Edini slovenski dnevnik •t t Zedinjenih državah ■ ■ m Velja za vse lelo . . $3.00 Za pol leta......$1.50 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. .j « -ra Tite yitly Slovenian Oaii> •s in the United States g- MBK Issued enrf day eieepi ^mai^ —* and Legal Holidays, s— m »s 50.000 Readers« s« ^ TgUEFQH PZ1A&NK: «87 COKTLANDT. Kntere* m »a«m4-01a«i Matter, S*pWmb«r «1, ltOS, »t Um Fort OfiM at R«w York, H. Y„ mmšm tka Art of Ooagro of Kink J, 1879 TMLMTOM HBAMMM: MIT VOBTLAJTO, NO. 91. — ŠTEV. 91. NEW YORK, TUESDAY, APRIL 18, 1916. — TOREK, 18. APRILA, 1916. TOLUM1 Zopetno prodiranje Nemcev-Nova nota Združenih držav. FRANCOZI SO PRIPOZNALI, DA SO SE MORALI NA ENEM MESTU UMAKNITI. — VROČI ARTILERIJSKI BOJI ZAPADNO OD REKE MAAS. — NAPADA STA SE UDELEŽILI DVE NEMŠKI DIVIZIJI. — NEMCI PRAVIJO, DA SE NI ZGODILO NA ZAPAD NEM BOJIŠČU NIČESAR POSEBNEGA. — WILSO-NOVO STALIŠČE NAPRAM VOJNI S PODMORSKIMI ČOLNI. — POSLANIK GERARD. Nemčija in Rumunska. Z Balkana. Med obema deželama so že začeli Zavezniki so izkrcali še nekaj svo-voziti posebni vlaki — Baron Bu-. jih čet. Avstrijski letalci nad pri-rian se je vrnil na Dunaj. staniščem Valono. Paril, Francija. 17. aprila. — Vsi .so mislili, da bo nekaj časa pred Verdunoni mir. ker se obe stranki pripravljata na odločilno bitko, toda to se ni zgodilo. Včeraj popoldne so za«Vli Nemci obstreljevati naše pozicije ob štiri kilometre dolgi fronti med reko Maas in Douaumon-toin. Kmalu zatem so vprizorili vroč napad na nase postojanke pri gozdu Clianffour. Mi smo se zelo hrabro borili, toda preveliki premoči ^e nismo mogli ustavljati. Pomisliti j*' namreč treba, da se je udeležilo nemškega napada več kot dve diviziji vojakov. Izgube so bile na obeli straneh precejšnje. Sovražniška artilerija obstreljuje višino štv. 304 in hrib Le Mort Ilomnie. Paril, Francija, 17. aprila. — Francoski generalni "•tab je izdal opolnoči sledeče poročilo: - Na fronti pred Verdunoni je sovražnik obstreljeval našo drugo obrambno črto. Ob dveh popoldne je vpri-zorila sovražna infanterija vroč napad na naše pozicije med reko in med Douaiunontom. Napada sta se udeležili dve celi diviziji. Nemcem se je posrečilo samo na eni točki prodreti našo bojno črto, na ostali fronti smo jih pa pognali v beg. Artilerijska bitka na planjavi Woevre še ni končana. Vzhodno od reke Maas se ni ničesar posebnega pripetilo. Berlin, Nemčija. 17. aprila. — Položaj pred Verdu-nom je neizpreinenjen. Francoske pozicije so veliko pretrpele pred našim ognjem. Generalni štab poroča: — Na zapadnem bojišču se ni zadnjih 24 ur ničesar posebnega pripetilo. Paril, Francija. 17. aprila. — Francoski zrakoplovei neprestano napadajo kolodvore in tovarne v nemških mestih ki so v neposredni bližini francoske fronte. V nedeljo ponoči go vrgli francoski zrakoplovei 12 bomb na ko-'odvor v Con flit nsu, l*t na neko tovarno v Kembaeh. 8 na V maville. II pa na železniško progo med Pagnv in Ars. Bombe so povzročile zelo veliko škodo. V noči od 15. na 16. aprila se je pojavil nad Severnim morjem liek francoski zrakoplov in vrgel iz višine 300 jar-dov šestnajst bomb na neko nemško bojno ladjo. Enajst bomb je zadelo svoj cilj. Ženeva, 6viea. 17. aprila. — Danes je dospelo sem poročilo, tla je nemški prestolonaslednik le s težavo ušel smr-li. Ko se je nahajal v spremstvu časnikarskih poročevalcev in častnikov na lieki višini, se je zapičila v njegovi icjpo*i;edm bližini v zemljo velika francoska granata, ki pi k -reči ni eksplodirala. London, Anglija. 17. aprila. — Pri iSt. Eloi se vrše neprestano spopadi med nemškimi in angleškimi pred-11 razami. Washington, 1). C.. 17. aprila. — Noto, katero je se-tavi! predsednik Wilson glede nemških podmorskih čolnov, bodo najbrže že jutri zjutraj brzojavili poslaniku < Jerardu v Berlin. Predsednik je bil prosil državnega tajnika za natančne podatke in date, zatem je pa sam sestavil noto. Ameriški poslanik Gerard je nadalje tudi naprosen. da naj stori vse potrebno, da bo nota v Nemčiji in Združe nih državah istočasno objavljena. S nator Stone, predsednik senatskega odbora za zunanja zadeve, je izjavil, da delata Nemčija kakor tudi vlada Združenih držav z vsemi silami na to. da bi se preprečil«. vsak resnejši spor in da bi bilo vprašanje glede podjnoi-skili čolnov rešeno v obojestransko zadovoljnost. Predsednik Wilson se bo nocoj posvetoval s senatorjem Stone. Baje bo upošteval vse njegove nasvete in če bo treba, bo v noti tudi kako točko popravil. Nota bo iK>jutranjem objavljena. Vsled slabega zdravja si je vzela; Salandra in zunanja politika. Ker j- zelo boli. ^^ k na in ker »e ji ni obrnilo na bolj4lJ2Ei?Wfc£ f ^ je Mrs. Be^ie Brouibt i- vet ^ \ ^ 1 ~~ ?od,teIjI mtridefcft Ut .Ur.. .tan^JTi H " " ^^ 146 E. 44. St., končala žiljenje ,fu namerava poda- pliooni. Ko m? je 11 jen moi vJil z ™ ° la»kl deiu, jo je ujmI mrtvo. Pole? tru- Salandra je zagotovil, da se bo pla je dobil iatek fcledeee vsebine:^K^dilo kiualo. Metf tem je bilo To aem storila, vulod bolezni. Z mu-: v pisarni zbornice napovedanih 150 sva dobro raxumeU. I interpelacij proti vladi Berlin, Nemčija. 17. aprila. S popodbo. ki j»» bila pred deseti mi dnevi podpisana med ruiminsko in nemško vlado, je nemško kakor-Tudi rumunsko ljudstvo zelo zado volj no. Zdaj obstoji med obema močna vez. kar je za obe deželi zelo velikejra pomena. Nemška vlada ima v ttukarestu svojo nakupovalno pisarno, enak zavod imajo Uidi Rumuni v Berlinu. ki izvažajo oziroma uvažajo razne pridelke. Na čast pokojni ru-munski kraljiei-materi s? imenujejo: ''Carmen vlaki". Berlin, Nemčija, 17. aprila. Avstro-ogrski zunanji minister baron Burian. ki se je mudil par dni v Berlinu, je danes odpotoval na Dunaj. Skoraj vsak dan je bil v avdienei pri nemškem državnem kaneelarju. O čem sta razpravljala. ni nikomur znano. Papen obtožen. Dolže ga, da je hotel s svojimi pomočniki razstreliti Welland prekop v Kanadi. Zvezno sodišče j<- obdolžilo stotnika Franca pl. Papna, ki je bil pred časom pri-deljen nemškem j>o-slaništvu v Washingtonu, da je napravil popolen načrt, kako bi se dalo razstreliti Welland prekop v Kanadi in da je imel že potrebne pomočnike, katerim je naročil izvršiti delo. Razen Papna so zapleteni v zaroto tudi nemški špion Horst von der Golz, Krupov ajrent v Ameriki Frane Tauseher in še par drugih o-seb. Prekop so nameravali na ta način razstreliti, da bi potom električnih žic eksplodirali iz velike daljave 200 funtov dinamita. Obtožnica pravi, da se je podal Golz 24. avgusta leta 1914 v Baltimore. kjer je zbral okoli sebe več nemških podanikov in jih pri dobil zase. Ti nemški podaniki so bili baje montarji nemškega par-liika " Bavaria", ki je bil interniran v Baltimore. Potreben dinamit so dobili z neke nemške ladije. New York bodo "bombardirali". Več zrakoploveev namerava ta teden poleteti preko New Yorka, Bostona, Newport, Newsa. Buffala in drugih mest. Pri tej priliki bodo bombardirali" New York in kot pravijo, dokazali, da niso vojaške oblasti za slučaj napada po-popolnoma nič pripravljen". — U-mevno je, da bodo bombe neškodljive. Predsednik a\ijatičut«?a kluba, Allan 11. Huwley in še nekateri drugi so razpisali lepe nagrade za one, ki bodo imeli največje uspehe. Avtomobilist ubil moža in ušel. Danes zjutraj je na potu v Gra-niteville nek avtomobilist s štirimi osebami podrl in ubil nekega Johna Andrewsa. Namesto da bi Šofer ustavil, je. neoziraje se na nesrečo, vožnjo nadaljeval in policaju, ki gaj e na motornem kolesu zasledoval, ušel. Bodo zaplenili vozove za prevažanje pipače. Charltston, \V. Va.. 17. aprila. Prohibicijski komišner Fred. O. Blue je danes naznanil, da se bode poleg pijače, ki se jo bo pripeljalo v državo, zaplenilo tudi vozove, s katerimi se jo bo uvažalo. Oborožen parnik odplul. New Orleans, 17. aprila. — Francoski parnik "Radioleineje včeraj odplul iz tukajšnje luke s topom na krovu. Na parniku je velika.množina olja. — Ladja je namenjena v Gibraltar. Egipta in jih London, Anglija, 17. aprila. — Neka tukajšnja brzojovna agen-tura je dobila iz zanesljivega vira poročilo, da so dobile angleške čete v Maeedoniji velika ojaeenja. An prleži so namreč privedli zadnji čas precej vojakov iz izkrcali v Solunu. Ob celi macedouslli fronti se vrše vroči artilerijski spopadi in boji med zavezniškimi ter nemškimi o-ziroma bolgarskimi četami. Francoski letalci so včeraj obstreljevali bolgarski tabor ob reki Strumiei. Rim, Italija. 17. aprila. — Nad albanskim pristaniščem se je pojavilo nekaj avstrijskih letalcev, ki so vrgli v mesto par bomb. zatem pa nepoškodovani odpluli. Tedaj se je mudil v Valoni tudi namestnik italijanskega vrhovnega poveljnika, general Porro. — Izjavil je. da je s položajem v Albaniji popolnoma zadovoljen. Atene, Grško. 17. aprila. — Vče-ra je bil sklical bivši ministrski predsednik Ve nize los shod, katerega se je udeležilo veliko njegovih pristašev in nasprotnikov. — Ko je končal svoj govor, so mu pristaši ploskali, nasprotniki so pa kričali: Proč z izdajalcem! Pariz, Francija, 17. aprila. — Zavezniki so napravili ob severni obali otoka Krete mornariško postajo. Soška fronta. Spopadi med avstrijskimi in italijanskimi Četami. — Govor zunanjega ministra. dobe v*i nafti naročniki t Pennsjl vaniji knjižico "Nova postava n ponesrečene delavce v Pennsylva- Zopet velikanska nesreča na '1 New Haven" železnici. Bradford, K. I.. 17. aprila. — Na "New Haven" železnici se je origodila zopet velika nesreča, ko ie brzovlak "Gilt Edge", prihajajoč iz Bostona, zadel v nek new-.vorški lokalni vlak. Nad dvajset oseb je bilo ranjenih in najmanj tri mrtve. Vsled ognja, ki ga je povzročil goreč premog, ki se je stresel iz lokomotive brzovlaka, je zgorelo tudi pet železniških vozov, ker ni bilo mogoče požara takoj omejiti. Podrobnosti sedaj še niso znane. Pozor pošiljatelji denarja! Tekom vojne smo odposlali hranilnicam, posojilnicam ter posameznim osebam na KRANJSKO, ŠTAJERSKO, ISTRLJO, KOROŠKO, HRVATSKO, in druge kraje v AVSTRO-OGRSKI blizo 7 milijonov kron. Vse te pošiljale so dospele v roke prejemnikov ae tako hitro kakor prej v mirnem sastt, toda zanesljivo. Od tukaj se rojakom ne more denarja pošiljati, ker jib vedno prestavljajo, lab-ko pa se pošlje sorodnikom, ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov. Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order'' ter priložite Vaš natančen naslov in na-alob osebe, kateri se ima izplačati. Cene: K. 1 i K. » 5---- ■85 ! 120____ 16.20 10____ 1.50 1 130.... 17.56 15.... 2.20 i 140.... 18.90 20____ 2.85 1 150____ 20.25 25.... 3.5K 1 160____ 21.60 30____ 4.20 1 170____ 22.95 as.... 4.1)0 ! 180____ 24.30 40____ 5.K5 1 190.... 25.65 45.... fl.25 1 200____ 27.00 BO.... 6-90 1 250____ 38.75 55..., T.ftn J 300____ 40.50 60____ 8.25 1 350.... 47.25 65____ 8.95 \ 400.... 54.00 70.,.. 9.60 1 450.... 60.75 75____ 10.30 1 600.... 67JI0 80____ 10.95 1 600«11• 81.00 85.... 11.65 1 700____ 94.50 60.... 12.80 f 660.... 108.00 100.... 13.50 ! 900.... 121.50 110.... 14.85 ! 1000.... 