v ki "T INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOUE letnik XVI. št. 5 maj 2010 ine Mavrica Prispevke za naslednjo številko sprejemamo najkasneje do 15. 6. 2010. Vsem občankam in občanom čestitamo ob dnevu državnosti. 25. junij 1991 bo vedno zapisan z zlatimi črkami, ko smo slovesno razglasili svojo državo. Imejmo jo radi, zaupajmo vanjo, pred nami je boljša prihodnost. JEKLENA EKO STRESNA KRITINA Z NARAVNIM POSIPOM 6 Strešne kritine EVERTILE poleg izredne lahkosti, pestre palete barvnih odtenkov, bogate dodatne opreme in vrhunske izdelave, odlikuje skoraj nadnaravna vzdržljivost. Toča, viharni vetrovi, obilne padavine in sneg ostanejo brez moči. Kritina Evertile je trdna, kot vaš občutek, da strehe ne prekrivate zaman, standardna 50 letna garancija pa je porok za trdnost naložbe v miren spanec. STREŠNA KRITINA ZA PRIHODNJE RODOVE Imamo vse. Skoraj vse. www,mix,si Ipli'^ T  . lil Zastopa in prodaja MIXd.o.o. Ljubljana, Stegne 15 [01/513 1340] Velenje, Kosovelova ul. [03/898 60 56] Ponikve, Ponikve 96 [01/788 71 90] Flohajzn, vaservaga, colarca, cegu, plajba, dahpapa, ileksarca... Augenma^ maj 2010 Županova stran 3 ^Iše: župan Janez Pavlin Spoštovani! V prejšnji številki Našega kraja sem Vam napisal, kakšne težave imamo pri izdelavi občinskega prostorskega načrta (OPN) in predstavil zahteve glede predhodnih arheoloških raziskavah. V tem članku pa bom predstavil dopolnitev poplavne študije oziroma izdelavo hidrološko-hidravličnega elaborata v občini Dobrepolje (karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti). Za potrebe izdelave Občinskega prostorskega načrta (OPN) za občino Dobre-polje mora biti izdelana tudi ustrezna analiza poplavne nevarnosti za obstoječe stanje, šele potem bo možno doreči, na katera območja se lahko posega oz. pod kakšnimi pogoji (izvedba omilitve-nih ukrepov) - predvideno stanje. Za kakršnokoli poseganje v prostor je potrebno upoštevati Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Ur. l. RS, št. 89/08) in Pravilnik o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti. Pri tem je upoštevati pretoke za Q10, Q100 in Q500. Z upoštevanjem Uredbe oz. Pravilnika sledi, da poseganje v poplavno območje ni dopustno, oziroma je možno pod določenimi pogoji. Izvedeni morajo biti namreč vsi potrebni omilitveni ukrepi za zmanjšanje poplavne ogroženosti. Pred leti je že bila izdelana študija »Poplavna ogroženost v občini Dobrepolje« (632-ŠNS/07, IZVO, december 2007) in za povodje Rašice je bil izdelan tudi idejni projekt, kjer so bile določene količine visokih voda (»Vodnogospodarske ureditve Rašice«, C-871, VGI, avgust 1990). V tem projektu je bil obdelan odsek od izvira do magistralne ceste Ljubljana - Kočevje. Leta 2008 pa je bila sprejeta Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, po kateri je potrebno za vse posege v prostor ob vodotokih ali njihovih poplavnih območjih izdelati poleg analize poplav-nosti tudi karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti, zato je potrebno že izdelane strokovne podlage novelirati in jih dopolniti v skladu z Uredbo in Pravilnikom. Za izdelavo kart poplavne ogroženosti je potrebno poznati hidrološka izhodišča. Obravnavano področje je specifično zaradi krasa. Potrebno ga je razdeliti na odsek, kjer je poplavno območje določeno s hidravličnim računom in odsek pri Strugah, kjer nastane jezero. Za odsek, kjer bo izdelan hidravlični račun, je potrebno določiti visokovodne valove s povratnimi dobami 10, 100 in 500 let. Pri tem je potrebno upoštevati ocenjene vrednosti požiralne sposobnosti posameznih požiralnikov vzdolž toka podanih v hidrogeološkem poročilu. Pri hidrološki obdelavi bodo novelirani obstoječi podatki o pretokih Rašice, določeni pa bodo tudi visokovodni valovi od požiralnika v Ponikvah. Ker je v občini Dobrepolje kraški teren, je potrebno opredeliti hidrogeološ-ko zgradbo vodozbirnega zaledja, določiti njegov obseg ter notranjo strukturi-ranost (delež krasa, delež površja s površinskim odtokom, ipd.) ter oceniti poži-ralno sposobnost požiralnikov z ozirom na visoke vode. Z matematičnim modelom, ki predstavlja kombinacijo 1D računa (pritoki) in 2D računa (poplavno območje) bo določen potek gladin ob različnih hidravličnih obremenitvah (pretoki z različno povratno dobo - Q10, Q100 in Q500). Na ta način bo mogoče določiti pričakovane globine na analiziranem območju ob različnih hidravličnih obremenitvah. Karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti: Namen projekta je določitev hidrološko hidravličnih razmer na obravnavanem območju za obstoječe (I.faza), za predvideno stanje pa le v območju načrtovane obrtne cone Predstruge. Analiza obstoječega stanja pomeni analiza dejanskega stanja na terenu (obstoječa pozidava). Predvideno stanje (upoštevanje omilitve-nih ukrepov in načrtovane pozidave z Občinskim prostorskim načrtom) bo določeno po izdelani analizi obstoječega stanja, ko bodo znana poplavna območja in bo možno detajlneje določiti območja pozidave. Le ta morajo biti namreč izven poplavnih območij oz. morajo biti izvedeni taki omilitveni ukrepi, da ne bo poslabšanja obstoječega stanja in bo celo izboljšano. Končni rezultat projekta je določitev poplavnih linij za obstoječe stanje - karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti na podlagi Pravilnika o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti. V obrtno cono Predstruge bo speljana tudi nova dostopna pot. Ker le ta prečka poplavno območje, je potrebno predvideti prepust z zadostno hidravlično odprtino. Zato je za to območje potrebna detajlnejša hidravlična analiza z upoštevanjem hidroloških izhodišč in določitev velikosti prepusta. Ker bo to samostojen elaborat, bodo za to območje posebej prikazane karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti tako za obstoječe kot tudi predvideno stanje (pred in po izgradnji prepusta oz. povezovalne ceste). V občini je veliko cest, javnih poti in drugih javnih površin na zemljiščih, ki v zemljiškem katastru niso odmerjena oz. v zemljiški knjigi kot lastnik ni vpisana Občina ali javno dobro. Zaradi tega ima občina težave pri pridobivanju dovoljenj za gradnjo, lahko tudi težave pri vzdrževanju. V prihodnosti se obeta celo zmanjšanje sredstev, ki jih za urejanje občinske prometne infrastrukture in zagotavljanje varnosti prometa na občinskih cestah dobi občina na podlagi Zakona o financiranju občin. Potrebno je začeti te zadeve počasi urejati, kajti tega je kar veliko. Potrebno je opraviti geodetske meritve, parcelacijo in pripraviti dokumentacijo za odkup teh zemljišč. Občina intenzivno izvaja proračun. Največje gradbišče je pred občino, dela potekajo po planu, nekoliko nagaja samo vreme. Dodatno smo se odločili, da ogrevanje občinske zgradbe povežemo z Jakličevim domom, s tem imamo samo eno kotlovnico. Tako smo racionalizirali ogrevanje in zmanjšali stroške dimnikarske službe. Zaključek del bo v prvi polovici junija. Upam, da bo vreme ugodnejše, da bodo dela zaključena v predvidenem roku. Zaključena so dela izvedbe poljskih poti v komasacijskem območju. Vrednost investicije je bila 70.000 EUR. Zaključena je zasaditev dreves okoli pokopališča in mrliške vežice in ureditev okolice na Vidmu. Naročili smo dodatni kontejner za zemljo, pesek ... Ker je sveč izredno veliko, smo naročili tudi dodatni kontejner za sveče. Prosim Vas, da odpadke sortirate. Imamo izredno lepo urejene grobove in celotno pokopališče, enako imejmo urejen prostor za odpadke iz pokopališča. Opažamo, da nekateri še vedno odvržete v te kontejnerje odpadke, ki jih pripeljete od doma. V primeru, da se bo to nadaljevalo, bomo izvedli video nadzor tega prostora. Nadaljuje se izgradnja vodovoda v Ho-čevju. To je zadnja faza izvedbe. Po zaključku bo izveden tehnični prevzem ter pridobitev uporabnega dovoljenja. V Ponikvah se pripravlja idejni projekt za kanalizacijo, nadaljuje se izgradnja nadomestne gozdne vlake, izvedeno je bilo nasutje poti ob nasipu, pripravlja se idejni projekt za pločnik. V teh dneh po podpis pogodbe za izvedbo ureditve centra Kompolj, ter izbira izvajalca za ureditev centra Cesta. Za ureditev centra Mala vas, pa je izveden idejni projekt. Na koncu pa želim vsem učencem in dijakom uspešen zaključek šolskega leta, še malo truda in potrpežljivosti pa bodo vesele in radosti polne počitnice. ♦ Vse občane občine Dobrepolje vabimo na p r o s l a v o ob dnevu državnosti, ki bo na predvečer praznika v četrtek, 24. 6. 2010, v Kompoljah. Proslava bo združena s prireditvijo PGD Kompolje, na kateri bo blagoslovitev in svečan prevzem vozil. Začetek slovesnosti bo ob 18:30 uri s prihodom Godbe Dobrepolje in povorke gasilcev na prireditveni prostor. Slavnostni govornik bo Janez Pavlin, župan občine Dobrepolje V kulturnem programu bodo sodelovali: • Godba Dobrepolje • Belokranjski harmonikarski orkester • Tamburaška in folklorna skupina KŠD Predgrad • Učenci PŠ Kompolje Program bo povezoval Brane Brodnik Po proslavi ste vsi lepo vabljeni na veliko vrtno veselico, na kateri bo igral Ansambel Roka Žlindre, za pijačo in jedačo pa bodo poskrbeli domači gasilci. Še enkrat lepo vabljeni V četrtek 24. 6. 2010 od 18.30 v Kompolje. Občina Dobrepolje in PDG Kompolje maj 2010 Referendum 5 Republika Slovenija OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA GROSUPLJE 4. volilna enota, 3. volilni okraj Na podlagi 38. in 41. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 - uradno prečiščeno besedilo) ter Odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o Zakonu o ratifikaciji Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške (Uradni list RS, št. 36/2010) je Okrajna volilna komisija Grosuplje sprejela naslednji S K L E P O DOLOČITVI VOLIŠČ IN NJIHOVIH OBMOČIJ Za izvedbo zakonodajnega referenduma o potrditvi Zakona o ratifikaciji Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, ki bodo v nedeljo 6. junija 2010, je Okrajna volilna komisija Grosuplje na seji dne 11.5.2010 določila naslednja volišča in njihova območja: zap. št. oznaka volišča ime volišča sedež volišča območje volišča 1. 403001 JAKLIČEV DOM DOBREPOLJE Videm 34, Videm-Dobrepolje Videm, Podgorica, Mala vas, Podpeč, Bruhanja vas, Podgora 2. 403003 GASILSKI DOM ZDENSKA VAS Zdenska vas 59 Zdenska vas 3. 403004 GASILSKI DOM HOČEVJE Hočevje 19 Hočevje 4. 403005 GASILSKI DOM ZAGORICA Zagorica 36 a Zagorica 5. 403006 PREDSTRUGE -VAŠKI PROSTOR Predstruge 60 Predstruge, Vodice, Cesta 6. 403007 GASILSKI DOM KOMPOLJE Kompolje 60 Kompolje 7. 403008 OSNOVNA ŠOLA PONIKVE Ponikve 38 Ponikve (razen hišnih št. 75, 75 A, 75 B in od 75 D do 86 ) 8. 403009 DVZ PONIKVE Ponikve 76 Ponikve - hišne št. od 75 do 86 razen hišne št. 75 C 9. 403049 OŠ STRUGE Lipa 16 Četež pri Strugah, Kolenča vas, Lipa, Paka, Podtabor, Potiskavec, Pri Cerkvi - Struge, Rapljevo, Tisovec, Tržič Okrajna volilna komisija Grosuplje določa tudi posebna volišča, in sicer: Volišče št 901 za predčasno glasovanje dne 1., 2. in 3.6.2010 s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, Grosuplje v I. nadstropju, volišče dostopno invalidom št. volišča 950 s sedežem: DRUŽBENI DOM GROSUPLJE, Taborska cesta 1, Grosuplje, volišče št. 970 - OMNIA za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja in sicer s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, Grosuplje v I. nadstropju. Ta sklep se posreduje Upravni enoti Grosuplje, Državni volilni komisiji in objavi v lokalnih časopisih. Katarina Marolt-Kuret, univ.dipl.prav. PREDSEDNICA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE 6 Referendum maj 2010 Ali bomo nepremišljeno prepustili svojo zemljo in svojo suverenost? OO SLS Dobrepolje Slovenci smo ponovno pred usodno odločitvijo ali bomo spet, kot že nekajkrat v zgodovini, poceni prodali del svoje zemlje in svojo suverenost nad delom ozemlja. V bistvu pa gre za to ali bomo popustili izsiljevanju Hrvatov, ki hočejo s ponarejanjem zgodovinskih dejstev in vsiljevanjem, spremeniti naše zgodovinske pravice. Podpisani arbitražni sporazum o katerem se bomo odločali na referendumu v nedeljo 6. junija nam v ničemer ne zagotavlja, da bomo obdržali prost dostop do odprtega morja in s tem ostali pomorska država. To, da ostanemo pomorska država in da imamo prost dostop do odprtega morja, je izredno pomembno in ga z nobenim sporazumom ne moremo prepustiti. To je naša zgodovinska pravica. Slovenci smo zaradi tega, da je takratna Jugoslavija, beri sedaj Hrvaška, dobila vso jadransko obalo in otoke, izgubili velik del slovenskega ozemlja. Pod Italijo je ostalo več kot 100000 Slovencev. Takrat se je kup-čakalo za Jugoslavijo na račun nas Slovencev in našega ozemlja. Sedaj, ko smo sa- mostojna država, nam ni v ničemer potrebno popuščati. Še zlasti ne ob tako pomembni odločitvi, kot je prost dostop do odprtega morja. Tu ne gre samo za to, da je to naša zgodovinska pravica, pač pa je tu zadaj tudi velik gospodarski in politični interes, ki ga ne smemo pozabiti. Tako Italija kot Hrvaška mnogo raje vidijo, da luke Koper ne bi bilo, čeprav je trenutno najbolj uspešna in razvijajoča se luka na severnem Jadranu in predstavlja za Slovenijo okno v svet, zato se s tem ne moremo igrati in ne more biti predmet političnega preigravanja. Tukaj moramo biti enotni, kot ob osamosvojitvi. Takšen arbitražni sporazum, kjer bodo drugi odločali o našem ozemlju, je potrebno zavrniti. Sporazum tudi določa, da so odločitve arbitrov dokončne, kar pomeni, da se ne moremo več vrniti na izhodišče. Odločanje pa prestavlja na poznejši čas, ko bo hrvaška že članica evropske unije in mi ne bomo imeli nobenih argumentov več, da se kaj upiramo. Prav je da hrvaška pride v EU, vendar naj najprej razreši odprte za- deve, kot smo jih morali mi. Osebno sem prepričan, da ne smemo pristati na vstop hrvaške v EU dokler ne rešimo vseh odprtih vprašanj v zvezi z mejo. Naivnost, da se bo vse rešilo ko bodo tudi Hrvatje v EU ima lahko katastrofalne posledice. To je isto kot takrat ko se je kupčkalo za Jugoslavijo. Tudi takrat so rekli saj to je vse ena država, pa je ni več, naše ozemlje pa pod Italijo. Tudi EU se lahko hitro zamaje, kot vidimo in takrat bo meja še kako pomembna in naš prosti dostop do odprtega morja. Argumentov, da je ta sporazum za nas škodljiv, je še veliko. Glavni pa je vsekakor ta, da bo odločitev arbitrov dokončna in nanjo ne bomo mogli več vplivati. V primeru slabe odločitve pomeni to za nas nepopravljivo napako. V SLS SMO PROTI TEMU SPORAZUMU IN ZA PRAVIČNO MEJO. Pojdimo torej vsi na referendum in zavrnimo ta škodljivi sporazum! ♦ Zakaj smo proti arbitražnem sporazumu OO SDS Dobrepolje Rezultat potrditve arbitražnega sporazuma je eno temeljnih vprašanj današnjega časa, saj je neposredno povezan z ozemeljsko celovitostjo Republike Slovenije. Arbitražni sporazum in številna srečanja predsednikov vlad ter razprave in delitve, ki jih prinaša sporazum, so lahko dobrodošla tema v času sedanje gospodarske recesije. Dejstvo pa je, da bo posledice gospodarske krize lažje prebroditi, kot posledice neuspešnega in škodljivega potrjevanja arbitražnega sporazuma, katere posledica bi lahko bila izguba nacionalnega ozemlja.. Zakaj smo proti arbitražnem sporazumu: • Sporazum ne omogoča neposrednega teritorialnega izhoda na odprto morje; • Sporazum mednarodnim sodnikom nalaga, da najprej določijo mejno črto po mednarodnem pravu (to je po sredini Piranskega zaliva, ki nikoli v zgodovini ni bil del hrvaških teritorialnih voda), šele za tem pa naj poiščejo stik z odprtim morjem. To v bistvu prinese posledico, da Slovenija ne bo mogla dostopati do mednarodnih voda po slovenskem morju, kot sedaj; • Sporazum določa, da začnejo sodniki določati mejo šele po vstopu Hrvaške v EU. Tako Slovenija ne bo imela nikakršnih možnosti več, da odločitvam mednarodnih sodnikov nasprotuje. • Sporazum ne določa na ustrezen način načela pravičnosti, saj je bila Slovenija ves čas pomorska država in ne bi smela biti po odločitvi sodnikov v slabšem položaju, kot je bila junija 1991; • Vlada je sporazum podpisala brez nacionalnega soglasja ter soglasja parlamentarnih političnih strank, kar se o tako pomembni temi nacionalne varnosti ne bi smelo nikoli zgoditi; • Po vstopu Hrvaške v EU bo sicer zmanjšan pomen meje med članicama, saj bo še zelo dolgo, do vstopa Hrvaške v šengenski sistem, kar pa se ne bo zgodilo kmalu, verjetno do vstopa drugih držav Zahodnega Balkana v EU pa tudi po tej verziji bi lahko pripadlo pol Piranskega zaliva Hrvaški, kar se ni zgodilo še nikoli do sedaj; • Če bomo zavrnili arbitražni sporazum, ne bomo poslabšali našega mednarodnega položaja, temveč bomo vsem dokazali, da ne odstopamo od temeljnih vprašanj nacionalnega pomena. Ker smo samostojna in suverena država, se nam ni treba nikomur klanjati. Nenazadnje bi si lahko vzeli za primer Grčijo, kako se ščiti svoj nacionalni interes. Grčija preprečuje vstop Makedonije v NATO, zgolj zaradi imena, pa ni njihov mednarodni ugled zaradi tega nič bolj okrnjen; • Podpora ali nasprotovanje arbitražnemu sporazumu ima plebiscitarne razsežnosti, saj bomo odločali o tem, ali bo usodo o razrešitvi južne meje Hrvaška usklajevala s Slovenijo, in bi prej ali slej morala priznati zgodovinske okoliščine in stanje iz leta 1991, ali pa bo Slovenija morala sprejeti odločitev mednarodnega organa, kot kakšna podalpska provinca, ne pa samostojna država; Zato vas pozivamo, da se udeležite referenduma o arbitražnem sporazumu, ki je bil sprejet na ustavno sporen način in glasujete proti. Vlada je sporazum podpisala brez nacionalnega in brez strokovnega konsenza ter tudi ne zna pojasniti, kakšne so koristi sporazum za Republiko Slovenijo. Tega, kar nam kot državi in našim nacionalnim interesom škoduje, nam ni treba potrjevati na referendumu, zato preprečimo zelo verjetno izgubo nacionalnega teritorija sedaj, ko je to še mogoče in glasujmo proti. ♦ Obvestila Podjetniške in druge informacije Pripravil RC Kočevje Ribnica d.o.o.. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.podjetniski-portal.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na št. 01/8950-610, 031/647-793 ali pišete na e-naslov: info@rc-kocevjeribnica.si. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno. 1. Razpis posojil za nova delovna mesta in obratna sredstva (Mikrokrediti) za leto 2010. Razpisnik: Razvojni center Novo mesto d.o.o. Predmet razpisa so posojila za sa-mozaposlitev podjetnikov začetnikov in fizičnih oseb z registrirano dopolnilno dejavnostjo na kmetiji, ki so realizirali samozaposlitev od 1. 1. 2009 dalje in v letu 2009 niso koristili mikrokredita RC ter posojila gospodarskim subjektom malega gospodarstva (do 50 zaposlenih) in fizičnim osebam z registrirano dopolnilno dejavnostjo na kmetiji za nova delovna mesta realizirana od 1. 1. 2010 dalje in posojila za obratna sredstva posojilojemalcem, ki so iz razpisanih sredstev Garancijske sheme za Dolenjsko za leto 2010 prejeli posojilo za nakup opreme ali ekološkega tovornega vozila. Razpisana sredstva zagotavljajo ZRSZ in občina Kočevje. Rok: do porabe sredstev oziroma objave o zaprtju razpisa. Popolne vloge bosta obravnavala Odbor za odobritev posojil in garancij in banka enkrat mesečno. Razpisna dokumentacija: Vlogo za posojilo lahko prosilec prejme v Razvojnem centru Kočevje Ribnica d.o.o., Trg zbora odposlancev 72, 1330 Kočevje, Kontaktna oseba: Ma-šenjka Hvala, Tel. (01) 895-06-10. Vloga je na razpolago tudi na spletni strani: www.rc-kocevjeribnica.si. Več: www.rc-nm.si/ 2. Razpis dolgoročnih posojil in garancij Garancijske sheme za Dolenjsko (GSD) za leto 2010. Razpisnik: Razvojni center Novo mesto d.o.o. Predmet razpisa: dolgoročna posojila in garancije za ta posojila v predvidenem skupnem znesku za pospeševanje razvoja majhnih gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov ter fizičnih oseb, ki imajo registrirano dopolnilno dejavnost na kmetiji s sedežem v občinah Kočevje in Loški Potok. Rok: razpis je odprt do porabe sredstev oziroma objave o zaprtju razpisa. Popolne vloge bosta obravnavala Odbor za odobritev posojil in garancij ter banka enkrat mesečno. Razpisna dokumentacija: Vlogo za posojilo in garancijo lahko prosilec prejme v Razvojnem centru Kočevje Ribnica d.o.o., Trg zbora odposlancev 72, 1330 Kočevje, Kontaktna oseba: Mašenjka Hvala, Tel: (01) 895-06-10. Vloga je na razpolago tudi na spletni strani: www.rc-kocevjeribnica.si. Več: www.rc-nm.si/ 3. Javni razpis »Usposabljanje zaposlenih v podjetjih« (JR 7/2010-446). Razpisnik: Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije. Predmet razpisa je sofinanciranje upravičenih stroškov podjetja za splošno in/ali posebno usposabljanje oseb, ki so v delovnem razmerju s podjetjem za najmanj 20 ur na teden. Namen javnega razpisa je z dostopom do različnih vrst usposabljanj po subvencioniranih cenah zagotoviti podjetjem lažje prilagajanje nivoja znanja in usposobljenosti delavcev, ki je potrebno za delovanje, ohranjanje in rast podjetja. Pogoji za sodelovanje: Na javnem razpisu lahko sodelujejo mikro, majhna in srednje velika podjetja. Rok: razpis bo odprt do porabe sredstev oziroma do vključno 30. 9. 2010. 4. Več: http://www.japti.si/index.php?t=Razpisi&id= 93&l=sl 4. 2. javni razpis v okviru Operativnega programa IPA Slovenija-Hrvaška 20072013. Razpisnik: Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Predmet razpisa je sofinanciranje operacij, ki učinkovito prispevajo k splošnemu cilju programa: Ustvariti dinamično čez-mejno območje z intenzivnimi interakcijami razvojnih akterjev in njihovih deležnikov na obeh straneh meje za doseganje skupaj opredeljenih ciljev. 1. Prednostna naloga: Gospodarski in družbeni razvoj (Ukrepi: Turizem in razvoj podeželja, Razvoj podjetništva, Socialna integracija); 2. Prednostna naloga: trajnostno upravljanje z naravnimi viri (Ukrepi: Varstvo okolja, Ohranjanje območij varstva narave in kulturne dediščine). Minimalna zahteva je, da je vsaj en projektni partner iz Slovenije in en iz Hrvaške. Rok za oddajo vlog je 30.6.2010 do 15.30 ure. Prijava mora biti predložena v papirni in elektronski obliki. Več: www.si-hr.eu 5. Javni razpis za oddajo vlog v okviru ukrepa tehnična pomoč čebelarjem za leto 2010. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa: je dodelitev nepovratnih sredstev za ukrepa: Sofinanciranje čebelarske opreme - sofinanciranje nakupa čebelarske opreme in Pomoč čebelarjem začetnikom - financiranje prvega nakupa. Rok za oddajo vlog je do objave obvestila o zaprtju razpisa, ki bo objavljeno na spletni strani oziroma najkasneje do 31. avgusta 2010. Več: http://www.mkgp.gov.si/si/javni_raz-pisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_sin-gle%5D=910 IS Naložba v vašo prihodnost ■ OreiWClJO D£LNO f INANCIKA EVUDliSKAUMtl^ EviOfKid socialni sklad STIPENDIJA JE NAJBOLJŠA INVESTICIJA! JAVNI POZIV K ODDAJI VLOG ZA IZBOR DELODAJALCEV V REGIJSKO ŠTIPENDIJSKO SHEMO LJUBLJANSKE URBANE REGIJE ZA ŠOLSKO/ŠTUDIJSKO LETO 2010/2011 Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) je objavila javni poziv delodajalcem za vključitev v program posrednih kadrovskih štipendij v okviru Regijske štipendijske sheme Ljubljanske urbane regije. Štipendija iz Regijske štipendijske sheme je sestavljena iz: • dela, ki ga iz Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije zagotavlja subjekt spodbujanja razvoja na regionalni ravni oz. štipenditor (RRA LUR) v višini 50 % dodeljene kadrovske štipendije, vendar največ v višini 30 % minimalne plače skladno s 37. členom Zakona o štipendiranju (v nadaljevanju: ZŠtip); • preostalo polovico pa zagotavljajo delodajalci, pri katerih se bodo štipendisti zaposlili za čas trajanja izobraževalnega programa oz. za čas sklenitve pogodbe o štipendiranju. Štipenditor lahko zagotovi sofinanciranje obveznosti delodajalca v višini do 40 % višine štipendije tudi s strani občin. Sredstva občin so sredstva iz proračunov občin in drugih virov. Rok za oddajo vlog je 24. junij 2010. Vsebino poziva in prijavni obrazec ter vse ostale informacije najdete na spletni strani www.rralur.si. Obvestila Kmetijsko gozdarska zbornica Siovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA Oddelek za kmetijsko svetovanje Videm 36, 1312 Videm Dobrepolje franc.omahen@lj.kgzs.si Pomembno obvestilo za kmetovalce Vlaganje zahtevkov za bike in vole Oddaja zahtevkov za posebno premijo za bike in vole, ki so bili zaklani od 1.1.2010 do 31.5.2010, poteka od 1. do 30. junija. Dodatno plačilo za poseben način reje - ekstenzivna reja ženskih govedi, ki nadomešča plačilo za krave dojilje Upravičene živali Žensko govedo, za katero se podeli dodatno plačilo, mora: • biti od krave, ki ni mlečne pasme; • po telitvi s teletom ostati na kmetijskem gospodarstvu še najmanj 2 meseca; • obremenitev krmnih površin največ 1,8 GVŽ/ha. V primeru, da eden izmed pogojev ni izpolnjen, se premije ne podeli, poleg tega pa se lahko uporabi tudi sankcije. Izjema je v primeru mrtvorojenega teleta in pogina teleta v obdobju 2 mesecev po telitvi. Za to plačilo lahko kandidirajo tudi kmetije, ki oddajajo mleko v mlekarne, vendar le za del črede, ki se izračuna z upoštevanjem mlečnosti in kvot za oddajo mleka. Več informacij lahko dobite na KSS. Za krave, ki so telile od 11.12.2009 do 31.3.2010 in izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, se vlaga zahtevek od 1. do 30 junija. Franci Omahen, KSS Dobrepolje Zdravstveno letovanje otrok na Debelem Rtiču Območno združenje Rdečega križa Grosuplje organizira zdravstveno letovanje šolskih otrok v starosti od 6 do 15 let na Debelem rtiču v času od 28.07. do 07.08.2010. Število mest je omejeno, zato bodo imeli prednost tisti, ki pogosteje obolevajo, o čemer bomo odločali na osnovi mnenja otrokovega izbranega zdravnika. Prijavnice za letovanje dobite v šolski svetovalni službi ali na sedežu Območnega združenja Rdečega križa Grosuplje, Taborska 6, Grosuplje, lahko pa vam jo tudi pošljemo po elektronski pošti. V celoti izpolnjene in podpisane prijavnice naj otroci vrnejo v šoli ali oddajo na OZRK Grosuplje čim prej, najkasneje pa do 31.05.2010. Ekonomsko ceno letovanja bomo tudi letos poravnali iz sredstev, ki jih bomo v ta namen dobili od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, proračunov vseh treh občin in prispevka staršev. Starši bodo plačali razliko do polne cene, ki znaša 97,00 EUR. Otroci, ki jim bo letovanje odobreno, bodo dobili na dom položnice v času od 15.06. do 25.06.2010, prispevek staršev pa bo potrebno nakazati do 01.07.2010. Kdor ne bo upošteval roka plačila, bomo smatrali, da je odstopil od prijave. Za dodatne informacije smo vam na voljo na tel. 01/7811-630 ali 051/380-351 ali na e-naslovu: grosuplje.ozrk@rks.si. OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA GROSUPLJE Razpis za voditelje in pedagoškega vodjo na zdravsvenem letovanju otrok na Debelem Rtiču Območno združenje Rdečega križa Grosuplje organizira desetdnevno zdravstveno letovanje otrok na Debelem Rtiču v času od 28. 7. do 7. 8. 2010. Za vodenje skupin otrok v starosti od 6 do 15 let vabimo k sodelovanju prosto-voljce/ke. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: • starost najmanj 20 let • študentje pedagoške, zdravstvene ali druge smeri • izkušnje pri delu z otroki • znanje osnovnih plavalnih veščin Pisne prijave zbiramo do 10. 6. 2010, na naslov Območno združenje Rdečega križa Grosuplje, Taborska 6, 1290 Grosuplje, E-pošta: grosuplje.ozrk@rks.si, dodatne informacije pa na tel. št 781 16 30 ali GSM 051 380 351. OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA GROSUPLJE ZAHVALA Območno združenje Rdečega križa Grosuplje se zahvaljuje vsem krvodajalcem, ki so se odzvali vabilu pomagati s svojo krvjo neznanemu bolniku ali ponesrečencu. Krvodajalske akcije se je udeležilo v Grosupljem 161 krvodajalcev, v Ivančni Gorici 124 in v Šentvidu pri Stični 71 krvodajalcev, skupaj 356. Zahvaljujemo se vodstvu Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje, Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica in Osnovne šole Ferda Vesela Šentvid pri Stični, da so nam nudili prostore za izvedbo krvodajalske akcije, ter vsem prostovoljcem, ki so pri pripravi in izvedbi pomagali. Hvala v imenu tistih, ki ste jim s svojo krvjo rešili življenje! Sekretrka OZRK Grosuplje Anica Smrekar Predsednik OZRK Grosuplje Franc Horvat Vabila PODGORSKO RAJANJE NVRC, koča pri Koritu, Podgora v Dobrepolju Sobota, 26. junij 2009 Dan brezplačnih ustvarjalnih delavnic za otroke in mladino ter družine ^ od 11. ure dalje PRAVLJIČNA DELAVNICA s knjižnico Dobrepolje »APTY TOYS« GRAD IZ PENE in delavnica s penami IZDELOVANJE LUTK, rokica-nogica IZDELOVANJE LUTK, kuhalnica-igralnica IZDELOVANJE LUTK, valjček smejalček IZDELOVANJE IZDELKOV iz GLINE IZDELOVANJE GIGANT milnih mehurčkov KALIGRAFIJA - SPOZNAVANJE Z GOTICO z Marjetko Porenta SKAKALNI GRAD SADNO ZELENJAVNI KOTIČEK DELAVNICA lesenih izdelkov z Matijo Kobola DOBREPOLJSKI SKAVTI »STEG VIDEM-DOBREPOLJE« TABOR TABORNIKOV društva rod Louis Adamič iz Grosuplja Predstavitev društva FRAN GOVEKAR: Koliščarji iz Ljubljanskega barja in obdelava lana Janeza Skubica Predstavitev društva ŠTOROVKE Predstavitev društva podeželskih žena Dobrepolje - Struge Predstavitev društva Radensko polje -projekt »Pomagajmo žabicam« Predstavitev skupine TRUPA ADUTA - plezalne vragolije _ in še ostala presenečenja^ Vabimo tudi vse otroke, ki bi se radi predstavili z igranjem glasbila ali ljudsko pesmijo pred občinstvom. Dajmo mladim priložnost - tudi Dobrepolje ima talent! Zaključek ob tabornem ognju s petjem in krompirju v žerjavici! Prisrčno vabljeni na podgorsko rajanje 2010 Organizator: Turistično društvo Podgora v sodelovanju z Občino Dobrepolje SEDMA DOBREPOLJSKA GOLAŽIJADA 6. junij 2010 PODGORA, KOČA PRI KORITU PRISRČNO VABLJENI! Prijavnina v višini 15 EUR (vanjo je všteto 2 kg mesa in 2 kg čebule). Prijavnine sprejemamo do 4. 6. 2010 do 19. ure. Pričetek tekmovanja je v nedeljo, 6. junija 2010, ob 11. uri. Za vse dodatne informacije kličite na gsm: Andrej Strnad, 031- 603-885. Turistično društvo PODGORA NAVODILA IN PRIPOROČILA za sodelovanje na sedmi dobrepoljski GOLAŽIJADI: ZBOR v nedeljo 6. junija 2010 med 10. in 11. uro v Koči pri Koritu, kjer boste seznanjeni s pravili tekmovanja in kriteriji ocenjevanja. 1. PRIPRAVA IN OPREMA PROSTORA Vsak prijavitelj bo izžrebal prostor tekmovanja. Organizator zagotovi 1 mizo in dve klopi, za vse ostalo poskrbi tekmovalna ekipa. Tekmovalna ekipa mora poskrbeti za ustrezno št. pomočnikov, max. 5 članov (seznam članov se odda pri prijavi). Priporočila: • delovna obleka (predpasniki, servieti, kape); • kuhinjski pribor (podlaga za rezanje mesa, čebule, rezila, zadostno št. žlic za degustacijo golaža, jedilni pribor in posoda za serviranje golaža); • stojalo ali mizica ali steber za postavitev in okrasitev pogrinjka; • senčniki ali baldahin ter koš za smeti. 2. PRIPRAVA OGNJIŠČA Golaž se kuha v enem kotličku na drva. Organizator zagotovi 2kg mesa, 2kg čebule in drva. KRITERIJI OCENJEVANJA: • Priprava golaža • Čistoča pri pripravi golaža in v prostoru priprave • Struktura golaža, barva, vonj, okus • Splošni vtis V primeru slabega vremena prireditev odpade! NAPOVED SKLADOVIH PRIREDITEV MAJ RINGARAJA 2010, DRŽAVNO SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN IZ SLOVENIJE IN ZAMEJSTVA sobota, 29. maja 2010, Rogaška Slatina Na srečanju se bodo predstavile otroške folklorne skupine, ki so bila izbrane in predlagane na regijskih srečanjih za državni nivo. Iz Dobrepolja bo nastopila OFS Podružnične šole Ponikve, JVIZ OŠ Dobrepolje pod mentorskim vodstvom Martine Prhaj in Mateje Hočevar z odrsko postavitvijo Korlovc gre, ki se bo predstavila med devetimi otroškimi folklornimi skupinami iz vse Slovenije. Poleg devetih izbranih skupin pa so bili za povezovanje programa na državnem srečanju izbrani še otroci OFS JVIZ OŠ Dobrepolje. REGIJSKO SREČANJE ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN - LINHARTOVO SREČANJE četrtek, 27. maja 2010, Kulturni dom, Medvode petek, 29. maja 2010, Kulturni dom, Medvode sobota, 5. junija 2010, Kulturni dom, Cerknica Linhartovo regijsko srečanje bo potekalo kar tri dni, in sicer na dveh različnih lokacijah. Izbrane gledališke skupine imajo tako možnost tudi da gostujejo in se predstavijo različnim publikam na področju Osrednje Slovenije. Naš strokovni spremljevalec Klemen Markov-čič je za regijsko srečanje izbral gledališko skupino GGNeNi KD Teater Grosuplje s predstavo Geffery Bernard je bolan, v režiji Renate Vidič, ki se je uvrstila v tekmovalni del programa. Nastopili bodo v Medvodah. V spremljevalni del programa pa je uvrstil ivanško gledališko skupino Petdopol. Klemen Markovčič je v oceni o GGNeNi med drugim zapisal: »Izbor besedila je kratko-ma-lo dober. Tudi izvedbeni odnos do besedila je bil več kot ustrezen, čist, jasen in s tem sodoben. V ospredju so medčloveški odnosi in stiske, ki so večno aktualni, uprizoritev pa jim določa jasna mesta in na takšen način usmerja tudi gledalčeva razmišljanja.« JUNIJ.................................................................................................................................................... 