Acta agriculturae Slovenica, 85 - 2, november 2005 str. 253 - 262 Agrovoc descriptors: fruit growing, farmers, farm management, economic competition, surveys, socioeconomic environment Agris category codes: E16, E50, E70 COBISS koda: 1.01 Identifikacija potencialnih nosilcev razvoja sadjarstva v Sloveniji Katja VADNAL1, Vesna ALIČ2, Petra ZIHERL3 Prispelo: 21. septembra 2005; sprejeto 11. oktobra 2005 Received: September, 21, 2005; accepted October 11, 2005 IZVLEČEK Prispevek predstavlja rezultate empirične raziskave, katere cilj je bil ugotavljanje razlik v ocenjevanju pomena ključnih dejavnikov odločanja (poslovni cilji, zaznavanje tržnih razmer in vzvodov ter dejavnikov konkurenčnosti) med slovenskimi sadjarji. Raziskava je bila izvedena po metodi ankete z osebnim spraševanjem vseh, v register sadovnjakov vpisanih pravnih in fizičnih oseb. Z metodo faktorske analize so identificirali ključne spremenljivke pri opazovanih indikatorjih, na podlagi katerih so z metodami razvrščanja v skupine identificirali tipične skupine opazovanih sadjarjev. Rezultati kažejo, da se glede na cilje sadjarji delijo v dve skupini: ciljno orientirani in ciljno dezorientirani. Njihove zaznave tržnih razmer in trga določajo trije faktorji: trženjska konkurenčnost, organizacija pridelovalcev in tržna moč kupcev, po katerih jih je mogoče deliti v tri skupine: pristaše organizacije pridelovalcev, usmerjene h kupcu in netržno usmerjene. Razumevanje dejavnikov konkurenčnosti pojasnjujeta dva faktorja, upravljanje in sredstva, ki delita opazovane sadjarje v tri skupine: sadjarji tradicionalisti, sadjarji previdneži in sadjarji podjetniki. Potencialni nosilci razvoja so sadjarji podjetniki, ki so ciljno orientirani in usmerjeni h kupcu ali k organizaciji pridelovalcev. Teh je 38 % vseh sadjarjev, vpisanih v register sadovnjakov. Ključne besede: sadjarstvo, upravljanje, konkurenčnost, sadjarji, tipologija, Slovenija ABSTRACT IDENTIFICATION OF THE POTENTIALLY PROPULSIVE FRUIT GROWERS IN SLOVENIA The paper represents the results of an empirical research aimed to detect how the Slovene fruit growers differ with regard to an appraisal of the relevant key factors of a decision making (business aims, perceptions of market situation and forces, and factors of competitiveness). The research was carried out by a personal inquiry of all fruit growers, 1 red.prof., dr. znan., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101, katja.vadnal@bf.uni-lj.si 2 mag. znan., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101, vesna-alič@guest.arens.si 3 uni. dipl.oec., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, SI-Ljubljana, Kardeljeva ploščad 5, petrca2002@yahoo.com Ac 254 ta agriculturae Slovenica, 85 - 2, november 2005 corporations and farms, registered in the Slovene orchards’ register. Factor analysis was applied to identify the key variables of the studied indicators that were used for clustering of the surveyed fruit growers into typical groups, thereafter. The results show that in terms of aims there are two groups of the fruit growers: end-oriented and end-disoriented ones. Their perceptions of a market situation