Uredništvo in upravništvo: Kolodvorske ulice štev. 16. Z urednikom se more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure. Rokopisi se ne vračajo. inserati: Šeststopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje se popuot. ljubljanski List večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob £». uri zvečer. Velja Stev. 100. Vabilo na naroebo. S 1. julijem prične se nova naročba na naš list. Prosimo torej naše čast. naročnike, naj naročbo ob pravem času ponove, da se pošiljanje lista ne pretrga. Najbolje se to učini po poštni nakaznici, na čegar odstrižete treba prilepiti le naslov, ki je na pasku vsacega lista. Naročnina je, kakor doslej, namreč: Za Ljubljano: na mesec .......................gld. —'50 do konca septembra ................. 1'50 ,, „ decembra.................„ 3'— za donašanje v hišo vsak mesec 9 kr. Po pošti: na mesec .......................gld. —'85 do konca septembra.................. 2-50 ,, „ decembra..................... 5-— V Ljubljani v ponedeljek, BO. junija 1884. za Ljubljano v upravništvu: za celo leto 6 gld., za pol lota 3 gld., za četrt leta 1 gld. 60 kr., na mesec 60 kr., poSiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več. Po pošti velja za celo loto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četrtlotažgld. 50 kr. in za jeden mesec 85 kr. Tečaj I. Iz hrvatskega sabora. Za-greb, 29. junija. Mesec dnij uže so zbrani poslanci tro-jedne kraljevine v stolnici hrvatski, da vrš4 od naroda jim izročeno nalogo, da resno in vestno nadaljujejo zakonodajno delovanje. Prav pogosto čuje se pri nas pritožba, da je saboru odmerjena prekratka doba za njegovo delovanje; ta pritožba ne čuje se samo med narodom, čuje se temveč največkrat iz ust poslancev samih. Gled6 na te pritožbe mislil bi človek, da bodo ravno oni poslanci iz opozi-cijonalnega tabora, katerim se deželnozborsko zasedanje dozdeva prekratko, najbolj težili za tem, da se odmerjeni čas čim bolje upotrebi. Naravna misel — in vender varal bi se oni, kateri jo izusti. Ravno opozicija preči in one-mogočuje, kolikor je v njenih močeh, plodo-nosno delovanje hrvatskega sabora. Ako bi vladali pri nas normalni odnošaji, bila bi lebko tekoča sesija našega sabora jedna Listek. Revni otroci. Ruski spisal K. Maksimov, poslovenil K. ŠtreKelj. (Konec.) Ona ne odgovori in samo zastoka. Brat se ne gane od nje ter premišljuje, kaj naj bi v slučaju počel. Bolnici prihaja vedno hujše, krog nje postaja vedno bolj vroče. Naposled začne ona hlipati. — Kaj si še tam ? praša teta. — Ona ni zdrava, prehladila se je! odloči se naposled reči brat. — No, le zaspi, to ni nič! . .. Bolnica zajoče. — Molči, popeljem te v bolnišnico. Bolnica se obrne v vzglavje in omolkne. Po noči pa postane stokanje še silneje. Teta vstane in položi bolnici na glavo platno, namočeno v hladni vodi. Miša stoji vso noč zraven sestre, odeva jo in nagovarja, naj ne najplodovitejših. Vlada dokazala je v dobi med zaključenjem prejšnjega in otvorenjem sedanjega saborskega zasedanja deželnega zbora, da zasluži zaupanja. Imenovanje novih vladnih dostojanstvenikov pozdravilo se je povsod z zadovoljstvom, in niti opozicija ni imela uzroka za grajo. Tudi imenovanje predsednika banske stolice in višjih političnih uradnikov ni moglo dati povoda nezadovoljstvu. Ob jed' nem pokazujejo se uže prve posledice resne težnje za materijalnim blagostanjem; deloma koncesijonirane, deloma uže gradeče se železnice in druge gospodarstvene pridobitve so nam porok, da se pri nas tudi v gospodar-stvenem oziru stvari na bolje obračajo. Vlada predložila je saboru celo vrsto važnih zakon' skih osnov; sabor ima torej priliko k vspeš' nemu in plodonosnemu delovanju, k delovanju, katero bi razumni del volilcev cele trojedne kraljevine gotovo s priznanjem in velikim zadovoljstvom pozdravil. Toda mesto stvarnega delovanja vidimo v našem saboru prizore, ki morajo globoko užaliti vsakega pravega domoljuba, prizore, kateri pred vnanjim svetom skrunijo ugled hrvatskega sabora, ki delajo nečast hrvat-skemu narodu. Sodeč po dosedanjem postopanji dozdeva se nam, da opozicija name rava na vsak način zaprečiti saborsko delovanje. Mislimo, da ne sodimo preostro, ako to brezpametno postopanje označimo kot očito izdajo domovinske koristi. To postopanje se ne dži olepšati, nikakor opravičiti. Opozicija se ve da zatrjuje, da jej ni svrha onemogočiti saborsko delovanje, ona ume svoje nepa-trijotično početje zavijati v plašč domoljubja. Verovali se vč da jej bodo le kratkovidneži. Svrho svojo, zavirati uspešno delovanje saborsko, je opozicija do sedaj deloma