132.00 Ker se zdaj cene denarju skoraj vsak dan menjajo, smo primorani računati po najnovejših cenah in bomo tudi nakazovali po njih. — Včasih se bo zgodilo, da dobi naslovnik kaj več, včasih pa tudi kaj manj. List dospe na zapad ponavadi par dni kasneje in med tem, ko dobi naslovnik Ust v roke, se pri nas cene morda ža večkrat spre- Rim, Italija, 16. aprila. — Včeraj je govoril v italijanski poslanski zbornici o mednarodnem položaju italjanski minister baron Son- nino: — Naš cilj je čisto enostaven je rekel — in dosegli ga bomo. če ne prej pa pozneje. — Prav dobro vemo. zakaj smo se pridružili za veznikom. tem si hočemo zagoto viti bodočnost svojega naroda in se kolikormo«roee povspeti. — Go tova stvar je, da morajo zavezniki zmagati. Ko je končal, je nastalo v dvorani velikansko ploskanje. Poslanci so odobrili proračun s 307 proti 40 glasovom. — Prihodnje zasedanje se bo vršilo 6. ju-nija. Dunaj, Avstrija, 17. aprila. — Danes je bila izdana tukaj sledeča izjava : Razen neprestanih in vročih artilerijskih spopadov, se ni na soški fronti ničesar posebnega pripetilo. Na Dobrdobski planoti so Italijani nekoliko napredovali, slednjič smo jih pa pognali z velikimi izgubami v bog. Trapezunt, Rnsi pravijo, da je trdnjava še bolj utrjena kakor Erzerum. — Boji v dolini reke Čoruk. je to knjiiieo Kestof TVBDKA FRAMK Petrograd, Rusija, 17. aprila. — Vsi so mislili, da bo tudi Trapezunt tako kmalo padel kakor Erzerum. toda zdaj so se Rusi prepričali. da je ta trdnjava izvan redno močna in jo je zelo težko zavzeti. Turške postojanke ob levem bregu reke Kara Dere so že v ruskih rokah. Sovražnik se je v tem delr zelo hrabro boril, toda naši veliki premoči se ni mogel ustavljati. — Ozemlje okoli Trapezunta je zelo iripravno za obrambo. Ruske čete, ki operirajo šestde set milj severozapadno od Erzeru ma, prav dobro napredujejo. Petrograd, Rusija, 17. aprila. — Ob bojih na kavkaški fronti je bilo izdano sledeče uradno poročilo V Kavkazu smo zasledovali sovražnika do vasi Arsene Kellesi. Ta vas se nahaja osemnajst vrst vzhodno od Trapezunta. V gorenjem delu doline Čoruk se vrše vroči boji. Tatovi odnesli za $10,000 srebrnin. Poughkeepiie, N. Y., 17. aprila. Neka družba tatov, ki že dalj časa opravlja svoj posel v Poughkeepsie je zadnji teden obiskala dom Mrs William Nelson. Tatovi so odnesli za kakih .$'10.000 srebrnih okraskom in drugih predmetov. Tatvino so izvršili najbrže prejšnji teden ; zapazili so jo šele danes. To je druga velika tatvina, ki jo pripisujejo neki gangi, katere pa dozdaj še niso mogli izslediti, da-si so detektivi in policija vedno na delu. Padel s sedmega nadstropja. Včeraj so na Attorney St. v New Yorku našli med dvema hišama truplo nekega B. Fleicherja. — V nedeljo je imel nekaj opraviti na strehi, pa je najbrže po nesreči padel med hiše in se ubil. Izvoljena za županjo. Los Angeles, Cal., 17. aprila. — Mrs. Ellen French Aldrich, prva ženska, ki je bila v Californiji izvoljena za županjo, noče nastopiti službe, ,češ. da ona ni za tako visoko mesto. POZOR ROJAKI I Kdor še nima Sloveniko-Ameri-škega Koledarja sa leto 1018, naj ga nemudoma naroči V zalogi ga imamo samo še nekaj izvodov. — Stane s poštnino vred 35 centov. Naročite gm takoj! Slovenle Pu&fchiig 0&, 82 Goctlaadt St, Vtv Točk,* T. Poročilo o Villovi smrti še dozdaj ni potrjeno. i . ^ - « NEKATERI PRAVIJO, DA IZKOPANO TRUPLO NI VILLOVO, PAČ PA LOPEZOVO. — O VILLI NI NO BENE VESTI. — ZAPADNI DEL MEHIKE IN ZDRUŽENE DRŽAVE. — POROČILO GENERALA PER SHINGA. — PRI C AS AS GRANDES SO SE SPOPAD LI AMERIŠKI VOJAKI Z MEHIŠKIMI CIVILISTI. — MEHIŠKE OBLASTI SO ZAPLENILE PRECEJ ŠNJE ZALOGE SENA IN OVSA. Washington, D. C.. 17. aprila. — Ameriški držami department nima dozdaj še nobenega oficielnega poroeila n Villovi smrti. Diplomati so prepričani, da so to vest raz-strosili v svet Carranzovi pristaši, ker žele, da bi odšli ameriški vojaki čimprej iz Mehike. Kakor kaže, se ameriška ekspedieija ne bo še tako kmalo vrnila. Xa meji jt* koncentrirana precejšnja armada, ki čaka samo povelja, da bo šla v mehiško ozemlje. Vojaki so zdaj z vsem potrebnim dobro preskrbljeni. General Pershing je brzojavil Jamesu L. Lodgersn. kako se je vnela, vršila in končala bitka pri Parraln. Naprosi1. ga je tndi, da naj eelo poročilo predloži Carranzi. V poročilu je omenjeno, da so začeli mehiški vojaki prvi streljati in da se ni vršila bitka med Amerikanci m mehiškim civilnim prebivalstvom, pač pa med Amerikanci in Parranzovimi vojaki. Carranza je zahteval, da naj Amerikanci takoj za-puste Mehiko. Pershing je izjavil, da zaenkrat še ni treba v tem pogledu odgovarjati vrhovnemu šefu Mehike. El Paso, Texas, 17. aprila. — Williamu Kraltu, ki ima pri Chihuahui veliko farmo, so sporočili njegovi ljudje. da izkopano truplo ni Villovo. pač je pa to truplo Pa-bla Lopeza. enega Villovih poveljnikov. Kraftovi ljudje so nadalje izpovedali, da so videli po bitki pri Guerrero Villo na konju, dočim so nosili ustaši za njim v nosilniei bolnega Lopeza. Konzul Letelier je brzo javil državnemu departmentu, da tudi on nima doz daj še nobenega poročila o Villovi smrti in da v okoliei aikdo ne vrjame. da je Villa res mrtev. Pri tej trditvi ustrajata edinole konzul Garcia in general Gavira v Juarezu. Columbus, N. Mex.. 17. aprila. — Armadni častniki l nedelj ln praznikov. "ti L A 8 NARODA" <"Vol« of the People") tanked every day except Sundays and Holiday« Subscription yearly 93.00. Advcrtiurtnent on agreement Dopisi brea podpisa ln osebnosti m ne prlobčnjeja Denar naj se blagovoli pošiljati pa t- Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tndl prej&aje bi-MrnUMe nssnsnl, da hitreje naj-_demo naslovnika._ Dopisom in poilljatvam naredit« ta naslov: "GLAS NARODA" TOortlundf St.. New York City. sal Nemec uničiti. Ta namera se mu bo skorajgotovo posrečila, ker je on temeljit v svojem delovanju. K&koriiitro bi ItaJjan še malo napredoval. bi bil del nemškega vojaštva lia soški fronti. Tej strašni sili bi se Italjan ni mogel u-1 stavi jati. Njrjya bi se v tem slučaju naši ljudje kmalo iznebili. ne pa tako kmalo nemških vojakov. Zidanje nemškega mostu do A-j drije skokoma napreduje. Ob So-; či in na Doberdobu bo stal njegov najmočnejši stolp. Xikdo ni mislil, da bo zahteval ta most toliko žrtev. Dopisi. Telefon 4«87 Cortlandt. sgam Most do Adrije. Mri j dilo iat rali stav, e. \ bol i in jamo se časov, ko je stal Karpatih in ogrožal Ogr-*Vm«"-ija je imela na vseh d"sti dela. «"»*/ glavo dela. o reče, Avstrija je bila v zadregi. Le malo. malo je !'» iji Ilnsi bi bili v Ogrski t d koder ni vo* daleč v Bn-o. Poročali so celo. da je vlada dala odpeljati arhi-drua druge. Tako se je zgodilo, da - > na >oški fronti skoraj izključno slovenski in hrvaški vojaki. Hranijo se pač kot se morej**. italjani ne napredujejo veliko, ker so roke slovenskih in hrva-> kih mož kot iz železa in ker je zemlja precej pripravna za o-brarabo. liorijo se in padajo. Število mrtvih in ranjenih jez vsakim dnem večje. Berlin in Dunaj sta zadovoljna. Kaj s** brigata za žrtve* Dovolj jima je, da sovražnik ne napreduje, ampak da gospodari samo v ozemlju, katerega prebivalce »ta smatrala za puntarje. Itaijan jima pripravlja pot. Italjan o rje zemljo, v katero Inwrta Dunaj in Berlin sejala. Nam ni znano. tod«, najbrze je bilo tako: naše zemlje so poslale delegacijo v Ilerlin prosit podpore. Berlinska gospoda je zmajala z glavo in tolažeče odvrnila: — Ne moremo in ne moremo. Kar bo Škode, bomo pa že mi popravili. Posebno r.a Gorico bomo gledali, da se bo po vojni razcvetela in postala najmodernejše mesto na avstrijskem jugu. Tega seveda niso omenili, da bo Goriea po vojni nemško mesto. Goapodar. ki zida. zida v prvi vrsti zase in hoče imeti gotov dobiček. Primorski Slovenci bodo prišli potemtakem po strašni poti iz <$e£- J» podJtap- F^i SO h d At rti pO ajU Italjani, po vojni jih bo ajra- Forest City, Pa. — Malokdaj se kaj sliši iz naše naselbine, pa tudi zdaj nimam kaj posebnega poročati. Postni ca* poteka in bližajo se bolj veseli časi. Xaše pevsko društvo "Zvon" je sklenilo 24. aprila prirediti veselico v John Fincovem prostoru. Začetek točno ob 3. uri. Vse Slovence iz Forest City, Vandlinga, Brown da le, Šimpsona. Carbondale in drugih sosednjih naselbin vabimo, da se udeležijo te naše veselice. Gotovo se bodete vsi izvrstno zabavali in obenem boste pripomogli društvu do boljših uspehov. Zelo bi nas veselilo, a ko bi imeli v našem krogu na '24. aprila kakoga "Slavca'' iz Xew Yorka. — Članica '"Zvona". Midway, Pa. — C lanom društva sv. Barbare št. 81 naznanjam, da sem prevzel tajništvo tega dru-' štva. Prosim torej, da m* vse, kar! se tiče društva, poroča meni. I Društvene seje se vršijo vsako pr-j vo nedeljo v mesecu. — Poročati imam tudi žalostno vest. da je 1. aprila umrl obeepriljubljen rojak Josip Gazvoda. Bil je član dveh društev, ki sta bili zastopani pri ■ pogrebu. Pokojni je bil star 44 let; zapušea ženo in devet otrok v- starosti od enega do dvajsetega leta. Rojaki, pristopajte k društvom! Pomislite, kaj bi bilo z njegovo veliko družino, ako ne bi bil zavarovan. Družini izrekam v imenu našeea društva sožalje. — Anton Škafar. Youngstown, Ohio. — Potujoč za list (i. X.. me je pot pripeljala tudi v VoongstoTvn. Tu vidim celo! vrsto j>odrtih in požganih. hiš in naprav, ki se nahajajo v bližini Carnegiejevih tovarn. To spominja na letošnje izgrede čtrajkar-jev v tem mestu, ki so pripomogli do povišanja plač v teh tovarnah. Slovencev tu ni posebno veliko, toda več jih je raztresenih po farmah v okolici. 1*0 pet milj dolgi vožnji v ees+uo karo sem prišel v mesto Girard. Tu jo več naših rojakov. ki imajo povečini lastne domove. Nekateri delajo pri želeu, drugi pa pri usnju. Na d n lit ve- Le malo dobo nazaj je komaj ena oseba izmed tisoč sploh pokusila res dober soda kraker — kakor pride svež in krhek iz peči. Sedaj pa vsakdo lahko pozna krhkočo in dobroto svežih soda kra-kerjev in ni mu potreba iti pred pekovo peč. Uneeda Biscuit prinese se pekarno pred vas. Hrana od katere se lahko živi. Glavna moč za delavce. Moč za slabotne. Daj jih mladini. Pet centov. NATIONAL BISCUIT COMPANY ska diplomacija. Vstanek bolgar- dostojanstvu dvorne in državne. PREKLIC, ski 1. 1S61. je končal v Bolgariji pisarne. To je edini vzrok, da soj ih spodaj podpisani preklicuje-uasilja gi^ke cerkve carigrajske. zakoni in dragi spisi teh pisarn mo, ker smo gospoda Paznika in Bolgarji so si od te dobe nanovo iz večin«* brli napisani slovenski.'njegovo soprogo pripravili ob do-uredili svoje hiše božje po narod- a ne grški. Pa ker je bilo večkrat bro ime. kar obžalujemo in vsi nem duhu in jeziku ter dobili du- potrebno, da jih razume tudi pro- trije s svojim lastnoročnim podpi hovnike iz svojega rodu. sti narod, kateri ni bil vešč slo ' veuščini, zgodilo se je. tla so pi Knjige. [sarji Često uvajali v spise oblike'njem in njegovi soprogi, l isti bolgarsko-slovenski jezik navadnega govora, da bi prepro- Fr. Papež, M. Plut. V. Telatko, se nahaja, samo v najstarejših ro- sto ljudstvo misel zakonodajca 1"- Mtill K. M. St.. Cleveland. Ohio, kopisih. Tu omenjamo samo eer- že razumelo; včasih so pa tudi ne- (18-20—4 kvene in posebno liturgijske knji- hote v/- navade rabili kak domač--- ge v Bolgarjih: Naslednji rokopi- «ra/. PIŠITE si iz XL in XT1. veka se hranijo S 12 nedoslednosti Ln iz tega nam za pojasnila o zemlji v Lang- PRESENEČENJE PRI CHRAPCIAKU. som potrjujemo, da je vse laž in neresnično, kar smo govorili o v Rusiji: "()l>štnik". "Žaltar", neznanja je nastala neka brezlič-"Sbornik". '"Otwnitk"Cvet- na zmes slovenskega in narodne-nik*' itd. Najstarejša tiskana bol- jezika v javnih spisili srbskih, gar ska knjiga je najbrže: "Evan- "»ogla bi vendar zaradi po- gelije na prest olj no je", morda ti- manjkanja tedanjih spominikov skana v Tergovištu leta 1512. V XVI. veku je bilo natisnjenih nekoliko cerkvenih bolgarsko-slovanskih knjig, posebno v Valahiji biti na veliko pomoč marljivemu filologu, da na njej osnuje sliko ljudskega jezika oue dobe. Tam lade C. Xaso zemljo se zarnore še vedno kupiti po nizki ceni in na lahka plačila. Jos. Duehac & Sons, (Ustanov. 1. 1SS5.) Antigo, Wis Išče se agente! (4-20—4) IŠčem brata JOŽEFA GORXIK in pak. kjer niso neposredno pisali, prijatelja RUDOLFA BECAJ. in Moldavi. za Vlahe, ali ni v eni za preprosti narod, nego samo za ni jezik čist, nego je že tedaj tu cerkev ali za cerkveni stan. niso manj tu več pomešan z ruskim. ^ l»rav nič ozirali na narodov je-Xa j starejše v Valahiji tiskane slo- ampak rabili slovenščino. A venske knjige so: '-Trebnik" 1. ker ta. kakor smo rekli. bila. Sr- l.->:{4__"Evangelije" (v O- l>°m mrtva beseda, niso je dobro grovlaški) v prvi polovici XVI.jz't«li; poučevanje v slovenščini je veka. •*Evangelije" (v Vlaški) 1.'slabo uspevalo Ln rodilo jako ma-1537., "Apostol" v Tergovištu 1.! lo sadu : celo odtujevalo je izobra-1547. ženee narodnomu značaju in zavi- ralo duševni razvitek. Slovenska liturgija pri Srbih. 