekosežen program, zato je bil tudi njen uspeh v raznih smereh otežkočen, oziroma celo negativen. Londonska konferenca se bo v prvi vrsti ukvarjala s pšeničnimi problemi.
Na konferenci sodelujejo zastopniki sledečih držav:	Združene države ameriške, Kanada,
Avstralija, Rusija, Madjarska, Jugoslavija, Poljska, Romunija, Bolgarija in Indija. V glavnem se razpravljajo vprašanja pšeničnih presežkov posameznih držav in situacija svetovnega žitnega trga. Presežki Združenih držav in Kanade znašajo preko 400 milj. bušeljev.
V tej zvezi bodo predvsem zanimiva vprašanja splošne omejitve produkcijskih površin v posameznih državah, kakor tudi ustanovitev mednarodnega izvoznega instituta. Ta institucija bo, vsaj po osnutku sodeč, nekaka centrala, ki bo izenačevala ponudbo in povpraševanje, obenem pa tudi proučevala vsakokratno situacijo na mednarodnih tržiščih in regulirala produkcijo. Predvidevana so tudi velika skladišča, ki bi v slabi letini pripomogla, da bi cene preveč ne variirale.
Konferenca zaseda v Londonu v takozvanem Kanadskem domu pod predsedstvom kanadskega pooblaščenega zastopnika Fergusona. To je tudi prva londonska konferenca, pri kateri Anglija ne sodeluje.
Gospodarske vesti
X Subskripeija našega stabilizacijskega posojila je pričela včeraj in se bo nepreklicno zaključila 6. junija. Zanimanje našega občinstva za posojilo je vsesplošno. Vpis se vrši pri vseh naših važnejših zavodih. Za naše vlagatelje je posebne važnosti Hranilnica Dravske banovino v Ljubljani, Celju in Mariboru. Obveznica uom. fr. frankov 1000 — stane 875 — fr. frankov ali 1946-50 dinarjev. Opozarjamo naše čitatelje, da ta posel nujno izvršijo, ker se pričakuje visoka nadsubskripcija; naš delež pa ne sme biti prekoračen, zato je skoro gotovo, da bo sub-akripcijski rok predčasno zaključen. Vpošteti pa bodo le oni vpisniki, ki se bodo prvi prijavili.
Dobave
Direkcija državnih železnic, gradbeni oddelek v Ljubljani, sprejema do 22. maja t. 1. ponudbe glede dobave 100.000 kg porland-cemen-ta. — (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.)
Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 29. maja t. 1. ponudbe glede dobave 100 m svinčenih cevi, 50 kg špirita, 100 kg solne kisline, 10 kg žveplene kisline, 250 komadov jeklenih lopat, 25 komadov krampov, 150 plošč pločevine ter glede dobave 1 daljnogleda znamke »Zeiss«.
Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 4. junija t. 1. ponudbe glede dobave 500 kg raznih krp in 700 kg bombaža za čiščenje strojev, 100 škatelj voščila za parkete, 300 kg kamene soli, vrvice za merjenje, 3500 kg tračni-kov in usnjatih jermen.
Direkcija državnega rudnika Bukinje sprejema do 5. junija t. 1. ponudbe glede dobave 1 telefonskega aparata.
Dne 10. junija t. 1. se bo vršila pri Intenda-turi III. Pomorske Obalske Komande v Kum-boru (Boka Kotorska) ofertalna licitacija glede dobave 5000 kg usnja.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOl v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dne 8. junija t. 1. se bo vršila pri Intenda-turi Komande IV. arinijske oblasti v Zagrebu licitacija glede dobave 5000 zabojev za dvopek. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji in vzorec pa pri isti komandi.)
Borzna poročila
dne 18. maja 1931.
Devizna tržišča.
Ljubljana, 18. maja. Amsterdam 22*81, Berlin 13 515—13545, Bruselj 7 9032, Budimpešta 9'9071, Curih 109350—1096 50, Dunaj 7'9709—8 009, London 275'89—276 69, Newyork 56 695, Pariz 22129 —223 29. Praga 16791—18671, Trst 29630— 29830.