dosegla. Vpraša se le, kdo bode radi tega škodo trpel. Ako je ost te akcije namerjena proti Ogerski, potem je neuspešnost takega početja evidentna. Najkompetentnejši zastopniki oger-ske državne misli priznavajo, da so glede Hrvatske pripravljeni na vse. Tisza sam rekel je nedavno jednemu odličnemu hrvat- joka. Zjutraj bolnice ni več spoznati. Ona leži bleda kakor platno, z očmi in ustnami na pol odprtimi. Teta se prestraši in gre po zdravnika za reveže, katerega pa dolgo ni. Miša joče in se ne gane niti za korak od bolnice. Ali vse eno ga teta odžene beračit. — Kaj bi tukaj zabstonj cvilil!... Hodi, na ulici jokaj!... On odide. Ali kak dan je bil to, — groza! Deček zleta po ulicah na pol nezavesten, ter je po polnem zabil, kam in čemu bega okrog. Misel o sestri mu noče iz glave. Vedno se mu sanja o nji, kako je bleda, nepremična in solze se mu ulij o iz oči. Zeli si samo, da bi se ta dan kmalu nagnil, ko jo bo mogel zopet videti. Ali dan se vleče, kakor nalašč, brez konca dolgo. Miša leta okrog brez sape, kakor bi bil prismojen, in berači. Njegov bridki pogled vzbuja danes usmiljenje. Dajajo mu mnogo. Cel6 nekaj srebernega denarja dobi. Danes pa ga to ne veseli, vsaj nima s kom deliti svoje sreče. Ali vesel je vender, da more sestri kupiti meden kolač z mandlji, katere tako rada j6. Počne se mračiti, zdaj sme domov. Ubožec se vrne. V duhu si pred- skemu poslancu: .Dobro, ako Hrvatska sama dokaže, da ne zna ceniti ustavne vlade, obžaloval bodem to, no vsakako bodem primerno postopal1*. Misel, ki se je ugnezdila pri nas za č,,sa kraljevega komisarijata, ko da bi bilo izjemno stanje neprilika za Ogersko, je pač nespametna. Eventualiteta obnovljenja izjemnega stanja v bistveno premenjeni obliki se v Pešti prav hladnokrvno pretresa in to tem hladnokrvnejše, ker bi sedaj pravo ne bilo na strani Hrvatske kakor lanskega leta, ker bi torej Hrvatska ne mogla računati na simpatije inozemstva, niti na kako koli moralno podporo. Neprilika za Ogersko bilo je izjemno stanje na Hrvatskem samo dotlej, dokler je Ogerska proti nam krivično postopala, a kakor hitro Starčevičijanci in neodvisnjaki dosežejo to, da se razmerje premeni, gotovo ne bode nikdo bolj zadovoljen nego Madjari. Ali je ost obstrukcije namerjena proti hrvatski deželni vladi? Hoče-li opozicija zavirati vladino delovanje ter jo primorati, da odstopi? Poslednje ne imelo bi svrhe, kajti opozicija, katera svesta si in z nai»ero vstvari program, ki a priori izključuje sposobnost za vladanje, vender ne more imeti nikakove koristi od vladne promene; ona lehko zavira, preči, ali sama vstvarjati, plo-donosno delovati ne more, ker je sežgala mostove za seboj, ki bi jej bili omogočili povratek. Ali pa se naj zato ustavi uprava dežele, ali naj se zato ne stori nič v prospeh razvoja dežele, ker gospodje v opoziciji niso sposobni za vladanje? Starčevič sam izrazil seje menda, sledeč »duhovitemu" filozofu Trit-remmelu: „Dokler obstoji sedajni državo- pravni položaj, ni mogoče vspešno delovati v korist Hrvatske“. Ta nesmisel postal je geslom Starčevideve stranke in deloma tudi neodvis-njakov, kateri so sploh nehali samostojno misliti ter sedaj le slepo sledč zvezdi Starče-vičeve modrosti. Hoče-li večina hrvatskega deželnega zbora vspešno delovati, potem se mora najprej po polnem otresti opozicijonalnega terorizma. Uže program njen sili opozicijo k nečastnim iz- stavlja, kako se bo razveselila sestra, kader ji skrivaj potisne v roko kolač. Zmračilo se je uže po polnem, ko pride domu. Revček, on si niti ne misli, kaka nepričakovana žalost ga čaka doma! Sestra leži na mizi umita, na pol pokrita s ponjavo. Njeno obličje, bledo kakor mramor, z izrazom krotkega miru, leži na vzglavji, po katerem so raztresene kite črnih las. Miša okamni od bridkosti. On ostane sredi sobe kakor priklenjen in ničesar ne more pričeti. Naposled vzame iz žepa kolač in ga da Fedki, ki sedi na postelji in gleda nanj kakor bi pričakoval, kaj bo ž njim. Fedka se vč zagrabi kolač in ga začne sč živinsko požrešnostjo jesti. Teta zažiga svetilnico in dela se, kakor bi jo razjedale skrbi, kako naj zbere denar za pogreb, ali skoraj se tega dogodka veseli. Miša z nova upre svoj motni pogled sestri v obraz. Zdi se mu, kakor bi se bila kaka bela, skoraj prozorna prikazen v belem oblačili, z razvezanimi svetlimi lasmi sklonila nad sestro ter bi se pripravljala, da jo odnese proč. „Pusti, pusti!