Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177
PODUREDNIŠTVO:
T r i e s t e, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina...............L	800
Letna naročnina..................L	1.500
Letna inozemstvo.................L	2.500
Poštno čekovni račun:	štev.	24/12410
■j		
		1
1		m
ml
Leto XIII. - Štev. 32 (652)
Gorica - četrtek 10. avgusta 1961 - Trst
Posamezna številka L 30
Da ali ne za narodnostno štetje
Popis prebivalstva je nekaj že zelo starega. že 1. kroniška knjiga pripoveduje, da je kralj David ukazal svojemu poveljniku Joabu, naj izvede štetje Izraelcev. Iz poznejših časov je najbolj znano tisto štetje, ki ga je namestnik cesarja Avgusta Kvirin izvedel v Siriji in Palestini •n ki o njem piše sv. Luka v svojem evangeliju. Saj sta se takrat šla popisat tudi Jožef in Marija ter se je tako zgodilo, da je bil Jezus rojen v Betlehemu v hlevčku.
Taki popisi ali štetje prebivalstva so Pa postali nekaj običajnega v današnjih časih, ko se vse popisuje in se delajo vsakovrstne statistike. UNESCO, ustanova, ki deluje v okviru Združenih narodov, je pa zaukazala, naj se ljudsko štetje vrši po vsem svetu vsakih deset let. Države, ki so članice ZN, so to obveznost sPrejele in jo letos vršijo. Zato slišimo 0 ljudskem štetju v vseh civiliziranih državah. V sosedni Jugoslaviji so to že izvršili, v Italiji je pa na programu za Prihodnjo jesen. Samo na sebi je štetje Prebivalstva nekaj normalnega in se vrši Po že določenih predpisih, ki ne delajo težav. Pri nas pa je nastala majhna težava, ker so nekateri sprožili misel, naj bi se istočasno s popisom prebivalstva izvršilo tudi ‘narodnostno štetje. To se Pravi, naj se ob popisu ugotovi tudi število slovensko govorečih ljudi.
NARODNOSTNI POPISI
Tudi taki narodnostni popisi niso nič novega. Imeli smo jih že lepo število Posebno v nekdanji Avstriji. Toda ti popisi so ostali posebno nam Slovencem v slabem spominu, kajti pri njih so se godile vsakovrsne potvorbe. Državni aparat, ki je vodil in kontroliral štetje, je bil namreč v rokah Nemcev, ki so podatke štetja vedno prikrojili sebi v prid ali pa s° celo pri štetju samem delali hud pritisk na prebivalce, da so se izjavili za kako drugo narodnost in ne za slovensko. Najznačilnejše primere takega ustrahovanja in prikrojevanja podatkov imamo s koroškega. Pa tudi v Trstu in Gorici ni bilo vedno vse pošteno. Zaradi takih slabih izkušenj se Slovenci narodnostnega štetja, ki ga vodi le državni aparat večinskega naroda, bojimo in mu ne zaupamo. Vsled tega ni nič čudnega, če so *e ob misli na narodnostno štetje takoj Pojavili nasprotni glasovi. Polemiko je *ačel Gazzettino z vrsto člankov, v katerih so obravnavali dejstvo narodnostnega štetja razni ital. možje. Povečini 80 zavzeli pozitivno stališče in se izrekli *a to, naj se narodnostno štetje izvede, Čeprav s kakimi posebnimi pogoji. Tako Štetje da je potrebno tudi zaradi Izvrše-vanja londonskega sporazuma.
Približno enako stališče kakor Gazzettino je zavzela tudi revija Trieste.
SLOVENCI IN NARODNOSTNO ŠTETJE
Nasproti tem italijanskim izvajanjem je pa nastopil Primorski dnevnik. ^ vrsti člankov zlasti izpod peresa dr. L Čermelja in dr. Budala je odklonil narodnostno štetje Slovencev v Italiji. Ta *eza Primorskega dnevnika je postala u-radna teza vseh naših levičarjev. To se je pokazalo na sestanku levičarskih slo-Venskih županov v Trstu v nedeljo 30. talija. Na tem sestanku, ki ni bil sestanek slovenskih županov, temveč le sestanek levičarski h slovenskih županov, *° med drugim izglasovali resolucijo, da *v sedanjih pogojih odklanjajo popis po narodnosti ali jezikovni pripadnosti.« Isto •nnenje z levičarji glede narodnostnega Štetja delijo tudi Gospodarstvo in Novi
Ust.
Med slovenskimi revijami in časopisi zavzela stališče do narodnostnega štetja tudi Mladika v 6. številki v članku ®rez strahu pred ljudskim štetje. Njeno ‘tališče je pa ravno nasprotno stališču naših levičarjev; Mladika se odločno za-v*enia za to, naj se narodnostno štetje
'*vede.
ZAKAJ NOČEJO NARODNOSTNEGA ŠTETJA
Ce pogledamo sedaj, zakaj levičarji nočejo narodnostnega štetja, vidimo, da i-majo pravzaprav dva argumenta, ki so ju levičarski župani v svoji resoluciji takole formulirali: »Zbor izvoljenih predstavnikov ugotavlja:	da so še žive
posledice fašističnega raznarodovanja in da še obstajajo diskriminacije do slovenske manjšine.
Zato zbor... v sedanjih pogojih odklanja popis po narodnosti ali jezikovni pripadnosti.«
Resolucija se v svojem argumentiranju drži tega, kar so napisali dr. Berce v Gospodarstvu in drugi v Pr. dnevniku. Odklanjajo popis po narodnosti, češ da je še preveč živ strah iz časov fašizma in da bi zato ljudje ne odgovarjali po resnici na zastavljeno jim vprašanje o narodnosti. Niso pa proti štetju kot takemu.
NAŠE MNENJE
Popis prebivalstva po narodnosti ima svoje dobre in slabe strani. Dobre so
v tem, da se samo na ta način more zvedeti za število neke narodne manjšine. To je pa važno za manjšino samo in tudi za večino. Svoj pomen ima za manjšino, ker v štetju je moč. Ce vemo, koliko nas je, bomo bolje znali voditi svojo narodnostno politiko. Za večino pa ima narodnostno štetje svojo važnost, ker na ta način zve vlada in zvedo vsi odgovorni činitelji, kakšno stvarno podlago ima neka narodna manjšina.