Zagreb, 18. maja. Amsterdam 22'78—22'84, Dunaj 797'09—800 09, Berlin 13'515—13'545, Bruselj 790'32, Budimpešta 98861—992 61, London 275 89 —278 69, Milan 29630—2983—, Newyork kabel 56’595—56 795, Pariz 22129—223 29, Praga 167 91 —168 71, Curih 1093*50—1096 50, Bukarešta 33 80.
Curih, 18. maja. Beograd 9*1335, Pariz 20*2975, London 25*2287, Newyork 518*65, Bruselj 72*175, Milan 27'155, Madrid 53, Amsterdam 208'30, Berlin 123'525, Dunaj 72925, Stockholm 139'075, Oslo 13890, Kopenhagen 138'875, Sofija 3*76, Praga 15'3675, Varšava 58' 15, Budimpešta 90'475.
Dunaj, 18. maja. Amsterdam 285-70, Atene 9-2275 Beograd 12-5284, Berlin 16987, Bruselj 98-97. Budimpešta 123*98, Bukarešta 4-2325, London 34-5987, Madrid 73-30, Milan 37-245, New-yOrk 711-20, Pariz 27'83, Praga 210737 Sofija 5-1510, Stockholm 190'75, Kopenhagen 190-30, Varšava 79-16, Curih 13716.
Beograd, 18. maja. Amsterdam 22-78—22-84, Berlin 13-5150—13-5450, Budimpešta 989-21 do 992-21. Dunaj 797-09-800-09, London 275'89 do 276-69, Milan 296-30-298-30. Newyork 56-5950 do 56-7950, Pariz 221-29-223-29, Praga 167 91 do 168-71, Curih 1093-50—1096-50.
Vrednostni papirji.
Na ljubljanskem tržišču ni sprememb. Zagreb, 18. maja. Državni papirji. 7% inv. pos. 88—88'30, vojna škoda ar. 422‘50—423'25, vojna škoda kasa 422*50—42350, vojna škoda junij 423—423 50, vojna škoda december 423. — 1% Bler. 82*825—82*75, 8% Bler. 92*50-9392 75,
7% pos. hipot. 84—85, 84*50, Begluške 66—67. — Banke: Hrvatska 50—60, Praštediona 935, Union 160—172, Jugo 73—74, LjublJ. kred. 120 d. Me-dujnarodna 67 d. — Industrija: Sečerana Osijek 280—290, Trboveljska 280—285, Slavonija Oceanija 195 b, Danica 80—82, Srbska 187—190, Drava 235—236.
Beograd, 18. maja. 7% inv. pos. 88—89, 7% Blaire 82-75—83-625, 8% Blaire 93, 7% pos. hip. b. 85, 4% agr. obv. 51-50—52, 6% begi. obv. 67, loterijske srečke 92—95, tobačne srečke 20 do 22, Rdeči križ 40—42, vojna škoda 423-50, Narodna banka 7780—7800.
Dunaj, 18. maja. Bankverein 15*20. Kreditni zavod 2375, Dunav-Sava-Adria 1335, Prioritete 90-70, Trbovlje 34-50.
Žitna tržišča.
Na ljubljanskem tržilču tendenca čvrsta, promet: 2 vagona pšenice.
Novi Sad, 18. maja. Pšenica 79/80 kg, bačka.
Begej, Slep 202'50—207'50, bačka okolica Novi Sad 200—205, bačka, okolica Sombor 190—195, bačka, potiska Slep 202'50—207'50, gornjebačka 205—210, gornjebanatska 205—207'50, gornjebačka 205—210, gornjebanatska 205—20750, sremska, slavonska 78 kg 185—190, sremska, okolica Indjija 79 80 kg 190—195. Tendenca neizpreme-njena. Promet pšenica 14 vagonov, koruza 29 vagonov, moka 8 vagonov. Vse ostalo neizpre-menjeno.
Budimpešta, 18. maja. Tendenca v pšenici stalna, za ostalo: slabša, promet omejen. — Pšenica: maj 15*30—15*35 (15*34—15*35), junij 15'25 (15'24—15'25). — Rž: maj 14'30—14'45 (14*30—35). — Koruza: maj 14*35—14*04 (14*04— —1405), Julij 14-08—1434 (1408—1409), avgust 1425—14-30, tranzit julij 14*30—11*36 (11'35— —11’40).