“ zakriči ubožec, razprostre svoje roke proti mrliču in pade v nic pred mizo. gredom, proti katerim se večina mora znati čuvati. Še bolj pa nego program silijo večino sabora na energičen odpor neke osebe v opo-zicijonalnem taboru. Gotovo ni človeka, kateri bi mislil, da je z Davidom Starčevičem sploh mogoče mirno, stvarno delovanje. Njegova eruptivna narav prekoračuje meje pristojnosti; on ne bode popustil strastne, surove in raz-žaljive polemike, ako bi tudi njegovi pristaši v tem smislu nanj vplivali. Nekoliko ne mnogo pristojnejši so poslanci Kamenar, Pile-pič, Tuškan, Pisatič in kakor se uže imenujejo vsi ti žalostni junaki. Dokler bodo ljudje te baže lehko svojevoljno motili in zavirali saborska posvetovanja, dotle ne more biti govora o plodonosnem delovanji. Naloga večine in sploh vsakega posameznega poslanca, kateri ljubi svojo domovino ter jo želi čuvati nezgode, je torej, ostvoriti garancijo proti nemirnežem ter onemogočiti v prihodnje prizore, kakor so se dogajali pro-šlih dnij. Plodonosno delovanje mogoče je le tedaj, ako večina po potrebi premeni saborski opravilnik. Odkritosrčno priznavamo, da nismo prijatelji drakoničnih sredstev, posebno ne nasproti narodnim poslancem, kojih postopanje je vender sankcijonirano vsaj od jednega dela volilcev; vendar smo uverjeni, da zastopniki velike večine naroda takega ekscesivnega postopanja ne smejo trpeti, ako jim je mar čast in ugled hrvatskega zakonodajnega zbora. Res je, da vlada svojega obečanja, da se bode proračun Vojne Krajine uže letos obravnaval zajedno z budgetom ostale Hrvatske, ni držala, ali iz razjasnjenj vladnega zastopnika postalo je vsakemu jasno, da je zapreka le formalne narave in da se bode v teku tega leta gotovo odstranila; res je tudi, da so pritožbe gledč slabe uprave in justice v mnogem oziru le preveč opravičene; vlada sama je to priznala ter izjavila, da je pripravna, predložiti saboru osnovo upravne reforme, no ako opozicija principijalno onemogočuje vsako še tako koristno saborsko delovanje, potem je obrat na bolje absolutno nemogoč. Najprej je torej potrebno, da se premeni saborski opravilnik, da se onemogočijo sramotni izgredi, potem še le bode sabor lehko deloval v prid in korist naroda hrvatskega. Petletnice ljubljanskih učiteljev. Ko se je pred desetimi meseci v ljubljanskem mestnem odboru bila sklenila reorganizacija ljubljanskih učiteljskih plač ter pravo-krepna postala s 1. jan. t. L, nadejali smo se, da bode sedaj zamotano to vprašanje vender enkrat definitivno rešeno. Toda živahni razgovor, kateri se je vnel pri zadnji seji našega občinskega zastopa o petletnicah ljubljanskih podučiteljic, poučil nas je, da temu ni tako. Istina je, da je odborova večina v tem slučaji po vsem pravilno razsodila vprašanje, ali — No, še tega manjka! . . reče nevoljno teta, položi ga na klop in preišče mu žepe; iz pravega potegne en rubelj in dvajset kopejk denarja. — Glej, glej! . .. reče sinu. — Ni li skrival ? Potem pusti Mišo v kotu in začne se oblačiti. Fedka reče, da on sam ne ostane doma. — Le posedi, skoraj pridem! Mraz je velik! — Ne, jaz pojdem s tabo! . . . Ona vzame iz omare toplo suknjo in črevlje, ovije sina s šarpo, odide ž njim ter zapre duri s ključem. Šla je k znancem, kjer je s6 žalostjo pripovedovala o hudi izgubi svoje netjakinje, katero je ljubila in ji bolj stregla, nego svojemu očesu. — Bolj nego svojemu očesu sem ji stregla, ničesar nisem za njo opustila; ali gotovo se je bila Bogu prikupila — in tako je vse zaman! . . pripoveduje se skrušenim srcem in celo solze se ji pretakajo iz oči. • • • ugovarjalo se je vender z neke strani precej odločno, prvosednik, mestni župan sam, kon-štatoval je nejasnost dotičnih določeb, in ker se ni razglasilo nobeno načelo, veljavno za vse jednake slučaje, bati se je, da bode pri prvi priliki o rešitvi te zadeve zopet odločila ona negotova in nestanovitna slučajnost, katera je od nekdaj spojena s parlamentarnimi oblikami. To nam nalaga dolžnost, da, oziraje se na vse razmere, razložimo svoje mnenje o tej stvari. Šolski odsek, oziroma njegov poročevalec, skliceval se je v svojem poročilu zlasti na § 30 deželne šolske postave z dnč 29. aprila 1873, kateri odmerja učiteljem, oziroma učiteljicam deset odstotkov najmanjše letne plače kot petletno službeno doklado. Nam vsaj se vidi, da v tem slučaji § 30 sam za se ne zadostuje. Mimogredč omenjamo, da se iz te osamljene določbe prav lehko dokaže, dapod-učitelji in podučiteljice niti pravice nimajo do petletnic. To pravico jim daje stoprav § 33 deželnega šolskega zakona z dnč 9. marcija 1879. še le tedaj, ako združujemo obe določbi, dobimo pravno podlogo onemu razmerju, katero je bilo v Ljubljani veljavno pred zadnjim urejenjem učiteljskih plač; učitelj namreč, oziroma učiteljica imela sta pravico do petletnih