Ima pa tako štetje tudi svoje slabe strani. Predvsem ne pozabimo, da je narodna zavest nekaj intimnega, osebnostnega, česar nihče ne mara obešati na veliki zvon in razlagati pred drugimi, zlasti ne pred državnimi oblastmi. Ta psihološka težava postane še večja, če niso dani potrebni pogoji, da se izvede štetje korektno in pošteno. Prav zato se tako rado zgodi, da so podatki narodnostnega štetja silno varljivi in večkrat krivični za manjšino.
Vendar pa imajo ugovori slovenskih levičarjev zoper narodnostno štetje zelo šibko podlago. Strah iz časov fašizma je preživeta stvar. V tem ima prav Mladika in čudimo se, da navajajo strah iz časov fašizma kot razlog zoper narodnostno štetje ravno tisti, ki trdijo o sebi, da so prvo-(Nadaljevanje na 3. strani)
Praznik Marijinega zmagoslavja
Nov korak v vesolje
Spet je po svetu švignila vest: kozmonavt leti okoli zemlje...! In spet je človeška fantazija zaorala široke brazde v neznano širino vesolja in za trenutek potisnila v stran berlinsko krizo, diplomatska potovanja in vsakdanje skrbi ter — mir avgustovih počitnic.
Vesoljski poleti — mit dvajsetega stoletja — se vedno bolj približujejo realnosti. Prav sedanji polet sovjetske vesoljske ladje Vo-stok II. je tem odprl še večje praktične izglede.
Sovjeti so izstrelili svojo drugo vesoljsko ladjo s človekom v nedeljo zjutraj z domnevnega »kozmodroma« Bajnokur ob Aralskem jezeru v srednjevzhodni Aziji. Vesoljski potnik je tokrat 26-letni major German Stepanovič Titov, sin učiteljske družine, poročen. Ladja »Vostok II.«, ki je poletela na krožno pot okoli zemlje, je podobna prvi vesoljski ladji »Vostok I.« majorja Gagarina. Tehta približno pet ton in je poletela višino do več kot 200 km od zemlje. Na krožni poti je ostala dobrih 25 ur in je naredila !7 revolucij (obratov) okrog našega planeta. Če pomislimo, da je Gagarin naredil le eno krožno pot in bil v vesolju malo več kot eno uro, moramo priznati, da predstavlja polet Titova naravnost gigantski napredek in preizkusni kamen za bodoče polete na nebesna telesa. Major Titov je obletel med svojim poletom skoraj vsa področja na zemlji. Preletel je velemesta kot Moskvo, Berlin, New York, Wellington, Adis Abe-bo, Rio de Janeiro in sproti pošiljal pozdravne poslanice narodom, nad katerimi je letel. Bil je ves čas v radiotelefonski in televizijski zvezi z zemljo, od koder je tudi sprejemal voščila.
Major Titov je sam vodil ladjo. To je bistvena novost v primeru z Gagarinovim poletom. Med vožnjo je tudi trikrat jedel in spal celih osem ur. Med tem časom so ladjo vodili avtomatsko z zemlje. Na svoji krožni poti je preletel skupno nad 700.000 km, torej razdaljo do lune in nazaj. Pristal je živ in zdrav v ponedeljek ob 8h zjutraj. Potankosti pristanka niso znane. Znano je le, da je pristal v bližini Saratova, kakor njegov predhodnik Gagarin.
Dopisnik agencije Tass, ki je
m p * n *.
waSKT~
i Bjsg
prisostvoval odletu, pravi: Titov se je pripeljal na odletišče v zgodnjem jutru. Specialisti na kozmodromu, ki leži sredi široke planjave, so ga pripravili za odhod in ga poslali z dvigalom do vrha rakete, kjer je bila ladja »Vostok II «. Ko je že bil v kabini, je Titov sporočil: Vse je čudovito. Prišel je trenutek odleta. Silovit pok, in raketa se je zelo počasi dvignila proti nebu, nakar je začela vedno bolj brzeti. Čez nekaj časa sem mislil, da sta na nebu dve sonci...
Kozmonavta Titova pričakujejo te dni v Moskvi, kjer mu bodo priredili veličasten sprejem. Hru-ščev mu je takoj čestital in mu obljubil odlikovanje. Moskovčani in vsi prebivalci Sovjetske zveze so bili nadvse navdušeni nad novim uspehom njih umnosti in tehnike. Ljudje so se neprenehno gnetli okrog planetarija in pričakovali zadnjih novic o poletu. Tudi po svetu je imel polet Titova ogromen odmev. Vsi so soglasni s tem, da predstavlja najnovejši ruski podvig nov odločilen korak k osvajanju Vesolja. Svoje odobravanje so izrekli tudi zahodni državniki. Predsednik vlade Fan-fani je poslal Hruščevu svoje čestitke v imenu italijanske vlade. Trije zahodni zunanji ministri v Parizu so izrekli podobna voščila.
Polet majorja Titova je nedvomno uspeh, ki se ga lahko vsi ljudje veselimo. Mora pa predstavljati predvsem rezultat prizadevanja vsega človeštva k odkritjem v miroljubne namene in ne sme biti simbol groženj in nastopanja s politiko sile, kot se na žalost dogaja. Za ta namen bi se morale vesoljske sile — danes Amerika in Rusija — sporazumeti in združiti svoje moči v skupnih naporih za osvajanje neskončnega vesoljskega prostora. ZDA bi bile na to pripravljene, in tudi kak sovjetski znanstvenik je te dni izjavil, da bi se morale ZDA in Sovjetska zveza skupno pripraviti za naskok na Luno. Upajmo, da se bo to uresničilo in da bodo taki veliki tehnični uspehi, kot je krožni polet maj. Titova, lahko v bodoče vlili človeštvu samo zaupanje, brez strahu pred katastrofalnimi posledicami, ki bi jih imela uporaba teh odkritij v uničevalne namene.