and forces are defined by three factors, competitiveness in term of marketing, producers’ organization and market power of buyers, which divide them into three typical groups: supporters of a producers’ organization, oriented to a buyer and offmarket oriented ones. Understanding of the factors of competitiveness is described by two factors: management and resources that cluster the surveyed fruit growers into three groups: traditionalists, cautious ones and entrepreneurs. Among the supporters of a producers' organization the end-disoriented, as well as traditionalist and cautious fruit growers prevail. The most propulsive group consists of the end-oriented entrepreneurs, who are oriented to a buyer and in favor to producers’ organization. This group of the fruit growers represents 38 % of all surveyed fruit growers. Key words: fruit production, management, competitiveness, fruit growers, typology, Slovenia 1 UVOD Razvojni problemi slovenskega sadjarstva so bili v zadnjih letih predmet številnih izjemno kakovostnih in poglobljenih raziskav (Turk in Rozman, 2001; Turk in Rozman, 2002; Rozman in sod., 2004; Štampar, 2004, Majkovič in Turk, 2004, Tojnko in Unuk, 2004; Udovč in Brecl, 2004). Njihovi rezultati odkrivajo številne razvojne probleme, s katerimi se sooča, in ponujajo vsestransko argumentirane rešitve za preseganje slabosti na ravni dejavnosti. Naš cilj pa je, da poskušamo ugotoviti, kdo naj bi bili potencialni nosilci razvoja te dejavnosti v prihodnje. 2 METODA DELA Pri raziskovanju smo izhajali iz predpostavke, da lahko razvojni potencial sadjarja pojasnimo s tremi dimenzijami: poslovnim ciljem, percepcijo tržnih razmer ter vzvodov in viri konkurenčnosti (Lengnick-Hall in Abdinnour-Helm, 2004; Baird in sod., 2004). Empirično raziskavo smo izvedli po metodi ankete z osebnim spraševanjem. Anketirali smo vse, v slovenski register sadovnjakov vpisane pravne in fizične osebe (N=197). Dimenzijo »Poslovni cilji« je sestavljalo 9 spremenljivk. Pri opredeljevanju dimenzije »Percepcija tržnih razmer in vzvodov« smo uporabili 38 spremenljivk. Dimenzijo »Viri konkurenčnosti« smo strukturirali v 7 skupin (naravni viri, tehnologija, finančni viri, človeški viri, vodenje, organizacija in trženje) s skupno 61 spremenljivkami. Ker dimenzij »Percepcija tržnih razmer in vzvodov« in »Viri konkurenčnosti« ni mogoče meriti neposredno, samo uporabili faktorsko analizo po metodi glavne komponente, ki je omogočila meritve značilnih indikatorjev obeh dimenzij. Pri razvrščanju sadjarjev v tipične skupine smo uporabili hierarhično metodo razvrščanja v skupine. Asociativnost med tipičnimi skupinami sadjarjev, določenimi na podlagi opazovanih indikatorjev oziroma spremenljivk, smo preizkusili s ?2 testom. 