doklad po 60, podučitelj in podučiteljica pa do petletnic po 42 gld. Ali z novim letom se je pričel nov, za učiteljsko osobje dokaj ugodnejši modus. Službe podučitelj ev so se odpravile, in za vse mestne učitelje določile so se petletne doklade s 60 gld. Pri podučiteljicah se je sicer stari naslov moral obdržati vsled § 1. deželnega šolskega zakona z 28. okt. 1875 — kajti drugače bi se mestna blagajnica preveč morala obremeniti, — toda njih plača je poskočila na 500 gld. in v istem razmerji so se povikšale njih petletne doklade od 42 na 50 gld. Sedaj nastane vprašanje, po katerem pravilu se imajo odmeriti petletnice, katere se prično v mejučasji, med tem, da je bila sklenena nova uravnava učiteljskih plač ter onim obrokom, s kojim je postala pravokrepna? Če bi za vse jednake slučaje merodajno bilo striktno pravo, potem bi moralo biti po vsem jasno, da se bivšim podučiteljem, oziroma sedanjim podučiteljicam smejo priznavati višje petletnice po 60, oziroma 50 gld. le tedaj, ako se njih petletje prične po 1. jan. 1. 1884. Kajti noben zakon, in po analogiji nobena naredba ne deluje vzvratno, — in če bi mestni odbor vsem dotičnim prosilcem, katerim je petletnica minula pred novim letom, nakazal službene doklade na podlagi starega običaja, imel bi zase zakonsko določbo, in nobeno sodišče ne bi moglo ovreči njegovih v formalnem in stvarnem oziru po vsem pravilnih sklepov. Toda uže starorimski pregovor sl6ve: Summum jus, saepe surnna injuria, in v polni meri bi veljale te besede tudi o ukrepu ljub- VI. Ko je teta odšla, se Miša zavč, in ker ne zagleda krog sebe nikogar, bridko zajoče. Približa se mizi, položi na njo svoje roke in ječi dalje. Bledo lice pokojničino, razsvetljeno od slabe luči, je še bolj žalostno nego poprej. Dečka kmalu objame strah: zdi se mu, da se sestra premika in hoče vstati. On se vrže k vratom, počne razbijati po njih s6 svojo močjo in vpiti na vse pretege. Potem se spomni tete, poneha, ali od vrat se ne spravi. Željno pričakuje, da se oua vrne, in pazi na šum od zunaj. Pa tete ni tako hitro. Mnogo strašnih predstav šviga dečku po glavi, predenj ona pride. Ves čas ni ponehal plakati. — Ne jokaj, Miša!... Nesreči ne po-moreš! reče teta z mehkim glasom, kateremu se deček ne malo začudi. — Na, tu imaš!... Iu da mu malo žemljo. To je bilo tako nenavadno, da je bil deček ves ginen in tete kar spoznati ni mogel. In naslednjega dne celo beračit ni šel. Ta dan prinesejo malo, priprosto krsto, rumeno pobarvano, in polože Oljo varijo. Miša se zopet zajoka. Zvečer kupi teta štiri svečke po grošu, prilepi jih ob vseh Ijanskega mestnega zastopa, ako bi tesnosrčno se držal formalnega svojega prava ter ravnal strogo po besedah postavne določbe. Kajti naravna posledica bi bila, da bi potem starejši učitelj, kateri je svoje petletje dopolnil, recimo z 20. dec., lanskega leta, imel za celo petletno dobo nižjo doklado z 42 gld., mlajši tovariš njegov pa, kateri je peto leto doslužil stoprav ene mesece kasneje, z novim letom, užival bi na podlagi novo organizovanih plač v božjem strahu petletnico 60 gld. Da bi bilo jednako razmerje pristransko in krivično, tega menda ni treba obširno razkladati. Zatorej odločno odobravamo sklep mestnega zbora, kateri se je, neoziraje se na razne ugovore, za to odločil, da se dotičnim podučiteljicam službena doklada odmeri do novega leta z 42, od novega leta pričenši pa z 50 gl. Isto načelo — to je naše menje — naj velja za učiteljsko osobje ljubljanskih mestnih šol v vsakem slučaji. Starih petletnic seveda ne bi moglo tangirati; glede tekočih pa naj se ravna v tem smislu, da se do 1. januvarja 1884 odmerijo petletnice po starih normah, od novega leta počenši pa po določbah, katere je sklenil lanimestni zastop ter odobril šolski svčt. Zakaj se pa ta princip ni jasno izražal uže lansko leto v dotičnem poročilu šolskega odseka? Po našem subjektivnem prepričanji je tadanji poročevalec postopal premišljeno, da ni uvedel splošne določbe, temveč prepustil razsodnosti mestnega zbora, ukreniti pravo v vsakem posameznem slučaji. Baš tedaj je bilo na ljubljanskih mestnih šolah več učiteljskih mest izpraznenih; po šolski noveli^ z leta 1879 je pa ljubljansko mesto v zelo neugodnem položaji, da ono sicer plačuje ves šolski trošek, pravica pa, nastavljati učitelje, pripada vender le deželnemu šolskemu s y 61 u. Nikdo tedaj ni mogel biti porok, da deželno šolsko oblastvo, neoziraje se na predloge mestnega šolskega sveta, po § 29 omenjene zakonske novele ne imenuje na ta mesta jednega ali druzega učitelja z dežele, kateri mestnemu zastopu morda ne bi ugajal. Vzemimo