Sredi meseca avgusta praznujemo z vsem sijajem veliki Marijin praznik, ki ga mi Slovenci nazivamo Vnebovzetje, Velika Go-spojnica, Veliki Šmaren ali tudi Velika maša. Ta dan je poleg Božiča in Velike noči eden izmed največjih praznikov krščanstva, gotovo pa največji marijanski praznik. Ker ima nekoliko starejšo tradicijo, kot o-stali marijanski prazniki, je bil že od nekdaj pri krščanskih vernikih siliio priljubljen. Vnebovzetje je namreč godov-ni dan Marijinega zmagoslavja, poveličanja in Njenega svetega veličanstva. Marija je bila vzeta v nebo kot mati božjega Sina s telesom, da bi ga
ne oskrunila trohloba, obdana od veličastnega sprevoda angelskih zborov in svetnikov ter sprejeta za vedno v sam vrh nebes, kjer je pri sv. Trojici naša najboljša in naj več ja priprošnjica v naših nadlogah.
hi
Vnebovzeta v kitajskem narodnem oblačilu
Nič čudnega torej, če so praznik Vnebovzetja smatrali že od nekdaj za dan posebnih Marijinih milosti in naklonjenosti in to ne samo množice preprostih vernikov, temveč tudi učeni cerkveni očetje in pobožni pisci vseh vekov in vseh narodnosti. B- Pistivšek
Diplomati na delu
Brez poletnih počitnic. Letos imajo državniki in drugi visoki voditelji res smolo s počitnicami. Medtem ko milijoni delavcev in uslužbencev zapuščajo za nekaj dni ali tednov svoja delovna mesta ter se podajajo na dopust, si visoki državniki tako Vzhoda kot Zahoda noč in dan belijo glave z usodo tega našega ubogega planeta, ki že šestnajsto leto niha med mirom in vojno. V tem času pa se je vloga naše zemlje tako temeljito spremenila, da se je treba vprašati, še koliko časa bo središče človeškega zanimanja. Kajti človek-zemljan že sili v vesolje proti drugim svetovom in planetom. Zemlja mu je že postala majhna in, če bi mogel, bi jo že danes prepustil njeni usodi ter se preselil na druge svetove v vsemirju. Tudi mogočne svetovne velesile se ukvarjajo s temi problemi in že kujejo načrte, kdo bo dlje prodrl v vesolje in od tam vladal našo zemljo. Morda bi bilo res dobro, da se ne bi velesile več suvale na tej naši zemlji, ampak daleč od nas v brezmejnem vesoljskem prostoru.
Toda na žalost so to danes še vedno samo modrovanja in pobožne želje, ki ne morejo spremeniti tragične stvarnosti, v kateri se človeštvo nahaja. Zastonj je, da si prikrivamo oči. Tekma med velesilami, ki krojijo našo usodo, se je samo razširila v vesolje, toda boj za duše se na svetu kljub temu v nezmanjšani meri nadaljuje in tekmovanje za osvojitev vesoljstva je samo nek podaljšek ali nadaljevanje neizprosne igre
med Vzhodom in Zahodom za politično premoč v tem našem svetu.
FANFANI V MOSKVI
Za primer vzemimo Berlin. Kljub temu, da Sovjetska zveza že aktivno posega v vsemirje, saj je prav te dni poslala svojega drugega astronavta, ki je bival v vesolju celih 25 ur, jo Berlin še vedno vznemirja. 2e polni dve leti vihti Damoklejev meč nad njim in stalno izjavlja, da ogroža varnost socialističnega tabora. In vendar ni v zahodnem Berlinu več kot nekaj tisoč zavezniških vojakov. Sovjetski prvak Hruščev pa je vso zadevo tako napel, da grozi sedaj s podpisom ločene mirovne pogodbe z Vzhodno komunistično Nemčijo, po kateri bi berlinsko področje padlo pod vr-hovnost nemških komunistov. Zahodnim zasedbenim silam bi ne preostalo drugega kot ali priznati Vzhodno Nemčijo in s tem dokončno razdelitev Nemčije ali pa braniti svojo prisotnost z vsemi sredstvi in rizkirati tudi oborožen spopad z vsemi nevarnimi posledicami. Berlinska kriza je torej sama na sebi zelo resna, tako da se je sam Hruščev boji in se stalno obotavlja prvi sprožiti plaz, o katerem se ne ve, kje bi se ustavil. Zato kjer le more rad potipa na žilo Zahoda, da vidi kako je z njegovo odpornostjo. V to njegovo taktiko prav gotovo spada vabilo za obisk italijanskemu ministrskemu predsedniku Fanfani-ju, ki je trajal od 1. do 5. avgusta. Fanfani je po posvetovanju z ostalimi strankami vladne kon-(Nadaljevanje na i. strani)
KRŠČANSKI NAUK i
Sveti Duh je Bog kakor Oče in Sin
Ko je Jezus pred svojim trpljenjem jemal slovo od svojih apostolov, jim je govoril. »Jaz bom prosil Očeta in vam bo dal drugega Tolažnika, da ostane pri vas vekomaj — Duha resnice. To-lažnik Sveti Duh pa, ki ga bo poslal Oče v mojem imenu, vas bo učil vsega in spomnil vsega, kar sem vam povedal.« (Jan 14, 16-26).
Sv. Duh, ki je ob Binkoštih bil poslan Jezusovi Cerkvi, je pravi Bog, istega bistva in iste narave, kakor Bog Oče in Bog Sin. Zato ga moramo na enak način moliti in poveličevati kakor Očeta in Sina. (Cerkvena molitev se glasi: Slavimo Očeta in Sina s Svetim Duhom, hvalimo in povišujmo ga vekomaj).
Sveti Duh izhaja od vekomaj od Očeta in Sina; on je tre t j a božja oseba. Oče in Sin se ljubita z neskončno ljubeznijo, Sv. Duh je živi plamen te večne ljubezni med Očetom in Sinom.
Oče je na prošnjo svojega Sina poslal Sv. Duha, da nas On z Očetom in Sinom poveže in v nas vžge plamen božje ljubezni.