3 REZULTATI 3.1 Razvrščanje sadjarjev po ocenah pomembnosti poslovnih ciljev, po zaznavah tržnih razmer ter vzvodov in dejavnikov konkurenčnosti Jasno in nedvoumno postavljeni poslovni cilji so bistvenega pomena za kakovost poslovnih aktivnosti in njihovo učinkovitost. Pokaže pa se, da se sadjarji razlikujejo VADNAL, K. in sod.: Identifikacija potencialnih nosilcev razvoja sadjarstva … 255 ravno po pomenu, ki ga pripisujejo opredeljevanju poslovnih ciljev. Razvrstijo se v dve skupini. V prvi skupini so sadjarji, ki so jim vsi poslovni cilji nadpovprečno pomembni. Teh je 106 ali 54 % vseh. To skupino bi lahko poimenovali »Ciljno orientirani sadjarji«. V drugi skupini so sadjarji, ki so jim poslovni cilji relativno nepomembni. To skupino lahko poimenujemo »Ciljno dezorientirani sadjarji«. V obeh skupinah sta najvišje vrednotena cilja dobičkonosnost in gospodarska varnost, kakor je ocenilo 91 ali 46 % vseh anketiranih sadjarjev (Slika 1). Povečanje obsega nasadov in proizvodnje Zmanjšanje zadolženosti Povečanje tržnega deleža Povečanje obsega prodaje Pridelati več na vloženo delo Zmanjšanje gospodarskega tveganja Povečanje dodane vrednosti in s tem cene pridelkov Zagotovljen odkup sadja Povečanje dobička oziroma prihodka 0,5 1,5 2,5 3,5 Aritmetična sredina ocene Ciljno orientirani sadjarji Ciljno dezorientirani sadjarji Opomba: 5-najbolj pomembno; 1- najmanj pomembno Slika 1: Sadjarji po pomembnosti poslovnih ciljev Picture 1: Fruit growers according to the importance of business aims Zaznave sadjarjev o tržnih razmerah in vzvodih pojasnjujejo trije faktorji. Prvi faktor ima izrazite uteži na spremenljivkah, ki se nanašajo na trženjske elemente položaja na trgu in ga tako poimenujemo »Trženjska konkurenčnost«. Drugi faktor ima poudarek na spremenljivkah, ki so povezane z organizacijo pridelovalcev in ga tako tudi poimenujemo »Organizacija pridelovalcev – OP«. Tretji faktor, glede na uteži pri spremenljivkah, poimenujemo »Tržna moč kupcev« (Preglednica 1). Glede za zaznave tržnih razmer in vzvodov se sadjarji delijo v tri skupine. V prvo skupino se uvrščajo sadjarji, ki se od drugih razlikujejo predvsem po pozitivni vlogi, ki jo pripisujejo organizaciji pridelovalcev. Zato jih poimenujemo »Pristaši OP«. Za to skupino, ki šteje 85 oziroma 43 % vseh sadjarjev, je značilno, da nevarnost vstopa novih konkurentov vrednosti višje kot drugi dve skupini. Glede na to lahko sklepamo, Ac 256 ta agriculturae Slovenica, 85 - 2, november 2005 da v organizaciji pridelovalcev vidijo predvsem orodje za ohranitev svojih tržnih deležev. Za drugo skupino, ki šteje 54 ali 27 % vseh, je značilno, da pripisuje tržnim razmeram in vzvodom relativno večji oziroma največji pomen in da je izraziteje usmerjena h kupcu. Zato jo poimenujemo »H kupcu usmerjeni«. Ta skupina je primerjalno bolj naklonjena poslovni samostojnosti, ima pa tudi do organizacije pridelovalcev zmerno pozitiven odnos. Za tretjo skupino, ki jo imenujemo »Netržno usmerjeni« in šteje 58 ali 25 % vseh, je značilno, da imajo glede tržnih razmer in vzvodov v primerjavi z drugima dvema skupinama bolj negativen odnos (Slika 2). Preglednica 1: Faktorji, ki pojasnjujejo zaznave sadjarjev o tržnih razmerah in vzvodih Table 1: Factors influencing the fruit growers’ perception of market situation and prospects Faktor Indikatorji Strukturn e uteži Faktor 1: trženjska konkurenčnost (% pojasnjene variance: 20,107) Razmere na trgu zelo dobro poznamo. 0,415 Trg je urejen, če tržna cena pokrije stroške pridelovanja. 0,426 Trg je urejen, če je zadovoljen kupec. 