5. DRŽAVNO SREČANJE BIG BANDOV IN PLESNIH ORKESTROV petek, 4. junija 2010, 17.00, Prešernov trg, Ljubljana Na srečanju lahko sodelujejo vsi nepoklicni big bandi in plesni orkestri iz Slovenije. Izmed prijavljenih bo nastopilo največ 10 skupin. Srečanje bo strokovno spremljalo in udeleženci bodo prejeli oceno izvedenih nastopov. Zaželeno pa je tudi, da vsaka skupina izvede novo skladbo Lojzeta Kranjčana: Čakam. Iz ivanške izpostave bo nastopil DOM - Dobre-poljski orkester mladih. KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI - RAZSTAVA ILUSTRACIJ V LJUBLJANI sobota, 12. junij 2010, ob 10.30, Hiša Evrope, Ljubljana Ob Svetovni prestolnici knjige in ob predsedovanju Španije Evropski Uniji bo v prostorih Hiše Evrope odprta razstava Ilustracij štirih različnih ilustratorjev za štiri prevode Kozlovske sodbe v Višnji Gori. (angleški, francoski, španski in nemški). Predstavili se bodo Marjan Manček, Gabrijel Vrhovec, Judita Rajnar in Santiago Martin. Poulično gledališče Teater Cizamo bo na ulici pred Hišo Evrope nastopil z odlomki iz Kozlovseke sodbe v Višnji Gori. OTROŠKI EX TEMPORE - GRAFITI četrtek, 17. junij 2010, ob 9.00, Grosuplje Vsako leto so mladi iz vseh šol s področja delovanja izpostave povabljeni, da se udeležijo likovne delavnice, na kateri spoznavajo različne izraze vizualnega ustvarjanja. Letos bodo gostovali v Grosupljem na delavnici, kjer bodo pod vodstvom strokovnjaka za tovrstni izraz ustvarjali grafite. 41. TABOR ZAMEJSKIH PEVSKIH ZBOROV sobota, 19. junij 2010, ob 20.00, OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični Predstavili se bodo zamejski zbori, ki delujejo v okviru slovenskih društev ali samostojno v tujini. 41. TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV nedelja, 20. junij 2010, ob 11.00, OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični Na letošnji Tabor Slovenskih pevskih zborov so se prijavile številne nove pevske zasedbe in zbori. Tako bodo na Taboru ponovno združili glas številne pevke in pevci s področij širom Slovenije. Predsednik Tabora in ivanški župan Jernej Lampret bo jubilantom podelil priznanja. MAVRIČNA KULTURA ZA VSE NAJ PESEM ODMEVA V LOGATCU Regijska revija otroških pevskih zborov Osrednje Slovenije pomeni nadstandardni program koordinacije Osrednja Slovenija, ker selekcija za državni nivo letos ne poteka. Regijske revije so se udeležili trije grosupeljski pevski zbori, in sicer: OPZ »Orfej« OŠ Louisa Adamiča Grosuplje (Marta Steklasa), OPZ OŠ Brinje Grosuplje (Emil Kovačec), OPZ Adam-čki OŠ Louisa Adamiča Grosuplje (Andreja Nebesni). Revijo je strokovno spremljala Branka Potočnik Krajnik, ki se je izčrpno pogovorila z vsemi zborovodji. PESTER STAROSTNI RAZPON LUTKARJEV, KI SO NASTOPILI NA IVANŠKEM ODRU Prvi del regijskega srečanja izbranih lutkovnih skupin Osrednje Slovenije z naslovom V deželi lutk, je potekal pred številnim občinstvom Vrtca Ivančna Gorica in OŠ Stična. Navdušila je predvsem lutkovna skupina Vrtca Ivančna Gorica Enota Muljava s predstavo Piščanček Pik. Drugi del srečanja s petimi šolskimi skupinami je potekal v kulturnem domu v Medvodah. Oba dneva je strokovno spremljala Renata Kalemba. V Kulturnem domu v Ivančni Gorici je sodelujoče in občinstvo prijazno pozdravil župan občine Ivančna Gorica, Jernej Lampret, ki je poudaril, da igralci vdahnejo dušo lutkam in šele tedaj lahko predstava v celoti zaživi. Za državni nivo je bila izbrana lutkovna skupina Vrtca Ivančna Gorica, Enota Muljava (Barbara Kavšek in Urška Ivančič). MENTORICA EMA SEVŠEK Z OTROŠKO GLEDALIŠKO SKUPINO USPEŠNO NA REGIJSKEM SREČANJU Na Vrhniki so se predstavile kar tri otroške gledališke skupine iz ivanške izpostave. Iz Dobrepolja je nastopila gledališka skupina JVIZ OŠ Dobrepolje pod mentorstvom Eme Sevšek. O uprizoritvi pod naslovom Usodne življenjske postaje Franceta Prešerna je Klemen Markovčič na območnem nivoju zapisal: »Tokratna uprizoritev je dober primer kako lahko učno snov nadgradimo z gledališko ali dramsko uprizoritvijo. Skratka prenesemo v drug, morda dostopnejši, vsekakor pa bolj plastičen jezik.« ZADOVOLJNI MLADI FOLKLORNIKI V ŠMARTNEM PRI LITIJI Tri naše izbrane otroške folkorne skupine so sredi maja nastopile na regijskem srečanju otroških folklornih skupin Osrednje Slovenije. Izbor za regijski nivo je med približno 30 skupinami na območnih srečanjih opravila mag. Metka Knific. Za uvod v srečanje je kot gost nastopila domača OFS OŠ Šmartno pri Litiji. Med šestimi izbranimi skupinami so se kot druga nastopajoča skupina predstavili OFS Rege iz Račne pod vodstvom Olge Gruden s postavitvijo Na travniku. Sledili so jim dobre-poljski otroci iz OFS OŠ Dobrepolje, ki jih vo- dita Martina Prhaj in Majda Blatnik, s postavitvijo Svet' Miklavž prihaja. Srečanje so zaokrožili ponikovski folklorniki OFS PŠ Ponikve s postavitvijo Korlovc gre pod vodstvom Martine Prhaj in Mateje Hočevar. Srečanje sta strokovno spremljali Petra Nograšek in Neva Trampuš. ŠEPETANJE MORJA IN PODELITEV GALLUSOVIH PRIZNANJ Moški pevski zbor Šmarje - Sap je v sredini maja pripravil koncert dalmatinskih pesmi pod naslovom Šepetanje morja. Skupaj z gosti: pevkami iz Čakovca in tamburaškim orkestrom iz Vrhpolja so pripravili prijeten večer. JSKD RS OI Ivančna Gorica pa je ob tej priložnosti podelil tudi dve bronasti priznanji, in sicer: Jovanu Markovu in Andreju Selanu. POPLESOVANJE V MAJU Na dveh lokacijah je v sredini maja potekala regijska revija plesnih skupin Migam (Vrhnika, Grosuplje). Prvi del, ki je potekal v Grosupljem, je gostil več kot dvesto mladih plesalk in plesalcev. Grosupeljski Kulturni dom je tako pokal po šivih in poplesoval v ritmu glasbe. Iz naše izpostave so se predstavile kar tri plesne zasedebe; in sicer TeGIBlo iz KD Teater Grosuplje z mentorico Špelo Repar z dvema skupinama in Šentviške plesalke z mentorico Martino Ratajec (OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični). Regijsko srečanje je strokovno spremljala Sinja Ožbolt, ki je skupaj s strokovno spremljevalko JSKD RS Nino Meš-ko pripravila enourni seminar za vse mentorje. Tovrstna delavnica, ki poteka na bazi prikazane produkcije, je izredno pomembna za izobraževanje mentorjev in nadgrajuje njihovo plesno dejavnost. KULTURNI BAZAR V LJUBLJANI Prvič se je na Kulturnem bazarju predstavila koordinacija Osrednja Slovenija v okviru kakovostnih projektov in programov, ki jih kulturne ustanove ponujajo za otroke in mladino. Predvsem pa je pomembno, da se na ta način vrtcem, šolam ter drugim izobraževalnim inštitucijam omogoči povezovanje s kul- turnimi ustanovami. Predstavitev je pomenila tudi ozaveščanje o pomenu kulturne-umet-nostne vzgoje za otroke in mladino. Udeležba na Kulturnem bazarju 2010 je bila za vse obiskovalce brezplačna. Koordinacija Osrednja Slovenija je pripravila skupno brošuro v kateri je naveden območni in regijski otroški program za 2. polovico leta 2010 in celotna produkcija za 2011. Tako se je predstavilo enajst izpostav iz Osrednje Slovenije. FOLKLORNA SKUPINA PONIKVE USPEŠNO NA REGIJSKEM SREČANJU V LJUBLJANI V Centru kulture v Mostah - Španski borci je v maju potekalo regijsko srečanje odraslih folklornih skupin Osrednje Slovenije. Udeležilo se ga je osem skupin s področja celotne koordinacije. Srečanje je potekalo pod naslovom Al' me boš kaj rada mela, strokovno ga je spremljala Branka Moškon. Na srečanje sta bili izbrani kar dve skupini iz ivanške izpostave, in sicer FS Stična in FS Ponikve, ki je nastopila pod vodstvom Barbare Bobnar s spletom dolenjskih plesov »Buh dej enu dobru lejtu«. USPEŠNA IZVEDBA 30. TEKMOVANJA SLOVENSKIH GODB Godbeniki v četrti in drugi težavnostni stopnji so nastopili v Jakličevem domu na Vidmu v Dobrepolju. Z ivanške izpostave sta se letošnjega tekmovanja udeležili dve zasedbi, in sicer; Pihalni orkester Glasbene šole Grosuplje in Kulturno društvo Godba Dobrepolje. Tekmovanje je potekalo po Poslovniku iz leta 2007. Predsednik tekmovalne žirije je bil Alojz Zupan, člani pa: Marjan Grdadolnik, Tomaž Habe, Armando Saldarini, Philip Fruh-mann. NAJMLAJŠI LUTKARJI IZ VRTCA PRVIČ NA DRŽAVNEM SREČANJU v Domžalah je v maju potekal Festival predstav otroških in odraslih lutkovnih skupin Slovenije. Na srečanje so se skupine uvrstile preko regionalnih srečanj. Selekcijo na regijskih nivojih je opravila Renata Kalemba. Iz ivanške izpostave se je na srečanju predsta- vila lutkovna skupina Vrtca Ivančna Gorica z mentoricama Barbaro Kavšek in Urško Ivan-čič in Mančkovim Piščančkom Pikom. HIŠKA PONOVNO NA DRŽAVENM SREČANJU OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN Festivala predstav otroških gledaliških skupin Slovenije, ki je skupaj z lutkovnim delom potekal v Domžalah se je udeležila Otroška gledališka skupina Hiška KD Teatre Grosuplje in OŠ Louisa Adamiča Grosuplje pod mentorstvom Irene Žerdin. Otroci so nastopili s predstavo Svetlane Makarovič: Pekarna Miš-maš. Še prav posebno je blestela mlada igralka v vlogi Jedrt, Lea Gostinčar. rC Misli Jaz iščem samo eno - da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem. Pablo Picasso Pravila in modeli uničujejo genija in umetnost. Heizlit Umetnik je inštrument, ki beleži nekaj, kar že obstaja, nekaj, kar pripada vsemu svetu, in kar je prisiljen kot umetnik vrniti temu svetu. Henry Miller Umetnik, ki ima pogum, se povsem prepusti svojim nagnjenjem. Le tisti, ki se prepusti svojim nagnjenjem, ima pogum, in le, kdor je pogumen, je umetnik. Maurice Ravel Samostojni koncert Vokalne skupine Mavrica v cerkvi Sv Martina Pred koncertom Ave - Vokalne skupine Mavrica, je prenehalo deževati in nebo se je razjasnilo. Pred popolnim pobegom oblakov, se je čez nebo razprostrla prelepa mavrica, ki je s pričetkom koncerta pričela izginjati ob prižiganju prvih večernih zvezd na jasnem nebu. Vokalna skupina Mavrica med koncertom Vesna Fabjan Bremec Letošnja pomlad je muhasta in nam tako želeno sonce pošilja le v drobnih odmerkih, zato pa so ti sončni trenutki toliko bolj dragoceni. Nekaj dragocenega in lepega smo članice Vokalne skupine Mavrica želele pokloniti v letošnji pomladi vsem ljudem, ki imajo radi lepo in ubrano petje. V skoraj petnajstletnem delovanju skupine pod tem imenom in še daljšim stažem pevk prepevanja v drugih oblikah delovanja in nastopanja, se je repertoar skladb zelo razširil in omogoča bogat izbor tematik. Na vsakoletnih intenzivnih pevskih vajah septembra 2009, ko smo v skupini pripravljali plan dela za leto 2010, smo se odločile, da v pomladanskem času meseca maja izpeljemo samostojni koncert z naslovom AVE. Program je vključeval nabor pevsko zahtevnih pesmi, ki so si bile enake ali podobne po naslovu in tematiki - Ave Marija, vendar različnih avtorjev iz različnih glasbenih obdobji, tako v slovenščini in latinščini. V program smo vključile tudi dinamične skladbe v kanonski obliki, ki so izvajalska posebnost skupine. Nastop je v celoto z lepo besedo povezala Jasmina Mersel. Da je koncert izzvenel v popolnost, je veliko pripomogel tudi izbrani ambient cerkve Sv. Martina v Podpeči, ki Vokalna skupina Mavrica po koncertu je s svojo akustiko napolnil prostor z vibracijami, polnimi lepih občutju in emociji. Zunanjost cerkve smo okrasile z svečkami in baklami, kar je še dodatno prispevalo k spokojnemu vzdušju druženja vseh, ki smo se tega majskega večera zbrali nad vasjo Podpeč. V cerkvi sami pa smo pripeljali pomlad z modrimi cvetovi gozdnega cvetja in ostalih cvetočih grmovnic, ki so ga za ta dogodek nabrali Janez in Milena Klinc ter Martina Šuštar. Ko je izzvenela zadnja skladba na koncertu v dodatku, smo nastopajoče (Anita Ahačevčič, Darja Sever, Milena Klinc, Martina Šuštar, Damjana Palčar, Vida Žnidaršič in Vesna Fabjan Bre-mec), kot tudi poslušalci odhajali v dolino zadovoljni in srečni, saj nam je uspelo. Koncert sta v sliki in filmu spremljala Rožle in Žiga Palčar, ob pomoči Slavca Palčarja. ♦ V našo občino junija prihaja kanadska folklorna skupina Mladi glas Skupina Mladi glas prihaja v juniju na 15-dnevno turnejo in obisk v Slovenijo, ki ga bo omogočilo Ministrstvo za Slovence po svetu v organizaciji društva Slovenija v svetu-SVS. Tatjana Kavaš-Gregorič Želja skupine je obiskati domovino staršev in starih staršev in pokazati vsem v Sloveniji, kako močno je povezana slovenska skupnost v Torontu in okolici. Čeprav so nekateri plesalci že tretja in četrta generacija slovenskih priseljencev v Kanadi, tega ne bi vedeli, dokler jih ne bi slišali govoriti. Angleška govorica jih izda in čeprav so skoraj vsi obiskovali tudi slo- vensko šolo, se pozna, da je njihova slovenščina v narečju njihovih staršev in starih staršev. Ker bi se v času njihovega obiska radi spoznali s plesalci iz Slovenije, je prišlo do ideje o skupnem nastopu njihove in folklorne skupine iz Ponikev v JAKLIČEVEM DOMU. Dve plesalki skupine Mladi Glas sta tudi vnukinji Naceta Križ-mana iz Strug (živi v Kanadi). Eden izmed plesalcev pa ima sorodstvo tudi na Vidmu, pri Adamičevih. Nekateri imajo korenine v Ribnici in Ambrusu in bodo srečni, da bodo lahko spoznali vasi in kraje njihovih sorodnikov. Z možem Dragotom sva vesela in hvaležna občini, županu g. Pavlinu, folklorni skupini Ponikve in vsem, ki omogočate in pomagate pri organizaciji tega nastopa. Tudi najina vnuka (Niko-9 let, Jonny-8 let) sta člana folklorne skupine in ponosna sva, ko jih vidiva plesati, peti in igrati slovensko narodno-zabavno glasbo. Komaj čakata, da bosta kdaj v prihodnosti tudi onadva imela priložnost priti na tako srečanje v Slovenijo, skupaj z bratcem in sestrico (Tonček-5 let, Katarina 2-leti), ki komaj čakata, da bosta dovolj stara, da se pridružita plesalcem. Slovenska glasba in ples nas spremlja vse, ki smo daleč od doma. Posebno nas, saj imata dva sinova ansambel z imenom BRAJDA, prej pa sta igrala v ansamblu PLANINSKI KVINTET, ki je bil dvakrat na gostovanju v Sloveniji. ^ Naši plesalci se veselijo nastopa in srečanja z vami in vas vabijo, da pridete in jih spoznate 30. junija 2010 ob 20. uri v Jakličevem domu na Vidmu. zvor in zgodovina folklorne skupine mladi glas iz Kanade Slovenska plesna skupina Mladi glas in Planika je bila ustanovljena leta 1974, kot del Slovenske dramske skupine v Torontu. Slovenska dramska skupina je bila povezana s Slovenskim kulturnim centrom, ki deluje v okviru cerkve Marije Brezmadežne s čudodelno svetinjo v Torontu. Slovenska dramska skupina je bila glasbeno plesno igralska skupina, ki je s svojim programom nastopala v Clevelandu (Ohio, ZDA) in Torontu (Ontario, Kanada) poleti leta 1974. Ko se je turneja končala, so člani skupine ugotovili, da so pri nastopanju uživali in da bodo pogrešali prijatelje, s katerimi so navezali stike. Zato so se odločili, da nadaljujejo in ustanovili so Slovensko plesno skupino Mladi glas. Prva voditelja plesne skupina sta bila John Mesec in Marta Demšar. Mladi v naši skupnosti so z vključitvijo v to skupino lahko pripomogli k ohranjanju naše kulture in tradicije, s čimer so hkrati sodelovali tudi pri graditvi edinosti in prijateljstva. Po nekaj letih so se odločili, da se razširijo in tako dajo tudi mlajšim otrokom možnost, da nastopajo. V decembru leta 1979 sta Nevenka Stajan-Slavinec in Gloria Ficko-Zizek za mlade, od desetega do štirinajstega leta starosti, ustanovili skupino Planika. Skozi vsa leta delovanja, so si voditelji skupine preko tradicionalnih in modernih plesov prizadevali vsaditi slovensko kulturo, tradicijo in glasbo v drugo in tretjo generacijo Slovencev. V vseh teh letih sta obe skupini ob različnih priložnostih pokazali rezultate svojega trdega dela. Skupini sta nastopali v Evropi, Združenih državah Amerike, Kanadi in tudi v naši domovini Sloveniji. Danes, po 35 letih, v Slovenski plesni skupini Mladi glas in Planika sodeluje več kot 90 plesalcev in plesalk, starih od 7 do 28 let. Vsak od njih je ponosen na svojo kulturno dediščino in se veseli, da bo lahko preko te čudovite glasbe in plesa z drugimi še naprej delil svojo ljubezen in ponos. Ponosni smo, da smo člani Community Folk Arts Council-a v Torontu, CIOFF (International Council ofFo1klo-re Festivals and Traditional Arts Organizations) in naše organizacije VSKO (Vse Slovenski Kulturni Odbor), kar nam omogoča, da delimo našo ljubezen do glasbe, plesa in kulture s Kanadčani, ki izhajajo iz drugih kultur. To energijo prinašamo tudi v našo skupnost, z nastopi in sodelovanjem pn porokah, piknikih, banketih, festivalih, pri cerkvenih prireditvah in drugih praznovanjih. ♦ Letni koncert Big banda DOM V soboto, 17. aprila, smo imeli v Dobrepolju spet priložnost slišati vrhunsko glasbeno zasedbo. Razlika od drugih priložnosti je v tem, da se tokrat lahko pohvalimo z vrhunsko glasbeno skupino, ki je »pridelek« domačega znanja. Igor Ahačevčič Letošnji koncert je bil vsebinsko posvečen domačemu skladatelju jazz glasbe, prof. Janezu Gregorcu, saj se DOM pod vodstvom Braca Doblekarja pripravlja na snemanje svoje tretje zgoščenke. Vsebina zgoščenke, ki naj bi izšla proti koncu leta, bo glasba slovenskih skladateljev jazza. Sicer pa je naš veliki orkester v preteklem letu dobro delal. Svojevrsten vrhunec dela v preteklem obdobju je bila izdaja druge zgoščenke z naslovom »Moj Piran«. Kritiki ocenjujejo, da je to ena najbolj kvalitetnih zgoščenk, ki je bila v Sloveniji posneta v letu 2009. Pri tem lahko z veseljem poudarimo, da je zgoščenki poseben čar dodala ena najboljših mladih jazz pevk v Sloveniji, Nina Strnad, ki je bila izbrana tudi v evropski big band orkester, kar je prav gotovo velika pohvala tudi za naš band DOM in Braca Doblekarja. Prav pod njegovim vodstvom in delom z DOM-om je zablestela v svojem polnem