Ljubljansko lesno tržišče.
Tendenca mlačna, promet: 2 vagona tramov, 1 vagon bukovih drv, 2 vagona oglja.
Spori
III. kolo državnega prvenstva.
V prvi ligi vodi Gradjanski, v drugi ligi Soko, v tretji Mačva.
Tretje kolo tekmovanja za državno prvenstvo po ligah je za nami. Presenečenj ni prineslo. Zopet so zmagali klubi, ki so igrali na domačih tleh — Izjemo tvorita dve tekmi.
Gradjanski : Primorje 2 : 1 (0:1)).
Pred 3500 gledalci sta moštvi nastopili v naslednjih postavah.
Gradjanski: Mihelčič, Rajkovič, Bivec, Hiigl, Pikič, Mekič, Stankovič, Kranjc, Dukovlč, Veli-mirovič, Kokotovlč.
Primorje: Jančigaj, Svetle, Hassl, Zemljak, Slamič, Jug II, Jug I, Slapar, Senica, Erman, Uršič.
Primorje se je do odmora borilo zelo požrtvovalno in je v tem delu doseglo po Slaparju vodstvo. Po odmoru je zavzelo Primorje obrambno taktiko, kar je dalo nasprotniku možnost, da je popolnoma prevladoval in dosegel dva gola In zmago.
Pri Ljubljančanih se Je Izkazala ožja obramba z Jančigajem na čelu. Napad »purgerjev« je odpovedal pred golom.
Stanje I. lige.
Gradjanski Concordia Primorje Hašk Ilirija
Hajduk	—	— — —	—	—
BSK : Jug 7 : 0 (3:0).
V Beogradu je BSK visok nadkrlljeval gosta lz Skoplja in je sigurno zmagal. Jug je razo-
Sašk : Slavija 3 : 0 (1:0).
Sarajevski derby. Sašk je svojega rivala pre
2	2	0	0	4:1	4
2	1	1	0	4:3	3
2	1	0	1	6:5	2
3	0	1	2	4:8	1
1	0	0	1	2:3	0
magal zasluženo. Slavija		ni zadovoljila.		
Soko	Stanje II. lige. 2 110		3:2-	3
BSK	1	10 0	7:0	2
Sašk	2	1 0 l	4:2	2
Slavija	2	1 0 1	2:3	2
Jug	2	0 11	1:8	1
Jugoslavija	1	0 0 1	0:2	0
Bačka Gradjanski 5 : 1 (2:1).
Izid Je odločila večja odločnost napada Bačke, dočim je forward domačih pred golom zatajil.
Slavija : Sand 1 : 0 (1:0).
V Subotici je Slavija zmagala po boljši igri z 1:0.
Mačva : PSK 1 : 0 (0:0).
Na domačih tleh je PSK Igral odlično in je Mačva le s težavo odnesla obe točki.
Vojvodina : Obilic 6 : 3 (0:2).
Vojvodina je na domačih tleh v Novem Sadu izvojevala prvo, a zelo težko zmago.
Stanje III. lige:
Mačva
Bačka
Slavija
Obllič
Vojvodina
PSK
Sand
Gradjanski
3
3
2
1
1
1
1
1
0
0
0
o
o
o
o
o
o
0
1
2
2
2
2
2
3:0
7:1
2:7
7:8
6:7
4:6
1:4
3:6
Ostale tekme.
Zagreb: Viktorija : Železničar 2:0, Sokol Grafičar 0:0. Viktorija je prvak Zagreba.
Dunaj: brzoturnir v HUtteldorfu: Rapid Slovan 1:0, Sportklub : FAC 1:0, Vienna Wacker 1:0 1:0, Rapid : FAC 1:0, Wacker -Slovan 3:0, Vienna : Sportklub : Rapid 2:0, Slovan : Vienna 0:0, Wacker : Rapid 1:1, Vienna : FAC 0:0, Sportklub : Slovan 0:0, Vienna Rapid 2:0, Wacker : Sportklub 0:0, FAC Slovan 2:2. Zmagovalec Vienna pred Sport-klubom,
Lahko-atletski meeting Ilirije.