0,613 S kupci našega sadja imamo zelo dobre poslovne odnose. 0,455 Kupce našega sadja zelo dobro poznamo. 0,445 Za kupce našega sadja je najbolj pomembno razmerje med kakovostjo in ceno. 0,449 Za kupce našega sadja je najpomembnejša cena, ki jo mora za sadje plačati. 0,525 Kupci našega sadja se za nakup odločajo na podlagi izgleda sadja. 0,514 Redno spremljamo in se zato lahko odzivamo na delovanje konkurentov. 0,528 Nevarnost vstopa novih konkurentov – ponudnikov sadja je majhna. 0,427 Kupci so zelo zvesti sedanjim ponudnikom in bi jih novi ponudniki težko pridobili na svojo stran. 0,583 Faktor 2: organizacija pridelovalcev (% pojasnjene variance: 12,840) Včlanitev v organizacijo pridelovalcev (OP) pomembno prispeva k boljši prodaji sadja. 0,841 Včlanitev v organizacijo pridelovalcev (OP) pomembno prispeva k boljšemu tržnemu položaju sadjarja. 0,93 Glavna korist od včlanitve v organizacijo pridelovalcev (OP) je boljši konkurenčni položaj posameznega sadjarja. 0,866 Glavna korist od včlanitve v organizacijo pridelovalcev (OP) je možnost pridobivanja subvencij. 0,557 Svojo prihodnost vidimo le v okviru utrjevanja organizacije proizvajalcev (OP). 0,443 Faktor 3: tržna moč kupcev (% pojasnjene variance: 7,804) Le z znižanjem stroškov pridelovanja lahko ohranimo oziroma povečamo svojo konkurenčnost na trgu sadja. -0,165 Svoj konkurenčen položaj na trgu lahko ohranimo oziroma povečamo le tako, da se naša ponudba razlikuje od ponudbe konkurentov. -0,074 Svojo konkurenčnost lahko ohranimo oziroma izboljšamo le tako, da se osredotočimo na tržne vrzeli (niše) in znižamo stroške pridelovanja. -0,192 Svojo konkurenčnost lahko ohranimo oziroma izboljšamo le tako, da se osredotočimo na tržne vrzeli (niše) in se s svojo ponudbo razlikujemo od konkurentov. -0,218 Z glavnimi kupci imamo sklenjene dolgoročne pogodbe za dobavo blaga. -0,55 Pogajalska moč naših glavnih kupcev je velika. -0,809 Pogajalska moč naših glavnih kupcev je velika, ker jih je malo. -0,776 VADNAL, K. in sod.: Identifikacija potencialnih nosilcev razvoja sadjarstva … 257 Slika 2: Skupine sadjarjev po zaznavah tržnih razmer in vzvodov Picture 2: Clusters of the fruit growers according to a perception of market situation and prospects Razumevanje dejavnikov konkurenčnosti s strani sadjarjev pojasnjujeta dve skupini spremenljivk: upravljalske spremenljivke (načrtovanje, prilagajanje, upravljanje, trženje itd.) in spremenljivke virov (delo, investicije, finančni viri itd.). Zato prvi faktor poimenujemo »Upravljanje«, drugi pa »Sredstva« (Preglednica 2). Glede na pomembnost, ki jo pripisujejo dejavnikom konkurenčnosti, lahko delimo sadjarje v tri skupine (Slika 3). Prva skupina sadjarjev (21 ali 11 % vseh) pripisuje obema faktorjema manjši pomen do povprečja. Očitno ne razmišljajo o svoji konkurenčnosti, če pa, jo vidijo v tehnologiji (sledenje tehnološkemu napredku, uvajanje najnovejše tehnologije, skrb za kakovost proizvodov, uporaba kakovostne embalaže itd.). Izrazito so »nenaklonjeni« dejavnikom, kot so zavarovanje, znanje in pripadnost delavcev, dostop do finančnih virov itd. Glede na to jih poimenujemo »Sadjarji tradicionalisti«, ki so prepričani, da lahko v celoti