2ato nimajo poskusi v sioven- Po Cirilovih in Metodovih učen- kateri l>roi^U srbske cih so se seznanili tudi. Srbi s po-j^oIe ^ do XVIII. veka, nobenega sebnimi cerkvenimi uredbami slo-'; kupnega načela, nobene enotne venskih apostolov ter so sprejeli smeri' brez te°a Pa 111 P^ega knjigo in liturgijo slovensko od znaeaja, m edmstva književnega. Panoneev, Bolgarjcv in Hrvatov. Oba sta iz Grahovega pri Cirk-nici. Prosim cenjene rojake, č kdo ve za nju naslov, da mi g javi, ali naj se sama oglasita. — John Gorniek. e o Porter llar-ney, R. 1. Marsh Held. AY is. (17-19—4) X'o. ali so tudi Srbi iz početka cerkvene svoje knjige pisali z glago-lico. se ne da natanko dokazati, a je verjetno. Vendar so skoro zatem začeli tudi oni po vzgledu sosedov Bolgarjev rabiti Klemento-vo pismo "cirilico", katera je v XI. in XII. veku pri Srbih že povsem zavladala i v cerkvenih i v svetnih spisih. Sosedstvo hi vsakdanje občevanje z Grki in z b bizantinski m cesarstvom je brez dvojbe že izprva naklonilo Srbe k Carigradu, kateremu so tedaj tudi polit Lški pripadali: zato se j»* pozneje, za Fo-tijevega razkolništva. večina srbskega naroda, zlati na iztoku in na jugu. odcepila od rimske cerkve ter se združila z grško-iztoč-no. Pa zaradi mnogih in pogostih domačih nemirov in krvavih bojev s sosedi, kateri so drug za dni-gim poskušali, da si podvržejo srbsko zemljo, ni mogla pri Srbih knjiga in liturgija slovenska dol-go ea.sa napredovati. Uprav tedaj, ko se je Bolgarska okrepila in o-jačila po novem slovenskem duhu, propadala je Srbija politično, zapletajoč se v neprestane notranje Poles il. Mesiia, S. L.ubu-a i. dr.! ho'e in v vo-ine z I:"1^LrJi iu Grki> Slovenska liturgija pri Jugoslovanih. Po vestne črtice. sestavil Andrej Fek3uja. Carigi-ajski razkolni patrijarh neprestano tlelal proti liolgar-Xagovoril je sultana Musta- ^ i • - tu jem. .Nagovoril ie sultana -Musra- nem polju dobro napredujejo. Pri ; »nT- 1 i . i- i i i nek,m rojaku, katerega ime seJto J'** Jezatritmli bolgarsko žal i>ozabil. so imeli krst; pri te j! nadskofl J0 pOZnT i so strogo zabranih vsako uporabo priliki smo bili vsi zidane volje. Deklet je v Girardu precej; najbrže bo tudi kaj porok. Čitate-ljcm tega lista želim prav vesele in zadovoljne velikonočne praznike! — C. K. Jakopič, zastopnik G. X. Gary, ind. — Lepo Vas prosim, gospod urednik, nehajte že enkrat o onem Zottiju. Vrjemite mi. da sem se že naveličal brati o italjau-«kih sleparjih Ln njihovem delovanju. Čudno se mi zdi. da je med nami *a± kak tako neumen in nezaveden rojak, da gre Zottijevi band i na limanicv. Temipotom se zahvalim gospodu Sakserju za pošteno pošilja te v denarja v staro domovino. Hvala tudi Vam, gospod urednik, za zanimivo čtivo, ki ga vedno nudite čitatcljem. Pozdrav! — Josip šparai, 1005 Garfield St. Granville, 111. — Iz stare domovine sem dobil poročilo, da je mo-. jega znanca Antona Cvetežarja povozil vlak. Kolikor se morem spominjati, je bil pred dvema leti v Coalville, 111. Zato se tempotom obračam na rojake v Coalville in okolici, da mi kaj sporočijo o tej nesreči, ali komu je kaj znano, da bom poročal njegovi mater L Bil je stal okoli 25 let. lepe in čvrste postave, doma iz vasi Klenik pri Vačah. — Moj naslov je: Anton Steguai*, Box 238. Granville. III. USTNICA UREDNIŠTVA. V. IL, Bonifas, Mich. — Za pojasnilo pišite na dotično kompa-uijo. Xam niso zuaue podrobnosti. A. K., Willard, Wis. — Vaš dopis pošljite Glasilu K. S. K. J. v Chieago. 111. strogo za branili vsako upor slovenskega jezika v službi cerkveni in v šoli med Bolgarji ter so povsod uvedli grški jezik po grških popih in učiteljih, kateri so rabili vsa sredstva, da povsem za-tro Slovanstvo tudi v teh krajih. Tako se je dogodilo, da je eelo bolgarsko ime izginilo še s sultanovega dvora. V tej burni in nesrečni dobi si je našla književnost bolgarska u-točtšče ne samo v podunavskih dežela it. v Valahiji in Mol davi. kjer je ostala do XVIII. veka slovenščino izključno cerkveni in državni jezik, nego tudi na Sedmo-graškem. kjer so jo rabili v cerkvi. AH počet kom XVII1. veka sta hinavstvo in zvijačnost grška df^segli. da je sultan tudi iz Podu-navja iztrebil ostanke bolgarsk« kateri so jo na j p reje večkrat ople-nili in opustosili. a končno tudi spravili pod svoj jarem (1. 1018). V tej temi ni moglo vzkliti niti slabo drevce na književnem polju srbskem. V drugi polovici XII. veka. za vlade velikega župana Stepana Xemanje. je zasijalo sicer blago solnce samostalnosti in prosvete tudi Srbom, posebno še Zatem. k<» je Stepanov najmlajši sin .Sava. prvi srbski nadškof Cl. 1221.), u-redil v Srbiji še cerkvene stvari, utemeljivši dvanajst škofij. Ali ta samostalnost in prosveta nista bili ]dod postopnega razvijanja na-rodnega duha. Srbija, toliko časa car i grajska sužujica, je bila jako otopila svojo naravo v bizantiniz-mu. kateri ji je bil prodrl v žile Zato so ti književni poskusi srbski vobče slabi iji brez notranje zveze, obsegajo samo življcpise srbskih vladarjev in cCrkvenja-kov. mršave letopise in slične zbirke, iz katerih se navadno spozna podlost tedanjih pisateljev, kajti oni hvalijo tudi najgrje kraljevske čine, in še tedaj, če so pisali v sami kraljevski hiši. Vse pak je prav v razkolnem bizantinskem duhu s po bož n ost j o in z misticizmom pobarvano in namenjeno za bogoslužje; tu niti govoriti ne moremo o kritiki, o pravem književnem življenju ali o svobodnem razvijanju narodnega duha: vse in povsod je le robsko posnemanj«* in slaba kopija slabega originala. Kuski vpliv. Z bitko 21a Kosovem polju leta 1389. je bilo zrušeno srbsko car-stvo Stepana Dušana in Srbija je padla v pe^j divjim azijatom Turkom. Tedaj se je srbska moč zlomi hi. a stara slava jako potemne-la kakor na političnem tako tudi na književnem polju, a ostala nadeja, da o svojem času siineje iu sijaj ne je zablišči. Zato ni čudo. ako je tudi v cerkvenem in nabožnem slovstvu, katero edino je doslej med Srbi živelo, nasledila še večja tema, nego-li je dosedaj bila. Kakor po morju zadnje valčke pred tišino, zapazimo še nekaj spominikov srbske delavnosti, v katerih se je še za nekoliko časa ohranil vsaj čisti izraz srbske slovenščine. Ko so početkom druge polovice\za časa ".le bolezni. XV/ veka izumili umetnost tiska.! Ostane naj vsem v dobrem spo-niso ni Srbi ostali dolgo brez ti- ™utlu m lallkii ^ bodi tuJy ^m-skauih knjig. Pa ko so Turki vse 'Ja' Farme v največji slovenski kolonijic Mi napravimo dobre hiše in izči-stimo zemljo za naše naseljence. Ako bi želeli last ova t i 40 ali več akrov zemlje v naši največji slovenski koloniji v Ameriki, na kateri zemlji bo že postavljena hiša v dva nadstropja, zgrajena dobro in trpežno, dovolj velika za tri sobe in eno kuhinjo, dogotovljena, da se nastanite v njej takoj, ko se naselite na zemljo: razun tega dva akra čiste zemlje, da jo pričnete obdelovati takoj, ko se naselite. A vse to n;» dolgotrajna izplačila in prvo na plačilo man je, kot stane hiša sama. Pišite po n časopis vseeno, če ste voljni kupiti farmo ali ne. Mi pošljemo časopis vsakemu zastonj. Prodajamo tudi nečiščeno zemljo brez hiše. Vsa pisma naslovite tako-le: Homemaker Land Company. Dept. 3, Ticga, Wis. Vsaki član njene obitelji se počuti veliko boljše, odkar so pričeli uživati Bolgarski Krvni Čaj. ZAHVALA. Tempotom se najiskreneje /a-hvaljujem članicam društva K. j SV. K. V. št. T Z. S. Z., kakor tudi članom društva sv. Martina it. 1 I Z. s. Z., ki so spremili mojo ranj-l ko nepozabljeno soprogo j ANTONIJO BLATNIK 1 k večnemu počitku ter ji izkazali zadnjo čast. Zaeno se tudi zahvaljujem vsem za krasne vence in vsako pomoč v nje dolgotrajni bo-jlezni; posebna hvala Frančiški Maglen. ki ji je tako lepo stregla siineje širili in utrjevali svojo mo*"-! po jugoslovenskih pokrajinah, so izginjale narodne . tiskarne s po-vršja. Iji kako tudi ne bi. ko so bili samostani o pust osen i. razva-ljeni in požgani, a zuatneji in bo-gateji ljudje poubiti ali iztirani! Ker se ni več toliko tiskalo, na- in jo pokvaril do mozga. Srbski j stalo je naravno pomanjkanje eer-vl a da rji so trdno upirali svoje oei.kveuih in nabožnih knjig. V tem na £ ar i grad; tja so stavili svoje so Rusi hoteli tiskati cerkvene nadeje; po iztočnem vzgledu so'knjige v izpreincnjenem jeziku Žalujoči: Frank Blatnik, soprog Frank in Mary, otroka. Sorodniki: Družina John Blatnikcva. Družina Harry Eockwellova. Družina Mihael Blatnikova. Anten in Šimen Blatnik. Denver. Colo. Xe more se ugovarjati, da j«-Bolgarski Krvni Čaj ne samo bol nikom, temveč tudi zdravim neobhodno potreben in nujen, kajti ta čisti in naravni lek je uspešen pri tem. da drži notranje organ«' v najboljšem redu ter da odstranjuje iz telesa pokvarjeno kri ter prepreči razne bolezni, ki nastanejo vsled nereda notranjih organov ter radi pokvarjene krvi", pravi II. H. von Schlick. izdelo-vatelj Bolgarskega Krvnega Ča ja. ki je v stalni /vezi /. deset ti so<>i bolnikov. • Naša rojakinja, gospa S. Charp ciak. 22 Lincoln St., Newark, N. -T. piše o Bolgarskem Krvnem Čaju sledeče: - "Laliko vam rečem, da sem bila izvanredno iznenadena radi finega učinka Bolgarskega Krvnega Čaja. odkar sem ga pričela uživati. Odkar pijemo ta čaj. se čuti vsak član moje obitelji mnogo boljši kot se je čutil kedaj po prej En velik zavoj Bolgarskega Krvnega Čaja. ki traja za pet mesecev. za 1 dolar, kamorkoli se hoče: Marvel Products Gompany 9 Marvel BIdg. » PITTSBURGH, PA. Rojaki! Columbia gramofone in slovenske plo?čo je doMtl vpflno pri: IVAN IWJK. 15C Chestnut St., Conemam;b. Ps. tO" Pišito on V ADILO na W VESELICO, katero priredi društvo "Napredni Slovenci" št. 254 S. N. P. J. v soboto dne 29. aprila 19IG v dvorani bonairskih Slovencev na Bon Air. Pa., blizu Franklina. Pričetek r»b 7. uri zvečer. Vstopnina za moške je $1, ženske so vstopnine proste. Za splošno nabavo bo izvrstno preskrbljeno. Vesele poskočnie«-bo igral tambnraški zbor "Tri glav". Natakarji in kuhinjsko osobje bo vedno na straži, da ne bo nihče trpel žejo ali glad. Imeli bomo sveže pivo in dne kranjske klobase ter razne druge izvrstne prigrizke. Tempotom vabimo vse rojake m rojakinje iz Bon Air. Franklin. Conemaugh, Moxham in ostalih bližnjih naselbin, posetite našo veselico na zgoraj omenjeni dan in zavžili bomo skupaj par veselih uric. ki bodo ostale vsakemu v do brem spominu. Na veselo svideuje aprila! Anton Jakobe, tajnik. 14.18.21—t) urejali svoj dvor in državno upravo: iztočne običaje so ndomače-vali. grški jezik in grško književnost so negovali, kakor da srbšči- slovenskem — v zmesi iz slovenščine in rusdvega govora —. kate-rn so Srbi. ne ima joči svojih, začeli kupovati in uporabljevati ter se s tem učiti novega cerkvenega na ne bi bila vredna višjih sta-prosvete. Sultan, naluijskan odjllov Zato ni čudo. da sta narodni jezika. In tako so Srbi malopoma grškega patrijarha. izžene najprej j jezik in narodna naobraženost vilo pozabili svoj cerkveni jezik, a iz te dežele vojvode, kateri so do Srbiji ostala v povojih ter bila ei- tudi za novega se niso posebno o- sto neplodna tudi te^laj, ko se je greli. Cerkvene knjige srbske so Srbija dvignila do največje poli- izgubile svojo značilno uredbo in tedaj bili plemena bolgarskega, iu postavi druge vojvode grakega rodu : a malo pozneje zapove. da se v cerkev in v vse državne pofrle mesto slovenskega uvede grški jezik. Tako je bilo do leta 1820., ko so Rumimci. ne mogoči več trpeti tujega nasiistva, s silo izgnali tur-: pokvarjen ške in grške begove (gospodarje).! va . a j___• ___t i i J • t * i • I * sija.inosti. ' Jezik in spisi. ti«k«* sijajnosti. ' za- tem že oddavna v Srbiji vlada- jočim srbizmom je nastopil še blodne j i od njega msizem. kateri Slovenski jezik je ostal v prvi j* v pokvaril eerkveni je-J dobi samo pri bolgarski cerkvi ne-.zik 111 "prodno književnost. i od tega iztočnega vpli-' Pa vendar so Srbi službo božjo 1 ali liturgijo vršili vedno v jeziku Velika zaloga vina in žganja. MARIJA CRIILL Prodaja^belo vino po....................70p. gallon črno vino po................ 60f. ,, DroJnik 4 gailone za .................... } 11.00 Brinjevee 12 Bteklenic za................ ?12.00 4 gallone (sodček) ............ 