žaru. DOM zelo veliko nastopa, kar je gotovo posledica njihove razpoznavnosti, katero na popolnoma svoj način uteleša Braco Doblekar. Njegov način dela in jasen cilj, kaj želi doseči, motivira mlade glasbenike, posebej pa vse to pride do izraza na odru ob nastopu. Braco se stopi z glas- bo, dirigira s celim telesom, kar nastopu daje posebno privlačnost in energijo. Na koncu velja zahvala vsem, ki stojite orkestru ob strani, ki ste se udeležili koncerta. Moram pa reči, da so bili fantje na koncu kar malo razočarani, saj so pričakovali večji obisk Dobrepoljcev. A kaj hočemo. Že zdavnaj je bilo ugotovljeno, da je v domačem kraju težko biti prerok. Je pa ob tem potrebno gledati stvar nekoliko širše, saj se tako z DOM-om, kot tudi z Godbo in drugimi glasbenimi skupinami, uresničuje in osmišlja poslanstvo glasbene šole, ki je za Dobrepolje zelo pomembna ustanova. ♦ Dvorano Jakličevega doma so preplavili zvoki godb Občina Dobrepolje je v nedeljo, 23. maja gostila 30. tekmovanje slovenskih godb v 4. in 2. težavnostni stopnji, ki so se ga lahko udeležile godbe iz Slovenije in slovenske godbe iz tujine. Letošnje 30. tekmovanje slovenskih godb zaokrožuje pomembno delovanje slovenskega godbeništva, ki že od leta 1967 dalje spodbuja dejavnost slovenskih godb, jo programsko bogati in pestri ter njihove dosežke predstavlja javnosti. Mojca Pugelj Prireditev je bila v Jakličevem domu, tekmovanje je potekalo skozi ves dan, nastope godb pa je ocenjevala petčlanska mednarodna strokovna žirija. Člani žirije (Alojz Zupan, Marjan Grdadolnik in Tomaž Hebe iz Slovenije, Armando Saldari-ni iz Italije in Philip Fruhmann iz Avstrije) so bili pozorni na intonacijo, zvok, ritem in doslednost v tempu, tehniko igre/dinamiko in fraziranje/umetniški vtis koncertnega nastopa. Na podlagi skupne številčne ocene žirije, godba, lahko za tekmovalni nastop prejme zlato plaketo s posebno pohvalo, zlato, srebrno oz. bronasto plaketo ali priznanje za sodelovanje na tekmovanju po znanih merilih. Ne smemo pa pozabiti, da so takšne prireditve izjemna priložnost za medsebojna srečanja in druženja godbenikov in glasbenikov, saj se z njimi potrjuje dejstvo, da pesem in glasba ne poznata meja. ♦ 5 članska strokovna žirija Grosuplje - zmagovalci 4. težavnostne skupine Šentjernej - zmagovalci 2. težavnostne skupine REZULTATI 30. TEKMOVANJA SLOVENSKIH GODB V 4. IN 2. TEŽAVNOSTNI STOPNJI 4. TEŽAVNOSTNA STOPNJA TOČK ODST. PLAKETA SLOVENSKOGORIŠKI PIHALNI ORKESTER MOL LENART 450,5 83,43 srebrna PIHALNI ORKESTER DUKA VRHPOLJE 476 88,15 srebrna KD GODBA DOBREPOLJE 478,5 88,61 srebrna PIHALNI ORKESTER LITOSTROJ 480 88,89 srebrna PREKMURSKA GODBA BAKOVCI 486 90,00 zlata BRKINSKA GODBA 2000 516 95,56 zlata s pohvalo PIHALNI ORKESTER GŠ GROSUPLJE 518,5 96,02 zlata s pohvalo 2. TEŽAVNOSTNA STOPNJA TOČK ODST. PLAKETA PIHALNI ORKESTER RICMANJE 463,5 85,83 srebrna PIHALNI ORKESTER MEŽICA 476 88,15 srebrna GODBENO DRUŠTVO PROSEK 494 91,48 zlata PIHALNI ORKESTER OBČINE ŠENTJERNEJ 520,5 96,39 zlata s pohvalo Moj dom! V soboto, 15. maja, so nas MePZ Ponikve, Mark Ahčin in Aljaž Šuštar, otroška folklorna skupina Ponikve, Folklorna skupina Ponikve, Ljoba Jen-če, Ana Škulj in Jernej Gačnik »povabili« na dom. Nastopajočim bi morali pripisati še množico imen, kajti prepevala je polna dvorana Jakličevega doma. at »Povsod kjer mi seže pogled, lepota zasanjana, kje najti še lepši je svet, kje lepše je kot doma. Slovenija, odkod lepote tvoje, pozdravljamo te iz srca in srečni tu smo doma!... « S prepevanjem te skoraj pona-rodele Avsenikove pesmi, se je začela tradicionalna prireditev »Ostani kjer pojo, hudobni pesmi nimajo«, ki jo pripravlja podružnična šola Ponikve v sodelovanju s sekcijo Ponikve Kulturnega društva Do-brepolje. Medtem, ko so zvonovi zunaj počasi odzvanjali dan, sta se samo lučaj od »Farne cerkvice« oglasili harmoniki. Domača pesem, nas je vodila skozi celotno prireditev, skupaj s povabilom, da se pridružimo nastopajočim, z njimi prepevamo in delimo z njimi del njihovega doma. Tudi mi skušamo prevzeti del odgovornosti z ohranjanjem izročila, ki so nam ga predali naši starši, stari starši. »Odrasel sem v krajih, kjer pesmi so doma in majski dnevi v jablanah dehte. Pod strehami v rebri, v cvet kipe, za žarki sonca, preproge trav. Kot mlečna pot razsuta je moja domovina.« (A. Mežek) Pa gledaš na odru malčke, bosonoge otroke, ki plešejo stare, stare plese. Otroška folklorna skupina nam kaže del naše kulturne dediščine. Plesi, ki bi brez na-debudnežev lahko že šli v pozabo. To je kulturna dediščina, ki se prenaša iz roda v rod. Korenine slovenskega drevesa poganjajo iz čudovite dežele v srcu Evrope. Slovenija je domovina junakov in mučencev, vozarjev, brodnikov, kmetov in delavcev, duhovnikov in učenjakov, pa tudi izgnan- cev, beguncev, izseljencev. Veje tega drevesa se raztezajo daleč, daleč prek pol sveta. Zato se meje Slovenije ne nehajo tam, kjer so to sklenili predstavniki tujih držav, marveč tam, kamor jih Slovenci zanesemo sami. Zvrstili so se malčki, otroci, mladi; pevci, glasbeniki, folkloristi. Vse je pelo in plesalo. Domača, narodna pesem, avtohtoni, stari plesi. Ob harmoniki, basu, klarinetu in violini. Kaj je tisto, kar te mlade združuje in vabi? Slovenijo nosimo v srcu, jo pretakamo iz roda v rod. Gostja večera je bila Ljoba Jenče. Naivni etnomuzikolog, zbirateljica, pravljičarka, pevka, bi jo lahko predstavili. S prepevanjem zgodb, pripovedovanjem in »pojočimi kamenčki« nas je popeljala še dlje v zgodovino, na graščine in gradove Slovencev in nas spomnila na minljivost. »Nocoj pa oh nocoj, ko mesec svetil bo« smo slišali tudi odgovor, kaj je tisto, kar te mlade združuje in vabi. Kaj pomeni dom in biti Slovenec... Dom ni samo hiša. Je vonj po prazniku. Dom je v prigovarjanju vrni se kmalu. Dom je v nape-vu, ki te spremlja od otroštva. Dom... In Slovenec... Ni lahko biti Slovenec. Malo nas je, zato smo vedno in povsod v manjšini. Naš jezik je težji in natančnejši od večine jezikov, pa to ni težava, prej sredstvo, da se naučimo že zgodaj bistriti um. Slovenščina vzgaja Slovence, mi pa smo dolžni skrbeti zanjo, da bo ta, ki je orodje našega uma in oblikovalka narodnega značaja, vedno lepša, popolnejša in jasnejša, saj s tem bogatimo sebe, bodoče slovenske rodove ter posredno vse človeštvo. Veliko je bilo prikazanega in slišanega. Folklorna skupina Ponikve in otroška folklorna skupina Ponikve sta enkrat več dokazali, da njihove uvrstitve na državne in regijske revije niso naključne. Da znajo mladi iz Ponikev peti, to smo se že prepričali. V samo treh letih pa so se uspeli odrasli folkloristi postaviti na plesne odre ob bok že dolgo uveljavljenih folklornih skupin. A na tej prireditvi je bilo najbolj navdušujoče nekaj drugega. Dejstvo, da se mladi ne sramujejo domačega, starega, slovenskega. Nasprotno, da se s tem ponašajo. Biti Slovenec je tudi odgovorno. Odgovorni smo za svojo posebnost, za svojo en-kratnost, za tisti drobec duhovne in tvarne blaginje, ki je odvisen od naših naporov in naše iznajdljivosti. Tudi vsem izzivom, ki jih skriva prihodnost bomo kos, če ne izgubimo zaupanja vase. Lepo je biti Slovenec! Sprejeti in živeti Slovenstvo. Življenje, družina, narod in čas so danost... In čez vse se je na koncu razlegel: »Angelček varuh moj, varuj me ti nocoj, varuj me ti nocoj, angelček moj. Bog pa je stvarnik moj, ustvaril me je za svet, Bog pa mi daj še to noč preživet.« Do naslednjič, moj Bog, do naslednjič... (Ležeči tisk je iz uvodnega besedila prireditve oz. del zapete pesmi.) ♦ HUDOBNI PESMI NIMAJO Sem šla spet tja kjer plešejo in pojó, zato ker zdaj že vem, da hudobni pesmi nimajo. Sem slišala tam lepo pesem, o mojem domu je govorila, ko sama zraven sem zapela, mi solza je v oko stopila. Bilo je vsakega po malo, pesmi, plesa in besede, v igrici poučni smo videli tudi medvede. Pogovor dveh harmonik, je bil posebno zanimiv pesem lepa ob kitari, nasmeh zvabila je ljubezniv. Po nastopu smo gledalci ob potici se razgovorili, spet se mladina je izkazala, vsi v en glas smo zatrobili. Mohorič Marija Pogovor z igralci predstave »Eva je zagreta« Matjaž, ali si se videl v vlogi, ki ti je bila dodeljena in ali lahko rečeš, da imata Matjaž in Tomi kaj skupnega? Najprej, ko so mi povedali, kaj naj bi bil, se nisem strinjal, ampak potem, ko sem prebral celo zgodbo, mi je ta oseba postala zelo v redu. Kajti Tomi je v igri tisti lik, ki poskrbi za zaplet in za zanimivo razpletanje dogodkov. Sem pa tak človek, da rad poskrbi za zmešnjave in smeh, tako da mislim, da mi je ta vloga Tomija kar odgovarjala. Tomi naj bi bil v igri dolgočasen upravnik, ki vedno gleda, kam vtakne vsak evro, tako da se ne zmeni za kakšno modo, novejše stvari. Ima ženo, s katero naj bi se ločevala, otrok nima, nima prav veliko prijateljev in živi umirjeno življenje. Ob takšnem opisu jaz ne bi mogel reči, da imava kaj skupnega. Nisem ravno dolgočasen, »šparam« tudi ne, žene tudi nimam, nimam malo prijateljev in tudi umirjenega življenja nimam. Skupno imava samo to, da nimava otrok (haha-ha). Jasmina, kako in na kakšen način si se ti pripravljala na svojo vlogo? Kako je potekalo tvoje učenje teksta? Hmmm. Zelo veliko sem se naučila pri samih vajah, ki smo jih imeli kot skupina. Predvsem na začetku, ko samo bereš tekste. Zato je zelo priporočljivo in tudi v korist celotne skupine, da vaje redno obiskuješ. Seveda pa ne gre brez vaj, ki jih imaš samostojno. Verjamem, da je bilo vsakomur izmed nas težko najti čas še za učenje tekstov. Vendar brez tega ne gre in izkoristiš vsak prosti trenutek. Besedilo se učim po segmentih. Posamezne dele večkrat ponovim, da se mi vtisnejo v spomin. Ker pa je veliko teksta, je seveda potrebno tudi veliko ponovitev. Toda z dobro voljo se naredi vse. Ta pa je prisotna tudi zaradi zelo dobrega tima, ki je se- stavljal našo skupino. Večino vaj smo imeli v poznih večernih urah ali ob vikendih. In velikokrat bi rajši počel kaj drugega. Vendar so bili odnosi v skupini vedno enkratni. V veselje mi je bilo igrati z vsemi. Vsi soigralci so enkratne osebnosti z velikim srcem. Janez, verjetno je za teboj veliko vaj, kar pomeni, da je bilo veliko prostega časa namenjenega igri. Kako usklajuješ vaje z drugimi obveznostmi, ki pa jih verjetno ni malo? Vaj je bilo kar nekaj, vendar zadeve bi lahko tekle bolj gladko, pa se je zakom-pliciralo, ko smo igro že napol znali. Ob- veznosti so se začele povečevati z dneva v dan, celo do te mere, da sem opustil vse ostale prostočasne dejavnosti razen te igre. V najbolj napetih trenutkih sem razmišljal tudi o tem. Vendar odločil sem se, bili smo že napol in dokončati je bilo treba. Imel sem oz. imeli (celotna ekipa) smo srečo, da nas je bilo malo in so se mi ostali igralci lahko precej prilagajali z urnikom vaj. V kolikor bi bila ekipa številčnejša, bi bilo dokončanje z moje strani verjetno nemogoče. Proti koncu sem že komaj čakal, da pride premiera in da gredo zadeve mimo. »Kdor čaka, dočaka«, pravijo in premiera je prišla. Ko zaigraš pred polno dvorano in bereš navdušenje z oči gledalcev, ti seveda ni nikoli žal porabljenega časa za vaje in učenje, seveda pa ostane še lep spomin iz druženja na vajah. Špela, kaj bi svetovala tvojim zanamcem, je biti amaterski igralec lahka ali težka naloga? Enotnega odgovora ni. Po eni strani je težko, saj se igralci - čeprav amaterski -lotevamo zahtevnih del, ki se sicer uprizarjajo tudi v profesionalnih gledališčih, vendar pa to nalogo olajša ekipa. Sodelujoči pri igri »Eva je zagreta« smo v priprave vnesli ogromno humorja in sproščenosti (ki sta na trenutke mejila že na neresnost, s katero sta se morali režiserki spopadati s krutimi grožnjami v stilu »Če ne bo miru, lahko na pice, katere smo si sem in tja privoščili, kar pozabite!«). Ravno ta sproščen pristop je omogočil, da smo komedijo uprizorili tako, kot je treba - in se ob tem tudi sami smejali. Mojim zanamcem bi svetovala, da se igri prepustijo in razumejo, da igra niso samo besede, napisane v scenariju. Znanje besedila je le predpogoj, da lahko liku dodaš nekaj svojega in se na odru začneš »afnati« - in občutek je fenomenalen. Priporočam :) Slavc, si občinski svetnik, kjer moraš ostati zbran, resen. Tu, v komediji Eva je zagreta, si nasmejal polno dvorano ljudi. Ali je bilo kaj treme in kako si se soočil z njo? Trema je bila. Ja kdo jo pa nima? Pravzaprav sem pri svojem prispevku v igri bolj občutil ustvarjalni nemir. Ko stopiš na oder pred polno dvorano, ko so vse oči uprte vate, se telo obnaša nekoliko drugače kot v vsakdanjem življenju. Čutiti je, da imaš kar naenkrat preveč energije. In da to odvečno energijo »pokuriš« in premagaš tremo, moraš imeti kar največ zaupanja v samega sebe in ekipo, s katero »furaš« projekt. In ekipa, s katero sem sodeloval, je te vrline imela. Nekaj naredijo pa tudi izkušnje. Na povabilo Slavca Palčarja, ki je vdahnil karakter Marku, simpatičnemu in sramežljivemu liku psihiatra v zgodbi, sem si ogledala predstavo »Eva je zagreta«, v izvedbi amaterske dramske skupine SCENA, kulturnega društva Dobrepo-lje. Vzdušje v predstavi je bilo zagreto, občinstvo razgreto, predstava pa sploh ne amaterska. Scena na odru je bila dobro postavljena in je izvrstno služila namenu zgodbe. Zgodba se vrti okoli dveh zmenkov v hotelu in sicer dveh različnih parov. Dva moška, Mark in Tomi, ki naj bi imela vsaj svoj zmenek- prvi bolj prijateljske narave, drugi pa bolj vročekrvno avanturo-naj bi vsak v svoji sobi počakala na svojo izbranko. Osebe se med seboj seveda ne poznajo, kar hudomušno zaplete celotno dogajanje, nerodni in nonšalantni Alex, ki je ob enem receptor, sobar in na- takar, pa še dodatno poskrbi za vrsto pričakovanih in nepričakovanih obratov v zgodbi. Igralci so se vživeli v zgodbo ter dogajanje na odru in nas nasmejali. Pet med seboj različnih karakterjev na kupu, je idealen recept za uspešno komedijo -Tomi, dolgočasen uradnik, kot imenuje sam sebe, nikakor ne more iz svoje kože in zbira pogum za »vroči zmenek« , Jenny, zadržana, lepo vzgojena ženska, konzervativnih nazorov, ki si želi preseči svoje »moraliziranje«, uglajen psihiater Mark, ki pa mu komunikacija izven delovnega področja ne gre ravno gladko, Eva, odločna in zagreta dama, ki je v življenju primanjkuje adrenalina ter sobar Alex, ki ima edini pregled nad celotno situacijo in meša štrene zgodbe. Vsaka predstava živi in se nadgrajuje ob vsakem nastopu pred publiko ter pridobiva zares šele s »kilometrino«, zato bi bilo res škoda, da takšne zabavne predstave ne bi razvijali naprej. Morda bi tekst v igri lahko nekoliko skrajšali in nadgradili dinamiko zgodbe, ter se še bolj osredotočili na situacijsko komiko, ki so jo igralci na odru že zdaj dobro izkoristili. To se je slišalo predvsem po krohotu gledalcev v dvorani in bučnem aplauzu ob koncu predstave. Dvorana v Jakličevem domu je odlična za tovrstne predstave, zato bi bilo škoda, če je ne bi večkrat izkoristili. In kot pravijo - smeh je pol zdravja- zato igralci »Scene« čim večkrat na sceno! Mojca Pačnik Poezija na spletu povezuje in gradi nova poznanstva »Slučajno sem naletel na to stran, malo sem pogledal, kaj to je, dobil sem pozitivne odzive, mentorske nasvete, ko sem jih potreboval, drugače sem začel gledati na svoje pisanje in sedaj se mi je čisto prebudil moj talent,« je tipična zgodba srečanja uporabnika s portalom Pesem.si. Avtorji pesmi iz zbornika Pesem.si 2010 pred Trubarjevo domačijo Urša Zalar Že četrto leto so se v soboto, 24. aprila, ob izidu zbornika Pesem si '10 člani portala zbrali na Trubarjevi domačiji na Rašici na tako imenovanem Vseslovenskem srečanju. Pripeljali so se iz vseh koncev Slovenije, v Ameriki živeče Slovence niso ustavile niti odmevne težave z zaprtjem zračnega prostora in so izid zbornika prišli proslavit iz Kalifornije. Letošnjega izida se je udeležilo približno 120 obiskovalcev, ki so v prvem delu programa spoz- Pogovor med Petrom Rezmanom, avtorjem pesmi poletja 2009 v pogovoru z urednico Zalko Grabnar Kogoj Urednice portala pesem.si Lidija Brezavšček, Zalka Grabnar Kogoj, Ana Porenta in Aleksandra Kocmut pri razrezu Kukljeve potice velikanke nali dvanajst avtorjev pesmi, ki so bile v preteklem letu izbrane kot zmagovalke letnih časov, ki poteka na portalu, v drugem delu pa so se lahko navdušenci poezije predstavili sami. »Prireditev je bila dolga, navdušenci so uživali, za tiste, ki so prišli samo poslušat in ne sodelujejo, pa je je morda bilo preveč in je trajalo predolgo,« je skoraj triurno predajanje poeziji komentirala vodja projekta pe-sem.si in ena izmed urednic Ana Poren-ta. Vsakoletni obred ob zaključku uradnega dela prireditve je postal uredniški razrez potice velikanke, ki s svojo tipično obliko po besedah Porentove predstavlja neskončnost njihovega pesniškega izražanja. »Pisanje pesmi je čisto moje življenje. Karkoli počnem, med vsakdanjimi opravili ... imam v glavi pesem. Je način mojega življenja,« je svoje ustvarjanje opisala Silva Langenfus in dodala:« Všeč mi je, da sem se začela družiti s temi ljudmi, ker smo na isti duhovni ravni, počutiš se med svojimi.