sami nadzorujejo pridelovanje in da je visoka kakovost sadja potreben in hkrati zadosten pogoj za poslovno uspešnost. Drugo skupino predstavljajo sadjarji (70 ali 35 % vseh), ki bi jih lahko poimenovali »Sadjarji previdneži«. V primerjavi z drugimi nekoliko višje vrednotijo dejavnike, ki zmanjšujejo poslovna tveganja (zavarovanja, blagovna znamka ipd.). Zanje je značilno, da so jim vsi dejavniki enako pomembni. Standardni odklon ocen je v tej skupini 0,191, medtem ko je v prvi 0,797 in v tretji 0,541, poprečju pa 0,405. Tretja in hkrati najštevilnejša skupina so »Sadjarji podjetniki« (106 ali 54 % vseh). Zanje je značilno, da vsem dejavnikom konkurenčnosti pripisujejo primerjalno Ac 258 ta agriculturae Slovenica, 85 - 2, november 2005 večji pomen. Očitno je tudi, da se dobro zavedajo kompleksnosti tehnološkega in poslovnega sistema, saj pomen dejavnika »Upravljanje« ocenjujejo višje od pomena dejavnika »Sredstva«. Hkrati sta oceni obeh dejavnikov višji od skupnega povprečja in od obeh predhodno analiziranih skupin. Posamezni dejavniki, ki so jim zdijo najbolj pomembni za njihovo konkurenčnost, so izrazito menedžerske narave: »Ustvarjalnost in inovativnost poslovodstva/gospodarja«, »Skrb za izvrstno kakovost proizvodov«, Ustrezna upravljalska znanja poslovodstva/gospodarja«, »Sposobnost poslovodstva/gospodarja, da motivira delavce k boljšemu delu«. Preglednica 2: Faktorji, ki pojasnjujejo razumevanje vzvodov konkurenčnosti Table 2: Factors influencing the fruit growers’ perception of the levers of competitiveness Faktor Indikatorji Strukturne uteži Faktor 1: Upravljanje (% pojasnjene variance: 24,054) Opremljenost z vso potrebno kmetijsko mehanizacijo 0,461 Uporaba sodobne informacijske tehnologije pri pridelavi, pri vodenju poslovnih procesov in pri komuniciranju s poslovnimi partnerji 0,591 Redno obnavljanje in posodabljanje zgradb, strojev in opreme 0,544 Vodenje in upravljanje na splošno 0,608 Ustrezna upravljalska znanja poslovodstva/gospodarja 0,641 Ustvarjalnost in inovativnost poslovodstva/gospodarja 0,690 Sposobnost poslovodstva/gospodarja, da motivira delavce k boljšemu delu 0,712 Organizacija na splošno 0,702 Načrtovanje poslovanja 0,745 Tehnologija na splošno 0,612 Redno sledenje tehnološkemu napredku in uvajanje najnovejše tehnologije pridelave 0,691 Pridelovanje pridelkov, ki ustrezajo sortni sestavi, po kateri povprašujejo kupci 0,542 Skrb za izvrstno kakovost proizvodov 0,600 Uporaba visoko kakovostne embalaže 0,692 Z vidika trženja zadosten in ustaljen obseg pridelka 0,489 Tehnologija pridelave, ki je okolju prijazna 0,617 Hitro prilagajanje na spremembe v tehnološkem in poslovnem okolju 0,725 Trženje na splošno 0,707 Redno spremljanje razmer na trgih (cene, količine in vrste povpraševanja) 0,648 Načrtovanje prodaje glede na potrebe in želje kupcev in končnih potrošnikov 0,647 Redno izvajanje meritev zadovoljstva kupcev 0,473 Redno obveščanje ciljne javnosti o novostih v poslovanju in v ponudbi 0,465 Sodelovanje s kmetijskimi fakultetami, inštituti in svetovalno službo 0,464 Faktor 2: sredstva (% pojasnjene variance: 13,523) Zavarovanje sadovnjakov pred točo z mrežo prozi toči 