V veri med sv. mašo molimo: Verujem v Svetega Duha, ki oživlja, ki ga z Očetom in Sinom molimo in slavimo, ki je govoril po prerokih.
In sv. Cerkev uči nas vernike moliti: Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih, in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni!
Prva okrožnica msgr. fl. Kjudra
»rjz življenja Cerkve
Dva nova kardinala sta umrla
V četrtek 3. avgusta se je smrt ponovno pojavila v svetem kolegiju, komaj tri dni po smrti kardinala Tardinija. Tokrat si je izbrala za žrtev kardinala Nicola Ca-naiija, ki je že teden dni visel med življenjem in smrtjo. Sv. oče je odložil svoj odhod v Castelgandolfo in, ko so mu sporočili vest, da je kardinal Canali umrl, se je podal v svojo kapelo in tam dolgo molil.
Kardinal Nicola Canali se je rodil 6. junija 1874 v Rieti v družini markiza Canali Filipa in grofice Leonete Vfcentini. Teološke študije je dovršil v zavodu »Capranica« v Rimu in bil 31. marca 1909 posvečen v duhovnika. Kot novomaš-nik je ostal v Rimu in kmalu stopil v službo v državnem tajništvu. Tu je ostal dolgo let in bil v veliko pomoč državnemu tajniku Merry Del Valu. Dne 16. decembra 1935 ga je papež Pij XI. imenoval za kardinala. Silno veliko je pripomogel k proglasitvi med svetnike »svojega« papeža Pija X. in delal je tudi na to, da bi bil prištet med blažene kardinal Merry Del Val.
Kardinal Canali je imel tudi izredno čast, da je raz balkona vatikanske bazili-
Sv. zlata maša preč. msgr. Filipiča, župnika v Batujah, se je vršila z vsem sijajem. Na Skalnico se je tisti dan, 6. avgusta, povzpelo ogromno vernikov iz bližnje in daljne okolice. Ob navzočnosti pre-vzvišenega g. škofa s Krka, dr. Josipa Srebrniča, njegovega novomašniškega govornika, velike množice ljudstva in duhovnikov, znancev in prijateljev se je vršil zlatomašnikov vhod iz samostana v baziliko, ki je bila kaj hitro polna. Med tem pa so bile spovednice že prej oblegane in sv. obhajil se je razdelilo visoko preko tisoča. Zlatomašnika so v cerkvi pred svetiščem pozdravile z lepimi nagovori v verzih deklice iz Grgarja in njegovega rojstnega kraja, Ravnice; predstojnik redovne hiše in svetišča č. p. Konstantin mu je izrekel zahvalo, da si je izbral svetogorsko Marijino svetišče za to slovesnost. Združena pevska zbora iz obeh omenjenih vasi sta blagoglasno izvajala vse petje pri sprejemu in med slovesno sv. mašo. Častiti jubilant je že star, a je z mladeniškim glasom prepeval mašne speve. — Med pridigo je orisal svojo življenjsko pot iz Ravnice do oltarja, povabil je vse svoje pokojne sošolce, katerih sorodniki so bili tudi med gosti pri zlati maši, naj se mu pridružijo pri povzdigovanju iz nebes pri oltarju naše skupne Matere. — Podelil je navzočim tudi blagoslov sv. očeta.
Pri skupnem kosilu so bile slavljencu izražene čestitke g. škofa in drugih navzočih, pred vsemi pa mu je preč. g. p. pro-vincial iz Ljubljane prebral in izročil v lepem okviru diplomo in zahvalo vrhovnega generala frančiškanskega reda iz Rima za vso slavljenčevo skrb in pomoč, ki jo je izkazoval romarski cerkvi na Sv. gori tedaj, ko je bil župnik v Grgarju in je bila bazilika do tal porušena.
Dan je bil izredno vroč in so imeli ro-
ke naznanil svetu izvolitev sedanjega papeža Janeza XXIII.
Umrl je belgijski primas kardinal Van Roey
V nedeljo 6. avgusta zjutraj je pa v Bruslju preminil belgijski primas in edini belgijski kardinal Van Roev. Z njegovo smrtjo se je sveti kolegij znižal na 81 članov. Kralja Baldovina, ki se nahaja s kraljico Fabiolo na oddihu v Španiji, so takoj obvestili o kardinalovi smrti. Pogreb bo v četrtek. Pokopali ga bodo v kripti katedrale v Bruslju.
Jožef Ernest Van Roey je bil rojen v bogati družini v Vorselaerju leta 1874. Leta 1897 je bil posvečen v duhovnika, nato je v Rimu leta 1913 promoviral za doktorja teologije. Vrnil se je v domovino in začel podučevati na univerzi v Louvenu. Kardinal Mercier ga je imenoval za generalnega vikarja. Odlikoval se je po izrednih zmožnostih. Leta 1926 ga je sv. oče imenoval za nadškofa v Malinesu in leto pozneje je prejel od papeža Pija XI. kardinalski klobuk. Njegova avtoriteta v Belgiji je bila zelo velika. Njegova smrt je globoko odjeknila med vernim belgijskim ljudstvom.
marji res božjo pot z velikimi žrtvami v svetogorsko reber.
Gospodu zlatomašniku čestitamo tudi mi in mu kličemo: Še na mnoga leta po nova zasluženja!
Še en jubilej
Dne 15. avgusta, na Veliki Šmaren, obhaja profesor pater Jožef Zupančič I.S.S., evharistinec, doma iz Loke pri Zidanem mostu (mariborska škofija), svoj zlati jubilej redovnih obljub. Jubilant biva sedaj v samostanu evharistincev v Meranu na Južnem Tirolskem in bo tam slavil svoj jubilej.
G. jubilantu prisrčna voščila.
Naš domači mesečni namen za avgust je: »Da bi čimveč naših fantov in deklet letos opravilo duhovne vaje.« Mesec avgust je namreč navadno mesec duhovnih vaj za našo mladino. Tudi letos je tako. Imeli bomo duhovne vaje za fante v Si-rotišču od 16. avgusta zvečer do sobote 19. avgusta zjutraj. Vodil jih bo g. Ciril Demšar C. M., ki je pri nas že znan.