Ilirija je priredila v nedeljo meeting, na katerem so poleg domačinov sodelovali tudi gosti lz Maribora in Zagreba. Prireditev je potekla v redu:
100 m: 1. Kovačič (Pr.), 2. Stepišnik (I). — krogla: 1. Zupančič (I) 1198, 2. Jeglič (I) 11*54, 1500 m: 1. Kumer (Zagreb) 4:30'6, 2. šporn (I) 4:36'8. — skok v višino (juniorji A): 1 Tršar (P) 1’45, 2. Pribošek (I) 1'40; juniorji B
1. Gerzlnič L. (I), 2. Vesenjak (I) oba 1*45; seniorji: 1. Kallay (Zagreb) 1'70, 2. Zupančič (I) 165. — 100 m (juniorji B): 1 .Kosec (P) 13*2
2. Vesenjak (I); Juniorji C: 1. Ribnikar (P) 12'8. — Disk: 1. Kallay (Zagreb) 34'16, 2. Zupančič (I) 33'85. — 400 m: 1. Korče (P) 55*2, 2. Putinja (P) 56'3. — Skok ob palici: 1. Zu pančič (I) 310, 2. Orossy (I) 3 m. — 1000 m (Juniorji O: 1. Glavnik L. (I). 2. Herlč (Mari bor. — Skok v daljavo: 1 .Korče (P) 6*44! 2 Outrata (I) 598.	5000 m: 1. Krevs (P) 17:08*8, 2. Podpečan (Zeleznlča). — Kladivo 1. Stepišnik M. (I) 34*23, 2. Zupančič (I) 32' 15 4 krat 100 m; 1. Ilirija. 2. Primorje.
gledališče
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Torek, 19. maja: Zaprto {Gostovanje v Kranju). Sreda, 20. maja: Zaprto.
Četrtek, 21. maja: »X Y Z«. Red B.
Petek, 22. maja: »Slehernike. Red E. Predstava v opernem gledališču.
Opera.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Torek, 19. maja: »Snegurčicac. Red B.
Sreda, 20. maja: »Fideiio«. Gostuje Marij Šimenc. Red D.
NARODNO GLEDALIŠKE V MARIBORU
Torek, 19. maja ob 20. uri: »Dogodek v mestu Gogi« ab. C.
Sreda, 20. maja: Zaprto.
Četrtek, 21. maja ob 20. uri: »Dogodek v mestu Gogi«. Ab. A. Kuponi.
SK Elan (Novomesto), podeželski prvak.
V nedeljo se Je v Domžalah končalo tekmovanje za nogometno prvenstvo na deželi s tekmo Javornik (Rakek) : Disk, ki je končala 4:1 (1:1) v korist Javornika. Disk je bil po svoji Igri, ki jo Je predvedel v Novemmestu, siguren favorit in bi sl lahko osvojil prvenstvo, ako bi zmagal s štirimi goli razlike, razočaral pa je s svojo medlo ln brezkoristno igro. Javornik, ki Je zmago popolnoma zaslužili, je imel glavno oporo v Izvrstno razpoloženem vratarju Anžlo-varju. V splošnem pa igrata oba kluba primitiven nogomet. Sodil je g. Cimperman, ki je skušal biti strog In objektiven. S to zmago je Javornik preskočil Diska in se s 4 točkami že tretjič povzpel na drugo mesto, prvo pa Je pripadlo Elanu,ki Je s tem že tretjič osvojil naslov provincijalnega prvaka. Jesenski prvak Disk je ostal s tremi točkami na zacfhjem mestu.
Mariborski šport.
SK Ilirija : SK železničar 2 : 1 (1:0).
Na igrišču Maribora se Je danes vršila prijateljska tekma med ljubljansko Ilirijo in SK Železničarjem. Ilirija, ki je nastopila v postavi: Malič, Untereiter, Berglez, Varšek, Dekleva Belak (Pfeifer), Doberlet, Žitnik, Košak, Oman in Ice — v celoti ni napravila solidnega vtisa. To velja v prvi vrsti za napadalno vrsto, kjer je trio premalo vigran in na vse načine zavlačuje Igro. Tudi s streli je bil zelo skop. Ožja obramba je razen Untereiterja zadovoljila. Malič je bil izvrsten.