0,694 Namakalni sistem 0,547 Finančni viri na splošno 0,526 Zadosten obseg lastnih finančnih sredstev 0,637 Dostop do potrebnih finančnih virov 0,450 Dostop do finančnih virov pod ugodnimi pogoji 0,569 Redna plačila kupcev za dobavljeno blago 0,535 Ustrezni plačilni pogoji dobaviteljev 0,503 Delavci na splošno 0,566 Ustrezna strokovna usposobljenost delavcev 0,600 Vestnost in natančnost delavcev pri delu 0,679 Občutek pripadnosti delavcev obratu 0,732 Smisel delavcev za skupinsko delo 0,635 Stalni sezonski delavci z izkušnjami v sadjarstvu 0,522 Pridobljeni ISO standardi 0,490 Blagovna znamka 0,589 Zavarovanje premoženja in pridelka 0,414 Fizično zavarovanje pridelka pred ujmami 0,541 Lastna cena, ki je primerna glede na cene na trgu 0,446 VADNAL, K. in sod.: Identifikacija potencialnih nosilcev razvoja sadjarstva … 259 Slika 3: Skupine sadjarjev po oceni dejavnikov konkurenčnosti Picture 3: Clusters of the fruit growers according to the factors of competitiveness 3.2 Analiza povezanosti tipičnih skupin sadjarjev, razvrščenih po pomembnosti poslovnih ciljev ter zaznavah tržnih razmer in vzvodov ter dejavnikov konkurenčnosti 3.2.1 Sadjarji po poslovnih ciljih in zaznavah tržnih razmer ter vzvodov Preglednica 3: Sadjarji po pomembnosti poslovnih ciljev in zaznav tržnih razmer ter vzvodov Table 3: The fruit growers according to an importance of business aims and perception of market situation and prospects Pomembnost tržnih razmer in vzvodov Skupaj Pomembnost ciljev sadjarji, pristaši OP sadjarji, usmerjeni h kupcu netržno usmerjeni sadjarji Ciljno orientirani sadjarji število 36 50 20 106 % po Cilji 34,0 47,2 18,9 100,0 % po Razmere 42,4 92,6 34,5 53,8 % skupaj 18,3 25,4 10,2 53,8 Ciljno dezorientirani sadjarji število 49 4 38 91 % po Cilji 53,8 4,4 41,8 100,0 % po Razmere 57,6 7,4 65,5 46,2 % skupaj 24,9 2,0 19,3 46,2 Skupaj število 85 54 58 197 % po Cilji 43,1 27,4 29,4 100,0 % po Razmere 100,0 100,0 100,0 100,0 % skupaj 43,1 27,4 29,4 100,0 Ac 260 ta agriculturae Slovenica, 85 - 2, november 2005 Ciljno orientirani sadjarji dobro razumejo, da je upoštevanje trga oziroma kupca ključnega pomena za poslovno uspešnost. Ciljno dezorientirani sadjarji se glede na pomen, ki ga pripisujejo tržnim razmeram in vzvodom, razvrščajo v skupino pristašev OP (54 %) in v skupino netržno usmerjenih (42 %). Med porazdelitvijo anketiranih sadjarjev po pomembnosti ciljev in pomembnosti tržnih razmer ter vzvodov je statistično značilna (?2 = 45,884; sp = 2; p = 0,00) (Preglednica 3). 3.2.2 Sadjarji po poslovnih ciljih in dejavnikih konkurenčnosti Večina ciljno orientiranih sadjarjev je pri oblikovanju svojih konkurenčnih prednosti podjetniško oziroma menedžersko usmerjenih. Po drugi strani pa se večina ciljno dezorientiranih sadjarjev uvršča v skupino sadjarjev previdnežev, ki so dezorientirani glede vzvodov svoje konkurenčnosti: vsi so jim je enako pomembni. in dejavnikov Preglednica 4: Sadjarji po pomembnosti poslovnih ciljev konkurenčnosti Table 4: The fruit growers according to an importance of business aims and factors of competitiveness Pomembnost ciljev Pomembnost dejavnikov konkurenčnosti Skupaj sadjarji