116.00 Z* obilno*naro5bo se priporoča Marija Grill, 5308 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio = <= - c—r • - .»a,- a tudi srbski cerkvenjaki so ---------=>-»- ----------- - j----- No vendar je ostalo tedaj v deželij opazili 7& -asa da T obrambi tega' slovenskem ter so ga ohranili do ne malo grških duhovnikov; zato( je njihova rešitev od grške ^anafflijega dne zedinjeni in pra- se je grški jezik večji del pridr- cerkve katera je vedno čakala u-l voslavni Srbi. DOMAČA NARAVNA OHIJSKAVINA prodaja žal v cerkvi, dokler ga ni knez A leksander Kuso (1. 1862.) popol noma pregnal iz dežele. Xa Bolgarskrn pa je trajalo godne prilike, da poplavi Srbijo] kakor i Bolgarsko iu da ji usili' svoj jezik. Zato so se srbski -du-] h ovni ki učUi 'posebno slovenskega Nemški general padel. ' Amsterdam, Nizozemsko. 16. najhujše robstyodo 1. 18:30. V voj-l jezika, kateri pa kot mrtva bese-'aprila. — Nemško časopisje poro-ni, ki so jo tedaj Turki imeli z da in ne izvirajoča iz domačega ča, da je padel na fronti generalni Ritsi, so bili naposled prisiljeni življenja jim ni mogla vzbuditi poročnik Schoenburg. zopet službeno priznati, da res ii- prave ljubezni in navdušenosti, vi v njihovi državi narod, kateri j Cerkveni st*n pak je imel v Sr-se imenuje bolgarski. Krimska bi ji kot edfni zastopnik naobraže-vojna L 1854=—1856. je nekoliko nosti moftep vphv tudi na držav- bil eno leto. Frest je bil znan po raaj—niln bolgarako vpražanje, s no upraVo in njemu so brte izklju- svoji radikalni-aocialni politiki, katerim se je zaoela baviti ovrop- čivo poverjene vse službe in vsa Umrl je y 47. letu. 1780-82 E. 28th St., C0NK0RD RDEČE VINO $25.00 barrel Lorain* Ohio. DELAWARE BELO VINO $35.00 barrel Poslanec Vaclav Fresl jfc umrl v Trebotovu. - Bolan je Pri manjih naročilih cena po dogovoru. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je pride jati denar ali Money Order. «R GLAS NARODA, 18. APRILA. 1916. Slove nf» ko lc>tJoliiko E= , B svete Barbare ZA:ZED1NJ£NE DR2AVE|SEVERNE;AM£R1K£. I Sedež: FOREST CITY, PA. lakorpMtrtM da« 21, juntrja 1902 * dri« vi PMMrlnu. GLAVNI UBADMKi ; Predalnik: JOtBF l'FTERNEL, Box 96. WIIlock. Pi. L pud(>redae lnlk : KAKOL ZA LAK. Box 547. Fore«t City. r*. II. podpredsednik: LOUIS TAC CHAR, Box 830, Bock Sprla*«, Tajnik:: JOHN TELBAN, Box 707. Forest City, Pa. IL tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492. Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 637. Forest City. Pa. PooblaMenec: JOSIP ZA LAB, 1004 North Chicago 8L. Joilst. Ill, ▼RHOVNI ZDRAVNIK { Dv« MAJKTIK lTBC. 900 Cblrafo BL. J o Ust. HI. . NADZORNI ODBORt PMCasdnlk: IONAO POUVA8NIK. 4734 Hatfield St., PlttabBZfM. Pa. I. nadzornik : JOHN T« »It NI C, »»t 022, Forest City, Pa. u. BAdsornlk: FKANK PAVLOVClC. B<« 706. Conemaugh. Pa. III. aadaomlk: ANDREJ SLAK. 7713 Iaaler Ars^ Olersland, Okla. POROTNI ODBORi Pnossdntk: MAKTIN OBRRŽAN, Box 72. Rast MLLneraL Im L porotnik: MAKTIN ftTEFANČIČ. Box 78. Franklin. Kana. II. porotnik: MIHAEL KLOPČ1Č. f2* Da t aon Ari. R. F. D. 1. «1 R«ld. Dstrolt. Mick. CPRAVNI ODBORI Frsds*6alk: ANTON HOČKTAR. K. F. D. No 2. Box 11%. Brldkspart. a L ravnik: ANTON DEMŠAR. Box 136. Bron«bton. Pa. IL ayrsvnlk: PA VRL OBREGAB. Box 402. Witt. I1L Doiiisl aaj m pollijajo I. tajnika Irna Telkaa. P. O Bsx f|T, Oo < Psnna. Dm* v cm tlastls? "tLil lilOOJL« Baterija iz kamenja. NOVELA Nadaljevanje. t» t-m Lw»lj»*!' j-' v/kliknila »vik. . A /mkuj jim pomagate .it i m- j»r*»t i nam T V t. m trenotku .i*' ozval zunaj - i ■ . vur in l*>rcu/o je. opro>tiv-hitri V«rti. Ali -n«!!! vam torej fcuvražnik. ••/jk;i .' ' .j.- vprašal »'astnik inJ^-j jfl Ioiuvm >« prek miz«- k deklici, j t »rl na njo svoj** izrazne oči. •K« •ijstVi »ifVUj i vam jt do mojega n.pri.ja-i ' j*- odtft»v«>rilu N-v.ika za "Ali Nt'iu vom torej docela nuva-tl« u človek . Govorite, Nv/.ika! ' je \ re«v pričanju! karol Ne/tka ,)•• vzdignila ok»> in odpr-1.i vpngl.'dala v obličje. "Niste! < Mjžalujeui. • ia stojite proti nam! Ko ^o N"fiii«*i \;iši sovražniki, za-i a j se «»| m tj i i j»'t / njimi proti nasi svoho/i / kakšen rii tlel i narod str, zardevala od slabe svetlobe večne I luč ice. Duri .so lahko zaškripale v ; tečajih, nočni h ode i so drug za drugim izginili. .Tedna sama-po-i stava v je skljucila na cerkvenem • pra^u. Bila je straža. V cerkvi pred oltarjem je miga-I', nekoliko temnili senc. l*ri oltarju je stat. oblečen v m?-niško odelo, mlad mož. nagubanega, opečenega obraza in temnih očij. i/ katerih ji- sijal divji ogenj, j Govoril jt ostro, / utajenim gla-•lK. kateri jo ruiregal po eer-zgnbljal ob stropu.... Krog nj»'gi( so se zbirali tovariši. pozorno poslušaje njegove besede. 4* Pravim vam. da Hog sani pošilja inene", je govoril dnhovnik. "NV verujte lažnjivim pravljicam, da j« sveti oče odvzel naši stvari .svoj blagoslov. On je zvest božjim šli. je ostal le Lorenzo Itatisti z du zapovedim in njegova vojska ie|hovniki»ni na samem, /uieraj ^toji v naših vrstah. Z na-' "Rekel sem ti. da bi počakal, mi j»- Hog. mi zmagamo! — Odvzel Lorenzo", je začel mladi fanatik n prijel županovo roko. ''Čakam na vaše ukaze, oče Benedikt!" "Moram s teboj še govoriti. O- "K.lo ti pravi, zaslepljeni sin. tla bi bila to moritev? Zakaj hočete prelivati svojo drago kri po nepotrebnem. k« jo lahko prihranite na prihodnjo dobo? Ali ni pri vedel gospod svoje sovražnike v roke izvoljenega ljudstva, in ali mu ni ukazal, da bi v temni noči po-gubil vse. kar se mu roga V "So naši gostje, in mi smo jim obljubili varnost!" ^ta se branila Batisti in I.ocati. "Bog jih je oslepil, da bi verjeli vašim besedam! Ne rogajte se njegovemu ukazu. On veli — vi morate ubogati. — in vse vršiti, kar služi v pomnožen je njegove časti in slave. Ako zakrivite umor, jaz vam dajem že naprej odvezo in zmivam njihovo kri z vaših rok!" "Toda pomnite, častiti oče. da v uekoliko urah že pridejo stotine sovražnikov. Kdo nas obvaruje potem njihovega maščevanja?" Duhovnik se je prepadel in zmeden gledal na zbor. "No torej, j »očaka jnio do jutra. Toda možno, da je bila to le zvijača. Ako m- pridejo tovariši, se vr-žete na nje! V nekoliko dneh že pridejo čete bojevnikov od Vieen-2e in drugih stranih in te vas bo-lo varoval*' osvete!" "Vojaki odrinejo jutri v Corti-ui . se je oglasil vaščan. "Blizo treli k rižev je ozka skalna cesta: toil morajo iti! Nad cesto je strma stena, poznate te galerije. — Tam jih lahko zasujemo s skalni-ni gručami." "Sam Bog te je razsvetlil, sin!" ie za klical menili. "Naredite ka-neue baterije — uničite svoje so vražnike. ne da bi ž njihovo "krvjo Hikaljali svojih rok. — In zdaj pojdite. — .rutri vas skliče zvonec .* cerkev k molitvi za brzo konča-ije vojne. Potem boste slišali na-laljuja povelja. Pokleknite, da vas blagoslovim !" ^Iožje so pokleknili pred oltarjem in sklonili svoje tilnike, mr-uljaje molitvo za srečo svojega o-■ožja. — In mladi duhovnik je raz- »el nad njimi roki k blagoslovu. « Bilo je tiho po vasi. vojaki so žt ipali, in le stražnika pri obeh hi-^ih stra Se bdela, podeča spanec ? jrnenjem popevk. Iz premišljevala na daljno domovino ju je dra-aiilo veselo škripanje psov. ki sc >e zvijali na verigah. kaJar so se o oolnoči temne postave plazile po vasi in posiiinio se izgubljale v du :*ih poslopij. Kadar so bili ostali vaščaui od- je svoj blagoslov od ljudstva iz- raelskega, in naredi nas za svoj iz- . , ... voljeni narod. Iz Kima je prišlo . ............ i'li ii'ikn -vupli vi,- . .... T>. . , . vsi-niu svetu lzvehcanje. Kini }e bil : •. / i. i U • \ |» t-> • 11 ilni^im. ki vam- „ . i i . - - . ♦ • - -veta sreda krt»<-an>»tva. in mi lnc-is»•111 Avstrijff. sem vojak. Ne- ika! To Strcsti moramo nevredne okove, s katerimi so nas nemški barbari -pfli; spojimo se zopet v eden veliki narod in stvorimo novo nepre-»nožno državo, v kateri bo vladal ti ne govoriva o tem —. lio.'t'Oi šivati i/, vaših Ust, da — ne govorite dalje, signot; ' ' iv;i ' je prosila deklica iztegu-i i1 k njemu roki. "Ne smem sliša-. t, . . i • t -iam L»o? po s red m ku svojem, sve- vas»ej»a vprašanja, ker bi nanj " ^ J in- mogla ttdgovortii! Nikoli? ' je vprašal poročnik.! Ne/i ku \ av* o«' i govor*' /u vau! Nikoli.'" O jiač. pač! Vrzite pr»>č o-j »•ožje. tu pot* m potem bom govo nlM. l uno! < astnik je pivbledel in. skloniv-ij se na«l dekličino roko. jo je stratno poljubil. I Miri so se iKiprle. tli l.or. uzo je vstopil. Zagledavši. kaj se je zgo • lili». ji mrko iMej-l.'ilal na sestro. ldein. da bi o^letial po vasi, signore' j.- hladno dejal poročniki. toda i/ njegovih očij so švi-gali temni bliski. Pogledam i k so-viln I.oeatiju. ali ^o bili vaši vojaki dobro pp-strež*'ni. da bi jutri • •b zoru lahko brez ovire mlrinili !** 'Spremim, ak.. vam je ljubo!" je poniiilil častidk v zadregi. leni očetu! Bodetc .svobodni, bode-re prosti, poslušajoči le ukaz božji. V svoji deželi b«>ste vladali vi. iz-•odite Nemce! Ne bo'-te plačevali lavka — le skromen vinar za vzdr-'.anje zlatega stolca svetega očeta!" — "Iti kraj piemontski. Karol Al-f jert ^e je oglasil eden vašča- nov. "Karol Albert je le slabo orodje v rokah božjih", je odgovoril du-iiovnik. "Kadar bode Italija /.jedi-ujeiia. položi i on svoje žezlo v rose svetega očeta i on bode vam raven služabnik in podanik Gospodov !"' "In kaj imamo storiti, častiti oče?" "Kaj imate storiti? Primite za orožje na svoje sovražnik in zatiralec. Oklopite svoja prsa z ne- ' 11 vala ' Ste upehan — odpoči j-i Premo'n,m križem, okrepite svoja te M : Ko bi se brzo ne vrnil, sn;a z bubexnijo do Boga, ki vam i »vedei a. gospodinja v vašo spal-i VeleViJ' da bl v znanien-iu meo. Lahko noč. gospod! Oprosti- !tesa,*rua bojevali za svojo edi-te Lorenzo se je priklonil častni-!""^' k.i in. ozrši se značilno na sestro.} ' bodemo! Živel sveti odšel, pustivši ju sama. oee. živela zjedinjena. nepremožna Italija! je zašumelo po tolpi, in [ j j iz očij vseh teh korenjaških, bojev- Inih mož je zasvigal plamen nav-I emua noe j*- zagrnila vasico. Ni j dušenja. ena zvezda ni osvetljevala nebesa, zastrtega s težkimi oblaki. Povsod je vladal N mrtvaški pokoj, le iz d\eh poslopij se je pridušeno oglašal vesel govor vojakov in včasih i njihove povevke, ki so se čudno potresale skozi nočno tišino. Tu in tan» se jp bleščala iz ki>eie luč, in čuječi psi na verigah, uznemirjani od lahkih korakov nočnih liodcev, so tulili in lajali v nočne trnine. Crez pusti prostor na vasi se je gibala temna postava, za ujo druge in druge, in koraki vteh so me- rili k eerkviei. katere okua so sc rok. "A kdaj zgrabimo orožje, častiti oee?" 4 Danes takoj — zdaj", je klical duhovnik. "Bog je privedel sovražnike v vaše roke. V svojem za-slcpljeiiju so se prepustili mirnemu spanju. Idite in pogubite je, kakor so pogubijali izraelski sinovi svoje sovražnike.*' "Nočem moriti spečih", se je oglasil odločno Lorenzo Batisti. — "Bodemo se bojevali z mečem v roki proti svojim sovražnikom, ali z razbojništvom ne okalimo svojih stali so odšli, preverjeni o nujnosti t-ga, kar jim z mojimi tisti Bog veleva, le ti, se mi zdi. še omahu ješ. — Lorenzo, ti si prvi mož med ■svojimi. Ti si bogat, spoštovan od vseh sosedov iu s tem i močen. Ti n vrl ia odločen, in pozvan si, da bi drugim vladal. Čaka te velika uloga. ne ogibaj se ji. Postavi se na čelo svojemu okraju in postaneš velik in slaven!" "Jaz. oče Benedikt, sem prost vaščan in nisem sposoben k velikemu delil!" "Motiš se, Lorenzo! Imenu Ba-tisti je sojena krona knežja. Toda hočeš li doseči ta veliki cilj. od-vrzi od sebe malenkostne predsodke. K veliki slavi se koraka po truplih sovražnikov, in teli se nt* smeš strašiti! — Ako boš služil domovini in Bogu. postaneš velik. Toda temu smotru moraš žrtvovati vse, kar se ti stavi na pot, uaj bi to bila tudi tvoja kri!" "Lastna moja kri7*, je ponavljal Lorenzo brez volje in pred njegovo dušo je migljala postava ljubljene sestre Nežike. "Ti si prisegei danes zvestobo papežu in pogubo vsem sovražnikom. Ne pozabi!" * "Lorenzo Batisti ne pozablja, oče Benedikt!" "Vem. vem! Za to sem te izvolil za načelnika. In zdaj lahko noč, Lorenzo!'' "Lahko'noč. oče Benedikt!" je zašepetal mož iu mu pokorno poljubil roko. — Z glavo ponosno vzpeto je stopal potem svobodnih korakov proti domu. IV. Poročnik Oliva je sedel dolgo v noč 7. Nežiko. Stara služabnica, ki je bila po Lorenzovem odhodu sedla v kotičku izbe, je s easom zadremala. in tako sta bila mladcnea kakor sama. Pogovarjala sta &e dolgo, in čim dalje sta govorila, tem bolj vroče so jima postajale besede. Obličji sta se jima razpaljali, oči plale, in lahko sta xi čitala i/, njih na vza-jem isto sladko tajnost. Nežika je stopila k oknu. kakor bi se bata teh pogledov mladega, brhkega častnika, toda Karol je šel za njo. "Vidim že. da sem vam resnično ueprijatelj. Nežika", je pra vil z rahlim očitkom, poskuša je poljubili i dekličino roko. "Vi ueprijatelj ' — C zakaj tako govorite Karlo. Hočete me s tem prisiliti k napačnemu priznanju? Sem vam naklonjena, saj tega ne tajim, i odpuščam vam i to, da stojite proti mojim bratom. --Saj pravite sam. da drugače ne morete. Toda dokler ne zavlada zopet uiir v naši ubogi deželi, ne smete mi govoriti dalje o tem. kar ste začel!" * "Vi ste okrutna. Nežika! Pozabiva za hip na ostali svet in mislila le samo nase. -lutri odrinemo )dtod : ne dajte uii oditi z mučno negotovostjo v srcu. Ne vem. kaj me čaka, morda smrt! — Vi ble-lite, Nežika. vi se strašite zame in vendar mi nočete reči niti besedice utehe!"' "No torei, ako vam je reklo že moje obličje proti moji volji, kaj :utim. zakaj hočete, da bi to še z 'jesedama ponavljala?