« Svoje pisanje je Tomaž Mahkovic opisal kot potrebo, podobno dihanju. »Splet je v kontekstu medčloveških odnosov že pridobil številne negativne predznake, ki segajo od očitkov, da razdvaja, ne pa povezuje ljudi, do tistih, da je leglo številnih in neverjetno raznovrstnih prevar,« je v spremnem besedilu k zborniku napisala urednica Aleksandra Kocmut in izpostavila, da vse le ni tako črno-belo. »Niti predstavljati si ne moremo, da bi se skupina tistih nas, ki ljubimo vezano besedo, vsak večer nekje sestala, prebirala svoje pesmi, jih poko-mentirala in razvila še kakšno debato.« In tako prostorske kot časovne težave so rešili na spletu, kjer vsak lahko na dan objavi največ tri pesmi, ki jih štiri pridne urednice pregledujejo, tiste vredne malo več pozornosti pa podčrtajo in iz teh pod-črtank ob vsakem astronomskem prehodu letnega časa izberejo pesem daljše in krajše oblike ter ji dodelijo naslov letnega časa, ki ji pripada. Imenovana je tudi pesem po izboru bralcev, saj jih ti lahko sproti ocenjujejo. Uredništvo deluje prostovoljno, nastalo pa je iz članic portala in njihove želje po razvijanju kvalitete na portalu in še večjem sodelovanju. Izvod zbornika je za avtorje brezplačen in ga pokrijejo z denarjem, ki ga prispevajo male občine in nekateri sponzorji. Celotno programersko delo, ki ga opravlja Gregor Grešak, je tudi prostovoljno in neplačano. »Pokonci nas drži pozitiven odnos sodelujočih ljudi, ker vsako leto, ko dobimo negativen odziv na vlogo na razpis Ministrstva za kulturo, nas to potolče,« je stalne ovojnice z negativnim odgovorom opisala Ana. Poleg tega, da so preveč lokalni, če- prav sodeluje cela Slovenija, zamejstvo in tu živeči tujci, so za sredstva medijsko premalo poznani oziroma pokriti, pravijo iz ministrstva. Za pridobitev sredstev za objavo zbornika bi tako ali tako morali imeti minimalno 6 izdaj letno, tega pa ne dosežejo. »Napisati na kratko in hkrati povedati vse,« je moto avtorjev kratkih pesniških oblik opisala urednica Lidija Brezavšček. Te so postale zelo priljubljena oblika pesniškega izražanja na portalu. Zasledimo lahko že znane haikuje in senryuje ter novo obliko kruiku (ustvaril jih je Mark Mandy, Yoda), ki predstavlja krut haiku in s strani neprizadetega kaže na krutosti iz vsakdanjega življenja. Tu so še brahki , haikudi, tank in lune. Vse te oblike pa povzročijo vročo debato na portalu in poglobitev v zgodovino ter nastanek le-teh, kot je na primer Tomaž Mahkovic napisal poglobljen esej o stari japonski pesniški obliki haiku. Veliko pozornosti na portalu ima tudi prevajalska delavnica, kjer se večinoma prevaja v srbščino in hrvaščino, redkejši so prevodi v angleščino, španščino in francoščino. Pesmi prevajajo člani portala, najbolj dejavna je Sena-da Smaji. Prevajalci so večinoma tu živeči tujci, pri tej delavnici pa gre za neposreden posvet in sodelovanje med avtorjem pesmi in prevajalcem. Pesem.si je nastal po čudenju nad tem, koliko domen že obstaja na spletu in ob ugotovitvi, da pesem.si še ni zasedena. Utrnila se je Gregorju Grešaku in Ani Po-renta, letošnji zmagovalki po izboru občinstva na Pesniškem turnirju (na ponovitvi v Ljubljani). Pesnici se je tako ponudila odlična priložnost, da svojo ljubezen nad poezijo, mentorskim delom in literaturo nadgradi. Pesem.si raste od leta 2007 in ima že več kot 800 članov, ki redno ustvarjajo. Večino predstavljajo (še) neuveljavljeni avtorji, v manjšino pa lahko uvrstimo letošnjega dobitnika naziva Vitez na Pesniškem turnirju Francija Novaka in Petra Rezmana, uveljavljenega pi- satelja, dramatika in dobitnika fabule za prozni prvenec Skok iz kože. V okviru Se-zamovega projekta Še so z nami, ki je del programa Ljubljana, svetovna prestolnica knjige, pa bodo letos potekali tudi štirje tematski večeri Preberi Pesem.si. In kot je zapisala urednica Zalka Grabnar Kogoj: »Naj torej valovijo makove glavice na njivi Pesem.si. Naj rastejo maki in rojevajo zrna. Naj zasipajo peke s svojimi zrni in ... in naj omamljajo duha!« ♦ Obiskala nas je slovenska pisateljica Marjana Moškrič V torek, 4. maja 2010 je učence OŠ Dobrepolje in podružničnih šol Struge, Kompolje in Ponikve obiskala slovenska pisateljica Marjana Moškrič. Prireditvi sta bili dve: za razredno in za predmetno stopnjo, obe v Jakličevem domu. Matej Kalan, šolski knjižničar Na obeh prireditvah je nastopila Folklorna skupina iz Ponikev, na predmetni stopnji pa še učenca Mojca Gačnik in Robi Glač, ki sta prečudovito s posebno pohvalo naše gostje prebrala pesem iz njene knjige Stvar. Robi je recitacijo spremljal tudi na kitari. Marjana Moškrič je vse življenje posvetila knjigi in knjižničarstvu. Tudi njen oče Marjan Moškrič je bil pisatelj, ki je napisal zbirko črtic Iz žabje perspektive. Z zapisi slovenske besede se je ukvarjal tudi njen ded Jože Moškrič, ki je pisal pesmi in dramska besedila. Po pomenu ga literarni kritiki uvrščajo ob bok Jožeta Plečnika. Naša gostja je začela ustvarjalno pot v Knjižnici Fužine in nadaljevala v Knjižnici Polje v Ljubljani, kjer še vedno razdaja besedno umetnost v obliki pravljic za otroke, pogovorov in odličnih avtorskih plakatov. Marjana Moškrič piše knjige za otroke in za odrasle bralce. Svoje knjige tudi ilustrira. Naj naštejemo nekaj njenih del: Čada-vec, roman v pismih, Potovanje v nekoč, Ledene magnolije, Pravljica o belem in čr- nem, Samo jesen, O sivem mestu in črni roži. Za knjigo Ledene magnolije je leta 2002 dobila nagrado Večernica za najboljše mladinsko delo. Za omenjeno pripovedno delo z naslovom Stvar je leta 2009 dobila nagrado De-setnica, ki jo Društvo slovenskih pisateljev podeljuje za najboljše otroško in mladinsko delo, izdano v preteklih treh letih. Marjana Moškrič je sodelovala tudi pri podelitvi priznanj za zlato bralno značko za nepretrgano zvestobo bralni znački od prvega do devetega razreda. Zlato bralno značko so osvojili: Nevenka Mustar iz PŠ Struge ter Barbara Strnad, Eva Drobnič, Lea Gvozden, Lucija Prijatelj, Nika Žgaj-nar, Klavdija Adamič, Martina Ljubič, Monika Pečjak, Ivana Vidovič in Patricija Zajc. Ob slovesu se je učenec Jon Ahačevčič zahvalil naši gostji za obisk ter ji izročil čudovit glinen izdelek. ♦ Mestna Hnjižmca Grosiifije Enota Dobrepoije Iz knjižnice ^WÊk Videm 34 • Telefon: 01/786 71 40 • sikvidem@gro.sik.si V prostore knjižnice Vas vabimo v ponedeljek in sredo od 12.30 do 19. ure, torek in četrtek od 9. do 14. ure, petek od 12.30 do 20. ure. Mersel Jasmina Za nami je mesec maj in dnevi so sedaj že veliko daljši in toplejši. V tem času v knjižnici zaključimo s sezono literarnih večerov in s pravljičnimi uricami. Veliko zanimivih večerov se je zvrstilo v knjižnici od septembra preteklega leta. Večino izmed njih smo pripravili v sodelovanju z Društvom Koma 750, Sekcija Razgledi. Stremeli smo k raznolikosti obravnavanih tem: tako je bilo veliko potopisnih predavanj, zanimivih strokovnih predavanj in literarnih večerov, ter razstav. Za zaključek so nam, v mesecu maju, tri popotnice spregovorile o svojih izkušnjah in razmišljanjih s katerimi so se soočile na popotovanju v Compostelo. Marija Kramžar, Andrejka Trontelj in Jelka Škerlj so se na romarsko pot Santiago de Com^postela odpravile sredi lanskega poletja. Gre za eno najpomembnejših romarskih poti, ki jo obišče več tisoč romarjev s celega sveta. Naše popotnice so pot, ki je dolga okoli 800 km, prehodile v mesecu dni. Z našimi večeri v knjižnici bomo ponovno pričeli v mesecu septembru. k V Marija Kramžar in Jelka Škrlj o svojem popotovanju v Compostelo Veliko težje pa je zaključiti s pravljičnimi uricami, saj otroci resnično radi prihajajo in se veselijo teh srečanj v knjižnici. Vendar, tako kot pri ostalih stvareh v življenju, kratek predah vedno koristi, saj si ob tem naberemo novih idej, veselje ob ponovnem snidenju pa je še toliko večje. Pravljične urice so potekale vsak petek od septembra preteklega leta, z njimi pa bomo ponovno pričeli ob tednu otroka. Zagotovo za delo knjižničarja ni večje zahvale, kot navdušenje otrok, ki se vedno znova vračajo z nasmeški na obrazu in radovedno pričakujejo nova doživetja. Njiho- Ob zaključku pravljičnih uric smo si ogledali lutkovno predstavo »Zakaj pes teče za zajcem«. ve besede kako radi obiskujejo pravljične urice, objemi in toplina so nepozabni. Skupaj smo se pogovarjali, poslušali in pripovedovali pravljice, podajali smo se v mnoge svetove, spoznavali nove stvari in iskali odgovore na vprašanja. Vedno je bilo prisotno prijetno in sproščeno vzdušje ter povezanost in medsebojno zaupanje. Otroci so s seboj prinašali in delili z drugimi stvari, ki jih imajo najrajši. Nikoli ni manjkalo petja in plesa. Z navdušenjem pa so tudi ustvarjali zanimive ročne izdelke. Knjižničarke smo se predvsem trudile, da otrokom preko pravljic, knjižnih junakov in pogovora predstavimo vrline prijateljstva, sodelovanja, strpnosti in lepoti pisane besede. Ob zaključku pravljičnih uric smo v knjižnico povabili lutkarja in igralca Igorja Somraka, ki nas je navdušil z lutkovno predstavo »Zakaj pes teče za zajcem«. ♦ ... Poznam dve vrsti ljudi, ki mi niso pri srcu. To so tisti, ki se ne znajo smejati, in tisti, ki ne cenijo pravljic, ki so bile duša moje mladosti. Zanje so pravljice res umrle, a zame so še vedno žive. France Bevk Jubilejno 20. srečanje ob prazniku sv. Florijana v Ponikvah V mesecu maju goduje svetnik sv. Florijan, katerega smo gasilci zaradi njegovih lastnosti po zgodovinskem izročilu vzeli za svojega zaščitnika in priprošnjika. V njegovo čast smo gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Ponikve v nedeljo, 9. 5. 2010, že dvajsetič zapovrstjo pripravili slovesnost, saj imamo v Ponikvah podružnično cerkev posvečeno sv. Florijanu. Edvard SOMRAK, predsednik PGD Ponikve V prijetnem in toplem nedeljskem dopoldnevu smo se gasilci iz vseh sedmih društev Gasilske zveze Dobrepolje ob 10. uri zbrali v vaškem centru v Ponikvah, skupaj z društvenimi prapori in gasilskimi vozili. Skupno se je slovesnosti v čast sv. Florijanu udeležilo preko 50 gasilcev v uniformah in pionirska desetina iz Ponikev. Tam nas je tudi že čakala godba Dobrepolje. Natanko ob 10.25 uri smo vsi gasilci ob taktih god- be Dobrepolje v slovesni povorki odkorakali iz vaškega centra proti cerkvi sv. Florijana, oddaljeni približno 200 m. Ob prihodu pred cerkev smo se gasilci posedli v dogovorjene vrste, v preostale vrste pa so se posedli ostali verniki, ki so se udeležili svete maše v velikem številu. Slovesna maša se je tudi letos, tako kot že nekaj prejšnjih let, darovala na dvorišču pred cerkvijo. Temu primerno je bila tudi urejena in okrašena okolica cerkve, kakor tudi sam prostor, na katerem je bil oltar. Letos je slovesno sveto mašo daroval gospod župnik za vse pokojne gasilce. V svoji pridigi pa je označil lik gasilca, ki je vedno pripravljen pristopiti na pomoč sočloveku. Slovesno sveto mašo je s svojim ubranim petjem pod vodstvom Janeza Gačnika in orga-nista Toneta Šinkovca spremljal domači cerkveni pevski zbor. Po končani mašni daritvi smo gasilci s prapori in vozili v povorki krenili proti gasilskemu domu. Povorki so se pridružili tudi vsi ostali povabljeni, ki so se udeležili mašne daritve. Ob prihodu pred gasilski dom je godba Dobrepolje zaigrala še nekaj skladb, katerim smo prisluhnili vsi prisotni. V gasilskem domu smo vse gasilce in ostale povabljene pogostili domači gasilci z žeg-nanjskimi dobrotami, ki so jih spekle poni-kovske gospodinje (za vse spečeno in prine-šeno pecivo se vsem gospodinjam najlepše zahvaljujemo) ter kozarčkom pijače. Ob prijetnem klepetu ter uživanju dobrot je čas hitro mineval. Kar prehitro je bilo potrebno skleniti srečanje in oditi domov. Ob slovesu smo sklenili, da se naslednje leto ponovno snidemo, tako kot vsa leta do sedaj. ♦ FLORJANOVA NEDELJA Lep pomladni dan, z žarki sončnimi obdan, veja nežno je zelena, trava prvič pokošena. Ptički vsevprek žvrgolijo, se sončnih žarkov veselijo. Narava se prebuja, darove prve že ponuja. Na tak pomladni dan v Ponikvah sv. Florjan goduje, v njegovo čast gasilec vsak in z njim vaščan praznuje. Godba koraku takt narekuje, ko skozi vas premika se povorka, veliko se bo govorilo o tem, vsaj še do naslednjega torka. Marija Mohorič Turizem v Dobrepolju prisoten že pred 100 leti! Pogovor z Dobrepoljcem Zvonetom Tisljem - Mežnarjevim Zvone in brat Albin na smučkah gostov Turisti na počitnicah pri sv. Antonu Besedilo pripravila Mersel Jasmina Gospod Zvone, povejte nam kaj več o turizmu v času vaših staršev in starih staršev. Kdaj se je to dogajalo? Torej, moji spomini na turizem segajo v zgodnje otroštvo. To je bilo v času vojne, približno 70 let nazaj. Vendar so se s to dejavnostjo ukvarjali tudi že prej. Tako lahko rečemo, da je bil turizem, seveda v poenostavljeni obliki, prisoten že pred približno sto leti. Moja stara mama je bila Tiselj Josipina, klicali pa so jo Pepca. V lasti je imela hišo, ki je do požiga stala nasproti cerkve sv. Antona. Hiša je bila že prej v lasti naše rodbine, vendar se spomnim samo naše stare mame. Bila je velika mogočna zgradba s podobo dvorca, ki so jo najverjetneje zgradili menihi. Podoba hiše je narisana tudi na zidu v notranjosti cerkve sv. Antona. Na »bolšjem trgu« pa sem našel razglednico s fotografijo te hiše. V tej hiši je odprla gostilno, tudi na fasadi je bila tabla, na kateri je pisalo Tiselj Josipina - gostilna in prenočišča. S to dejavnostjo se je ukvarjala okoli 50 let. Gostilna je bila namenjena gostom, ki so hodili tja vsak dan. Glavna dejavnost pa se je odvijala v času sejmov, ki so bili izjemno veliki. V hiši je bila tudi mežnarija in potrebno je bilo skrbeti za zvonenje in vzdrževanje cerkve. Ob hiši so bila pripadajoča gospodarska poslopja: kozolec, skedenj, hlevi in svinjaki. Poleg gostinstva so se torej ukvarjali še s kmetijstvom, imeli so živino in konje. Konje so uporabljali tudi za prevoz turistov. V Dobrepo-lje so prihajali dopustovat bogati ljubljanski trgovci. Torej so že takrat turisti prihajali na dopustovanje. Jih je bilo veliko, se morda spominjate, s čim so si krajšali čas? Ta hiša je bila tako narejena, da so bile v prvem nadstropju sobe za turiste, rekli smo jim tujske sobe. V glavnem so bili Ljubljančani, bogati trgovci. Kot otroci smo gledali na te ljudi skorajda kot na bogove. Z nekaterimi smo ohranili stik in so kasneje še prišli obiskat staro mamo. Ti so sem ho- dili redno na počitnice. Pripeljali so se z vlakom. Z vozom in konji so jih šli iskat na železniško postajo, in ob koncu dopustovanja zopet odpeljali nazaj. Spominjam se, da so se šli družabne igre, igrali karte, hodili na izlete in tudi pomagali pri kmečkih opravilih. Prišli so predvsem poleti in pozimi. Pozimi so prihajali zaradi smučanja; s sabo so prinesli smuči, ki smo jih vsi občudovali. Zraven naše hiše je bil sosed, stric Lojz smo mu rekli, ki je izdeloval smučke za nas otroke. Izdeloval jih je iz lesa jesena in akacije. Turisti pa so seveda imeli boljše smuči, ki so jih prinesli s seboj. Zobotrebstvo takrat še ni živelo, to je zaživelo šele po vojni. Zelo zanimivo. Vendar, kot ste omenili, so bili sejmi ključni za prihodek. Nam lahko poveste kaj več o tem, kako so ti sejmi potekali? Sv. Anton je bila tudi romarska pot. Ogromno romarjev, največ jih je bilo na tiho nedeljo, je prihajalo. Veliko se jih je pripeljalo tudi z vlakom. Prišli so že en dan pred sejmom in v spominu imam sliko, ko se cela kolona romarjev vzpenja proti hribu, med potjo pa so molili. V hiši je bil velik hodnik, kamor so dali slamo in »deke«, da so romarji spali. Nekateri pa so noč preživeli v cerkvi, kjer so molili. Naslednji dan so postavili stojnice, bile so ob poti vse do cerkve. Na stojnicah so se prodajali lesterji, »bižuterija«, največ pa je bilo lončarije - ribniške robe. Zato se tudi reče tistemu hribu, od cerkve navzdol ob poti, »ribnšku«. Otroci smo se vrteli na tistih »štantih«, kjer so bile sladkarije. Ponujali so od posode do petelinčkov, na katere smo piskali otroci. Veliko je bilo suhe robe in kmetijskega orodja. Najbolj se spominjam kos in osel za brušenje. Tu je bil največji »dren«, saj so probaval,i katera bolj nabrusi. Tudi živilski sejem je bil velik. Tam je bil prostor za drobnico, govedo, konje in prašiče. Prodajalci na stojnicah pa so bili tisti, ki so največ denarja zapravili v gostilni. Na tisto nedeljo je bil še običaj, da so romarji nosili svinjske krače. To je značilno za sv. Hiša, v kateri je bila gostilna pri sv. Antonu Pomoč pri postrežbi na sejmu pri sv. Antonu (1939) Antona. Te krače smo mežnarji pobrali, bile so zavite v časopise, in po maši je bila dražba teh krač. Slišal sem, da v nekem kraju na Dolenjskem ta običaj poskušajo ponovno oživet. Kot mežnar sem tako prodajal te krače. Kuhali so ob sejmih predvsem golaž, vampe in »ajmoht«. Za te strežbe