tradicionalisti sadjarji previdneži sadjarji podjetniki Ciljno orientirani sadjarji število 13 20 73 106 % po Ciljih 12,3 18,9 68,9 100,0 % po Dejavnikih 61,9 28,6 68,9 53,8 % skupaj 6,6 10,2 37,1 53,8 Ciljno dezorientirani sadjarji število 8 50 33 91 % po Ciljih 8,8 54,9 36,3 100,0 % po Dejavnikih 38,1 71,4 31,1 46,2 % skupaj 4,1 25,4 16,8 46,2 Skupaj število 21 70 106 197 % po Ciljih 10,7 35,5 53,8 100,0 % po Dejavnikih 100,0 100,0 100,0 100,0 % skupaj 10,7 35,5 53,8 100,0 Zveza med porazdelitvijo anketiranih sadjarjev po pomembnosti ciljev in pomembnosti dejavnikov konkurenčnosti je statistično značilna (?2 = 28,163; sp = 2; p = 0,00) (Preglednica 4). 3.2.3 Sadjarji po dejavnikih konkurenčnosti in zaznavah tržnih razmer ter vzvodov Med sadjarji tradicionalisti, ki vidijo svojo konkurenčnost predvsem v enostavnih dejavnikih konkurence, jih je 62 % naklonjenih organizaciji pridelovalcev, medtem ko jih je 29 % takih, ki bi radi tekmovali na trgu samostojno. Problem, s katerim se bodo pri tem srečali, je ravno v precenjevanju enostavnih in podcenjevanju razvitih dejavnikov konkurence. Tudi med sadjarji previdneži jih je organizaciji proizvajalcev prijaznih 60 %, pri tem pa jih dobra tretjina (36 %) podcenjuje vlogo trga. Med pristaši organizacije pridelovalcev je največ sadjarjev tradicionalistov in previdnežev, medtem ko se večina sadjarjev podjetnikov uvršča med pristaše samostojnega, h kupcu usmerjenega tržnega pristopa. Med porazdelitvijo anketiranih sadjarjev po VADNAL, K. in sod.: Identifikacija potencialnih nosilcev razvoja sadjarstva … 261 pomembnosti dejavnikov konkurenčnosti in pomembnosti tržnih razmer in vzvodov je statistično značilna (?2 = 37,917; sp = 4; p = 0,00) (Preglednica 5). Preglednica 5: Sadjarji po dejavnikih konkurenčnosti in zaznavah tržnih razmer ter vzvodov Table 5: The fruit growers according to the factors of competitiveness and perception of market situation and prospects Pomembnost tržnih razmer in vzvodov Pomembnost dejavnikov konkurenčnosti sadjarji, pristaši OP sadjarji, usmerjeni h kupcu netržno usmerjeni sadjarji Skupaj Sadjarji tradicionalisti število 13 6 2 21 % po Dejavnikih 61,9 28,6 9,5 100,0 % po Razmere in vzvodi 15,3 11,1 3,4 10,7 % skupaj 6,6 3,0 1,0 10,6 Sadjarji previdneži število 42 3 25 70 % po Dejavnikih 60,0 4,3 35,7 100,0 % po Razmere in vzvodi 49,4 5,6 43,1 35,5 % skupaj 21,3 1,5 12,7 35,5 Sadjarji podjetniki število 30 45 31 106 % po Dejavnikih 28,3 42,5 29,2 100,0 % po Razmere in vzvodi 35,3 83,3 53,4 53,8 % skupaj 15,2 22,8 15,7 53,8 Skupaj število 85 54 58 197 % po Dejavnikih 43,1 27,4 29,4 100,0 % po Razmere in vzvodi 100,0 100,0 100,0 100,0 % skupaj 43,1 27,4 29,4 100,0 4 SKLEP Z vidika razvojnega potenciala lahko delimo ti. velike slovenske sadjarje v dve veliki skupini. Prva skupina ima dovolj jasno opredeljene cilje, ki jih želi uresničiti s podjetniško in tržno usmerjenim poslovanjem. Teh sadjarjev je dobra tretjina (38 %) in predstavljajo kakovostno razvojno jedro. Ustrezen razvojni potencial kaže tudi 18 % ciljno orientiranih sadjarjev, ki si v primerjavi s prvo skupino želijo več gospodarske varnosti, ki jo iščejo v horizontalnih