— Oh Kar-'o! Želela bi. da bi mesec razsvetli /.daj pokrajino naokoli, da bi mo-;li spoznati našo domovino v vsej njeni krasoti. — In krasote te krajine bodo opustošene z bratomorno vojno. Bratomorno zato. ker v ivstrijski vojski stoje i naši vojaki. ki se bojujejo z nami trdovrat neje nego ostali. — Ne razumem 'eh politiških spletk — moj brat sam se do nedavna za nič ni brigal. Ne vem, na čegavi strani je pravo ili to jedno vem, da je tale zemlja moja mati, in da so ti, proti katerim vi bojujete, moji bratje. Vem la je Italija že mnogo trpela, in ia boj, ki je zdaj začel, lahko po stane usoden. Ljubim svoje roja te in vidim, kaj jih čaka. Ali bi mogli zahtevati, da bi na rakvi ivoje matere govorila vam o ljubezni? In glejte, pripravljajo se. •la mojo mater domovino polože v '/akvo. Morem li jaz. hči Italije, misliti zdaj nase, — ali smem sli lati besede enega od teh, ki so pri da bi jej nasilno oči zatlačili?' "Nežika. vi me ženete v obup-nost! Kaj imam torej storiti?" j* Šepetal Karol užaloščen. •"Popustiti svoj prapor.— " "Veste, kaj je to? Popustiti svoj prapor, na kateri sem prisegel a-ušiti svojo dolžnost., poteptati *vojo čast v blato! Ali Li me mo •rla potem ljubiti?" "Nikoli!" je odvrnila slabim, toda trdnim glasom. "Kaj nama torej ostaja? "Raziti se!" je zašepetala deklica. "Da. raziti se! Kekla ste to! — Pojdeni torej, Nežika! Vem. da je .o hoja na smrt. ali pojdem vendar za svojo dolžnostjo, vedoe. da ohranite moj obraz neskaljen i svojem čistem srcu!" "Do groba. Karlo!" "Vidiva se zdaj poslednjie. Nežika ! Mi dva oba sva posvečena ljubezni in smrti!" Nežika je nemo sklonila glavo -n Karol je. objemši jo, pritisnil drhtečo deklico na razburjeno sr «e. Kden hip samo jo je držal v naročju. toda v tem hipu jc občutil vso blaženost ljubezni in trpkost ločitve. Nežika, se je milo nasmihala nanj skozi solze, ki so ji zaro-sile oči. in Karol ji je strastno zlju-bil njene vlažne usfnc. Na to se je vzmogel in odhitel izbe. Deklica je omahnila, premagane od čuvstva, na stol. in potok solz. katere je do slej po sili zadrževala jej je polil obličje. "Oh. zakaj si mi to storil!' je šepetala, pritiska je roke ua dvigajoča se nedra. — "Ali bom i zdaj še dosti močna, da bi se premagovala?" s Na vrtu pred oknom je stal Lorenzo Batisti. Videl je svojo sestre vo kenski dolbini stati roko v roki v okenski dolbini je pripravljal pogubo. Ni slišal, kaj sta govorila, a slišal je, da je to priznanje ljubezni in ločitev, ter videl, da je to razločenje za celo življenje. Bilo mu je žal sestre, katero je ljubil, in tega mladega moža. katerega je spoštoval zaradi njegove vrline in iskrenosti, ki je sijala iz celega njegovega vedenja. Ko bi ne bil sovražnik, kako rad bi blagoslovil to zvezo, kako rad bi ga nazval svojega brata. — Toda zdaj je moral potlačiti vse občutke, ki so se vsiljevali v njegovo dušo. kadar je uzrl svojo sestro v naročju brdkega, krasnega človeka. BOJAJKI NABCCAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V 2DB 1- K $1000.00 nagrade Zadnjih osem let se je selilo toliko Slovencev na svojo grudo, kakor ne nikdar preje. Naselbine so rasle, kakor gobe po dežju. Obljubovalo se je ljudem bogastvo, če se kupi le košček zemlje v različnih krajih. Skoro vsi preminuli poroki in odrešeniki naroda so dajali pa še posebno dobre svete, ne idi v Misouri, ker tam so žabe, kače in pa mrzlica. Zadnje štiri leta se nisem bavil s prodajo zemlje Slovencem, temveč jaz sem le pazno gledal nesramno rekla< mo in pa uspeh različnih naselbin. Slovenec, ali ni res čudež, da so vse naselbine ostale le na papirju ter v možganah zginolih prerokov; zadnje na severu se podirajo celo s hrupom. Kajti Slovenci so bili vabljeni v kraje, kjer sploh ni mogoče živeti. Edino v Missouri je ostala in procvita brez hrupa in reklame. Vsak Slovenec lahko zasluži $1000.00, ki mi pokaže 12 slovenskih kmetov v Floridi, Texas, Wisconsin in Michigan, kateri imajo obstoj vsaj tak, kot povprečno 12 slovenskih kmetov v Missouri, da se žive IZKLJUČNO le od kmetijstva. Slovenec, ako želiš imeti dom, tukaj si ga lahko napraviš. O tem se prepričaš lahko sam pri rojakih, ki žive že več let tukaj. Mi ne pridelujemo pomaranč, zelene, fig, niti ne krompirja ali kumare za $200.00 na aker, niti se ne pečatno z mlekom v velikem obsegu. Temveč mi svto zadovoljni s koruzo, pšenico, ovsem, senom, deteljo, kuret-nino, ?jrešiči, govedo, konji in mulami, pridelamo pa tudi fižol, krompir, vsakovrstne sadja in posamezniki tudi nekaj vJ'ia, a živi se lahko dobro in pošteno. Taka je torej naša naselbina, ki ni v bogastvu, pač pa v pvocvitu in na solidni podlagi. Pridi obiskat Slovence in dobil boš jesti kakor ne bolje v najboljšem hotelu v Amariki in to vse domače. Slovenec, ki želiš imeti svoj dom, na katerem je treba trdo delati, tukaj ga dobiš, boljega nikjer širom Amerike, kolikor je meni znano. Jaz nisem agent od danes do jutri, ampak stalen posestnik in znan vsaj 50 Pridi v naše kraje in ako nočeš, ne hodi k meni, ker v Ripicy in Butler Countiiih je precej Slovencev raztresenih. Prepričaj se, kako so boliu po zatrdilu ničvrednih ljudi, m našel boš le polnolične rdeče otroke in ljudi, zdrave kakor kjerkoli drugje. Dežela rabi pridne ljudi in zato Vas ona vabi in ne jaz. Vsa ravnina je sedaj v kanalizaciji in od mlak je bedasto govorenje od bedastih ljudi, ki ne poznajo dežele. V desetih letih od sedaj preskrbi lahko južni Missouri vsa žita, prešiče in polovico govedi za 40 miljo-nov ljudi, da ne omenjam prav nič druge pridelke. Zenslja se dobi tukaj primeroma poceni v valovitih krajih narejene kmetije in v iavnini pa gozd, ker čiste ravnine nikdo ne prodaja. Jaz ne prodajam nobenemu gozda v ravnini, ampak vse izčistim, da je za orati. Pridi in izberi si kos. Plačila po dogovoru, kakor moreš izplačevati. Imam precej svoje zemlje, ki je nemorem urediti s svojimi financami. Prodam poceni in naredim kmetijo, kjer boš lahko mirno in zadovoljno živel. Pridi in poglej naše polje in pa pridelke, nikdar ti ne bo žal poznati našo deželo. Ako pa hočeš čez noč postati premožen, potem naši kraji niso zate; če hočeš pa resnično pridobiti svoj dom s trdim delom, potem ga dobiš kakor nikjer drugje. Zapomni si, dežela te vabi in ne jaz, jaz ne rabim tvojega denarja. Kupi sam in kjer hočeš in pridruži se nem, ker čimveč nas bo, tembolje bomo napredovali, FRANK GRAM, Naylor, Mo. ) ) \ GLAS NARODA. 18. APRILA. 1916. 13= Jugoslovanska E _ a Katol. Jed nota E Inkorponrana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, Box 106, Pearl Ave., Lorain, Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BEOZICH, Elv, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr MARTIN 1VEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: MIKE ZUXICH, 421—7th St., Joliet, 111. PETER ŠPEI1AR. 422 N. 4th St., Kansas Citv. Kans. JOHN AUSEf, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽlbNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St.. Lorain, O. JOSEPH PISH LA R, 308—6th St., Rock Spring«, Wyo. G J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, itev. 1, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, itev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, &t., od društva Slovenec, itev. 114, Ely, Minn Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljat ve, naj se pošiljajo »a glavnega tajnika Jednote, vse pri-toibe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov »e ne bode oziralo. Društveno glasilo:"GLAS NARODA". 1 U00. 57.75 — 31.00 31.00 (101. 57.15 11.00 11 .(HI 140.21' ,104. 48.2.% 102.83 — 35.00 10b. 111.57 — 77.00 77.00 107. 26.17 10ti. 52.93 1000.00 10.00 1010.00 10!». 54.92 130. 107.04 — 109.01) 1 tHi.OO 111. 132.22 — 57.00 57.00 112. 41.59 114. L'39.6?: 24ti.<>0 246.00 11«. 70.11 6.r».00 65.00 117 45.48 500.00 28.00 528.00 llfr. 31.5:5 — 28.00 28.00 Ui*. 21.07 120. 36.67 121. 53.02 jfc^ iT Skupaj 11.023.02 ^21.0000 5730.1 > 12.940.] Prva številka znaci številko društva: druga znači svote vplačanega denarja : tretja znači smitnino: četrta znači koliko se je izplačalo podpore in poškodnine; peta j»a kolik" so člani posameznih društev skupaj prejeli. Z bratskim po?Jravom Geo. L. Brozich, glavni tajnik. MESEČNI PREGLED MED DRUŠTVI IN JEDNOTO o dohodkih in izdatkih za bolniško podporo za Dobodk L 448.&1 2. +45.81 217.Is A 137^8 "'t . *U. t — >0.98 H. lt»3.90 IL HO.4^ 12. 161.70 13. 178.00 14. 8144 15. 216.1 1 IU. 182.0! 17. :"»4.0 mesec marc Izdatki: 237.00 51.00 44. IU 31.00 1916. 237.00 51.00 44.10 i s i .oo loot M* t 00.00 39 40. 11 42. 43 44 4f». 47. 5(4 51 •SI. r»4. 60 61 64 66. 66. 70. 71 i6 78. 81. 92. 83. 84. 85. 86. t>7. 88. m. 90. 94 99, 212.21 153.30 :i4G .:Vi 652.54 124.71 186.27 224.50 177.40 109.12 116.88 188.45 185.643 148.01 59.35 77.43 190.92 212.25 145.50 11S.2G 96.85 123.91 94.4ii 104.53 47.61 154.42 145.00 71.32 57.68 247.Iti 42.78 128.58 58.52 61.24 206.94 14.99 60.70 160.28 70.43 146.48 163.37 56.28 47.74 67.54 114.64 56.71 82.59 264.18 119.00 1000.0" 1000.0« i 100.0» 1000.0* > 272.00 272.00 40. (K) 40.00 18.00 18.00 76.00 7S.00 173.67 173.67 70.00 1070.00 35.00 :ir».oo 225.00 225.0*J >9.00 :»^9.00 72.32 72.32 57.00 57.00 ti2.00 -J^J.OO 13.00 13.00 883. Hi 883.16 52.00 52.00 51.00 r»1.00 uso.oo 1280.00 26.00 1026.00 118.33 118^3 65.00 65.00 46.00 46.00 149.00 - 249.00 127.00 1127.00 131.00 131.00 144.00 144.00 112.00 112.00 :t0.00 ■J0.00 87.00 b7.00 55.00 55.00 17.00 17.00 56.00 56.0U 12.00 12.00 10.00 10.00 84.00 84.00 39.00 cw.OO 12.00 12.00 66.00 66.00 70.00 70.00 48.00 48.00 90.00 90.00 sr 't^r 350.00 100.00 500.00 67.00 85.00 34.00 54.00 20.00 74.00 86.00 26.00 97.00 28.00 13.00 9.00 7.00 44.00 67.00 85.00 384.00 164.00 20.00 74.00 86.00 26.00 97.00 28.00 13.00 500.00 9.00 Pismo iz strelskega jarka. Tičiin v strelskem jarku in Ti pišem med frromenjeuj topov. O-stra burja žvižga, snežinke padajo. tako da je puškina cev že vsa pokrita s snegom. Akoravno sem toplo ob I ci-1 »n. no* vendar mrazi. Že več ilni je slabo vrenn*. prej je deževalo in na to jo prišel sneg. — Prejšnjo noč nismo spali: Lahi s<> napadali in mi smo ili morali odbiti. Zvečer .i'- bil silili artilerijski boj. Vedeli smo, da bodo ponoči v varstvu teme **šturmali"'. Zato smo bili vso noč pripravljeni. Okoli polnoči me opozori moj tovariš na temne senee^*ki so se bližale našim jarkom. Ilitim javit poveljujočemu častniku in opozorim moštvo. Svetilne rakete in ročne granate pripravljene. V temi zadoni strel. '*Mia mamino!" zadoni glas v temi in* truplo pade po tleh. V tem zadoni glas: "Avaliti SavovaV A pripravljeni reflektorji in svetilne rakete že osvetljujejo prestrašene vrste Italijanov. Mislili so pač. da smo mrtvi. Ročne granate lete med uje, porušeni beli Ljubljani ovenčalo s častjo in slavo, "sic transit gloria minuli*'. Njih letala so razbita v naši domovini, letalci pa počivajo deloma po avstrijskih kasarnah — deloma na avstrijskih pokopališčih. Zadnje dneve je tu skoraj popol noma mirno — zdi se. kakor da bi ne živeli ob fronti — le tu pa tam pretresa ozračje grom — pa le iz daljave. Le par laških izstrelkov je žvižgalo čez: pa brez škode. — Ljudstvo si ta mir razločno tolmači: eni. tla je to mir pred nevihto. — drugi, da Italijanom manjka streliva. — tretji, da so se Italijani naveličali sramotne in brezuspe šn»- vojne. l»ojr daj. da bi se uresničilo drugo in tretje mnenje. Sicer se po krasnih iu solnčnih dnevih vse giblje j><» vrtovih, poljih in vinogradih, koder se meša petje in smeh med gromeujein topov: tu gnojijo, preoravajo. sade krompir, zelenjavo, obrezujejo in vežejo trte — vse kakor v mirnem času. Dekleta škoda da ne vsa, ali vsaj v veliki večini — pridno po-magajo. A še vedno jih je nekaj takšnih, kakršne opisuje g. dr. Marijan. A še enkrat rečem: Ilvala Bogu. da tu ni mnogo takih — če zginejo -še tiste, bo popolua et&l našega ženstva. ki se po ogromni večini vzgledno drži I Bog daj! Te dni je sneg spet pobelil vrhove in bregove kraške planote nad Vipavo segal je skoro do vznožja — sedaj nam je postalo mrzlo megleno in veterno vreme. Treba je zopet kuriti — a ni ne drv ne premoga. Naslednji vojaki —- briški rojaki — pošiljajo pozdrave svojim hnnačinom in znancem ter prosijo poročila o svojih družinah in domačih krajih, če ve kdo kaj na-tančnejšega o njih : Markočič Ivan iz Medane: Koiieut Alojzij iz Neb-!ega: Molan Ant. iz Mimika; Per-šolja Anton iz Neblega. Mislil sem. da dokončam v miru to pismo — a ni šlo ! Itavno ob sklepu je začel običajni koncert v daljavi Ln bližini. Žarometi mečejo svoje svitle metle — žarnice se bliščijo — strojnice in puške ropotajo — topovi irrnd io čezdalj«- bolj. Raznoterosti, 7.00 44.00-ci, da se bodo zmagoslavno vrnili v lana stoje - —------— Poljska poročevalka o položaju pri Solunu. "Poročevalka 4;Gazette Wiec-'.orne gospa Zembrzuska. ki je iz Sofije dospela v Solun, poroča svojemu listu med drugim : Doslej se je izkrcalo v Jšolunu približno 250.000 Francozov in Angležev. Četudi je dospelo voliko več Francozov nego Angležev, je videti v Solunu predvsem pohajkujoče Angleže, dočim so Francozi zaposleni: na vseh straneh: pri tzkreevanju'ladij, v tovarnah, pri zgradbi utrdb itd. Jklnogi Angleži •se izognejo delu s tem. da se dajo eaKtopati po domačinih, katerim odstopijo četrtino svoje plače. Iz-početka so pošiljali Francozi v Solun kolonialne čete: sedaj doliaja-frai icoske eete so povečini doma iz Francije. Čete. ki so jih z Galipo-lisa premestili v Solun, eenijo splošno na kakih 70,000 mož. Glavne moči izkrcanih čet stoje pri Salami blizu Soluna. Vse vasi tamošnje o-kolice je domače prebivalstvo izpraznilo. 5—6 km severno od Soluna se začenjajo strelski jarki in u-trdbene naprave. Med Salami in Sarigial tabore francoske čete, ki so zaposlene z zgradbo utrdbenih naprav v velikem obsegu. Ob železniški progi Solun—Dojran pa delajo Angleži svoje strategičue črte. Črta Solun—Larissa je zaprta za vSak proinet. Vzhodno od So-ečete,Gr»keče- I te polagoma umikajo i/ ozemelj. ' ki imajo zasedena Francozi in An-j trleži in jih nameščaj« v postojan-| kah zapadno od železniške črte ;.Solun—Larissa. Iz ozemelj vzhodno od železniške proge Dojran— j Solun so grške čete deloma že u-.maknili ter so ostale samo še moč-: ne posadke v Šeresu, Drami in Ka-j vali. V Solunu samem sv nahaja sa-j mo še pol grške divizije, kakih 10 tisoč mož. Grki. ki so bili preje na-jklonjeni eliten t i. izražajo sedaj odkrito željo, naj bi čim preje tem boljue nastopili proti tuji vojaški invaziji osrednji velesili. Islandija, ki je drugače le *iar otok ha.jk. doživlja sedaj lepe čase. kakršnih Islandci še niso imeli, uiti so ke-daj kaj takega slutili. V nekem danskem listu poroča neki ugleden Islandec o tem sledeče: Naša dežela je edina na svetu. katera ne izda ničesar za vojsko in mornarico in vojska se pri nas le v toliko pozna, ker prodajamo meso in ribe za dvakrat višjo ceno kakor poprej. Povprečni izvoz Islandije iznaša na leto okoli 17 milijonov mark, v tem letu pa se ceni na 55 milijonov mark. — Polenovke. katere izvažamo v It a lijo in Španijo, se sedaj dvakrat več izvozi, kakor pa poprej. — Islandske slanike pošiljamo pa na Švedsko in v Rusijo. Nemčija ni nikoli pripadala k največjim odjemalcem islandskih izdelkov. Vsi stanovi zaslužijo sedaj enakomerno več. Poljedelec zasluži posebno dobro* pri volni, katere cena je trikrat višja kakor pa v navadnih časih. Kmetje izboljšujejo svoje domove, plačujejo svoje dolgove in vlagajo denar v hranilnice. — •Splošna posledica na Islandiji je. da je splošna podjetnost zelo živahna. Sedaj se misli na izrabo naravnih vodnih sil na otoku; neko elektrarno so že dogradili in v uedolgem ča-su, upajo Islandčani, bodo preskrbljeni s ceneno električno silo. Padel je ua laškem bojišču pri napadu na Osiavje starešina in bivši predsednik hrv. kat. akad. društva 'Hrvatska" dr. »Štefan Simuno-vie. Celovški župan umrl. Ponoči 23. januarja je umrl celovški župan, namestnik koroškega deželnega glavarja, dr. Gustav Metnitz. PRIMORSKO. Padel je na italijanskem bojišču dne 19. januarja Štefan Med-vešček. doma iz vasi Skale pri Kanalu . Umrl je v begunskem taborišču v Brueku n. L. 79letni Blaž Ste-pančič iz Dola, občina Opatjeselo. NAŠI ZASTOPNIKI. kateri so pooblaščeni [ »obira ti nsro6 aino za "Glas Naroda" ln knjige, kakor tudi ra vso drugo v našo stroke spadajoče posle. Jenny Liod, Ark. In »kolka: Mlliae! Clrar. San Francisco, Cal.: Jakob L>ovŽ!n. Denver. Colo.: Frank Skrabec. I>cad\THe, Colo.: Jerry JninnlK. Pueblo. Colo.: Peter Cuiig, J. M Rojtz, Frank Janesb in John Germ. Salida, Colo, in okolica: I^uls Caste! lo (The Bank Saloon >. Walsenbnrg, Colo.: Ant. Saftlcii. Clinton, Ind.: Lambert Kolskar. Indianapolis. Ind.: Alois Rud man. Woqdtwd, la. ia •kolka: Laku Podbregar. Aurora, I1L: Jernej B. Verbis. Chicago, DL: Frank Jurjovec. Depue, ID.: Dan. Badovloac. Met, UL: Frank Laarlcb, John Za-etel In Frank Bnmbtcti. La Salle. IIL: Mat. Kump. Ocleaby. IIL: Matt. Hriherolk. Wauhejan. IU. in okofiea: Fr. Pet-Kovšek in Math. Oj?rin. So. Chicago, IIL: Frank Čerue. Springfield. HI.: Matija BarborlA Cherokee, Kans.: Frank Režlsnlk. Columbus. Kans.: Joe Knafelc. Franklin, Kans.: Frank L—.25 —.20 t—.20 >—.35 —.25 —.25 ?—.25 s—.25 —.20 f—.20 ;—.20 ■—.20 —.20 r-.45 i—.25 —.20 —.20 —.25 —.80 t—.45 —.25 —.30 f—.20 t—.20 i—.15 &A£U1*£DNICE: Newyorške • cvetlicami, humoristične, božične, no* voletne in yelikonocne, komad po dueat po Z slikami mesta New Torka po Album mesta New Yorka s krasnimi slikami, mali ( ZEMLJEVIDI: Združenih držav mali veliki Balkanskih držav. Evrope, vezan Vojn astenska mapa Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po Avstro-Ogrske mali veliki vezan Celi svet Velika stenska mapa U. S. na dragi strani pa celi svet t—.03 29 e—.23 t—.35 »r—.25 !—.50 $150 .23 -.10 -.50 -.21 ^Dpi Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi t goto tini, poitni nakaznici, ali »«*talh znamkah. Paitnina j« vrt mul h niftinm. » - »-■■- - GLAS NARODA, 18. APRILA, 191* Apis. Spisal Rado M urnik. (K o n e c.) L skiiu torp«xloveem I Ali pa te po citraj vrag! Za tri goldinarje dobimo drugt*ga moža ! Ta mreina st* drži tako veselo, da je res žalostno! Knoletuik Ravan, ne sme-jajte se tako srečno, kakor bi vas bili pravkar proiuovirali za fraj-tarja ! V vaših letih, sem bil že korporal! Tiho. Tratar! Kadar iriv gospod genera lina jor uiiiuo vas dalje, obračajte ifhive in glejte pogumno za njim! In če vpraša koga kaj. odgovarjajte točno in na glas! Kadar bomo defilirali, iztegujte kolena, pazite na razdaljo >abo. ne lazite mi kakor romarji na svete Visa rje, ne te-eite in tudi ne rinite zdaj skupaj, zdaj narazen kakor Kdor tie bo pazil in ;ra kuj polo-iiii. bo drža! zajtestnice v zapoiii, d h bo črn kot dinaiikar. In go-stotnik mu n" da nobenega dopusti več! Zavasnik, ne drži se tako neumno, kakor krokodil, ki je poz :bil sto jo cenjeno ime! 0-jjozarjam vas *e enkrat, držite 5-voje preklete rilce lepo pokonci! Da ne bom zmtrjaii zaradi vas! Raviuijle po mojih besedah, če nc, Wmc ekscTvirali \>ak dan tri ure v«v in jKitfli krvavi pot!** Km«*c svojega navdušenega govora j«' obljubil vsakemu grešniku Še devet i n devet d esc t paradnih klofut. Vojaki pa zaradi tega ni-ho bili nič bolj razburjeni, delo-ita. k«-r so v Že zdaj naveličali paradne zabave, deloona pa tudi /ato. ker je bil Apis dolžan stot-hi.ji /e najmanj po! milijona za-ušnie i z t m- ni zmenil nikdar resno du bi |»»ruvuul ta uiuuzaiii dolg. Potem m>1 |k> sobah g!edatT ."•o so vsi preti gospoda brigadirja. I11-fanterist Hrust. ne držite tako prijazno, kakor angel miru in sprave! To -se ne spodobi! Prijaznega vojaka se ne boji noben hull.'-! Ali ste slišali.1 Ne glejte tako milo, kakor bi me hoteli prositi petde>. Uetiiega dopusta! Mislite ^i. da vam je Zavasilik — popušil ves tobak!"' Hrust je strastno ljubil tobak. Tu ni poznal nobene šale; takoj je začel gledati neznansko grdo iu jazno. "Tako je prav!"' ga je pohvalil harmonika! stotnik. "Vidite, saj znate!" — Stotnija j>- odrojiotala ]>o »top-nieah na dvorišče. Od vseli strani so prihajali tudi drugi oddelki polka, t da>ila s«, se povelja. Kmalu je bil zbran ves polk v gmoti z godbo na desnem krilu. Na sredi dvorišča se je razkrakoval major Osa t, bolehen. razburljiv častnik s cesarsko brado, mahal z rokama in nekaj pripovedoval polkovniku, majhnemu osivelemu gospodu. Nad pusto vojašnico ,se je smehljalo ljubko majidkovo jutro. V jarkih /arkih so se svetila velika glasbila, sablje, gumbi, orli in ro-/»• na čakali iu pasih, okna in zidovi. Po mladih kostanjih čivkali obj. stni vrabci in odletavali na strehe. Na bližnjih travnikih m> čiričali čirieki; na Južnem ko-lodvoru so žvižgali pand stroji in drdrali železni vozovi. Z zat.^lim krikom j.- poklical slražcei vojak stražo <>d vliodu k puškam. Vitkostas kadet je poleg poboenika prinesel razvito pol-kovno zastavo iz stražnic«-. Uaz-legnilo s.- je jx>lkovnikovo povelje in povelja bataljonskih zapoved-nikov. Vojaki so obrnili glave na desno in spustili roke ob puškin vrat. Godba je zasvirala eesarsko, botmarske palivke so bile breanjo, trobarji trobili generalni marš. Polkovnik je šel zastavi nasproti, ji salutiral in spremil zastavonošo do tretje stotnijc prvega bataljona. K<> je \>.,- utihnilo, j.- pridrdra-la kočija. Nadzirajoči brigadir-generalmajor je bil tu. Bližal se je veliki trenutek. Vojaki so stali kakor vkopani. (i.-neraliuajor j«- korakal počasi <.1 oddelka do o*.ld« lka iji og-leda-val mošto. Spremljali so ga polkovnik iti dva i>oboeiiika. Marsikateremu častniku je hitreje utripalo srce. zakaj kolikor t ud L so ljubili brigadirja in ga občudovali /avoljo njegovih vojaških vrlin, s- vendar jako bali njegove brezobzirne strogosti. Dobro so jHMimili Še vsi. kako neusmiljeno je oštel lani nadporočnika, ki je imel na rokavicah jh> troje gumbov. namesto ]m> dvoje. Hrust je gledal ves zamaknjen bližajočega v gospoda. Nad vse mu je ugajal ta srebrnolasi. siv-bmobrki oficir v prezali ščukasto-feivi vojni suknji in črnih lilačah s širokimi bakienordečlmi lampa-si. Iskreno je občudoval Ilrost tudi njegovo zalozeleno perjanico, zlati ovratnik in zlate rokavee. "To je mož. kolikor ga je pod klobukom!" si je mislil Hrust. "Iu koliko medalj ima! Bogve. koliko litrov najboljšega vina bi dobil za eno samo?"* Tedajci ^a je obletela zlata misel. Spomnil se je nevarnega Za-vasnika in šinilo mu je v glavo: "»Stoj ! Siij Za.va.snik ne puši nikdar! Čast bodi Iiogu, tobaku u« preti nolxma nevarnost!** Mirna zadovoljnost mu je objela dušo Iji okoli ust se je pojavil miroljuben, prikupen nasmeh. Nič manj ni bil všeč tudi Hrust geueralmajorju. Ko je zagledal korenjaškega fantsx je radostno Apis. j.- bil tr- mladeiiič. 1'latumfo, ki je nosil š. na hrbtu. "Pozor!" je zu klica i Lajtnant Kniekebein skonog in. dolgokrak P.oriti s.- j.