ob sejmih je bilo potrebno najeti veliko osebja, ki so mu rekli pripravljalni odbor. To so bili predvsem vaščani iz Zdenske vasi. Pripravljali so hrano in pijačo ter pomagali pri delu. Za to so dobili tudi plačilo. Sejmi so bili večkrat. Največji je bil ta na tiho nedeljo. Ukvarjali so se torej z gostinstvom, sejemskimi prireditvami in dopustovanjem turistov. Je še kaj takega, kar bi izpostavili in bi bilo povezano z turizmom? Bila je še ena stvar, ki je tudi danes zelo popularna: »catering«. Moja stara mama je imela kasneje gostilno tudi na Vidmu. Bila je zadaj za zdajšnjo zadrugo. V glavnem so hodili v gostilno jest učitelji, duhovniki in žandarji. To gostilno je stara mama vzdrževala še naprej po požigu hiše na sv. Antonu. Tudi nas je vzela tja. Bila je dobra kuharica in včasih ni bilo posode za peko in kuhanje. Ko je bila »ohcet«, so jo najeli, da je pekla in kuhala. Prišli so z vozom in naložila je krožnike, pribor, posodo, potem je bila cel teden v hiši, kjer so imeli poroko. Vse dni je pekla, zadnjo noč pa še kuhala. Mi otroci pa smo bili najbolj zadovoljni, ko je prinesla »šajbesen«. V Zdenski vasi je bila še ena gostilna - Strahova, in zanjo je bilo značilno, da je bila motel za živali in goniče. Imeli so poseben hlev, »mala štalca«, kjer so se ustavili tisti, ki so iz Dolenjske proti Blokam gonili živali. Tu so se odpočili, prenočili in nahranili živali. Ti goniči so spali v hlevu z živino. Spomnim se volov in konj. Ta živina je šla na Bloke na Rakek in čez mejo. Razvidno je, da je bila vaša stara mama gospa Josipina zelo odločna in sposobna ženska. Je vso to dejavnost vodila sama? Kako bi jo vi opisali? Stara mama Josipina je že zelo mlada postala vdova in je vse sama vodila. Ko je odprla še gostilno na Vidmu, so moji starši, do požiga, prevzeli gostilno na sv. Antonu. Bila je znana po svoji dobrosrčnosti. Govorili so, da je imela vedno izgubo, ker takrat ni bilo blagajn. Poznali so jo vsi berači in vaški posebneži. Vsak je namreč pri njej dobil hrano ali prenočišče. Bil je tako nekdo, ki so mu rekli »jakobčk«, nosil je škafe iz Ribnice na Dolenjsko. Mogoče je rabil 14 dni, da je prišel do cilja. Vedno se je ustavil pri moji stari mami. Pravite da je hiša na sv. Antonu pogorela. Kaj se je pravzaprav zgodilo? Ta hiša je bila v času vojne 1943 leta požgana. Tam je bila postojanka za Italijane. Na tem okolišu so zgradili tudi bunkerje. Ko so prišli partizani, so najprej bombardirali, potem pa zažgali hišo. Vendar je stara mama s svojo dejavnostjo nadaljevala z gostilno, ki jo je imela na Vidmu. Vse, kar se danes dogaja, se je že takrat dogajalo, le da je bilo bolj poenostavljeno. Ukvarjanje s turizmom je verjetno povezano tudi z odprtjem železnice. Tudi romarji so zaradi slednje začeli prihajati v večjem številu. Torej vse skupaj se je dogajalo že pred približno stotimi leti. ♦ Povabilo! Intervju z gospodom Zvonetom Tisljem nam sporoča, kaj vse so pred 70 leti počenjali v smislu turistične ponudbe v Dobrepolju. To nam mora biti v spodbudo, da tudi danes oblikujemo celovito turistično ponudbo v našem kraju. Razviti moramo možnosti in ponuditi naravne in kulturne znamenitosti, dragocenosti in lepote naše zelene doline ter sprejeti izziv za razvoj turizma. Z anketnim vprašalnikom o oddajanju bivalnih prostorov turistom smo prejeli že prve pogumne domačine, ki so se odzvali našemu iskanju prenočitvene kapacitete in sooblikovali Dobrepoljsko turistično ponudbo. Zahvaljujemo se: • gospe Tatjani Kavaš - Gregorič iz Tržiča, • Hren Jožetu in Tončki iz Zagorice in • Miklič Jožetu iz Podtabora. V prihodnje želimo pridobiti čim več informacij in fotografij s področja vrtičkarstva, zeliščarstva, sadjarstva in žitarstva iz preteklosti. Graditi je potrebno na pravih pristnih dobrepoljskih koreninah z dušo in karakterjem. Če želite deliti svoje spomine z nami, pokličite na telefonsko številko 041- 962-823 ali pišite na naslov Turistično društvo Dobrepolje, Videm 35 ali na elektronski naslov td.dobrepolje@gmail.com. Člani TD Dobrepolje Manifestacija mladosti in veselja 15. maja se je v športni dvorani Srednje šole Josipa Jurčiča odvijala osrednja slovesnost ob praznovanju 60-letnice šole. Bogato majsko dogajanje na šoli, literarni večer, predstavitev šolske kulturne dejavnosti, predstavitev zbornika in okrogla miza, nogometni turnir in spominska maša je doseglo vrhunec v prijaznem pregledu zgodovinskih podatkov ter vrhunskih glasbenih in plesnih točkah. Scenarij za prireditev, ki je praznično sobotno dopoldne napolnila z energijo mladosti, navdušenja in hvaležnosti, je napisala profesorica Vesna Celarc. S himno smo začeli osrednjo prireditev 15.5.2010 Dragica Šteh Skozi program sta nastopajočim utirala pot nekdanja dijaka - igralka Jana Zupančič in študent Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, Klemen Janežič. V pregledu pomembnih letnic sta jima pomagala zdajšnja dijaka - Nina Strah in Tomaž Eržen. Še pred uradnim začetkom programa, sta prihajajoče goste pozdravljali stiška godba in Trebanjske mažorete. Športna dvorana in balkoni so se polnili. Mogočno in ponosno je iz grl pevcev sedanjih in prejšnjih generacij zadonela slovenska himna, ki ji je sledil nagovor nekdanjega dijaka in profesorja, zdaj pa ravnatelja Milana Jevnikarja. Naj navedem le nekaj poudarkov iz njegovega govora: »Zgodovinskega pomena in vrednosti te podeželske gimnazije ne more izbrisati nihče. Iz skromnih začetkov z eno paralelko višje gimnazije leta 1950 smo proti koncu stoletja in tisočletja zrasli v ustanovo, ki je imela kar po 4 paralelke gimnazije, dve ali tri paralelke ekonomske šole, dve paralelki kovinarske šole, potem administrativno šolo, trgovsko šolo, skratka, pogosto kar 30 oddelkov... Ponosen sem na to, da se na šoli tru- dimo za prijaznost in zdravo vzdušje, da dijakom vedno ponujamo roko, da jih poskušamo vzpodbujati k ustvarjalnosti in samostojnosti, da ne hlepimo zgolj in samo po znanju in uspehih, da se radi in veliko posvečamo tudi kulturi in športu... Ponosen sem na svojo šolo, ponosen na vse vas, ki ste izšli iz nje! Iskrene čestitke vam in naši Srednji šoli ob njeni šestdesetletnici. Potrudil se bom, da bomo s svojimi odličnimi sodelavci ohranili ugled in veličino njenega poslanstva. Želim pa si tudi vašo pomoč in naklonjenosti, z njima lahko dosežemo še več, tako da bomo čez deset let imeli spet raz- Nastop pevcev Slovesno mašo je daroval škof Anton Jamnik log za slavje, zaradi novih dosežkov, zaradi novih biserov in draguljev v njeni zgodovini... « Na osrednji prireditvi je v imenu ministrstva za šolstvo in šport spregovorila tudi gospa Renata Zupanc Grom. Poudarila je pomen zgodovinske umeščenosti šole v čas in prostor in v njeno neizpodbitno vlogo pri vzpodbujanju k izobraževanju podeželskih otrok v času, ko si je stiška gimnazija šele utirala svoje mesto. Hkrati pa je izpostavila tudi pomen praznovanja okroglih obletnic, kot priložnost za pregled minulega dela in postavljanje načrtov za prihodnost. Podobnih misli je bil tudi naslednji govornik - župan občine Ivančna Gorica, gospod Jernej Lam-pret. Da smo lahko ponosni na prehojeno pot, pričajo tudi njegove besede, ki so pokazale na dosežke minulega obdobja. Tu gre omeniti novo osnovno šolo Stična in vrtec Ivančna Gorica, ki lepo zaokro-žata izobraževalno središče naše občine. Ko so na oder stopili naslednji štirje nastopajoči, jih je pozdravil prisrčen aplavz. V stiškem kvartetu pojejo trije nekdanji dijaki naše šole in s pesmijo so se poklonili svojim spominom, pa tudi svojim profesorjem in sošolcem. Da je šola izjemno ponosna na vse tiste dijakinje in dijake, ki poleg šolskih obveznosti svoj čas namenjajo tudi kulturi, najbrž ni potrebno posebej poudarjati. Dva izmed njih sta kot plesni par kar trikrat osvojila lovoriko državnih prvakov na Šolskem plesnem festivalu za srednješolce. Lanska maturanta - Nika Markelj in David Kastelec sta zaplesala tudi zbranim na sobotni prireditvi. Nekaj let pred njima je skozi štiri leta ekonomske gimnazije uspešno prekrma-rila zdaj že uveljavljena pevka Nina Puš-lar. Z energičnim nastopom in s prijazno besedo lepih spominov je zapela pesem Ni ona, ki je zaznamovala njen čas na Srednji šoli Josipa Jurčiča. Sobotna prireditev je bila res svojevrsten poklon mladosti, ki dan za dnem vrvi skozi hodnike in razrede. Smeh, vznemirjenje, majhne in velike skrbi, prve ljubezni in razočaranja, vse to se zbira v reko spominov in izkušenj, ki jih čas ne more nikoli zastreti. Kakor reka življenjske radosti se v Srednji šoli Josipa Jurčiča že od nekdaj pretakajo tudi pesmi. Šola se ponaša z bogato zborovsko tradicijo, trenutno na šoli delujeta moški in dekliški pevski zbor. Na prireditvi pa so zapeli tudi pevci in pevke zbora Zborallica, kjer se je pod okriljem KD Stična zbralo tudi veliko bivših dijakinj in dijakov. Zbor, ki ga vodi lanska maturantka Janja Omejec, je na prireditvi s svojim nastopom skupaj s stiško godbo napolnil športno dvorano z nalezljivim aplavzom mladostnega navdušenja. A mladost ni samo navdušenje in vihravost. Mladost je tudi iskanje lastne smeri in trdo delo na poti do cilja. Kakor v skrivnostnih vzgibih, ki jih skriva in razkriva klasična glasba. Na klavirju jo je poustvaril maturant generacije 2008, Roko Malkoč. Potem pa je zazvenela še harmonika. V zadnjih letih je njen prostodušni glas nemalokrat napolnil šolske kotičke. Če ne drugače pa ob razrednih urah pred novim letom, ali pri postavljanju mlaja ob slovesu maturantov. Tokrat je zvenela kot glasbena podlaga folklorni skupini Vidovo, ki je z vriskom zaključila uradni del slovesnosti. Obiskovalci so se ob zvokih Godbe Stična preselili na šolske hodnike. Ob prigrizkih dobrot iz šolske kuhinje so se spletale nove vezi starih prijateljev. Srečanje s sošolci in znanci je obujalo nešteto spominov na neko obdobje, ki je varno spravljeno v zakladnici 60-letne zgodovine naše šole. Profesorji in dijaki so bili v tistem deževnem sobotnem dopoldnevu na istem bregu nostalgije in hvaležnosti. Praznični dan poln lepega in pristnega pa je postal še eden izmed žlahtnih utrinkov časa, ki nepreklicno teče dalje. ♦ Imamo novega strokovnjaka za sodobno kemijsko tehnologijo Leopold Sever Po uspešnem zagovoru doktorske disertacije pred številnim občinstvom, Matjaž sprejema čestitke 5-članske komisije za doktorske študije Kemijske fakultete v Ljubljani. To je dolenjske gore list, Matjaž Koželj iz Hočevja, torej Dobrepoljec, ki pa se je šolal predvsem v Ivančni Gorici in v Ljubljani, zato si ga lastita obe občinski srenji - dobrepoljska in ivanška. Matjaž je že na osnovni šoli v Ivančni Gorici kazal veliko daru za dojemanje snovnih sprememb v naravi in v človeški domeni, kar je dokazal z odličji na osnovnošolskih in srednješolskih tekmovanjih iz naravoslovja, predvsem iz kemije, in z enako mero nadaljeval na visokošolski ravni. Bistroumnost za dojemanje snovnih pojavov je vseskozi dopolnjeval z veliko mero vztrajnosti in osebne skromnosti, ki sta potrebni, da človek z duhom prodre globlje v skrivnosti materije. Matjaž Koželj je zaposlen na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, kjer je ob asistenci nekaterih kolegov razvil več praktičnih postopkov in izboljšav v kemijski tehnologiji za katere se resno zanimajo tudi tuje institucije. Njegova odkritja se večinoma nanašajo na zaščito manj odpornih materialov zoper atmosferilije v povezavi s koristnim prenašanjem toplotne energije. Letos, 14. maja je Matjaž prestopil še en mejnik v študijski karieri. Ta dan je namreč pred strokovno komisijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo imenovano Sinteza substituiranih trialkoksisilanov in njihova uporaba za pripravo materialov po sol-gel postopkih. Novopečeni doktor naravoslovnih znanosti se za nekaj časa odpravlja v tujino, da se razgleda po svetu in potem znova poprime na domačih tleh. O Matjažu Koželju iz Hočevja bomo v prihodnje zagotovo še kaj slišali. Nam pa preostane, da mu za vse uspehe iskreno čestitamo. Čestitke gredo tudi njegovim domačim v Hočevju. ♦ 2. občinsko tekmovanje v gasilski orientaciji 2010 Kompolje so bile letos prizorišče, kjer so se gasilci med seboj pomerili v različnih spretnostih. V soboto, 22. 5. 2010, smo namreč člani PGD Kompolje organizirali že 2. občinsko tekmovanje v gasilski orientaciji, katerega se je udeležilo 30 ekip, iz 6 gasilskih društev. Miha TEKAVCIC Z odprtjem uradnega dela ob 9. uri smo organizatorji tekmovalcem, razdeljenim po spolu ter po starostni skupini (mlajši pionirji, starejši pionirji in mladinci), kot pripomoček za opravljanje nalog razdelili besedilo z opisom proge ter zemljevid z označenimi kontrolnimi točkami. Naloge so bile sledeče: zbijanje tarče, vezanje vozlov, prenos vode, štafetno spajanje cevi na trojak, hitro zvijanje cevi ter uporaba teoretičnega znanja iz prve pomoči ter požarov v naravi. Te naloge so morali tekmovalci opraviti na že vnaprej določeni razdalji vzhodnega dela Kompolj. Po koncu osrednjega dela tekmovanja smo najboljše ekipe prejele medalje, prvo uvrščenim tekmovalcem pa smo podelili še prehodne pokale. Ekipe, ki so zasedle prvo in drugo mesto, se bodo ponovno pomerile na regijskem tekmovanju. To bo letos potekalo v Račni, in sicer v soboto, 19. 6. 2010. Ob 14. uri se je s podelitvijo lovorik uradni del gasilskega tekmovanja zaključil. Zahvaljujem se vsem gasilcem za udeležbo, za pomoč pri organizaciji pa naslednjim: Alešu STRNADU, Janezu NOVAKU, Domnu PRIJATELJU in ostalim članom PGD Kompolje. ♦ Mladinke Mladinci PGD Kompolje - sodelujoči [ Postroj gasilcev pred začetkom tekmovanja REZULTATI 3. PGD Zagorica 3 4. PGD Zdenska vas 7 MLAJŠI PIONIRJI 5. PGD Kompolje 4 1. PGD Zdenska vas 2 6. PGD Kompolje 3 2. PGD Zdenska vas 1 7. PGD Videm 1 3. PGD Kompolje 1 8. PGD Zagorica 4 4. PGD Ponikve 1 9. PGD Videm 2 5. PGD Ponikve 3 6. PGD Zagorica 1 - STAREJŠE PIONIRKE diskvalificirana 1. PGD Kompolje 5 MLAJŠE PIONIRKE 2. PGD Zdenska vas 6 1. PGD Ponikve 2 3. PGD Hočevje 1 2. PGD Kompolje 2 4. PGD Zagorica 5 3. PGD Zdenska vas 3 5. PGD Ponikve 5 4. PGD Zdenska vas 5 5. PGD Zagorica 2 MLADINCI 6. PGD Zdenska vas 4 1. PGD Zagorica 7 2. PGD Zdenska vas 8 STAREJŠI PIONIRJI 1. PGD Hočevje 2 MLADINKE 2. PGD Ponikve 4 1. PGD Zagorica 6 Vabilo na odprtje skavtskega okoljskega centra v Kočevskem rogu Vse ljubitelje Kočevskega roga, narave, dobre družbe, dobre hrane ... skavtstva, VABIMO v petek, 25. junija 2010 (na praznik dneva državnosti) na slovesno odprtje Skavtskega okoljskega centra v Kočevskem rogu. Program s slavnostnim odprtjem se bo začel ob 11. uri dopoldne, po kosilu pa bodo sledile zanimive okoljske delavnice. Dan bomo zaključili ob tabornem ognju, celoten program pa naslednje jutro (v domu ali okolici lahko prespite). Odprtje s celodnevnim programom je namenjeno vsem, zato vljudno vabljeni. Ob tej priložnosti pa bi se skavti stega Dobrepolje 1 radi zahvalili tudi naslednjim botrom: podjetju Rapro d.o.o., Bogomiru Hren ter Novak Brezovar Beti s.p., ki ste se že odzvali na prošnjo za botrstvo obnove skavtske hiše v osrčju Kočevskega roga in prispevali za nakup opreme. Vsem se lepo zahvaljujemo in Vas še posebej vabimo na otvoritev. Skavti Dobrepolje 1 Paintball z MDD in MD VRT 27. 4. 