tedaj, da novoimenovanemu učitelju poteče petletje še pred novim letom, potem bi se bilo ljubljansko mesto a priori zavezalo, plačevati proti svoji volji imenovanemu učitelju službeno doklado za vso dobo v višjem znesku 60 gld. Tu gotovo ni kazalo, odpovedati se zakoniti pravici, da se nova naredba tolmači po besedah, v striktnem smislu. Sedaj pa se je to predrugačilo. Deželni šolski svet se je pri imenovanji ljubljanskih učiteljev držal predlogov mestnega šolskega svčta, in mestni zbor nima nobenega povoda več, da ne bi izrekoma proglasil načelo, za koje smo se preje potezah in katerega se je držal tudi občinski zastop v zadnji svoji seji. štirih oglih na krsti ter jih prižge. Ali še to je komaj opravila, ker je bila pijana. Miša gleda s6 svojimi rudečimi, vnetimi očmi na luči in ne joka več, prav kakor bi se mu bile vse solze posušile. — Angeljček moj!. . reče teta pokojnici. Naslednjega dne odnes6 Oljo na pokopališče. Od tam najame teta voznika in odvede Mišo s6 sabo domov. Skuha zelja in kupi mleka. Miša je od nemira in vzburjenosti ves oslabel ter preleži ves dan na klopi. Zjutraj vstane. Teta nalije mu kave. Fedka pogleda jo topo-začujeno in se počeše po trebuhu. — če hočeš, hodi, če ne, pa pusti! reče teta revežu. — Le hodi! Kaj bi doma sedel! Miša odide. Silno je bil oslabel iu se shujšal; oči so mu bile po polnem rudeče. Obleko ima na sebi tisto, kakor prej; ali on ni več tisti človek. Vsak korak spomina ga na to, da je sirota, da je izgubil svojo družo, s katero je delil otroško bridkost in radost. Po poluem se zamisli, časi se celo iz navade ozre, da bi se prepričal, ne gre li sestra za njim. Ali ni je. Sreč se dečku stiska in ječi. Zdaj je sam in bolj nesrečen, nego prej ... Iz trgovinske zbornice ljubljanske. (Konec.) 3.) Dopisi c. kr. dež. vlade, in sicer: a) Poročilo, da je nj. ekscelenca gospod trgovinski minister zopetno izvolitev g. Josipa Kušarja predsednikom in g. Jana Nep. Horaka podpredsednikom te zbornice za 1884. 1. potrdil ; b) izročilo potrjenega zborničnega proračuna 1884. L; c) ukaz, da se takozvani mandolitarji in kanditarji štejejo k slaščičarjem in kolačnikom, kateri so v ministerskem ukazu z dne 28ega septembra 1883, drž. zak. št. 148, pod točko 35 navedeni; d) poročilo, da se je mestni občini Krško dalo dovoljenje za preložitev živinskega letnega semnja s Pustnega torka na saboto pred Angeljsko nedeljo. Druge rešitve: a) Poročilo z dnč 31. decembra 1883 tukajšnjemu vojaškemu oskrbovalnemu založišču o množini goved, zalogi moke itd. v Ljubljani in v okolici; b) c. kr. dež. vladi, c. kr. okr. glavarstvom in mestnemu magistratu izročilo se je več iz-tisov „Osnovnih pravil za obrtne zadruge, zadružne bolniške blagajnice, zadružne i-azso-diške odbore in za pomočniške zbore “, katerih prevod je zbornica oskrbela; c) vloga na glavno ravnateljstvo c. kr. priv. južnoželezniške družbe na Dunaji zaradi premene voznega reda med Mariborom, Fran-zensfeste in nazaj, oziroma brzovlakov št. 401 in 402. V rešitvi te uloge je omenjeno glavno ravnateljstvo odgovorilo, da mu letos ne bode možno, odpraviti nedostatne zveze koroških brzovlakov z jadrnimi vlaki glavne črte na južni progi; . . d) poročilo na c. kr. finančno ministerstvo zaradi premene propisa za blagajniško rokovanje, zadevajočega sprejemanje poškodovanega in zelo obrabljenega denarja, oziroma zaradi izdave naredbe, po kateri bi se smele poškodovane, obrezane, prevrtane in zelo obrabljeno desetice in dvajsetice sprejemati za po polno vrednost, ali pa zajeden novčič pod popolno vrednost, t. j. za 9 in oziroma za 19 novčičev. e) Vabilo lastnikom tovarn za rafiniranje železa naj pošljejo statistične podatke, da bode na njih podlagi c. kr. poljedelsko ministerstvo priredilo in izdalo navodno knjigo o rudarstvu za 1885. leta. f) Poročilo na c. ikr. trgovinsko ministerstvo zaradi premene poštne zveze med Les-cami-Bledom in Bohinjsko Bistrico ter one med Kraujem in Tržičem. V rešitvi te slednje vloge se je dovolilo, da se od 1. maja t. 1. selskovozna pošta med Tržičem in Kranjem odpravlja dvakrat na dan z dvema konjema z normalnimi vozovi. g) Poročilo na c. kr. poljedelsko ministerstvo zaradi vprašanja, bi se li še nadalje iz-daval statistični letopis c. kr. poljedelskega ministerstva in zaradi izražbe drugih želja glede poizvedeb in izkazanj. O tej zadevi se je izrazila zbornica, da se zelo želi, da se nadalje še izdava omenjeni letopis, kajti njega zel6 vrednostna vsebina se je uže v mnogih slučajih hasnovito uporabila; to nadalnje iz-davanje letopisa pa bi bilo zel6 koristno tudi zaradi tega, ker se podatki, kateri se v njem nahajejo, morejo v potrebi dobiti še le z obširnim dopisavanjem na razne strani. Drugih želja in predlogov glede letopisa zbornica ni izrazila, češ, da ji to, kar je v statističnih letopisih, po polnem zadostuje, kajti ona ni imela še prilike, da bi bila morala drugodi si iskati statističnih podatkov, marveč našla jih je vselej v statističnih letopisih, saj ti podajejo popolno podobo kmetijskih pridelkov. h) Vpisale so se v register znamke gospodov: Julija pl. Trnk6czyja, lekarja v Ljubljani (2); g. Piccolija, lekarja v Ljubljani (1); Oroslava Dolenca, voščeničarja in trgovca z medom v Ljubljani (1). Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Na Moravskem vrše se danes v kmetskih občinah volitve za deželni zbor. Gotovo je, da bodo kmetske občine volile skoro iz-djučljivo v česko-narodnem smislu in da bode češka stranka tudi v mestih in trgih priborila nekoliko novih mandatov. Med češko in nemško stranko vladalo bi v prihodnje v deželnem zboru skoraj popolno ravnotežje. Odločevala bode torej v vseh važnih vprašanjih tako zvana srednja stranka. V hrvatskem saboru, o katerem govorimo na drugem mestu, dogajajo se vedno silni izgredi. Ne bode li se kmalu prenaredil saborski opravilnik, potem ne bo preostalo druzega nego razpustiti sabor. — Hrvatska vlada pozvala je poslanca profesorja dr. Markoviča, kateri je v saboru izjavil, da ne priznava grofa Khueua kot hrvatskega bana, naj razjasni svojo izjavo. Dr. Markovič je odgovoril, da o svojih izjavah v saboru vladi ni dolžan odgovarjati. Bode li vlada na dalje postopala proti prof. Markoviču, še ni znano. Mešana komisija, katera ima določiti avstrijsko-rumunsko državno mejo, počela bo srihodnje dni zopet svoje delovanje. Najprej določila bo mejo med Sedmograško in Rumunijo. Tuje dežele. Nemški državni zbor bil je pretečeno soboto zaključen. Pred zaključkom sprejel je še zakonsko osnovo o osiguranji proti nezgodam v tretjem čitanju. Odobrili so se nadalje ugovori z Italijo, s kraljestvom Siam in s Koreo. Načrt zakona o borznem davku ni prišel več v tem zasedanji na dnevni red. Kralj Milan je dnč 28. t. m. srbsko skupščino s prestolnim govorom zaključil, v iaterem se narodnim zastopnikom iskreno za-lvaljuje za požrtvovalno delovanje ter odo-)renje finančne reforme. Skupščina odobrila je proračun za 1884/85, ki iznaša 46 milijonov dinarjev. Dohodki pokrili bodo državne potrebe, tako da se financijalno stanje Srbije more imenovati povoljno. Konferencija za rešenje egiptovskega vprašanja sestala se je v soboto v Londonu. Tudi Turčija sprejela je povabilo k konferen-ciji pod pogojem, da bode pred zaključkom zastopnik Turčije skupščino opozoril na splošni položaj v Egiptu. Meritorična posvetovanja počela se bodo še le potem, ko bode angleški parlament izjavil svoje mnenje gledč nezaupnice, predložene od konservativcev. Položaj v Tonkinu je jako resen. Ferry izjavil je v francoski komori, da so se uže storili potrebni koraki, da se Kitajska prisili, dati zadovoljščino. Admiral Courbet dobil je nalog, da z ukupnim brodovjem podpira zahteve poslanca Patenotre v Pekingu. Dopisi. Iz Vipave 24. junija. (Izv. dop.) Pretečeno soboto pokopali smo tukaj č. g. Luka Hitija, bivšega [dolgoletnega kateheta in šolsko vodjo v Vipavi. Predenj se je bil stalno preselil v pokoj v Vipavo, služboval je na Ustiji. — Pokojni je bil odločen narodnjak, vesel človek, prijeten tovariš v družbi in sploh jako čislan mož. Zato pa je vzbudil njegov testament obče začudenje, ker je v svoji oporoki po potnem pozabil svojih sorodnikov in se revežev uiti v Vipavi, niti kje drugod ni spomnil. — Glavnim dedičem imenoval je katoliško tiskarno v Ljubljani in razven te tudi nij pozabil svoje postrežnice, in volil je baje neke malenkosti dvema duhovnikoma, svojima zvestima prijateljema. — Iz lahko umljivih vzrokov je osupnila ta oporoka vse kroge in vzlasti mej vipavskimi ubogimi in med „žlahto“ ranjcega se je o njej veliko in veliko govorilo. Spoznavši, da so bile nekatere nade kolikor toliko opravičene, zlasti ker je bil pokojnik za vipavske razmere — premožen duhovnik, hoče glavni dedič — v nekoliko po- praviti, kar je ranjki bil prezrl, kakor čujemo, dobč reveži in sorodniki vsaj nekaj, kar je gotovo vsega priznanja vredno. V svoji pridigi v soboto je o tej delikatni točki govoril prav premišljeno g. Ivan Tomažič, župnik v Šent Vidu nad Vipavo. Kot spreten in izurjen pridigar rešil je svojo teško nalogo gotovo povoljno. Mi pa recimo: R. I. P. Iz Kostanjevice 29. junija. (Izv. dop.) Sinoči okolo pete ure smo imeli tukaj silni vihar. Prihrumil je od severo-vshoda ter divjal s tako močjo, da je kozolce prekuceval in drevje lomil. Še huje pa je menda divjal okolo Rake. Dež je lil kako iz škafa; po malem je tudi toča naletavala. Tudi danes opolu-dne smo imeli hud naliv s točo, ki je bila pa silno drobna. Tako vreme je za grozdje, ki je sedaj naj bolj v cvetu, jako slabo. Palež )0 trtah se uže kaže. Pravijo, da je trtna uš tudi v vinogradih svetokrižke občine. To bo revščina, če se še ta nadloga razširi, kajti uže sedaj je na Do-enjskem pravo siromaštvo. Razne vesti. — (Eksplozija mlina za smodnik.) Iz Parme poročajo listi podrobnosti o strašni katastrofi. 