Za dekleta bodo duhovne vaje naslednji teden, in sicer od srede 23. avgusta zvečer do nedelje 27. avgusta zjutraj. Vodil jih bo g. Jote Jurak. Te duhovne vaje se bodo vršile v uršulinskem samostanu v Gorici.
Za vpis in informacije se obrnite na stolnega vikarja K. Humarja v Gorici, Corte S. llario 7, //.
O važnosti duhovnih vaj za pravo versko in duhovno življenje je bilo že veliko napisanega. Dovolj je, da pomislimo, da so že 400 let duho\me vaje najvažnejše sredstvo za vzgojo tistih, ki se žele
Novoimenovani apostolski administrator monsinjor Albin Kjuder se je svojim vernikom v prvi okrožnici takole predstavil:
Presvetli gospod apostolski administrator d*. Mihael Toroš me je pred kratkim, ko je bil v Rimu, predlagal za novega administratorja slovenskega dela tržaško-koprske administrature. Sveta stolica je njegov predlog sprejela. Dne 17. julija sem prejel od državnega tajnika Njegove Svetosti, kardinala Dominika Tardinija odlok štev. 7228/61 z dne 12. julija 1961, v katerem mi sporoča, da me je sveti oče Janez XXIII. dne 28. junija 1961 imenoval za apostolskega administratorja slovenskega dela tržaško-koprske in reške škofije in da imam na tem ozemlju vse pravice rezidencialnega škofa, izvzemši tiste, ki jih more vršiti samo posvečeni škof. Odlok dalje določa, da stopim v kanonično posest imenovanih administratur, brž ko pokažem ta odlok dosedanjima apostolskima upraviteljema, presvetlemu dr. Mihaelu Torošu in prevzvišenemu Antonu Vovku, ljubljanskemu škofu. Pušča mi na voljo, da kot apostolski administrator lahko še dalje vršim službo tomajskega župnika, ali pa se preselim v Koper, ki je važnejši in bolj primeren kraj.
Odlok Svete stolice me je osupnil. Nalaga mi nepričakovane in težavne dolžnosti. Pred menoj stoji veliko vprašanj, ki jih moram za uspešno upravljanje tega ozemlja čimprej rešiti.
V petek dne 21. julija 1961 sem v Novi Gorici presvetlemu dr. Mihaelu Torošu, dosedanjemu administratorju tržaško-ko-prske administrature, predložil svoje gornje imenovanje. Ta me je pri izročitvi prosil, naj v prvi okrožnici duhovnike in vernike tega ozemlja v njegovem imenu pozdravim, in nam je vsem želel veliko božjega blagoslova. Prav tako sem predložil svoje imenovanje prevzvišenemu Antonu Vovku, ljubljanskemu škofu, in v petek, dne 28. julija 1961 je bil narejen predajno-prevzemni zapisnik za slovenski del reške škofije, pri čemer mi je bil izročen tudi arhiv.
Obema dosedanjema upraviteljema se v Gospodu zahvaljujem: presvetlemu dr. Mihaelu Torošu za veliko zaupanje, saj mi je že, ko je prevzel tržaško-koprsko administraturo, izročil skoraj vso njeno u-pravo v roke, ne da bi moje poslovanje sploh kdaj nadziral; ljubljanskemu prevzvišenemu gospodu škofu pa za vso očetovsko naklonjenost, ki mi jo je vsa ta leta izkazoval tudi s tem, da mi je dajal dragocene nasvete.
Kot novi administrator duhovnike in vernike obeh apostolskih administratur očetovsko in iskreno pozdravljam. Po tržaško-koprskem ozemlju me vsi osebno poznate, saj sem kot delegat presvetlega dr. Mihaela Toroša ob vizitacijah in bir-movanjih že vsega prepotoval. Tudi v reški administraturi nisem tujec, vsaj duhovniki me osebno že poznajo.
Ko sem pretekli torek v kanonu svete maše molil prvič: Et pro antistite nostro me indigno famulo tuo Albino, sem začutil vso težo odgovornosti, ki je z imenovanjem padla name. Popolnoma se je zavedam, zaupam pa v božjo pomoč in v Vašo vdanost in pokorščino ter bratsko sodelovanje.
Velikega dela v obeh administraturah, poleg dušnega pastirstva v svoji župniji, in še marsičesa drugega, ki mi je bilo zadnja leta izročeno, sam ne bom zmogel. Zato v kratkem pokličem gospode sobrate za razne naloge na pomoč. Ker vsi želimo, da naši apostolski administra-
poglobiti v didlovnem življenju. Papeži so duhovne vaje že neštetokrat priporočali, prav tako razni svetniki in učitelji duhovnega življenja. Korist duhovnih vaj so okusili že nešteti verniki, ki so jih v 400 letih opravljali. Lahko rečemo, da ni mogoče trdno versko in duhovno življenje brez duhovnih vaj. Prav zato si duhovniki prizadevamo leto za letom, da nudimo tildi našim ljudem, posebno mladini, možnost, da opravi duhovne vaje v slovenskem jeziku. Naj tega ne spregledajo tisti, ki so jim duhovne vaje namenjene, in tudi tisti ne, ki imajo opravka z mladino, moško ali žensko. Zato le molimo po namenil Apostolstva molitve, da bi čimvečje število deklet in fantov opravilo letošnje duhovne vaje. (Vodstvo ne bo zavrnilo tudi mož in žena, če se priglasijo). Pa tudi z Živo besedo prepričujmo, naj se ne ustrašijo. Če se bodo duhovnih vaj udeležili, bodo ob koncu gotovo zadovoljni.
turi lepo uspevata, pričakujem na svoje pozive pri duhovnikih veliko dobre volje.
Tomaj, dne 28. julija 1961.
Albin Kjuder, apostolski administrator
Novi apostol, administrator msgr. Albin Kjuder se je rodil v Dutovljah 25. februarja 1893. Posvečen je bil 24. junija 1916. Od leta 1924 je župnik v Tomaju.