* znal tako dobro, da je v dvoboju z visokošolcem ranil sam sebe jh> nosil; premagal je sam sebe hi slavil najlepšo ztnago krepostnega kristjana. Zaljubljen je bil v svojega pin«'-a in sam va-domišljal si j^i. da je ena izmed prvih taktičnih koritVj avstrijske annade. Kaotem Ui eu-tudi moštvo tako zanemarjeno! Treba bo napeti čisto d rogaču e st nine!'' Vojaki so gltdali arepo predse; \ bi š« l stokrat rajši v vojno, kakor pa prenašal te malenkostne situonti. skrbi in težave. Stali so razburjeni, plahi, kiikor naaredi polja pod črnimi oblaki grozeče nevihte Zunaj na hodniku so zažvetike-tale ostroge. Preuslužni Okoren je (Jdprl vrsta: vstopil je stotnik Mora, stotnijc hrabri poglavar. Tolsta lica so mu bila kakor napihnjena. debeli brki kratko ustri- ' ........... ..... i - JT IOUWIWI« zeal, |>ogleti hud, mrk, ponosen, motril ta zdravi obraz, te orjaške Kretal se je kakor »laven vojsko (roke, te levje ude, to visoko rast. vodja, ki je prottiae&i že cele ar- Tako sta se gledala iuianterist in P* i* iAot»ik»val ie generaimujor kakor dva stara pri »be- jsteljs, ki si le zaradi sitae disci ker pline ne moreta seči v roko in Najpopnlamejša igralka v Ameriki je ustanovila lastno akcijsko družbo za produciranje kinematografskih slik. — Zavrnila velikanske ponudbe drugih družb. Nekako pred petimi leti, takrat še zelo mlada deklica, je prišla Miss Mizzi Ila j os* iz Ogrske v New York. Tedaj je nastopila v '"Winter Garden" gledišču in tako nepričakovano dobro nastopila, da so jo ne\vyorški obiskovalci šteli med najpopularnejše igralke. Potem je dve leti igrala v ogrski o-pereti "Sari". Koncem novembra 1915 je pričela nastopati v Sa-v vprašati: "No. kako pa Že kaj pri PRIMADONA MIZZI HAJOS. vas doma.' Ste-vsi zdravi V7 Ves trd od jeze je opazil stotnik Mora. kako nespodobno prijazno se zopet drži nepoboljšljivi Hrust. Ta pa je ves zaljubljen str-iilel v bleskovito generalsko uniformo in na dnu srca se mu je porajala goreča želja: "O da bi jaz saj pol ure smel hoditi tako-le nedeljsko oblečen po naši vasi goriiidol! Buzarada. ali bi vse zijalo vame! Naš ošabni župan bi kar počil od same ne vošči jivosti, kaj pa V* Brigadir je šel naravnost proti Hrustu in se ustavil pred njim. Ker mu je bil 1'aut po godu. ga je nagovoril: "Pofejte -mi. kako ji* ime faše-iiiu gospodu stotniku?1' JIrust se je začudil, da brigadir tega ne ve in da ni vprašal stotnika, samega. Vendar je odgovoril naglo: "Goupod general, našemu gospodu stotniku je ime Avguštin Mora!"' "Praf dobro! Pofejte mi. kako je ime fašemu feldvebeljuu'' Hrust je odprl usta. toda zaprl jih je takoj zopet. "No. pofejte, kako pražijo fašemu ieldvebeljnu "Višja živina!" se jo odrezal Hrust moško in prav na glas. General major ga je pogledal }k>zoi\iio v oči. Iz njih je sevala nepokvarjena, kristalno čista odkritosrčnost brez predrznosti ali nesramnosti, sevalo iskreno veselje, da je v pravem času odgovoril tako točno. Stotnik: Mora je okamenel. •obledel, polkovnik se je zavzel, zardel, narednik Kreu-Htsch pa je bil tak. kakor mrtvaško kosilo. "Privezati dam Hrusta dve uri!" je sklenil stotnik Mora na tihem. , Vsi so pričakovali, da se zdaj-zdaj otvori nad Hrustom strahovito lilo. hudourno lilo s točo. bliskom in gromom. Ali zgodilo se ni nič takega ne podobnega. Zgodilo se je nekaj popolnoma drugega, nekaj takega, česar ni zabeležila svetovna zgodovina še pri nobenem pomladanjem ogledu: okoli ust brigadirjevih je zatrepetal slaboten smehljaj, erarič-no varčen. In za njim smehu i li tudi polkovnik. adjutan-!uapravita od 4 do 6 klafter na ta iu stotnik.*C.'caieralmajor je še'Jan. To spomlad se bo tu pripra-enkrat pogledal prijaznega ilru-|v^© 1 i>oč "cordov'T trobelične-sta — in šel dalje. i ga lubja (llemloek Bark). Pri "Le čakaj, Hrust!" je goičal dite! jezni stotnik, ko je bil brigadir' Ward ic Guuehcon. Vprašaj vsakega o tem. Podjetje South Bethleliem Steel je vsakemu znano. Pred dvema letoma je bilo mogoče kupiti delnice od South Bethlehem vsako po 38 c. South Bethlehem delnice so vredne sedaj vsaka med $600.00 in $700.00. ZAKAJ? Ker South Bethlehem Steel Companv izplačuje preko sto procentne dividende. SEDAJ imate najlepšo priliko kupiti Sunbeam Motion Pie ture Corporation delnice vsako po $5.00. Tu je vsaka mogočnost, da bodo plačali Sunbeam delnice velike dividende lastnikom delnic. Nikar ne zavrzite svoje velike prilike, če zamorete kupiti Sunbeam delnice rage v i opereti "Pom-Pom", ki se po Originalni Ceni. zdaj igra V George M. Cohne- yse druge družbe premikajočih slik uarede milijone. Ti nikdar ne nudijo svo- ovem gledišču v New lorku. \sa ... *jt-_ m - • , - -i-i , - • , , - - • , »., mnenja in kritike soglašajo, da je1 Jlh delmc ljudstvu, m pa. To vam .ie prva in zadnja prilika bit 1 delničar pri tem velikem njen nastop eden največjih uspehov na tem polju. Miiis Ha.jos je z ozirom na njeji.-velike uspehe dobila od mnogih ameriških iu evropskih k i nem at o-gratičnih družb velikanske ponudil : nekatere presegajo -$4.000.00 tedenske plače. Vse te ponudbe je zavrnila, ker ve. da lahko na svojo roko napravi več iu je ustanovila akcijsko družbo. Družba se imenuje "Miss Hajos Sunbeam Corporation", ki ima svoj sedež v New Yorku na 220 42. St. in podružnico v Olevelandu. Ohio, na 426 Leader Bid g. Brez dvoma bo imelo podjetje velikanske uspehe: kajti na sto-tisoc-.- ljudi je. ki želijo videti njene nastope, česar pa, ako igra na odru. ne morejo. Onim. ki so in ki bodo kupili akcije te korporaeije. je zagotovljen velik dobiček. podjetju. Izrežite kupon spodaj in izpolnite ga. Priložite denar svoji naročnini. Knight and Company fiskalni agenti. Rad bi izvedel za naslov svoje sestre MAK ME KRUŠlC. omože-nc Pohajač. Doma je iz Celja na Sp. Štajerskem. Pred 2 letoma je stanovala v Clevelandu in Lorainu, Ohio. Prosim ee-njene rojake, da mi S]»oroče nje naslov, ali naj se pa sama javi. 1 * I T * 1 TI ii.V rt . _ i SUNBEAM MOTION PICTURE CORPORATION 426 S. Leader Building Cleveland, Ohio. Priloženo najdete s tem svoto............................dolarjev za...........delnic osnovnega kapitala "Sunbeam Motion Picture Corporation '. Pošljite money order ali pa gotov denar v priporočenem pismu Ime..................................... Mesto in država....................... Naslov............................... Pošljite svoje naročilo naši elevelandski podružnici. Dobili bodete delnice takoi. ko dobimo denar. $25.CO kupi 5 delnic $50.00 kupi 10 delnic $100.00 kupi 20 delnic $250.00 kupi 50 delnic £500.00 kupi 100 delnic EDINI SLOVENSKI SALOON ▼ Duluth, Minn. Rojakom Slovencem naznanjam, 'da »e nahaja moj SALOON pol Frak Krusi Minn. h Box Sartell : bloka od Union postaje na desni {strani W. Michigan St. itev. 413 (17-18—i IŠČE SE 100 drvarjev za delati drva pop toda viden smehljaj l! $1*35 od klaftre. Dober les in ves j so se hitro mahee na-lv ravnini. Dva moža prav lahko; dr>sti d.-dee. **Pozneje k rnpor- «4-4 lx v t tu!" To je skalilo limstu vse današ- \omvieb. I'a. POZOR, GOZDARJI! ... . .i Potrebujem 12 dobro izučeuik nje veselje. Skoraj obenem ie , , , , . J j delavcev v gozdu. tocLi morajo j znati vojcga brata JANEZA^ VKKTNIK. Doma je iz va>i I.a-hoviee. »'ara Cerklje isa Gorenjskem. Pred enim letom je bival v Omahi. Neb. Prosiva cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov. da jra nama naznani, ali na i v j»a -»am javi. ker sporočiti mu imava nekaj važnega iz ».ta-l iv domovine. — Joe iu Matli.1 Vertnik. liox 950. Ely. Minn. (17-22—1) tudi domislil, a eika! Hrastov tobak je bil zatorej vendarle v nevarnosti. Iz teh dveh važnih vzrokov je začel fant peklensko hudo gledati. i Naposled so povabili pr<-d bri-j fe-adirja vse tiste, ki bi f_'a radi če-' sa prosili ali se mu pritožili. Tro-; jc mož je prosilo k drugemu1 polku. i Nato je zasvirala godba koračnico, polk je defiliral pred gene-j ralmajorjem. llmst je gledal tako leto 1916. krvoločno, kakor lačen iu žejen • Da je bil letošnji Koledar rei tiger. In korakal je tako togo., da nekaj posebnega, je razvidno iz je delal jame v tla. Brigadir ga'tega, ker smo ga morali dvakral j«- motril z velikim veseljem, ko tiskati in nam je že druga zaloga skoraj popolnoma posla. V Kole- Dalmatinsko-Kalifornijska vinarska zadruga Edino domače vinarsko podjetje z velikim skladiščem v mesta New Vorkn Naše vina, kakor tudi žgauju so naravna, zdrava, in najboljše vrste. Oclamo jih po domačem načinu. Prodajamo jih po sledečih nizkih cenah: V zalogi imamo tudi vsakovrstna vina in likerje. CENE ZA SOD VINA: (Claret)) 5? galon samo____$20.M (Zenfandel) 52 galon samo.. S28.0S (Carbera) 52 salon samo.... S32.H el»ie t-ene. i Vf- S35.M sio.w Slaves". Zasluži se od $3.00 do -fo.OO na dan. Za vse podrobnosti obrnite se na mene. B. KruliČ, (15-18—4. Rocky Ford, tla. V ZALOGI imamo še nekaj SLOVENSKO-AMERIŠKIH KOLEDARJEV j'- delilrral mimo njega. Nevarnega ogleda je bil konec, darju je preko trideset krasnih Genera Ima j or je dal poklicati (slik, razni zanimivi članki, lepe predse vse častnike in pohvalil povesti in poljudno pisane znan-ves polk. zlasti pa kompanijo stvene razprave. Naročite ga ta-stouuka -More. koj,-da ne bo prepozno! Stane i \sled tega je prepnjetuo izne- j po5tnino vred 35 centov, na dem stotnik milostno odpustil j Sloveilic PnblisliSnff Co. vse nameravane kazni in plačal g2 Cortlandt St.t New York City .»Lr» i tii\-'I 7ui.-llh ki—i rati in t*«i* kakor todi motkifB krmanl brki bnda !■ aebodo odpadali la aarvaU. Kwimtwwn. kosti bol ali trvuJ« ▼ rokah, mogmh in r kriio. ▼ osmih daoh popolnoma aadra-bala. tm kraato is eriata. t par daah pa> je najstarejše in od zdravnikov pripoznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim Ona Ml "BRINJEVEC Je: C steklenic $ 12 steklenic 13.00 V ZALOGI IMAMO ttull Cisti 4omači TltOPINJEVEO In SLH'OV-KA kuhana v nasi lastni distilerijl. Naše cene so sledeče: Tropinjevec per gal. $2.^5, $2.50, $2.75 ln $3.00 Sllvovltz per gal.................$2.75—$3.00 Tropinjeree zaboj .................... $ fl.00 SltTOvitz zaboj ...................... $1300 "66" Bve Whiskey 5 let star. zaboj____ $11.00 Rodeča Ohio vina per gal.....55c., 60c., Wc. Catawba m Delaware por gal.......75e.—80e. Za 5 ln 10 gal. posodo računamo $1.00, za -S gal. $2.00. za večja naročila je sod zastonj. Naročilu naj se prlloZl denar ali Money Order ln natančni naslov. Za pristnost pijače jamčimo. The Ohio Brandy Distilling Co. 6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0. - OLAB NARODA" JE SDINX SLOVENSKI KDEUfENIH DRŽAVAH — VABOOlTl I III' .-LB . GLAS NARODA, m APRILA, 1916. ' » ^ a * ^ sn a i j a a a i i ^ a ^ ^ < Gu> de Maupassant: BRATA K * ^ a ■ (Priredil J» T.i ^ > i • ^ i n A A ainaA ¥ H> • ^ > ^ S a i i i ■V A. V 4 (Nadaljevanje. Starec m vedel, kuj Iti počel od sanie«?a veselja. — Letal je ^.eiii-trrtja po sobi in ploskal 7. rokami: To s.' pravi, biti srečen. — Presneto, mi imamo srečo. — Taka sreča ! Taka sreča ! Ali Nt» bila že dolfjo časa prijatelja s tem gospodom Maršalom? — je vprašal Peter. Ha. prijatelju! Pa š<> vprašaš? — Saj jc bil vendar vsak večer pri nas! Ali ne spominjaš več, k«, jc še tebe bodil čakat pred šolo jn te ji- spremljal domov? - Čakaj, še nečesa sem se spomnil. — Tisto jutro, ko je prišel Žali ua svet. je bil tudi pri nas. — Zajtrkoval je / imui. Naenkrat je postalo tvoji materi slabo,---vsi smo vedeli, zakaj .)i je slabo, kakopa----on je planil pokoneu in le- t«'l po zdravnika. — Tako s.