24. t. m. zvečer blizo 8. ure razpočila se je shramba za smodnik, oddaljene pol kilometra od mesta Pontremoli. Več kakor 80 delavcev je bilo v poslopji; od teh je 50 mrtvih! Tudi lastnik poslopja je med ponesrečenimi. Pok je bil stra-šansk. Vsa okna v Pontremoli so razbita, mnogo vrat predrtih ali snetih, mnogo zidov razpočenih. Delavci, ki so delali na bližnjem polji, so vsi deloma pobiti, deloma ranjeni. Mesto je silno prestrašeno ; vse žaluje. — (Katarina Speckbacher), hči znanega tirolskega junaka z leta 1809, je umrla v torek v visoki starosti v Hallu. — (Konec romana.) Pred poldrugim letom je zbežala 161etna grofica Florence Longbort iz gradu svojega očeta, da bi vzela grajskega hlapca v zakon. Dne 23. t. m. pa je prišla mlada žena k sodniku v Londonu, vsa prepadena, bleda in strgana in je prosila, naj jo branijo proti njenemu možu. Hlapec, njen soprog, je v poldrugem letu zapravil njeno proiuožonjo v znesku GOO 000 gld. — noč in dan je igral, burke vganjal in se potepal z ničvrednimi ženskami. Konečno je jel soprogo pretepati, sedaj stanuje skup z neko vlačugo in ženo vidi le tedaj, ko jo pride pretepat. Ubogo komteso vzel je žalostni oče zopet na svoj grad. Domače stvari. — (Potrjena volitev okrajnih predstojnikov.) Cesar jo potrdil volitev notarja gosp. Ivana G o r š a k a v Ormužu predstojnikom in iu-pana g. Martina O u 1 o k a v Središči njegovim namestnikom v okrajnem ormužkem zastopu; volitev posestnika g. Fr. L en čet a v Blanici predstojnikom in zdravnika Vinc. Medica v Sevnici njegovim namestnikom v okrajnem zastopu sevniškem; volitev lekarja g. Ign. Žnidaršiča v Brežicah predstojnikom in kupčevalca g. Gust. deli Cotta njegovim namestnikom v okrajnem zastopu brežkem. — (Deželni zakonik.) Dne 27. t. m. se je izdal in razposlal deželnega zakonika VI. zvezek štev. 10., ki razglaša spremenjen volilni rod za vojvodino kranjsko. — (Novemu predsedniku deželne sodnijo, g. Kap retzu) poklonili so se včeraj uradniki c. kr. deželne sodnije, državnega pravdništva in mestne deleg. okrajne sodnije. V ta namen je bila dvorana za obravnavo ozaljšana s podobo Nj. veličanstva in krasnimi rastlinami. Deželno sodnijo svetovalec gosp. Zhuber pl. Okrog spremil je g. predsednika v dvorano in ga pozdravil v imonu zbranih uradnikov. Gosp. predsednik je jako prijazno odgovoril in se zahvalil vsacemu uradniku za pohod. Konečno so dotični predstojniki predstavili svoje uradnike novemu g. predsedniku. — (Umrl) je danes popoludne ob 1I3S. uri po večletni mučni bolezni kanonik Kramar, 83 let star (Canonicus ad baculum), bivši generalni vikar škofijo ljubljansko, svoje dni staro-loški dokan; po njegovem trudu se je sezidala lepa starološka cerkov. — (Hišne preiskave) vršile so se predvčerajšnjem pri g. Šturmu, g. Suhadobniku, g. Kriigelu in g. Lobodi. Kakšen je bil vspeh, je tajnost sodnije. Preiskave so v zvezi z preiskavo zoper Železnikar-ja in Tumo zaradi hudodelstva veleizdaje. — („Žegnanje“)se je praznovalo včeraj v trnovski in sv. Petra fari. Povsodi so bila ozaljšana drevesci in mlaja z narodnimi zastavami, pokali so možnarji, in velika množica ljubljanskega prebivalstva je šla v obe fari, praznovat „žegna-nje“. Slovesno sv. mašo je bral pri sv. Petru ko-rar in župnik g. Urbas, v Trnovom pa korar in monsignore g. Jeran. — (Nesreča.) V tabačni fabriki padla je 27. t. m. ob 5. uri popoludne teška bala tobaka na delavko Frančiško Tegelj in jo hudo poškodovala. — (Tatvina.) Gostilničarju v Lingarjevih ulicah bila je zadnjo soboto med 6. in 7. uro, tedaj pri belem dnevu, ukradena deska, na kateri so bile zapisane cene vina. Škode je 6 gld. — (Znana tatova,) Jako M. iz Jošce in Jako K. iz Ljubljane, prijela je policija predvčerajšnjem po noči. Dobili so pri njih veliko steklenico olja, katero je jeden ukradel v kuhinji gostilnice pri „figabirtu“. Ker se je poizvedelo, da sta imela pred kratkim zlato brošo, uhane, dva prstana in tudi srebrno uro, kar sta deloma prodala ali na prodaj