Posvetitev nove cerkve na Rojcah
Pred dvema letoma je bila odprta cerkev Milostne Matere božje v istrskem naselju na Rojcah. V soboto 5. avgusta je goriški nadškof msgr. Ambrosi cerkev posvetil. Navzoči so bili msgr. Carlet in Ristits, ločniški župnik Piani in župnik Manzin, ki oskrbuje novoposvečeno cerkev. Naslednji dan, v nedeljo 6. avgusta, je imel nadškof slovesno sv. mašo, prihodnjo nedeljo pa bo cerkev slovesno izročil župniku don Manziniju.
V Katoliškem glasu sem bral razgovor z dr. Turnškom o novi izdaji slovenskega prevoda Rimskega misala. Marsikaj zanimivega smo zvedeli o tej knjigi, ki je bila res potrebna.
Bojim se pa, da bi tiste skope besede o »normativnosti« škodovale ugledu te pomembne izdaje. Rimski misal je v izvirniku res normativen za vso Cerkev rimskega obreda. Prevodi v žive jezike so zelo pomembna reč, ker to »največjo knjigo pobožnosti sv. Cerkve«, kot je dejal Pij XII., približajo širokim množicam ljudstva, da morejo iz nje zajemati pristnega krščanskega duha in s pridom sodelovati pri bogoslužju. Vendar pri njih ne moremo govoriti o kakšni normativnosti. Tak prevod bi postal normativen le, če bi ga cerkvena oblast — seveda le za svoje področje — za določeno uporabo kdaj predpisala. To je njena zadeva, ne pa zadeva kakšnih izdajateljev ali preva-jateljev.
Dr. Turnšek je, kot je razvidno iz nadaljnjega njegovega izvajanja, hotel poudariti potrebo enotnega besedila pri tistih molitvah, ki se javno molijo. Saj je to pri vseh narodih problem, ki je danes ob vedno večjih prometnih sredstvih in preseljevanju ljudi pomemben v dušnopastir-skem oziru. V tem pogledu bi res potrebovali knjigo, po kateri bi se vsi ravnali. Ko se je pripravljala ta druga izdaja Rimskega misala, je bilo tudi to pred očmi prirediteljev. Zato bo pozoren bralec pri tej izdaji lahko zasledil, kako se je ponekod vrnila z ozirom na prvo izdajo k tradicionalnemu prevodu, drugod pa prevzela izraze, ki jih imajo drugi molitveniki. Seveda je to poglavje precej težka zadeva. Družba sv. Mohorja v Celovcu vabi vse, ki so na to pozorni, da ji spo-roče svoje opombe in nasvete, da bi morebitna poznejša, tretja izdaja Rimskega misala bila res še bližja taki normativni knjigi, ki nam je Slovencem potrebna. Priprava take knjige je dolgoročna zadeva in bi t' normalnih razmerah morala zajeti še večji krog sodelavcev kot sedanji dve izdaji. Prepričan sem, da bo ta knjiga, ki obsega vsa mašna besedila in ji v tem pogledu noben molitvenik nima para, kar primeren in vreden vzorec take knjige za sodelovanje ljudstva pri sveti daritvi. Z veseljem jo bodo naši ljudje vzeli v roke in z veseljem bodo z njo dokazali drugorodcem, da imamo tudi mi Rimski misal v svojem jeziku.
Misal bo na razpolago vezan v umetno usnje in v pravo usnje v rdeči in kasneje tudi v zlati obrezi. — Najnižja cena je 105 šil. (2.600 tir in 60 lir poštnina).
Zdravko Reven
RAZNO
Strašna nesreča v Švici
V četrtek 2. avgusta popoldne se je pri Lucernskem jezeru v Švici zgodila strašna nesreča, ki je zahtevala 16 smrtnih žrtev. V avtobus, v katerem se je peljalo na ogled jezera 35 ameriških turistov, se je zaletel neki tovornik in šofer Bruno Giacomelli ni mogel več obdržati kontrole nad težkim avtobusom, ki se je nagnil in zletel v jezero. Vendar se je avtobus obdržal še nekaj minut na površini, tako da se je skozi okna lahko rešilo 22 oseb. Potem se je avtobus pogreznil v globino 40 metrov in postal skupen grob 16 turistov. Mogočni žerjavi so takoj začeli z delom, da rešijo avtobus z jezerskega dna, kar se jim je v soboto tudi
Dve srebrni maši
v Slovenski Benečiji
Zadnjo nedeljo v juliju sta dva naših uglednih duhovnikov obhajala 25-letnico svoje prve sv. maše. C. g. Evgen Ošnjak, bivši župnik na Livku in v Borjani, je slovesno pel sv. mašo v rojstni vasi Št. Lenartu. Slavnostni govor je imel njegov bratranec pater Lovrenc Ošnjak, iz misijonske družbe kombonijancev ter rektor semenišča v Viseu na Portugalskem.
Drugi srebrnomašnik pa je č. g. Artur Blazuto, ki se je zaradi šibkega zdravja pred kakim letom dni moral odpovedati svoji ljubljeni fari Na Lijesah pri Klo-diču. Svoje srebrno slavje je imel pri domačinih v Viskorši, v Zahodni Benečiji.
Slavljencema je videmski nadškof msgr. Zaffonato poslal svoj pastirski blagoslov m čestitke. Čestitkam in voščilom g. nadškofa in vernega ljudstva iz Benečije naj se pridružijo tudi čestitke našega lista in vseh njegovih bralcev.
posrečilo. Italijanski šofer, ki je tudi med rešenimi, je bil oproščen vsake krivde, ker so na avtobusu vidni znaki trčenja tovornika ob njega.
Bogata žetev kolere v Indiji
Epidemija kolere, ki je v zadnjem času prizadela 14 pokrajin zapadne Indije, je zahtevala že nad 5.000 žrtev, nad 18.000 pa je obolelih. Pregled bolnikov in razkuževanje stanovanj in vodnjakov je zelo otežkočeno zaradi praznoverja tamkajšnjih prebivalcev in njihovih poglavarjev. Poleg epidemije grozi deželi še lakota, ker je še zdravo prebivalstvo opustilo delo in se predalo dolgim obrednim poganskim molitvam za svoje mrtve. Oblasti upajo, da bo z deževno dobo prenehala epidemija, vendar se sedaj vedno bolj širi in tem uradnim številkam je treba pripi' sati še druge nenaznanjene žrtve po zakotnih naseljih.