2;elezničar, ki je nastopil v običajni postavi, je to pot dokazal, da je enakovreden nasprotnik. Moštvo je hitro, požrtvovalno in do skrajnosti disciplinirano. Steber moštva je vsekakor srednji krilec Frangeš. Napad je zaigral dobro, izgubil pa je mnogo žog zaradi Igranja po zraku. Razen tega Je tudi premalo streljal, pred golom pa so večkrat iz 3 do 4 m streljali v aut.
Igra sama Je potekla precej živahno. V prvem polčasu sta si bila nasprotnika enakovredna, v drugem polčasu v 15. minuti po Kohontu 1:1 in v 35. minuti po Doberletu 2:1 za Ilirijo.
Sodil je g. Planinšek v splošno zadovoljstvo. Pred tekmo je predsednik SK Železničarja Inž. Wolf predal Jubilantom Wagnerju, Ronja-ku in Frangešu ob priliki 100. tekme lična spominska darila.
Ostale nogometne tekme.
ISSK Maribor I. mlad. : SK Železničar I. mlad. 4:0 (2:0).
ISSK Maribor komb. : SK Železničar rezerva 9:0 (50).
SK Rapid seniorji : SK Železničar seniorji 4:1 (2:0).
Tenis.
SK Rapid : SK Ptuj 8 : 1.
Drugo kolo teniškega klubskega prvenstva je bilo odigrano na Igriščih SK Rapida med Ra-pidom in SK Ptuj. Zmagali so domačini v razmerju 8:1. Prihodnje kolo se odigra v nedeljo 24. t. m. in sicer med Rapidom in zmagovalcem iz tekme Čakovec : Zlatar.
Etapna dirka kolesarskega kluba Celje.
Klub slovenskih kolesarjev Celje je priredil v nedeljo 17. t. m. etapno cflrko na progi Celje - Rogaška Slatina - Konjice - Celje 91 km. Proti pričakovanju se je za to dirko prijavilo mnogo dirkačev iz vse Dravske banovine; v večjem številu so bili zastopanj ljubljanski in mariborski favoriti. Vseh dirkačev je bilo 24. Dirka se je vršila v najlenšem redu. Na progi Rogaška Slatina - Konjice je močan protiveter povzročil slabše rezultat?.
Rezultati dirke so naslednji:
I. Celje - Rogaška Slatina 34 km glavna skupina:	1. Štefan Rozman, Perun, Maribor
56:24-4, 2. Srečko Zanoškar, Primorje, Ljubljana 56:45 6, 3. Albin Zupanc, Celje 59: 25; juniorska skupina:	1.	Gregorič Ivan, Disk,
Domžale 58 :25, 2. Grabec Ivan (Primorje) 58:24-2, 3. Ivan Lah, Edelvveiss, Maribor 58 : 24 4.
II. Rogaška Slatina - Konjice 32 km glavna skupina: 1. Abulnar Franc, Ilirija, Ljubljana 1 :14.44, 2. Štefan Rozman (Perun) 1 :14.44 6, 3. Zupanc Albin, Celje 1 :14.448; juniorska skupina: 1. Gregorič ivan (Disk) 1:22.46. 2. Ivan Lah (Edelweiss) 1:22.46-6, 3. Grabec Ivan (Primorje) 1 :22.47-4.
III. Konjice - Celje 25 km glavna skupina: 1. Štefan Rozman (Perun) 55 :16, 2. Franc Abulnar (Ilirija) 55 : 16-4, 3. Srečko Zanoškar (Primorje) 55:20; juniorska skupina: 1. Gregorič Ivan (Disk) 57:55, 2. Ivan Lah (Edel-weiss) 57 : 55-2, 3. Grabec Ivan (Primorje) 58 minut.
Končni rezultati — glavna skupina:
I. Štefan Rozman (Perun) 3:6.45-6, II. Za noškar Srečko (Primorje) 3:6.50 6, 111. Zupane Albin 3:9.30, IV. Aleksander Ž,gur (Primorje! 3:10.21, V. Abulnar Franc (Ilirija) 3 :14.41-V, VI. Prodan Edvard (Primorje) 3:16.2 6. Juniorska skupina:
I Gregorič Ivan (Disk) 3:19.5, II. Lah Ivan (Edelweiss) 3 :19.6*2, III. Grabec Ivan (Primorje) 3:19.15 6, IV. Sme Franc (Disk) 3 :19.14 8, V. Dežman Alojz (Primorje) 3 :20*4.