2010 se je 16 zagnanih borcev iz dveh mladinskih društev odpravilo na sedaj že tradicionalni paintball. Več si lahko ogledate v spodnjih slikah in na http://www.zelnik.net. Piknik za 15 let V nedeljo, 2.5.2010, smo se zbrali v Podgori pri Koritu, da bi proslavili petnajst let uspešnega delovanja oz. petnajst let uspešnega iztrebljanja dolgčasa: petnajst let plesov, izzivov, izletov, projektov... Našteli bi lahko še ogromno lepih trenutkov, ki so se nam vsem gotovo globoko vtisnili v spomin. Ob dobri hra- ni in pijači, glasbi in kar je najpomembneje - dobri družbi, smo malo poklepetali, se nasmejali in napolnili svoje želodčke. Kot se za rojstni dan spodobi, ni manjkala niti torta, za piko na i, pa smo MDD-ju zapeli »Vse najboljše«. Več slik si lahko ogledate na http://www.zelnik.net/. Tomaž Šuštar Pomlad je, kar se pozna tudi na Zelniku, saj je že kar lepo zelen. Od prejšnjega meseca sta na njem zrasli dve novi podstra-ni. Prva je Turistično društvo Podgora, druga pa je stran naše župnije, kjer so objavljena tudi aktualna oznanila. Tako, da če jih ne uspete dobiti po maši, zdaj veste, kje jih lahko najdete. Če se morda najdete med tistimi, ki bi tudi želeli imeti svojo podstran na Zelniku, morate to takoj sporočiti na e-poštni naslov ekipa-@zelnik.net. Kako.obiavl.m..noyi.co.n§..Zel.E ...................................... Kot sem obljubil v prejšnji številki, nadaljujemo z namigi. Divolite, da vam najprej navedem tri razloge, zakaj bi nekdo hotel napisati novico na Zelnik. Zato ker je zastonj, zato ker bo še isti dan na voljo vsem, ki bodo priklikali mimo, in tudi zato, ker teh, ki priklikajo mimo, ni prav malo. Pa se kar lotimo. Najprej se je seveda potrebno prijaviti. O registraciji in prijavi smo pisali v prejšnji številki, navodila pa so objavljena tudi na Zelniku. Ko smo prijavljeni, na levi v »Orodjarni« izberemo »Napiši članek« (1). Odpre se nam obrazec, ki ga sploh ni tako težko izpolniti. Na vrhu vpišemo naslov članka (2), nato se lotimo pisanja našega članka. Za oblikovanje je na voljo urejevalnik besedil (3), ki deluje po načelu »Kar vidiš, to dobiš,« oziroma po angleško: »What You See Is What You Get (WYSIWYG)«. Kar z drugimi besedami pomeni, da taka oblika, kot jo vidite pri urejanju, bo ostala takšna tudi, ko bo članek objavljen. To pomeni, da je oblikovanje besedila zelo enostavno in ni težje od oblikovanja besedila v programu, ki ste ga vajeni. Vseeno pa ni treba ravno pretiravati z barvami in vsemogočim kičem, ker to potem ni lepo. Ko ste z obliko članka zadovoljni, nikar ne pozabite izbrati »Področja« in »Kategorije« (4). Le tako se bo namreč članek prikazoval na pravih mestih na spletni strani. Seveda tudi izberite, ali naj se članek prikaže na naslovni strani ali ne (5). Kot dodatno možnost si lahko nade- nete psevdonim (6), sicer se bo kot vaše ime prikazalo vaše uporabniško ime. Prikazovanje članka lahko tudi časovno omejite, tako da izberete datum objave in datum konca objave (7). »Raven dostopa« (8) je priporočeno pustiti na »Javno«, saj bodo le tako vašo objavo lahko videli vsi. Če želite lahko vpišete tudi kratek opis (9) in ključne besede (10), ki pomagajo spletnim iskalnikom (kot sta npr. Google ali Najdi.si), da lažje najdejo vaš članek. Ko ste zadovoljni s svojim izdelkom, kliknite na vrhu na gumb »Shrani« (11). Članek bo tako shranjen čakal na pregled. Pregledan in objavljen pa bo najverjetneje še isti dan. Če se vam kje zatakne, hitro vprašajte na forum (12), ali pa na ekipa@zelnik.net. Če ste slučajno pozabili naš spletni naslov: www.zelnik.net. Vabljeni na okopavanje! ♦ ri Misli Nikoli se ne smejte ljudem, smejte se skupaj z njimi. Če imate nasmeh na ustih, ga lahko še komu podarite. Joe Girard Blaise Pascal Občni zbor DGPMZ Velike Lašče 14. marca se je društvo gojiteljev pasemskih malih živali Velike Lašče sestalo na rednem letnem občnem zboru v Kompoljah pri Zori. Občnega zbora se je udeležilo 47 članov, včlanilo pa se je tudi 5 novih ljubiteljev malih živali. Franci Adamič Društvo šteje 67 članov, deluje pa že kar 25 let. Združuje rejce iz Velikih Lašč, Do-brepolja, Škofljice, Sodražice, Dobave pri Ljubljani, Kočevja, Ribnice... Zadnje dve leti pa je naš član tudi znani pravnik iz Kopra Danijel Starman. Kot pravi sam, je član predvsem zato, ker v društvo vladata sloga in prijateljstvo! Letošnje leto je volilno. Volili smo vse organe društva. Stari, novi predsednik je ostal Franci Adamič iz Mrtvic. Tajniška in blagajniška dela bo opravljal Igor Klemenc iz Koblarjev. To pa je tudi UO društva. Nadzorni odbor sestavljajo: • Rotar Stane (Kompolje) • Zupančič Jože (Kompolje) • Godec Stane (Cesta) Častno razsodišče pa je v zasedbi: • Danijel Starman (Koper) • Marolt Alojz (Mala Slevica) • Mikec Jože (Mali Slatnik pri NM) Spremenil pa se je tudi naslov društva DGPMŽ Velike Lašče, in sicer je novi naslov Igor Klemenc, Koblarji 91a; 1332 Stara Cerkev. Največji projekt lanskega leta je bila za društvo že tradicionalna razstava malih živali na Turjaku. Na razstavi je sodelovalo približno polovica članov, imeli smo 46 prvakov pasem oziroma barv, med skoraj 360 primerki živali. Tekom leta se člani vsak prvi ponedeljek v mesecu sestajamo na rednih sestankih v Velikih Laščah. Udeleževali smo se tudi razstav tako po Sloveniji, kot v tujini. V jeseni je bil organiziran tudi že tradicionalni piknik, kjer si rejci zaupamo kakšno skrivnost, izmenjamo nasvet in tekmovalno primerjamo »naraščaj«. Tekom leta smo si uredili kontejner, v katerem imamo spravljen svoj inventar, podaljšala se je streha na njem, narejeno je bilo tudi zelo praktično in enostavno stojalo za ptice, za oboje pa gre zahvala veteranoma društva Jeršinu Jožetu in Zupančič Tonetu. Hvala obema, hvala staremu UO, NO in častnemu razsodišču, posebna zahvala tudi gospe Tončki Hren, ki je dolga leta vodila blagajno društva in tistim, ki ste kakorkoli pripomogli k realizaciji letnega plana. Poročilo za leto 2009 Društvo deluje že po ustaljenem redu. Največji projekt je bila razstava na Turjaku. Razstava je zelo lepo uspela. Ugotavljam, da na razstavi sodeluje le 1/3 članov. Zmagovalnih je bilo 46 prvakov pasem oz barv, med skoraj 360 primerki živali. Tekom leta smo se sestajali vsak prvi ponedeljek v mesecu v Velikih Laščah. Zaželeno je, da bi se teh sestankov udeleževalo več članov. Udeleževali smo se razstav in sejmov, tako po Sloveniji kot tudi v tujini. Organiziran je bil tudi tradicionalni piknik. Na razstavi smo lahko opazovali zelo praktično in enostavno narejeno stojalo za ptice. Vse to sta napravila dva mladeniča, Jeršin Jože in Zupančič Tone. Oba sta tudi podaljšala streho nad kontejnerjem, kjer imamo spravljen svoj inventar. Hvala obema, hvala tudi ostalim, ki ste kakor koli pripomogli k realizaciji letnega plana. Društvo delovnih invalidov Grosuplje Obvešča in vabi k udeležbi na programe druženja in programe za ohranjanje zdravja • 19.06.2010 Srečanje invalidov Dolenjske in Bele krajine v Metliki - 26 EUR • 20. 06 2010 do 27.06.2010 Letovanje v Žusterni Koper - 235 EUR • 15.07.2010 Kopalni dan Izola in Milje - tudi za težje invalide, ki potrebujejo pomoč ali spremstvo - 15 EUR - 07.08.2010 planinski dan invalidov na Kopah - 26 EUR - 04.09.2010 do 11.09.2010 - letovanje Mali Lošinj - od 165 EUR do 210 EUR Vse informacije in prijave v pisarni društva ali na telefon 041 799 998. Na vse naše programe vabljeni tudi nečlani društva. Socialna komisija IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE Ne bodi sam, pridruži se nam V soboto, 8. maja, smo imeli 3. sejo UO. Kot ponavadi, smo tudi na tej seji razpravljali o naših druženjih in izletih. Zelo se že veselimo srečanja z našimi »starostniki«. Upam, da se boste odzvali našemu povabilu. To bo 30. maja, imeli bomo priložnost poklepetati in za trenutek vrniti se za kakšno desetletje nazaj. Ko se bomo malo podprli in spili kakšen kozarček, se bo tudi jezik razvezal. Lani je bilo veselo in sproščeno, zato naj to srečanje ostane v navadi in ponovili ga bomo zopet prihodnjo pomlad. Naslednji podvig je izlet na Plitvice (čez mejo). Ta izlet bo zelo zanimiv, že po tem, kaj vse bomo videli, mislim, da je vredno ogleda. Le pogumno s prijavami! To pa že veste, da bo izlet 5. junija. OPOZORILO: S SEBOJ VZEMITE OSEBNE IN ZDRAVSTVENE IZKAZNICE! Za naslednje druženje smo se odločili čisto na hitro. To bo piknik v Zalipovcu. V zeleni senčici in na svežem zraku, ter se- Dne 10.4.2010 je umrla dolgoletna tajnica društva, ga. Šteh. Gospa Anči Šteh se je društvu upokojencev pridružila leta 1969. Že naslednje leto je prevzela funkcijo tajnice društva. Svoje delo je opravljala odgovorno in natančno. Še danes se srečujemo z dokumenti, katere je prav ona pripravljala, npr.: pristopnice članov, blagajniški prejemki, finančna knjiga, knjiga članstva - v kateri je ona sama vpisana pod št. 26 z dnem 1.1.1969. Številka 26 nam pove, da je bila med pionirji društva. Skupaj s tedanjim predsednikom, Ponikvar Alojzom, go. Žnidaršič Franjo, go. Zgonc Malči, g. Adamič Antonom in g. Piko Konradom ter go. Peterlin Marijo so orali ledino našega društva. Začeli so organizirati izlete, verjeli ali ne, v Hinje na kosilo in ples so odhajali vsako leto, vsaj enkrat. To je bil dogodek in pol. Pridobili so prostore v šoli, jih obnovili, in začela so se druženja v društvenih prostorih. Tudi občni zbori so se tedaj odvijali »doma«. Kasneje so tu odprli tudi svoj bufet. Vsi so ga radi obiskovali, po maši, po pogrebih, ali pa kar tako. Ta-prava kelnarca pa je bila Micka Peterlinova. Še mnogi se je dobro spominjamo. Preden je vse to začelo delovati je bilo potrebno odpreti veliko vrat, izreči veliko prošenj, koliko sestankov, pogovorov so opravili in povsod je bilo potrebno, da je bila prisotna s svojo inteligenco, predanostjo in seveda natančnostjo. Tudi na letovanje v Izolo je popeljala prve udeležence. Vendar začelo se je in nadaljevalo vsako leto, vse do danes. Gospa Anči, z vsem spoštovanjem do Vas in vašega dela se Vam zahvaljujemo za Vaš trud, delo, modrost in čas katerega ste žrtvovali za uspešno delo društva. Vaše delo nadaljujemo, če ga dobro in uspešno, bo to pokazal čas. Tegel Marija, tajnica Upravni odbor DU veda ob dobrem ansamblu - Fantje z vasi, s pevko Katarino, vam zagotavljamo, da se bo dvignil adrenalin... Vseh podrobnosti pa vam ne bom izdala. Ko vas bo radovednost dovolj gnala, pa le pokličite vašo poverjenico oz. poverejenika in izvedeli boste prav vse. V mesecu aprilu, natančneje 16.4.2010, je praznovala svoj visoki jubilej, 90-let, ga. Angela Goršič iz Ilove Gore. V ponedeljek po njenem praznovanju smo jo obiskali predstavniki našega društva. Ga. Angela in njeni domači so nas pričakali vsi nasmejani in dobre volje. Njena soba je bila še polna cvetja in daril. Tudi g. Konrad ji je v imenu društva podaril skromno darilo. Upamo, da ji bo orhideja še dolgo in bujno cvetela, ter jo spominjala na prijetno urico, katero smo preživeli v njeni družbi. Ivica Tiselj ji je med pogovorom natrosila veliko novosti in novic. Vseh dogodkov iz svoje mladosti in tudi kasnejših let se še dobro spominja, spominja pa se tudi posameznikov po dolini. Bili sta dobri sogovornici. Za slovo še fotografija z go. Ivico in g. Konradom. Gospa Angela: Iskrene čestitke z željo, da bi Vam zdravje še dolgo služilo, da bi bila še veliko let čila in vesela! Kolesarsko društvo Grosuplje letos že dvanajstič organizira KOLESARSKI MARATON TREH OBČIN GROSUPLJE, DOBREPOLJE, IVANČNA GORICA dne 6. junija 2010 Udeleženci 12. maratona lahko izbirajo med tremi asfaltiranimi progami; četrto, ki je delno makadamska, ter gorsko kolesarsko progo: • 92 kilometrska proga je namenjena dobro pripravljenim rekreativ-cem, saj je poleg razgibanega terena začinjena z vzponom na 600 metrov visok Korinj; • 80 kilometrska trasa bo potekala po isti progi, le brez vzpona na Korinj; • 56 kilometrska proga; • 25 kilometrska proga je namenjena družinam, slabše pripravljenim in predvsem tistim kolesarjem, ki želijo uživati v neokrnjeni naravi. • gorsko-kolesarska proga, ki bo potekala po okoliških hribih, je dolga 30 km z 900 višinskih metrov vzpona. Najvišja točka je Molnik s 582 m. Proga je primerna samo za gorska kolesa. ŠTARTNINE: Štart in cilj vseh prog bo pri športni dvorani Brinje v Grosup-lju. Prijave bodo možne od 7.30 ure naprej na štartnem prostoru. Štartni-na znaša 15 evrov. Za mladino do petnajstega leta starosti znaša 10 evrov, vendar se maratona lahko udeležijo samo v spremstvu odrasle osebe. Štartnina za skupine z več kot desetimi prijavljenimi udeleženci znaša 12 evrov, kar velja tudi za imetnike olimpijske kartice in člane Kluba Polet. Vračilo štartne številke je pogoj za prevzem darila na cilju. Štart bo ob 9. uri, petnajst minut kasneje pa za udeležence družinskega maratona in MTB kolesarje. Udeležencem s plačano štartnino bodo ob progah na voljo okrepčila, potujoče servisne delavnice in ostala spremljevalna vozila. Na križiščih bo poskrbljeno za usmerjanje kolesarjev. Maraton bo potekal v normalno odvijajočem prometu, zato bodo morali udeleženci upoštevati cestno-prometne predpise, navodila in opozorila organizatorja. Udeleženci bodo vozili na lastno odgovornost. Nekateri spusti so zelo strmi, zato bo potrebno hitrost vožnje prilagajati razmeram na cesti. Posebna pozornost bo potrebna pri vključevanju na prednostne ceste. Zato se otroci do 15. leta starosti lahko udeležijo samo v spremstvu odrasle osebe, ekipe šol pa v spremstvu učiteljev ali staršev. Za vse udeležence je obvezna uporaba zaščitne čelade. Organizator ne prevzema odgovornosti za škodo, ki bi jo udeleženci povzročili ali utrpeli. Na cilju bo vsak udeleženec prejel spominsko darilo. Deležen bo malice, žrebanja praktičnih nagrad, glavna nagrada je kolesarski GARMIN EDGE 500, okrepčil na progi in veliko zabave. Posebnih priznanj bodo deležni najstarejši udeleženci in najštevilčnejša skupina. Kolesarsko društvo Grosuplje ima organizirani tudi rekreativni kolesarski akciji: • vzponi na Gradišče pri Stični: od 4.4. do 26.9.2010, sezonska štartnina 15 evrov, posebna nagrada za 15. in 30. vzpon; • vzponi na Peč: od 4.4. do 26.9.2010, sezonska štartnina 10 evrov. Spoštovane kolesarke in kolesarji, če je kolo vaš prijatelj, se nam pridružite! zdravo društvo Akcija - očistimo Slovenijo v enem dnevu Pripravil Kuplenk Alojz Kot je že večini znano, je akcija potekala v soboto, 17. aprila. V akcijo smo se vključili tudi prizadevni člani ŠD Dobre-polje skupaj z vaščani Bruhanje vasi. Posamezniki smo si že prej ogledali lokacije in okolico. Vse skupaj smo javili lokalni organizatorki in se dogovorili za način izvedbe akcije in za samostojno deponijo na mestu, kjer naj bi bila v bodoče čistilna naprava. Na dan akcije smo se dobili pri koči na koncu Bruhanje vasi. Na veliko presenečenje se nas je zbralo 20. Bilo nas je par starejših, vsi ostali pa so bili rosno mladi, kar je izredno razveseljivo in pohvalno. Po uvodnih pojasnilih vaškega organizatorja in razdeljevanju vreč se je odšlo na delo. Čistili smo travnike in gozdove med Zagorico, Bruhanjo vasjo in Kompoljam. Po štirih urah prizadevnega dela se je nabralo precej najrazličnejših odpadkov. Koliko je bilo tega, pa smo videli šele tedaj, ko smo prišli na deponijo. Ocenili smo, da je bilo vseh odpadkov približno 10 kubičnih metrov. Vsi skupaj smo bili izredno zadovoljni, saj smo se zavedali, da smo opravili odlično delo. Še pripomba mladih: TEGA SE NE DELA (namreč onesnaževanja naše čudovite narave). Zbor prostovoljcev pred odhodom na akcijo v Bruhanji vasi ^ ^ ii^^tň »V sami akciji« Letos bo akcija potekala 30. maja z pričetkom ob 13.30 uri za OŠ Dobre-polje na Vidmu. Akcija je namenjena predvsem osnovnošolski in srednješolski mladini. Mladi se bodo pomerili v rolanju, igranju mini nogometa in odbojke. Akcija poteka pod okriljem Športne unije Slovenije in želi mlade vzpodbujati k zdravemu načinu življenja in jih odvračati od različnih zvrsti zasvojenosti. Na lokalnem nivoju akcijo vsako leto izvaja ŠD Dobrepolje ob pomoči Občine Dobrepolje in OŠ Dobrepo-lje. POLETNA LIGA DVOJIC V ODBOJKI NA MIVKI Liga bo potekala v rekreacijskem parku » Gmajna« v Bruhanji vasi. Pari so lahko moški-moški, ženska-ženska ali moški-ženska. Prijave se bodo pobirale do konca maja, pričetek lige pa je predviden v juniju. Igralo se bo celo poletje. Zaključek lige se predvideva v sredini septembra, ko bodo razglašeni rezultati in podeljene nagrade. Za prijave in informacije se obrnite na GSM 031 536 121 (Bojan Novak). Mali nogomet Rezultati in lestvica po petem odigranem krogu: PAR izid ŠD CESTA - ŠD PREDSTRUGE 4: 1 ŠD DOBREPOLJE VELIKI SNEŽAK - ŠMD TURJAK 4: 2 OUTSIDER ŠD STRUGE - KMN MINA CAFE VELIKE LAŠČE 1: 6 ŠD PONIKVE - FUTSAL KLUB DOBREPOLJE 4: 0 ŠD ZAGORICA - A'JE TO ŠD KOMPOLJE 2: 7 FSK MAFIJOZI - prosta ekipa FUTSAL KLUB DOBREPOLJE - ŠD ZAGORICA 2: 5 KMN MINA CAFE VELIKE LAŠČE - ŠD PONIKVE 4: 2 ŠMD TURJAK - OUTSIDER ŠD STRUGE 1: 0 ŠD PREDSTRUGE - ŠD DOBREPOLJE VELIKI SNEŽAK 2: 2 FSK MAFIJOZI - ŠD CESTA 5: 1 A'JE TO ŠD KOMPOLJE - prosta ekipa ŠD DOBREPOLJE VELIKI SNEŽAK - FSK MAFIJOZI 5: 5 OUTSIDER ŠD STRUGE - ŠD PREDSTRUGE 7: 3 ŠD PONIKVE - ŠMD TURJAK 1: 0 ŠD ZAGORICA - KMN MINA CAFE VELIKE LAŠČE 2: 6 A'JE TO ŠD KOMPOLJE - FUTSAL KLUB DOBREPOLJE 11 : 1 ŠD CESTA - prosta ekipa V mesecu maju se je nadaljevalo odprto občinsko prvenstvo v malem nogometu. Tekmovanje bo junija potekalo ob petkih in sobotah s pričetkom ob 18. uri, izmenoma na vseh petih igriščih v občini Dobrepolje (Predstruge, Videm, Zagorica, Kompolje, Struge). Razpored tekmovanja v mesecu juniju: 9. krog, sobota, 05. junij 2010, Videm 10. krog, petek, 11. junij 2010, Predstruge 11. krog, sobota, 12. junij 2010, Zagorica 12. krog, petek, 04. junij 2010, Struge 10. krog, petek, 19. junij 2010, Kompolje 11. krog, sobota, 26. junij 2010, Videm Ekipi ŠD Kompolje in ŠD Ponikve nastopati tudi v medobčinski ligi občine Ribnica, kjer je bilo prav tako odigrano pet krogov. Več o obeh ligah in rezultatih pa na www.sd-kompolje.si. Športni pozdrav! ZŠO Dobrepolje TRENUTNA LESTVICA št. tekem zmage remiji porazi TOČKE dani : prej. goli gol razlika KMN MINA CAFE VELIKE LAŠČE 5 4 1 0 13 28 : 8 20 A'JE TO ŠD KOMPOLJE 4 4 0 0 12 28 : 6 22 ŠD DOBREPOLJE VELIKI SNEŽAK 5 2 3 0 9 19 : 12 7 ŠD PONIKVE 5 3 0 2 9 14 : 8 6 FSK MAFIJOZI 4 2 2 0 8 17 : 10 7 ŠMD TURJAK 5 2 1 2 7 12 : 9 3 OUTSIDER ŠD STRUGE 5 2 0 3 6 13 : 18 -5 ŠD ZAGORICA 4 1 0 3 3 10 : 21 -11 ŠD CESTA 4 1 0 3 3 6: 21 -15 ŠD PREDSTRUGE 4 0 1 3 1 6: 16 -10 FUTSAL KLUB DOBREPOLJE 5 0 0 5 0 5: 29 -24 GÊOa( Prigorica 79a, 1331 Dolenja vas Tel/Fax: ( 01 ) 836 - 41 - 26 GSM 031 871 767 aljosa.kosorok@geoakt.si GEODETSKE STORITVE ALJOŠA KOŠOROKS. P. TURISTIČNO DRUŠTVO PODGORA v sodelovanju z Občino Dobrepolje vabi na prvi odprt turnir posameznikov v taroku za BLAFOV MEMORIAL v petek, 28. maja 2010 v NVRC, koča pri Koritu v vasi Podgora v Dobrepolju Prijavnina znaša 10 EUR. Prijave se bodo zbirale do 28.5.2010 do 17.25 ure. Pričetek tekmovanja bo ob 17.30 uri. Na turnirju se bodo uporabljala tekmovalna pravila TARZS. Igralo se bo 3 kroge po 15 iger. Turnir bo nadzorovan in voden s pomočjo računalniške programske opreme. Pri razglasitvi rezultatov bodo najboljšim trem tekmovalcem podeljeni pokali. VLJUDNO VABLJENI! Za dodatne informacije ali pojasnila kličite na gsm: Janez Nose, 031-238-501 AVTO SOLA V DOBREPOLJU ZŠAM GROSUPLJE IMA ŽE NEKAJ ČASA ODPRTO INFORMACIJSKO PISARNO TUDI PRI VAS NA VIDMU, KI JE ZELO DOBRO OBISKANA V informacijski pisarni ZŠAM je možno urejati vse v zvezi s pridobitvijo vozniškega dovoljenja: • prijava na tečaj cestno prometnih predpisov, ki se pri vas začne 21. 