Štev. 2. Cena edne številke dinar Poštnina v gotovčini plačana. 14. januara 1923. Leto X. Glasilo Slovenske Krajine Prihaja vsako nedeljo. Cena na leto doma 20 Din. V Ameriko cena na leto 70 Din. Cena M. Lista je doma 5 Din, v Ameriko 30 Din. ki oba lista majo i sirote dobijo kalendar brezplačno. Ki pa samo ednoga, ga dobijo za polovično ceno. „Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“. Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst od 5% do 40%. Nikaj nam je ne spravo ne eden pa ne drügi. Té reči se — hvala Bogi že bolje redko, — a li se večkrat ponavljajo. So ljüdjé, ki so slepo zalübleni v svoj žep ali v svoj gut ali v svoj blek, kak nema stvar v svoje jasli i v svojo kopanjo. Tem se jezik vrti samo okoli jela, pila i penez. Srce njim ma to želo samo. nasititi telo, — obogatiti se. Pa bože králjestvo, to je kraljestvo pravice, kak nám dober Bog pravi ne je jestvine. Ne. Nego je — poslüšajte —: „Bože králjestvo ne je jestvine i pitvine, nego pravica i mir." (Rim. 14, 17.) K' se vojsküje za pravico i dela za mir, tisti nam spravlja nájveč i zato, tisti je vreden časti, tisti zaslüži naš glas i samo. njemi smo ga tüdi po düšno j vesti dužni dati. K* čonte žele — naj je gleda, a za pravico te 'naj ne pita. Poslancová dužnost je krivice zatirávati, njoj gate stavlja!! pri vsakom — bogatom tüdi, pri gospod! tüdi — pravico pa zagovarjati pri Siroti tüdi. Z ednov rečjov poslanec more biti zaročnik pravice ali z rečmi sv. Pavla za vsakoga vse. Za tó, ka bi jesti -— piti plačüvao ali cigare delio, se značajen, pošteni človek ne da voliti za poslanca. I pošteni značajen volilec takšega tüdi .ne žele i takšega tüdi ne sprejme. Šteri Kandidat (kandidat se pravi, šteri za követa ‘gorstopij z jestvinov, pitvinov, penezi, Cigan lovi volilce, nema sam düše i osramoti do praha zemlje volilce, ár nje tüdi za takše brez-düšne stvari ma kak je on sam, šterim je več süha kost ali raztrgan dinar kak pa pravica. Ka se takši' brezdüáni kandidatje pri klati jo v, Slovenskoj ’ Krajino, je jako mogoče, ali ka bi dobili tvoje glasé, slovensko ljüdstvo, katoličansko i evangeličansko, jeli ka je to nemogoče ? Nemogoče, ár ti maš düšo. Ti boš volilo poslance svoje krvi, ki bodo zagovarjali tvoje pravice i na to, na zagovor tvoje pravice pa tvoje sirote trošili svojo plačo. Vüpamo se, ka tak bo i ka se ne daš zapelati i ka ne bo v tvojoj sredini mas-lekov i mastnjakov, . ki bi pravico z Ežaovov düšov Odali. >. Vsi bodete volili, evangeličanci i katoličanci, ednoga krščansko mislečega katoličanca i evangeličanca. Uradna naznanila. Uradni dnevi v leti 1923. Gornja Lendava: januar 20., februar 17., marc 17., april 21., maj 19., juni 16., juli 21., avgust 18., september 15, oktober 20., november 17., december 15. Križevci: januar 13, februar 3., marc. 3., april 7., maj 5., juni 2., juli 7., avgust 4, september 1., oktober 6., november 3, december 15. Turnišče: januar 11, februar 8., marc 8., april 12, maj 17., juni 14., juli 12., avgust 9., september 13., oktober 11., november 8, december 13. (Okr. glav. št. 3 pr.) Hišno — razredno dačo (házosztá yadó) moremo poleg člena 36 D. začasnoga zakona o dvanajstinah plačati mi tü tak kak prek Müre v Sloveniji. Apelacije