Sladic
Ljubljana, torek, 19. maja. 11.45 Akademija osnovnošolske mladine iz Bogojine v Prekmurju. 12.15 Plošče (Donski kozaki, plesni šlagerji). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Cas, plošče, borza.
18.00 Salonski kvintet. 19.00 Dr. I. Rakovec: Iz življenja predpotopnih živali. 19.30 Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina. 20.00 Prenos iz Zagreba.
22.00 Čas, dnevne vesti. 22.15 Prenos z Bleda.
23.00 Napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, sreda, 20. maja. Opoldanski program odpade. 18.00 Salonski kvintet. 19.00 Literarna ura: dr. Joža Lovrenčič: Marijine legende. 19.30 dr. N. Breobraženskij: Ruščina. 20.00 Francoska ura. Salonski kvintet. 22.00 Čas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, torek, 19. maja. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 20.00 Kolonijalna razstava v Parizu. 20.15 Poročila. 20.30 Ceilo koncert.
21.30 Koncertni večer. 22.30 Poročila. 22.40 Večerna glasba.
Zagreb, sreda 20. maja. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 19.35 Poročila. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Praga (simfonični koncert).
22.00 Novice in vreme. 22.-0 Zvočni film. Beograd, torek, 19. maja. 11.30 Plošče. 12.00
Srednješolska ura. 12.45 Opoldanski koncert.
13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Trio. 17.30 Citre. 18.00 Popoldanski koncert. 19.30 Nemščina. 20.00 Koncert radio orkestra. 20.30 Zagreb. 22.30 Novice. 22.50 Plošče.
Beograd, sreda, 20. maja. 10.00 Ljudskošoleki radio. 11.30 Plošče. 12.45 Opoldanski koncert.
13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Harmonika.
17.30 Popoldanski koncert. 20.00 Glasbene uganke III. 20.30 Ruska ura. 21.30 Komedija. 22.00 Novice.
Praga, torek, 19. maja. 11.15 Plošče. 11.35 Stare matere kot vzgojiteljice. 11.45 Plošče.
12.25 Brno. 16.15 Plošče. 16.20 Otroška ura. 16.3* Orkestralni koncert. 19.05 Pesmi. 19.30 Prenosi iz opere. 22.25 Plošče.
mn
-egimi
Uglasi socijnlne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din S'—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10'— (do S Sesedi. Vsaka nadaljna beseda 50 par.
Za pismene odgovore priložite znamko.
SVA®
Birmanska
darila
po nizkih cenah Danijel Zupanc
ilal«
Ljubljana
Wolfova ulica štev. 6 1271,
Okrajne
zastopnike
za vse sreze s p r e j-m e m o, sposobne tudi proti fiksni plači. Pripravno za penzioni rane orožnike, učitelje itd. Pismene ponudbe na „UN10N‘S zavarovalna družba, Ljubljana, Miklošičeva c. 7/111.	1222
FiLova drva g etisLi premog I
pri tt.
..KURIVO**
IJIIBLjAKA
| Dunajska cesta 33 (na Balkanu) 1’olefon št. 34 - 43
Emajl d. z o. z.
Ljubljana 7
Bel jaška 4 - Telef.3252 emajlira in ponik« ljuje po narotilu
NA ZALOGI: Lutz-ove peči, napisne tablice
— črpalke z ventili brez usnja in razpršilci za gnojnico
— avtogeno varenje
Emajl d. z o. z.
Ljubljana 7
Beljaška 4	1084
Foiomeyer
Maribor, Gosposka ul. 39. - Vse loto-potreb-ščine kakor aparati se dajejo na obroke, izdelava amaterskih slik v 4 urah.	986
Knjigovodia
bilancist po možnosti s prakso v električni industriji se išče. Ponudbe z navedbo dosedanje prakse in referenc na poštni predal 153 Ljubljana.
129-
tlogavice, rokavice, volna in bombaž 469
»aicpneje In » velik* Isbiri pri KARL PliELOG Ljubljana, Žiti o v »k« nlioa In Stari trg