6. 2010 ob 16. uri - BREZPLAČNI • prijava na tečaj prve pomoči, ki se pri vas začne 5. 7. 2010 ob 16. uri • prijava na tečaj varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki, ki bo Izveden v oktobru 2010 • dogovarjate se lahko za praktično vožnjo -možen začetek vožnje tudi na Vidmu • plačujete lahko vse storitve Pisarna se nahaja na Vidmu v Jakličevem domu 2. nadstropje. Uradne ure so vsak ponedeljek In sredo od 16. do 17. ure. E: avtosolagrosuplje&siol.net, www.zsam.avtosola.eu 041726-324, 01786-43-23, 051633-249 Sudoku Opis igre: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Pa veliko sreče pri reševanju! 8 2 6 9 7 -L 3 4 9 7 2 8 1 6 4 3 8 6 1 5 3 6 1 5 7 ^i^tiček sladokusce Ocvrte banane z medom SESTAVINE 2 banani 100 g kokosove moke 2 jajci 100 g moke olje za cvrtje maslo med 1 limona PRIPRAVA Banane olupimo in narežemo na zalogaj velike kose. Pripravimo moko, kokosovo moko in jajca za paniranje. Olje segrejemo. Kose banan povaljamo v moki, stepenih jajcih in kokosovi moki. Ocvremo jih v segretem olju, da postanejo zlato zapečene. Ocvrte preložimo na papirnato kuhinjsko krpo. V ponvici raztopimo maslo. Dodamo med, limonin sok, premešamo in odstavimo. Banane preložimo na krožnik in pokapl-jamo s pripravljenim medom. "finkijeve dobroie Pečenajagnjetina SESTAVINE 1 jagnje stegno 3 čebulice ( šalotka ) 3 paradižniki 1 sveža paprika 4 žlice masti 1 kg mladega krompirja sol, poper, malo rožmarina PRIPRAVA Stegno mladega jagnjeta, operemo in z ostrim nožem naredimo po dve zarezi na vsaki strani stegna, do kosti. Stegno hitro popečemo na maščobi da lepo porjavi. Popečeno stegno damo v lončeno posodo za pečenje ali drugo ognju odporno, ga solimo in popramo. V maščobo kjer smo pekli stegno popražimo drobno sekljano čebulo in česen. Ko je čebula nekoliko prepražena ji dodamo na koščke narezan paradižnik katerega smo predhodno olupili ter narezano papriko. Vse skupaj solimo in popramo ter nekaj minut dušimo. To omako prelijemo preko stegna, napolnimo zareze in damo peč v predhodno ogreto pečico na 180°. Občasno ga zalivamo z lastnim sokom . Čez pol ure pečenja meso obrnemo, dodamo mlad krompir in pečemo še pol ure. Malo pred koncem pečenja krompir rahlo posipamo z majaronom. KINOPROGRAM ZA JUNIJ 2010 KINO »DOBREPOLJE« VIDEM 34 DOLBY - DIGITAL ZVOK PETEK, 4. JUNIJ OB 20.30 uri ameriška uspešnica - triler V MOJIH NEBESIH KRATKA OZNAKA: Režiser fantazijskih mojstrovin Gospodar prstanov in King Kong predstavlja misteriozno dramo o 14-letni Susie, ki jo ugrabi in umori neznanec. Deklica iz onostranstva spremlja žalovanje svoje družine in napore očeta ter sestre, ki želita najti zločinca, ko policija ne odkrije pravih dokazov. Susie skuša družini pomagati, toda spremembe, ki jih s svojim posredovanjem povzroči v resničnem svetu, se na nenavadne načine odražajo tudi v njeni dimenziji. DOLŽINA: 2h 15min. (ZVIŠANE CENE VSTOPNIC) NEDELJA, 6. JUNIJ OB 20.30 uri ameriška uspešnica - akcijski pustolovski ZELENA @©NA KRATKA OZNAKA: Režiser napetih trilerjev Bournova premoč in Bournov ultimat raziskuje temno plat vojne v Iraku, ki jo doživlja marinec Roy. Njegov oddelek ima nalogo poiskati orožje za množično uničevanje, toda med številnimi smrtonosnimi zasedami nepričakovano naletijo na neprijetno presenečenje, ki nakazuje možnost srhljive zarote. Roy se znajde med dvema ognjema, saj se mora poleg sovražnikov pomeriti tudi z dvoličnimi ameriškimi agenti in politiki, ki so pripravljeni storiti vse, da resnica ne bi prišla na dan. DOLŽINA: 1h 55 min PETEK, 11. JUNIJ OB 20.30 uri ameriška drama CHANEL IN I®©i STRAVINSKI KRATKA OZNAKA: Pariz 1913. Gabrielle (Coco) Chanel je preda- na svojemu delu ter noro zaljubljena v čednega in premožnega Arthurja. V gledališču na Elizej-skih poljanah poteka premiera Posvetitve pomladi Igorja Stra-vinskega, ki Coco hipnotizira, razdraženo občinstvo pa baletno izvedbo označi za preveč moderno in radikalno. Sedem let pozneje zdaj premožna in spoštovana ter žalujoča za preminulim ljubljenim moškim Coco znova sreča ruskega skladatelja, ki brez prebite pare živi v izgnanstvu v Parizu. Coco ga skupaj z družino povabi živet v svojo vilo, da bi lahko ustvarjal. Kmalu med velikima ustvarjalcema vzplamti strastno razmerje. DOLŽINA: 2h NEDELJA, 13. JUNIJ OB 20.30 uri ameriška uspešnica - akcijski film NEPREMAGLJIV KRATKA OZNAKA: Režiser s številnimi oskarji nagrajenih dram Neoproščeno in Punčka za milijon dolarjev osvetljuje delo in življenje južnoafriškega borca proti apartheidu Nelsona Mandele. Po dolgoletnem zaporu in končanju segregacije Mandelo izvolijo za predsednika, toda družbo še vedno duši rasno nerazumevanje in sovraštvo. Da bi s pomočjo športa poenotil južnoafriško ljudstvo, Mandela združi moči z naprednim vodjo rugby reprezentance, ki si želi na domačih tleh osvojiti svetovno prvenstvo. DOLŽINA: 2h 14 min. PETEK, 18. JUNIJ OB 20.30 uri ameriška uspešnica - zgodovinski triler KRATKA VSEBINA: Film, osnovan na resničnih osebah in dogodkih iz 17. stoletja, spremlja vplivno in preračunljivo madžarsko grofico Bathory, ki ne pozna strahu ali sočutja. Kljub temu med njo in mladim ter očarljivim plemičem Istvanom vzplamti burna romanca, toda ljubezen ne traja dolgo, saj mora Istvan po očetovem ukazu oditi. Zagrenjena Bathory postane obsedena z iskanjem večne lepote in mladosti, ki ju želi obdržati z grozljivimi kopelmi v krvi mladih devic. DOLŽINA: 1h 34 min. NEDELJA, 20. JUNIJ OB 20.30 uri ameriška uspešnica - misteriozni triler KRATKA VSEBINA: Oskarjevec in ustvarjalec nepozabnih filmov Dvojna igra in Letalec se poda v 50. leta, na zlovešči otok s psihiatrično bolnico za zločince, kjer zvezni šerif Teddy raziskuje skrivnostno izginotje nevarne morilke. Vztrajni Teddy kljub nasprotovanju zdravnikov odkrije obetavno sled, ki nakazuje možnost srhljive zarote. Toda zaradi orkana in upora ujetnikov otoka ni mogoče zapustiti, zato je Teddy prisiljen sprejeti grozljivo psihološko igro, ki ga sooči z njegovimi najhujšimi strahovi. DOLŽINA: 2h 18min PETEK, 25. JUNIJ OB 20.30 uri ameriška uspešnica - romantična komedija PREDOBRA ZAME KRATKA OZNAKA: Kirk je povsem običajen letališki uslužbenec brez pravih življenjskih načrtov, ko v njegovo življenje posije nenavaden žarek lepote in upanja v telesu zapeljive in zabavne Molly. Kljub drugačnim pričakovanjem mu mladenka prične vračati romantična čustva, kar v negotovem Kirku povzroči pravo paniko. Za še več zmešnjav in ljubezenskih katastrof poskrbijo Kir-kovi prijatelji in sorodniki, saj nihče ne verjame, da lahko Kirk osvoji srce lepotice. DOLŽINA: 1 ura 40 MINUT NEDELJA, 27. JUNIJ OB 20.30 uri ameriška uspešnica - akcijska rom. komedija LOVEC NA GLAVE KRATKA VSEBINA: Režiser romantičnih komedij Hitch: Zdravilo za sodobnega moškega in Me-lanie se poroči v nove ljubezenske zmešnjave pošlje lovca na glave Mila, ki mora poiskati in pred sodišče privesti svojo nekdanjo ženo Nicole. Zapeljiva novinarka se ne namerava zlahka predati, saj raziskuje zaroto pri-kritja umora. Po številnih medsebojnih potegavščinah se znajdeta na seznamu morilcev, zato morata pozabiti stare zamere in združiti moči, da bi ugnala zločince in morda znova našla izgubljeno ljubezen. DOLŽINA: 1h 50 minut. Tali sladkosti Vam prija ledena kava? Mogoče sadna kupa, banana split ali porcija sladoleda? Ali pa imate sladko življenje in si želite samo sveže iztisnjene limonade? Da vam dokažemo, kako sladki smo mi, pa vam ponujamo kupon, s katerim imate ob nakupu 3 Tali sladkosti -četrto zastonj. Občasno nam bo delal družbo tale velikan! Obiščite nas v mirnem in prijetno umaknjenem lokalčku v Zavodu Sv. Terezije. Vabljeni stari in mladi, predvsem pa družinice z otročki, ker imamo obilico možnosti za igranje, medtem ko lahko vi v miru poklepetate in se sprostite na sončku. Tudi za deževne dni je poskrbljeno, saj lahko otroci pri nas rišejo in ustvarjajo tudi pod streho. Poleti smo odprti od 8:00 do 21:00 Možen tudi najem vseh vrst skakačevi Kontakt: 031352 823 KUPON 3 +1 gratis Ob nakupu 3 Tali sladkosti (porcija sladoleda, banana split, sadna kupa, limonada, tortica), vam 4 - najcenejšo podarimo. Akcija velja do 30.6.2010. Ugodnost ni mogoče koristiti brez kupona. Zahvale Ko je trpljenje postalo prehudo in so pošle moči, je Bog ponudil roko in dejal: »Pridi k meni in si odpočij.« ZAHVALA Ob izgubi našega ANTONA HROVATA (1914 - 2010) iz Hočevja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše. Hvala gospodu župniku Francu Škulju za opravljen pogrebni obred. Hvala gasilcem PGD Hočevje za organizacijo pogreba. Zahvaljujemo se moškemu pevskemu zbor Rafko Fabiani za ubrane pesmi ter cvetličarni Lilija za pogrebne storitve. Posebna zahvala pa je namenjena osebju Doma starejših občanov Loški potok za vso skrb, nego in pozornost. Vsi njegovi Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate v nas bo ostal. V spomin ANICA KRALJ (1924-2009) V tej pomladi mineva eno leto, odkar je odšla k Bogu ljuba žena, sestra in teta. Bila nam je svetel zgled ljubezni in dobrote. Hvala vsem, ki postojite na njenem grobu in se je spominjate v molitvi. Mož Anton, sestri Fani inLjuba ter nečaki Glej zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očija in brata RUDIJA PELCA (1958-2010) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, vaščanom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše in zanj molili. Hvala za vsako izrečeno sožalje in za vsak stisk roke. Hvala gospodu župniku, Bogomirju Hren, za ganljiv obred, hvala moškemu pevskemu zboru za zapete pesmi, hvala organistki in pevcem za petje pri sveti maši, hvala bolniškemu osebju in hvala vsem neimenovanim, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli stali ob strani. Hvala tudi gospodu Zakrajšku, ki je organiziral vse pogrebne storitve. Bog poplačaj vsem in vsakemu posebej. ŽALUJOČI DOMAČI Solze, žalost, bolečina, te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T.Pavček) ZAHVALA Ob nenadomestljivi in boleči izgubi naše drage hčerke, žene, mami, babi in sestre ANGELCE BABIČ, roj. Novak iz Verda, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom Male vasi, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem iz Dobregapolja za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, darove za svete maše in vsem, ki ste jo pokropili in v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lepe poslovilne besede, pevcem in trobentaču za lep pogrebni obred. Še enkrat hvala vsem sosedom in vsem iz družine Samčevih za nesebično pomoč in podporo. Hvala tudi pogrebni službi Vrhovec. Iskrena hvala vsem, ki ste našo mami spoštovali, imeli radi in ji stali ob strani. Žalujoči: mož Jože, sin Peter, hčerki Barbara in Mateja z družinama in mama Angela »Ena urca bo prišla, pa morebiti še nocoj, pa ga nimam prijatla, ko bi šel z menoj.« Vas Velika Ligojna leži v občini Vrhnika. Je lep ravninski kraj. Tam živi družina Samotorčan. Živijo na kmetiji od pridnih rok. V začetku aprila je pri večerni molži krava do smrti pohodila mamico Marto. Za njo je brezupno zajokalo sedem mladoletnih otrok. Mož in bolehen tast, za katerega je Marta skrbela, sta ostala brez gospodinje. Dobrim ljudem iz Strug in Dobrepolja, ki ste prisluhnili jokajoči družini, se Samotorčanovi lepo zahvaljujejo. Ivanka Zrnec ZAHVALA Prisrčna hvala vsem, ki ste se poslovili od Našega dragega Ivana v Šmartnem pri Ljubljani in vsem tistim, ki ste mislili Nanj. Iskrena hvala za Vaše sožalje, prijazne besede, sveče, cvetje in darovane svete maše. Hvala tudi osebju zdravstvenega doma in dr. Mariču. Ohranimo Našega Ivana v lepem spominu! Vsi Njegovi Veš, da je vse tako kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le da korak se tvoj nič več ne sliši (J. Medvešek) ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedija, tasta in strica JANEZA ZABUKOVCA iz Podpeči (1929 - 2010) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem, ki ste našega očeta v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, namenili dar za cerkev in svete maše. Posebna zahvala gospodu župniku Francu Škulju za darovano sveto mašo, za vse izrečene besede in pogrebni obred, Anici Jakopič za molitve v vežici in na domu, MPZ Rafko Fabiani za petje, trobentaču za zaigrano pesem, ter cvetličarni Lilija za pripravo pogreba. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, zanj molite in ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi Na predvečer farnega žegnanja, na začetku šmarnične pobožnosti in v letu jubileja 750 let župnije Dobrepolje so pevci cerkvenega mešanega pevskega zbora pripravili duhovno - glasbeni večer. Pri maši in v koncertu po njej so se s slovesnim prepevanjem in orglanjem spomnili dogodkov, ljudi in božje milosti, ki so bile dane župniji, da je z glasbo našla pod do Boga in človeka. Več o praznovanju visokega jubileja si boste lahko prebrali v naslednji številki Našega kraja^ Foto: Tamino Petelinšek Od čisto navadne objemke do celovitega ogrevalnega sistema. Ko vas mine živeti v mrazu, postane prav vsak detajl nepogrešljiv. Vse lahko dobite v kateri koli izmed naših, vedno dobro založenih trgovin. Od prvega do zadnjega. Že celih 20 let. C www.mix.si Prodajni centri MIX: gt Ljubljana, Stegne 15 [01/513 13 40] a Velenje, Kosovelova ul. [03/898 6056] Ponikve, Ponikve 96 [01/788 71 90] Od preprostega tesnila, do popolnega sistema za sanitarno vodo. Ko vas zgrabi, da bi se odžejali, umili ali pa pristavili za juho, postane prav vsak detajl nepogrešljiv. Vse lahko dobite v kateri koli izmed naših, vedno dobro založenih trgovin. Od prvega do zadnjega. Že celih 20 let. Imamo vse. J | Skoraj vse, I www.mlx.si I r1l/\ Prodajni centri IVIIX: v Ljubljana,Stegne 15 [01/513 1340] Velenje, Kosovelova uL [03/898 60 56] Ponikve, Ponikve 96 [01/788 7190] Avtohíša Zalor ščite nas! IlÍ^*' li' - ti. .Ti Avtohíša Zalar d.o.o., Male Lašče 105, tel: 01 788 19 99 vonento Storitve računovodstva, financ, kontrolinga in davčnega svetovanja Smo pravi partner za gospodarske družbe in samostojne podjetnike, ki želijo imeti urejene poslovne knjige. Za prevzem dokumentacije lahko poskrbimo mi. Za vam prijaznejše poslovanje, smo pripravljeni izvajati storitev računovodstva na sedežu vašega podjetja. info@varienta.si Tel: 01/281-13-78 Gsm: 041/544-845 Varienta d.o.o. Tržaška cesta 286d 1000 Ljubljana M Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve: • Brušenje stekla • Fazetiranje stekla in ogledal • Peskanje stekla • Izdelava Izolacijskega termopan stekla • Kaljenosteklo • Tuš kabine (po meri, s tesnili) • Ogledala • Kopelit steklo za delavnice • Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) • Montaža vsega navedenega • Ostale steklarske storitve • Intervencija 24 ur na dan U Pomladna ponudba Ï h ■ ^ > Ugodni potrošniški krediti - obrestna mera 6 mesečni EURIBOR + 3,30 %, ročnost do 96 mesecev - ugodna obrestna mero z ročnostjo do 120 mesecev - ugoden pomladni kredit s fiksno obrestno mero > Paket dobrodošlice - brezplačno vodenje računa (prvo leto) - 10 položnic brez plačila provizije - brezplačno pristopnino na elektronsko banko eLON - dodatek 0,10 odstotne točke k obrestni meri pri sklenitvi enega novega depozita - in ostale ugodnosti Novim komitentom ob otvoritvi osebnega računa podarimo posebno darilo. V Poslovna enota GROSUPLJE, Kolodvorska 3, T: 01 781 01 30 www.lon.si ^ HRANILNICA LON 3MČKCSfro M, ^idetnir Osthtn. ^tiČúí PRIBASTEFANC&CO.,d.n.o. ROLETfa^UZUE.. . komarnikuMqùcë PRODAJNO RAZSTAVNI SALON „ C. ljubljanska brigade 13A, 10M Ljubljana f^ gsm : 041M02 780.041/449334,1=1:01/510S530. fai:01/ï1CI iS 31. e-mail: pnba6amu.r^(. del.fsi: pctn - p«t. Sh - 12h. Mti - 17h Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorna urednica: Mojca Pugelj. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, informacije po telefonu 031 301 057. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1300 izvodov.