Molk v Hirošimi ob 16. obletnici
V nedeljo 6. avgusta ob 8.15 minut je v Hirošimi zavladal popoln molk. Ves promet se je ustavil in prebivalstvo se je zbralo v pobožni molitvi ob misli na strašno jutro pred 16. leti, ko je atomska smrt uničila vse mesto in njegove prebivalce. Pretresljiv molk je zmotilo sam° plahutanje tisoč belih golobov, ki so jih kot znanilce miru spustili v zrak. Hiro-
♦
i Molimo za naš rod
šimski župan Šinzo Hamai je nato ob spomeniku miru prečital spomenico i° opomin vsemu svetu, ki se glasi: »Vse človeštvo gre naproti popolnemu uničenj11’ če ne bo izginilo z obličja zemlje nuklearno orožje.« Ob vznožje spomenika so nato položili vence in dolgi koloni 200.000 mr-tvih dodali še 139 imen tistih, ki so umrli od lanskega do letošnjega 6. avgusta kot žrtve atomske zastrupitve.
Nato so se prebivalci Hirošime spomni' li še na vse tiste žrtve, ki počasi, a neizogibno umirajo po bolnišnicah, ter na sirote, ki so izgubili vse svoje ob strašni nesreči. Proti večeru so se podali na o-brežja sedmih rek, ki prepregajo mesto, in spustili v vodo prižgane svetilke, da bi mrtvim, ki so se ta dan vrnili na zemljo, pokazale pot nazaj v deželo miru.
Na tisoče in tisoče ljudi se je nat° zbralo v povorki po mestnih ulicah 111 s prapori in napisi manifestiralo za m11 in prenehanjem atomskega oboroževanja-
Ali misli kaj na to Hruščev, ki najbolj glasno grozi z novo atomsko vojno?
Nov pravilnik kaznilnic
V Jugoslaviji je pred kratkim stopil v veljavo nov pravilnik za kaznilniške ,n poboljševalne domove. Pravilnik prediv1' deva otvoritev bibliotek po vseh kaznilnicah. Sedaj bodo kaznjenci imeli vedn° na razpolago knjige in časopise. Oinog0' čeno bo tudi kaznjencem, zlasti mlado!*5* nim, da dokončajo osnovno šolo, v kolik01' je niso še dovršili. Kot nagrado za dobi10 vedenje bo kaznjencem dovoljen dopUs* ali pa zaposlitev izven kaznilnice v drugi*1 podjetjih, seveda pod pogojem, da se v določenem času spet vrnejo v kaznilnic0'
Ali bo to veljal tudi za politične P11' pomike, ne vemo. V preteklosti je bilo & politične pripornike precej drugačno rav nanje kol za kriminalce.
Zlatomašniško slavje na Sv. gori
Duhovne vaje
K razgovora o novem Rimskem misala
Diplomati na delu SKPD J. Abram - Pevma pojasnilo
V naši javnosti so se spet pojavile tr-
(Nadaljevanje s 1. strani)
Vergence ter z atlantskimi zavezniki vabilo sprejel in se podal v Moskvo. Spremljal ga je zunanji minister Segni in drugi visoki funkcionarji. Sovjetske oblasti so italijanskima državnikoma pripravile zelo vljuden in prisrčen sprejem. Tudi razgovori so potekali povsem normalno; Hruščev se ni usajal kot med znanim obiskom predsednika Gronchija, ampak je dostojno poslušal stališča, ki sta jih iznesla italijanska državnika. Razgovori so se sukali okrog naslednjih mednarodnih vprašanj :	konec kolonializma,
razorožitev, prenehanje jedrskih Poizkusov ter Berlin. Slednje je brez dvoma prevladovalo in je bilo sploh glavni razlog za vabilo.
Obe strani sta med razgovori Ponovili vsaka svoje stališče. Hruščev je ponovil svoj namen, da še v tem letu podpiše ločeno mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo in je v ta namen prav ob zaključku razgovorov s Fanfanijem razposlal zahodnim državam note, v katerih predlaga sklicanje konference za sklenitev mirovne Pogodbe z obema Nemčijama. — Italijanski ministrski predsednik Pa je od svoje strani opozoril Hru-ščeva, naj se ne spušča v enostranske akcije ter naj ne opusti nobene prilike za mirno ureditev s Pogajanji. Koliko bodo ti nasveti Zalegli, bomo videli v bližnji bodočnosti. Hruščev je tudi vztrajal Pa stališču, da po podpisu ločene Phrovne pogodbe ugasnejo vse Pravice zahodnjakov v Berlinu. , Italijansko odposlanstvo je premočilo sovjetski vladi tudi problem italijanskih ujetnikov. Hruščev je odgovoril, da ni v Rusiji več nobenih italijanskih ujet-Pikov, ker so vsi na en ali drugi Pačin pomrli; vendar je obljubil, da se bo njegova vlada zanimala Za morebitne posamezne primere. — Obisk italijanskih gostov se je zaključil v Leningradu z o-§ledom umetniškega muzeja »L’e-fernitage« in drugih znamenitosti Ptesta.
| Zahodni vrhunec v parizu
Tudi ostali zahodni državniki Pl s o mirovali. Kljub vročim pas-iPrr dnem so se v Parizu 5. av-|Psta sestali zunanji ministri ^A, Velike Britanije, Francije l?r Zahodne Nemčije, da vskla-dijo in poenotijo svoja stališča do berlinske krize. Istočasni obisk ^Pnfanija v Moskvi jim je ravno Prav prišel, ker so tako lahko dobili zadnje novice o razpoloženju {druščeva v tem oziru. V sredo ■ L m. pa sta se v Rimu sestala jPPeriški zunanji minister Dean f\psk ter italijanski zunanji mi-Pister Segni, ki se je mudil s Fan-PPijem v Moskvi. Segni je seznami ameriškega državnika z novici prve roke iz Kremlja.