- mu je mudilo, da jc namesto svojega, vzel uiuj klobuk. Ti ne ves. kolikokrat sva se že m«-nila o tem. — \o, zato sem si 1ua zlog: lJa, dober prijatelj j? nam bil. Pravi prijatelj, kakoršnih je ic malo dandanašnji. #an je vstal. Zadulilo se mi zdi. Lom šel malo na zrak. — Zunaj je boljše. # Oče je bil presenečen iu mu sprva ni dovolil. - Zelo rad bi se namreč še izgovarjal z njim <• dogodku, ki bo zadal celemu njegovemu življenju popolnoma drugačno smer. Toda Žan ni hotel ostati. — Rekel jc, da se jc z nekim prijateljem dogovoril in du ga mora na vsak način še nocoj dobiti. — Pristavil je tudi, da bodo imeli še dovolj časa, če se bodo hoteli pogovarjati o dedščiui. Mladenič jc hotel biti sam, hotel je v samoti premisliti to no-\ieo, ki je na vse tako silno uplivala. lVset minut kasneje je odšel tudi Peter. Ko sta bila mož in žena sama, je poljubil Roland svojo soprogo rekoč: Vidiš, ljubica, da nam ni bilo treba ostajati še dalj časa v Purizu. — Otroka sta preskrbljena. — Denarja je toliko kot smeti. — Samo Žan iina denar — je rekla in ga boječe pogledala — Peter nima ničesar. Peter:! -- Ah, (>u jc zdravnik. — On bo še zaslužil /.a potrebo. Če bi mu pa kaj manjkalo, bi mu lahko brat posodil. — Ne. takega posojila bi ne maral. — Preponosen je. — Le vr-jemi. jaz ga poznam. -- No. mu bova pa midva več zapustila. To bi bila zopet krivica. — Oba morata dobiti enak del. Ah, lepo te prosim, pusti me. — Vesela bodi in nikar se ne cmeri. — Ali morem morda jaz kaj pomagati, da se je tako zgodilo V Zdaj tfreiu spat. Lahko nor. — Srečni smo. pa reci kar hočeš. Legel je k počitku, ue da bi se spomnil svojega dobrega prijatelja. ki se j*' na smrtni postelji izkazal za takega dobrotnika. Gospa Holandova j- bila še dolgo časa v ^alonu. Spat je šla šele tedaj, ko je zmanjkalo olja v svetilki. DRUGO POGLAVJE Peter se jc odplavil po line de Paris, glavni cesti v Havre, polni šuma in h rum a. Z morja je pihljal prijazen vetriček. ki mu je hladil vroče čelo. itoke je imel sklenjene na hrbtu, palico jc držal pod pazduho, ko je korakal naprej in vedno naprej. -- Kam gre. tega še sam ni vedel Pri srcu mu je bilo težko, bil je nekako žalosten kot da bi dobil kako slabo poročilo. -- Kaj mi je vendar? — jc vpraševal samega sebe. — Odkod naenkrat ta potrtost? Ko je dospel na gledališki trg, je hotel stopiti v kavarno Tor-toni. — Ko je hotel vstopiti, se je spomnil, da bi se v kavarni kaj lahko sestal s svojimi tovariši in prijatelji. — Tega pa nikakor ni hotel. — — Kam In sel . — Sam ue vem. toda nekam moram iti. Kkal jc eilj. pa ga ni mogel najti.— Sam ni mogel biti. pa tudi z ljudmi se ni hotel sestajati. Dospevši k zalivu, je začel stopati po velikem pomolu. Odločil je, da bo sam. Sedel je na klop in začel premišljevati, kaj mu jc. — Mislil jc, mislil, todu vzroka ni mogel najti. Bil je precej razdražljive narave, obenem pa jc tudi vsako stvar natančno prevdaril. Slednjič se je nekaj /ganilo v njem: Pa že vnisem zato tak. ker je brat podedovai premoženje? — Mogoče je bilo tO. mogoče kaj drugega. — Ko je povedal notar tisto čudno novico, mu je začelo srce močnejše utripati. Zatem se je v mislili postavil na Zanovo stališče. — Da. lepo jc ee ima človek takole par stotisoč frankov. — Jaz jih nimam iu to je vzrok moje potrtosti. — Vstal je iu se odpravil proti koncu pomola. Aha, zdaj pa že vem. kaj mi je. — Žanu zavidam. — Morda se ni tudi ljubosumen nanj. k«_r je gospa Rosemilly ž njim veliko bolj prijazna kot pa z menoj. — Moj Bog. moj Bog, kakšni smo vendar. V bodoče ne smem biti tak. — Ne, na noben način. Ko je dospel do signalnega droga, je prižgal žveplenko in začel brati imena parnikov. ki so imeli priti v pristanišče. — Naznanjeni o bili parniki iz Brazilije. La Plate. Chile in Kitajskega. Še celo iz Turčije jc bil eden. Peter je nehote pomislil: — čakaj, ali ima Turčija morje? — Oh, seveda ga ima, kako sem vendar neumen. Na koucu pomola jc zagledal obris velike postave, ki je slonela na ograji. Stopil je bližje in spoznal brata Žanu. — Ali si ti. Žan. glej ga glej? Ti, Peter? — Kaj pa delaš tukaj'.' Na zdrav zrak sem prišel. — Kaj pa ti 1 — No. jaz tudi. Sedla sta na klop. - Lep večer, kaj ne? - Zelo lep — je odvrnil Žan. - Kadarkoli pridem sem — je začel pripovedovati Peter — me navda neko veselje, da bi se vkrcal na prvo ladijo iu se vozil po svetu. Proti severu ali proti jugu. kamorkoli. — Vse dežele bi si ogledal, vije uarode. — Videl bi krasne rastline, krasne ptiče, krasna dekleta. — Taka, ki imajo kot bron rjavo polt in taka. katerih polt je ; wenka»to bela. — Toda za laka potovauja jc treba denarju, veliko denarja.... Utihnil je kei *c je apoiuuii, da ima brat na razpojagp veliko denarja. - Če si zdajle v hipu zmisli, da bi rad videl Skandinavijo, se vkrca in jo lahko vidi. — Le sanjaj, brat in premišljuj o svoji sreči — je rekel slednjič. — Zdaj si bogat. — Ravno prav, da sva se sestala. — Povem ti lahko, da sem s teboj vred tudi jaz vesel in ti iskreno čestitam. Žan, ki je bil mehke narave in zelo rahločuten, je bil po teb besedah zelo ginjen. — Hvala ti. hvala ti. brat. — Kako si dober. Peter.' Peter se je zatem odpravil proti mestu: roke ua hrbtu, palieu pod pazduho. Ko jc dospel uo prvih hiš. zopet ni vedel, kam bi se obrnil. — ■lepilo srn je, da je moral zaradi brata skrajšati svoj izprehod. — Aha, že vem. — K očetu Marovsku bom šel. — Časa žganju bi se mi zdaj prav prilegla. Oče Marovsko je bil rouoin Poljak in političen beguneer — 0 njem so pripovedovali strašne zgodbe. — Zaradi nekega zločna je bil moral pobegniti iz Poljske, naselil se jc v Havre, napravil je skušnjo in postal lekarnar. Peter Roland je bil večkrat pri njem. — Starec ga je prav rad imel, ker mu je bil obljubil, da bo pošiljal vse bolnike k njemu po zdravila, ko bo začel enkrat izvrševati zdravniško prakso. V malem prostoru, kjer je dišalo po zdravilih, je sedel star plešast možak. Njegov obraz ni bil ničkaj simpatičen. — Starčeva glava je bila podobna papagajevi. — Kaj je novega, gospod doktor? — ga je vprašal s sladkim glasom. »Dalje prihodnjič). "GLAS NARODA" škod itirl dnevno, isvzamii nedelj la po- dobita mmn stavnih pmsnikov. "GLAS NARODA" Uhaja dnevno na tastih stransh, teko, da dobita tadanako M strani bacila, t Dam 150 strani, «11 684 strani t Ittrih meaeclh. "GLAS NARODA" donate dnevno poročila i bojltta in runa sH-ka. Sada] ga ilaharni dan raipoiiljamo IS,0001 «— Ta itarilka Jasno govori, da js Uit salo msiirjsn. Vsa osobje Usta jo organizirano la spada v strokovna nnija. MODERNO UREJENA TISKAM A KLAS NARODA VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH, t£ -ja w : : DELO OKUSNO. : : .... - IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. m m co . UNIJSKO ORGANIZIRANA m iS L", te POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D. VSA NAROČILA roSUITI NA; SLOVENIC PUBLISHING CO, 82 Cortlandt St, New York, N. 7. kaj pravijo pisatelji. aiwjahl la Oriaraltf a EaUsl Bam i* "Doli ------- orožjem kajlsa Lav Nlfcetajevti TeistsJ Js *«»!: Ksjlto N> a %cm prebral ln r njej naiel veliko koristnega. Ta vpliv« na flor«ska ln obsega aebroj lepih mlall.. Friderik wL Bedeaatett: Odkar la umrla .ada.a BtaaJ al »Ue na avetu tak« alarse pisateljica kot Je Sattnerjera. Prof. dr. A. Dedel: DoU a oroijum' je ptaro ogledalo Ndaaje-U Časa. Ko P o vek prečita to kajlco. mota oebote pomisliti, da aa bližajo Cloreitvu bolJM časi. Kratkomalo: aelo dobra knjiga. Dr. Lod. Jakobevakl: To knjigo bi Človek najrajSe pol lakti. V Ono area me Je pretrealo. ko aem Jo prebral. fitajerakl pisatelj Peter Beeecier |lk: Sedel ee. ▼ aekeea goado i>rl Grleglacb ln aem bral knjigo a naalovocn Mi>oU a oroS-Jem 1" Prebiral aem Jo dva dneva neprenehoma ln aedaj lahke refiem; da ata ta dva dneva nekaj poeebnega v mojem UvUenJa. Ko aem Jo prebral, aem saielel, da bi ae preetavUo knjigo v vaa koltorne jedke, da bi Jo imela vsaka knjigarna, da bo Je tudi v Šolah ne aiaelo- manjkati. Na avetu ao družbe, ki raaBrJaJo Svete Plamo. Ali bi ae ne moglo ustanoviti drnftbe. ki bi raaUrJala le knjigo? Hearlk Hart: — To Je najbolj otarlllra kajlga. kar aasa JU kdaj bral.'.«. C. Neamam Hefer: r* To J« najboljla kajlga. %mi ae Jlk as*, aail ljndje. ki ae borijo aa svetoval mir..M Haas Land (na ahodo, katerega Je Imel leča 1890 w Berllaa)! Ne bom alavli knjige. eaino Imenoval Jo bom. Vaakema Jo bom p* sodil. NeJ bi tudi ta knjiga našla svoje apoetolje, ki bi m Saje krtfemsvet la u€lll vse narode.... Flaanfel mtalater DoaaJewAI Je rekel v aekem svojem geve-ra v poalaiakl sbornld: Saj Je bila pred kratkim v pnsebal kajlgl opisana na pretieeljtv način vojna. Knjige nt aaplaai aoben voja-iki strokovnjak, nobed drlavnik. paB pa prlpmata SniMka Berta PL Bnttaerjova. Prosim Vas, posvetite par ar tarna dela. "»h^ da ss as bo alkdo Tel aavdaSsval aa vojno, i« bo prsbral ts kal'g^ OKNA M CKNTOT« KaraSaJtfl M sstl | Slovenic Publishing Co., •a Cortlandt Itrttl, Haw York City, M, Y> rwcwaiwiawawwtfiiMiMiaii NAZNANILO. ' Cenjenim naročnikoio v West Virginiji naznanjamo, da jiii bo v kratkem obiskal nafi zastopnik ! Mr. ZVONKO JAKSHE, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. ljpravništvo "Cilas Naroda", Brezplačen nasvet in pouk priseljencem. "THK BUBIAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION" sa državo Now York varajo priseljene« ter jim pomaga, ia so ¥ili aaleparjenl, oropani ali la so i njimi slabo ravnili BresplaSna navodila ia pouk v nataralisaeijekih zadevah — kako postati državljsa Z4aa£ealh držav, kjs ae oglasiti sa drlavljan-»ko listina. Sarodnlkl aaj tri šakali aovo-došlo prlaeljaaae na Sllia Ialaad ali pri Barge Ofiee. Oglasita as aU pilita: BTATE DEPAETMSNT OF LABOR, BCRBAU OF INDU8TRISS AND IMMIGRATION. NewyorSki nrad: ISO, 6th Ava., Room 1011. Odprto vtak dan od devetih dopoldne do petih popoldne ia ob sredah od oeme do deveta ut iveier. Urad v Butalo: 704, D. B. Mor gan Building. Odprto vsak dan ed devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od sedme do devete tira svs&ar. • (lx ▼ t) HARMONIKE eeaiai KakrSaafc«M vrata laSsisjeaa a* pearsTljsm pa »ajalfljlk aaa«>. a dr le tipaSas ln saneaUlvs. V »spvav * saassljlve vsakde polije, ker aem a« nad 11 lat tukaj v tam pasla ln aaOaj t avejem lastmsm Aoas T »epravs& rasma. kraajaka hakes vaa lng< haraaaalks ter raSsnsm as dal« ks k«rSM nas nkUra MM w4d]al» vsraSnali Uit )i lil ' r f i f ■ i f f Veliki vojni atlas ▼ ojskajočih se evropskih drža? in pa kolonii skih posestev vseb yelesiL Obsega 11 raznih zemljevidov nt Mtifc ftiasah in vsaka stran jc 10)4 pri 1*^4 palaa iclika. Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas obnaga devat raxnlh lamljevidor na 9 ftraneh, vsaka stran 8 pri 14 palaav« Cena tamo IS centov. Yd aemljevidi so narejeni v raznih barvah, da ae vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, itevilo prebivalcev, držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi oznaien obseg površine, katero savsemajo posamezne driave. PoUjite 16a. ali pa 15e. v znamkah in natanlen naslov in mi vam takoj odpoiljemo zafeljeni atlas. Pri vetjem odjemu damo popust. Slovenic Publishing Company, | 12 Cortlandt Street, Hew York, H. T. || EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR '(Notary Public? T GREATER-NEW TORKU ANTON BURGAR S2 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE Tsakovratna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebni nasveta v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki 2ele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne iniormaeije gleda datuma izkrcanja ali imena parnika. Ohfnita m aaupao na njega, kjer boats tošao in solidno pa- stpelsaL RAXKAKILO. Rojakom ▼ Lorain, Ohio, In o-koliai naznanjamo, da jih ha ab-izkal asi zastopnik JOHN KUtfSM, ki ja pooblaščen pobirati aaroi-nino za list Glas Naroda« S spoštovanjem Upramtttvo Glas Naroda, Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost je 21 pri palcih Cena 15 centov Za.Iej je natančen popis koliko obsega kaka driava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij L L d. V nalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene drŽave in na drogi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske b Italijo. Cena je 15 centov. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusija, Nemčija, Fraa-sija, Belgija in Ralkanikih držav. Val ao vesani v platno in vsak stane 50 eentov. Naročil* in denag pošljite naj Slovenic Publishing Company, •3 CORTLANDT STRUT, *1W YORK, M. T, llttUlUiV OBUfUL - VAtOdlfl II VASII • aiAl NARODAJE VDINI SLOTKRW Mlflll C Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do dobrega sem se prepričal« da dospejo denarne pottljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrej kujejo pošiljatve t sedanjem Casn 20 do 24 dniJ - * i Torej al nobenega dvoma ss pošiljanje denarjev sorodnikom ta znancem v staro domovino! $ t 100 K veta sedaj $13.50 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.