integracijah. Drugo skupino sestavljajo sadjarji, ki pri svojem poslovanju niso dovolj osredotočeni. Zato je njihov razvojni potencial bistveno nižji. Vendar se tudi ti ciljno dezorientirani sadjarji delijo v dve značilni podskupini. V prvi podskupini so tisti, ki svojo prihodnost vidijo v združevanju v organizaciji pridelovalcev, kar lahko predstavlja pri tovrstnih horizontalnih integracijah poseben problem. Teh je 21 %. Drugo podskupino sestavljajo zelo podjetni sadjarji - tržni Napoleoni - ki menijo, da lahko preživijo sami, čeprav je analiza pokazala, da so v bistvu netržno usmerjeni. Prihodnost teh sadjarjev, ki jih je 16 %, je negotova. V sadjarstvu lahko tako pričakujemo nadaljnje prestrukturiranje in konsolidacijo, ki pa mora biti ustrezno ciljno in selektivno podprta z kmetijskopolitičnimi ukrepi (davčni menedžement, podpore zavarovanju, nakaznice Ac 262 ta agriculturae Slovenica, 85 - 2, november 2005 za raziskovalno – razvojno in svetovalno delo, itd.), namenjenih predvsem krepitvi propulzivnih sadjarjev. 5 VIRI Baird K. M., Harrison G. L., Reeve R. C. 2004. Adoption of activity management practices: a note on the extent of adoption and the influence of organizational and cultural factors. Management Accounting Research, 15 (4): 383-399. Lengnick-Hall C. A., Abdinnour-Helm S. 2004. The role of social and intellectual capital in achieving competitive advantage through enterprise resource planning (ERP) systems. Journal of Engineering and Technology Management, 21 ( 4): 307-330. Majkovič D., Turk J. 2004. Slovenska zunanja trgovina s sadjem. V: Hudina, M. (ur.). Zbornik referatov 1. slovenskega sadjarskega kongresa z mednarodno udeležbo, Krško, 24.-26. marec 2004. Ljubljana, Strokovno sadjarsko društvo Slovenije: 545-550. Rozman Č., Tojnko S., Turk J. 2004. Simulacijski model za komparativno analizo stroškov sadjarske proizvodnje. V: Hudina, M. (ur.). Zbornik referatov 1. slovenskega sadjarskega kongresa z mednarodno udeležbo, Krško, 24.-26. marec 2004. Ljubljana, Strokovno sadjarsko društvo Slovenije: 565-569. Štampar F. 2004. Sadjarstvo danes in jutri. V: Hudina, M. (ur.). Zbornik referatov 1. slovenskega sadjarskega kongresa z mednarodno udeležbo, Krško, 24.-26. marec 2004. Ljubljana, Strokovno sadjarsko društvo Slovenije: 201-207. Tojnko S., Unuk T. 2004. Razvoj integrirane pridelave sadja v Sloveniji. V: Hudina, M. (ur.). Zbornik referatov 1. slovenskega sadjarskega kongresa z mednarodno udeležbo, Krško, 24.-26. marec 2004. Ljubljana, Strokovno sadjarsko društvo Slovenije: 31-35. Turk J., Rozman Č. 2001. Razvojni vidiki slovenskega sadjarstva pred vstopom v EU. V: Erjavec E. (ur.), Juvančič L. (ur.). Učinki reforme slovenske kmetijske politike. 1. izd. Ljubljana, Društvo agrarnih ekonomistov Slovenije – DAES: 177-188. Turk J., Rozman Č. 2002. A feasibility study of friut brandy production. Agricultura (Marib., Print ed.). 1, (1): 28-33. Udovč A., Brecl B. 2004. Ekonomičnost pridelave in predelave jabolk. V: Hudina, M. (ur.). Zbornik referatov 1. slovenskega sadjarskega kongresa z mednarodno udeležbo, Krško, 24.-26. marec 2004. Ljubljana, Strokovno sadjarsko društvo Slovenije: 557-563.