ponujala, izročila jih je policija sodniji. — (Koncert vojaške godbe) na vrtu kolodvorske restavracije je bil navzlic neugodnemu vremenu precej dobro obiskovan. Najbolj dopadala je od g. kapelnika uglasbena Ipavčeva „Domovina"; z burnim ploskanjem je sprejelo občinstvo prekrasno domačo melodijo, katero je kapelnik mojstersko sviral na rogu. Nadejamo se, da bodemo še večkrat imeli priliko, slišati to lepo kompozicijo. — (Pes) zaletel se je včeraj ob 9. uri do-poludne pri g. Vidičevi hiši (Wasserliaserne) v štiriletnega sina gostilničarja Franca Breskvarja tako silno, da jo deček obležal in bil dolgo časa brez zavesti. Isti pes je pred kratkim podrl majhnega dekleta; umestno bi bilo, ko bi so tak pes na vrvi imel! — (Ubegli) so predvčerajšnjem iz kriminalnega zapora v Reki jako nevarni ujetniki Fran KOŠ, 20 let star, Anton Eleršič, 28 let star, Karel Samsa, 28 let star, in Jakob Predovič, 15 let star. Vsi so opravljeni v ujetniško obleko. — (Nesreča.) Poštni vlak južne železnice povozil je dn > » > srebru.....................81-20 Zlata renta....................................102-30 5°/o avstr, renta...............................95-45 Delnice ndrodne banke......................... 857- — Kreditne delnice.............................. 297-50 London 10 lir sterling.........................121-75 20 frankovec................................... 9 "69 Cekini c. kr................................ 5'76 100 drž, mark...................................59-50 Tiijoi. Dn6 28. junija. Pri Maliči: Neukranz, trgovec, iz Berolina. — Schal-tenbrand, trgovec, iz Koblenca. — Wolf, trgovec, in Makesch, trgovec, z Dunaja. — Czerwiakowsky s soprogo iz Trsta. Pri Slonu: Hechinger, trgovec, iz Monakova. — Biber, trgovec, iz Lipsije. — Mayer, fabrikant, z Dunaja. — Acham, c. kr. gen. nadlajtenant, iz Trsta. — Herzog, trgovec iz Reke. — Bonhard, stavbeni voditelj, _____ Umrli so: Dn6 28. junija. Marija Bombač, gostinja, 88 1., Kravja Dolina št. 11, za starostjo. — Elizabet Magyo-rossy, gostinja, 83 L, Kravja Dolina, starostno osla-benje. V b61nici: Dnž 26. junija. Janez Strauss, klobučar, 24 1., plučna tuberkuloza. Dn6 27. junija. Ana Kastelic, gostinja, 55 1., srčna hiba. — Antonija Eksler, delavka, 38 1., Ci/ster-ovarium. — Jakob Kavčič, gostač, 53 L, plučna tuberkuloza. D n 6 28. junija. Josip Knaus, učiteljski pripravnik, 21 1., plučna tuberkuloza. Tržno cene. V L j u b 1 j a n i 28. junija: Hektoliter banaške pšenice velja 8 gld. 56 kr., domače 7 gld. 96 kr.; ječmen 4 gld. 21 kr.; rež 5 gld. 69 kr.; ajda 5 gld. 53 kr.; proso 5 gld. 36 kr.; turšica 5 gld. 60 kr.; oves 3 gld. 25 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 50 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld. — kr., fižol 9 gld. — Goveja mast kilo po 96 kr., salo po 80 kr., Špeh po 60 kr., prekajen po 74 kr., maslo (sirovo) 85 kr., jajce 2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 54 kr., svinjina 70 kr., drobniško po 40 kr. — Piške po 40 kr., golobi 18 kr.; 100 kilo sena 2 gld. 5 kr., slame 1 gld. 78 kr. Seženj trdih drv 7 gld. — kr.; mehkih 4 gld. 50 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči), 24 gld., belo 20 gld. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v ram Tempe- ratura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm 128. junija 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 737-06 733-38 734-36 +14-6 +24-4 +16-8 bzv. jzpd. sl. vzh. sl. mgl. obl. > 0-60 dež j| 29. junija | 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 734-28 732-42 734 09 +14-6 +20-0 +12-4 vzh. sl. > j vzh. sl. z. js. d. js. obl. 0-40 dež TJ ceneč iz dobre hiše, 14 let star, zmožen slovenskega in nemškega jezika, se tekoj sprejme v prodajalnici z mešanim blagom M. Loesclmigg-a v toplica, li. Sla,tin.a, (Sauerbrunn) na Spodnjem Štajarskem. Dya pitana vola sta na prodaji na graščini Klingenfels pri Mokronogu na Kranjskem. Natančneje pri graščinskem upravništvu ondi. Zaloga najboljših mineralnih voda v lekarni Piccoli „pri angelju" Ljubljana, Dunajska cesta. i I i 1 i i ifTU 1 i i TUJ PJ Priznano najboljši Prašnikerjev romanski in portlandski cement železniške šine, okovanja pri stavbah, štukadore (sadrarije) in štokadorske štorije, štedilna ognjišča in posamezne dele za zidana ognjišča in vse druge v železarsko to stroko spadajoče predmete priporočata najceneje Terček & Nekrep trgovina s železnino Mestni trg št. 10 v Ljubljani. Vunanja naročila izvršujejo se brzo in jako po ceni. i±Err±Ei;i±5E Odgovorni urednik prof. Pr. Š u k 1 j e. Tiskata in zalagata Ig. v. Kloinmayr & Ped. Bainborg v Ljubljani.