proti toj dači se moro kolkovati z 10 Din. kolkom (štemplnom) za vsako hrambo, hišo (sobo) posebi od 17. do 31. januara. Vsi hišni gospodarje zato naj na davčnih urada) poglednejo kak velika dača je na njuve hrambe navržena, i če se njim ne-pravilna zdi,-naj vložijo proti njej priziv (ape-lacijo.) Ta dača se plača od hiš, kje se prebiva i se odmeri po števili sob (hižičk) štere so' za stan v hrambi. Dača od 1 sobe je tri krat 75 par, od dve trikrat 1 Din., od treh trikrat 1 D. 25 par, od štiraj trikrat 2 Din. 50 p. od petih trikrat 2 Din. 75 p. itd. Za stan se drži vsaka hramba, štera se lehko dá v njega spremeniti, čeravno je zdaj še ne stan, kak na priliko pisarna, delavnica, skladišče itd. K dači ozgoraj ozna-čenoj se dodá ešče 70°/. državnoga pribitka. Na priliko, ki plača trikrat dinar za dve sobi, plača sküpno 5 Din. 10 par dače. Ali sam ali pa po občinskom uradi je lastnik hiže dužen v 4 tjednaj davčnomi oblastvi naznaniti, če je sobe spremeno v svojoj hrambi, kaj dozidao, ali novo hišo postavo, ki to ne včini, bo kaštigan. (Davčno obl. 386/32. ex 1922). Les iz veleposestniški logov. — Dobrovolci i poledelci, šteri nemajo zadosta drv na svojem, dobijo za vsakšo drüžino 8 metrov na leto. Občinski odbori naj z občinskimi agrarnimi odbori zapišejo vse tiste drüžine, štere nemajo zadosta drv, na papir, te Zapisnik naj postavijo za 8 dni na takše mesto, gde ga bo vsak lehko vido. Što je ne napisani i ma pravico do drv, se naj v osmi dneh. pritoži na Okrožni agrarni urad. Takšiva dva izkaza se naj pošleta okrožnom! agrarnomi uradi. Ednoga dobi občinski urad nazaj, i po njem izpuni izkaznice vsakšemi Posestniki. Plačajo se drva pri upravi tistoga Veleposestva, odkec so drva. Lehko pa plačo pobere tüdi občina. V osmi dnevaj potem, gda je vsakši dobo nakaznico, se naj • prijavi pri Posestniki loga ali upravi, štera more nakazali drva. Drva se morejo v določenom časi zvoziti z loga. Za les za stavbo morejo občinski agrarni odbori posebi vložili pri okrožnom agrarnom uradi. Za novo hrambo se dobi nájveč 15 prostomi metrov stavbenoga lesa. Cene morejo biti merne i pravične, poledelci dobijo drva i les po njüvom imanji. (U. L. 123). Sodni izvršilni uradniki, poduradniki i slugi dobijo za svoja opravila zvün uradnoga poslopja 1) trošnino: od 5 do 40 dinarov; za izvršilna djanja v nedelo, svetke, ali ponoči, dobijo ednok telko; 2) prenočnino 10 dinarov z Izkazom v polnom dnevnika brez izkaza pa, či je prehodo po leti 40 km. po zimi pa 30; 3) trošarino 50 par, za vsaki km, tüdi za splošna vozila dobi sodni Organ hodarino, či iz.kaže v polnom dnevniki, da njemi je bilo naročeno najeti splošna vozila; 4) vročnino 1 dinar za vsakšo vročbo izvün uradnoga poslopja. 5) poprečnino dobijo Slugi 30 ali 20 dinarov. (U. L št. 124) Razglas: Od 1 dec 1922. leta se sme prevažati živinska krma Iz Horvatske, Vojvodine, Bosnije, Srema i Slavonija po znižanoj ceni na državni i jüžni železnicaj. (U. L. 124) Vsakši, ki je ne sposoben bio za vojaško slüžbo, se more do svojega 45. leto vsakše leto meseca jan. zglasiti v občini, gde prebiva. (U.L. 127) Tečaj avstro-vogrskrga kovanoga drobiža. — Avstro-vogrski kovani penezi po 10 filerov i 20 filerov iz nikla i pakfonga majo ravno takšo vrednost, kak 10 ali 20 parski drobiž kralevine SHS. Železni seksarje pa so vednaki 5 param. (U. L. št. 128.) NEDELA. Po treh krűh H. Evangelium sv. Jan. II. Svatba v Kani galilejskoj. Jezuš na prošnjo svoje prečiste matere včini prvo čüdo i vodo spremeni na vino.„Po Mariji je prišo med nas, po njej nam pokaže prvič svojo božo moč. Glej kak jo poštüje, časti. Trpljenje Gospodovo. I ka mislite, što je tisti, koga ste ví okom! grešniki i ve okorne grešnice s svojimi grehi vmorili? Ka mislite, što je te? Če bi vam jaz pravo, da je bio te najlepši mladenec, koga je kda mati žemlja nosila, »lepe postave med vsemi ljüdmi" (Ps. 44. 3.) na šteroga čeli se je vell-Častvo v nepopisno) milnbi lesketalo, z šteroga vüstnic se je guč trgao, kak vsikdar hladeča vretina, za koga volo je rokodelec zapro svojo delavnico, trgovec zapüsto svojo trgovino, ženske pozabite svojo slabost i so šle za njim celo V püstino; en mladenec, ki je na svet prišo, da vnogim prinese zveličanje, nikomi pa pogüblenje, ki je vse tolažo, nikoga pa ne razžalostio; kratko, če bi vam jaz pravo, da je on ne bio drügo kak človek nego jako ljübezniv, jako pri-vlačen človek: bi itak ví v notrašnjosti svojega srca ne čütili rahloga genjenja, čeravno on ne bi bio niti vaš rod, niti vaš prijateo niti vaš dobročiniteo? Pa on ne je navadna peršona. On je celo vaš Stvoriteo, vaš 'vzdržavao, — on je .Vaš Bog i Tisti Bog, koga dar je zrak, šteroga dihamo. sunce, štero nam sveti, žemlja, štera nas hrani, düša, štera nas žive. Pa vl ne bi meli pravoga zroka za joč, če Pomislite, dO| šte njemi ví njegove dobrote s smrtjov plačali/ Bi vam še dovolo, da nemate ž njim nikšega sočütja, če bi bila njegova smrt edna navadna smrt; ali 'ta je bila ta najgrnzövitnejša, ta najstrašnejša, ta najsramotnejša med vsemi, štero je človek kda pretrpo — pa ga vl li ne objokavate? Iz vseh tan svoiega razmesarjenoga tela vam pravi Zvelčiteo: »Ovi vsi, ki po poti mimo idete, poglej te i vidile, če jeste bolečina k mojoj Spodobna* (Ps. 44 3 ) Kak da bi šteo pra hi: pa ví okorniki tak idete mimo mene, da mi ne voščite niti ednoga sočütnoga pogleda? Pa vendar Postojte malo tiho i me Poglednite, če ví na zemlji še ednoga človeka najdete, ki je takše muke prenášao, kak jaz, te lejko idete svojo pot ne da bi vam trbelo v zadnjo zalogo svoje ljübezni püstiti samo edno skuzico, čeravno jih ví v razsipava darovitosti den za dnevom tel ko pretakate ali na prsaj svojih nevernih ljübljena, ali pa na grobeh svojih pokojnih častilcov. Če pa spoznate, ka moje trpljenje nema pára, kak je te mogoče, da za mene konči en zdhaj ne ostane? To je tisto, ka jaz v Imeni Odküpitelaod vas zahteva! sem prišo, moji krščeniki. Ali držite nazaj en čas svoje skuze, dokeč ne previdimo, če je bio kda sveta človek na zemlji, ki bi z'svojim trpljenjom Kristuši spodoben mogo biti: Če je štera žalost Kristušovoj žalosti Spodobna. I kak sem jaz pri voteo v to, da ví nemate z Kristušom nikšega sočütja, če ednoga takšega najdete, ravno tak ne smete ví, če takšega ne najdele, meni z Davidom praviti, da ví ščete toti skuze ločiti, ali samo zmeroma (Ps. 79. 6.) Pri tom prevelikom razžalenjl ne smemo s skuzami šparati. Zmerno lehko objokati^ smrt sinov čeravno jedin