PROBLEM RAZOROŽITVE
Vzporedno z berlinsko krizo se j^zvija tudi razorožitveno vprašaje. Sovjetska zveza in Amerika ta že obe naznanili povečanje '°jaških izdatkov, kar je še bolj ^teknilo že itak delikatno in te-vavno vprašanje razorožitve. Hru-JCev je v ponedeljek odgovoril na Pdnji Kennedyjev govor in nagnil nove vojaške ukrepe zaradi ®r°žnje v Berlinu in vojaških pri-Pfav na Zapadu.
Pogajanja o razorožitvi so se ,ataknila že proti koncu lanskega ■efa» ko je sovjetsko odposlanstvo Rjavilo, da se ne misli več udele-Jyati pogajanj v okviru desetiškega odbora, ki so ga ustalili nalašč na željo Sovjetske ,vP2e. V njem je pet predstavni-,°v Vzhoda in pet Zahoda, tako tja se, kar se številčnega razmerja rCe. nima Hruščev kaj pritoževa-Kar čez noč je prišel na dan svojo utopijo po splošni in po-
* (d razorožitvi v okviru Združili narodov. Ker pa je v ZN
• el° zelo težavno in sporazum o
rodi), je predsednik Kennedy po diplomatskih poteh začel prepričevati Hruščeva, naj bo razsoden ter zopet privoli v dvostranska pogajanja med Sovjetsko zvezo in Ameriko. V ta namen je pred dvema tednoma poslal k Hruščevu svojega posebnega odposlanca za razorožitev Johna, McCloya, ki se je z njim razgovarjal v Sočiju ob Črnem morju. Nato so razgovore sporazumno prekinili in McCloy se je vrnil v ZDA, da poroča o svojem poslanstvu. Vse je še zavito v največjo tajnost, kako je Hruščev reagiral na ameriško pobudo.
Za zaključek naj omenimo še nekatere podrobnosti o razgovoru med Hruščevom in britanskim veleposlanikom v Moskvi Robertsom ob priliki gostovanja angleškega baleta v Moskvi prve dni julija. — Ob tej priliki je Hruščev dejal, da je dovolj dvajset atomskih bomb, da se Anglija in Francija zbrišeta z zemljevida. 0 Nemčiji in Berlinu pa je dejal, da druge svetovne vojne niso vodili zato, da bi Nemčijo združili, in dal je razumeti, da ne bo nikdar privolil v njeno združitev.
Iz vsega lahko potegnemo naslednji zaključek: Hruščev je odločen podpisati ločeno mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo morda še v tem letu. Ker ve, da zahodnjakov kljub temu ne bo mogel izriniti iz Berlina, išče vsaj formalno neka pogajanja z zahodnjaki. S tem hoče doseči, da bi zahodnjaki prvi odkrili svoje karte. Zahodne sile zopet delajo na to, da bi Sovjeti prvi pokazali svoje resnične namene. Oboji se bodo v tem še kaj časa lovili. Če bo samo pri tem ostalo, je pa drugo vprašanje, ki je zaenkrat še zakrito našim očem.
A. T.
Naše društvo se že dolgo ni nič oglasilo. S tem pa ni rečeno, da ne živi več ali da ne deluje. Društvo je še vedno živo in se še vedno trudi, da bi čim bolje in čim lepše delovalo za cilj, ki si ga je postavilo še ob svoji ustanovitvi: s primernim prosvetnim delom in z zdravo zabavo vzgajati in pridobivati naše ljudi. Nikakor torej ne drži, kar nekateri naši »prijateljski« časopisi trdijo, da namreč nič ne delamo. Seveda bi naše društvo lahko mnogo več naredilo, če bi imelo za to primerne prostore. Tako pa je delo zelo otežkočeno. Vendar pa dobre volje ne manjka in zato -se delovanje društva tudi nikoli ne ustavi. Odbor ima redne seje in skrbi, da društvo tudi na zunaj pokaže, da še živi. Tako je na primer naše društvo sodelovalo pri raznih skupnih nastopih slov. prosvetne zveze. Priredilo je tudi razna predavanja ter nekaj prav dobro uspelih izletov. Seveda bi lahko priredili še mnogo več, a kot že rečeno, ni primernih prostorov, brez teh pa se ne da napraviti, kar bi človek želel. Upamo zato, da bo v tem pogledu boljše, ko bo dozidan Katoliški dom in da bomo takrat bolje napredovali z našim prosvetnim delom.
Zdaj pa bi radi kaj povedali o našem zadnjem izletu, ki je bil junija letos, ko smo šli na Bled. Pot nas je takrat popeljala po naslednjih krajih naše domovine, saj smo obiskali tudi Postojno in Ljubljano in šli potem čez Brezje na Bled, Najprej smo se na tej naši poti ustavili v Postojni, kjer smo imeli skupno sv. mašo, nato pa smo šli gledat glavno zanimivost Postojne, postonjsko jamo. Jama nas je v resnici očarala, da smo se potem še dolgo pogovarjali o njej. No, potem smo šli v Ljubljano; tukaj smo se povzpeli najprej na ljubljanski grad, odkoder je krasen razgled po mestu in okolici. Šli smo nato še po ljubljanskih ulicah, (časa smo imeli zelo malo), in se potem takoj po kosilu odpravili na Žale. Tukaj smo najprej poiskali grob, kjer počiva nekdanji pevmski župnik Jože A-bram, ali kot so ga tudi imenovali, Tren-tar. Bil je namreč, kot nam je ob tej
priliki v lepi besedi razložil naš g. župnik Anton Rutar, velik ljubitelj gora. Večkrat je tudi splezal na Triglav. Obogatil je nadalje tudi planinsko slovstvo, saj je stalno pisal v »Planinski vestnik«; nadalje je sodeloval pri sestavi knjige »Tisočletje Triglava«. Bil je sploh velik prijatelj planin, zlasti pa Trente in Triglava in tudi njegov grob gleda proti Triglavu. Ko smo poslušali te besede, smo bili kar ponosni, da samo naše društvo nosi njegovo ime.
Ogledali smo si še grobove naših pomembnejših mož, ki leže na ljubljanskem pokopališču, in nato odšli proti biseru Gorenjske: proti Bledu. Med potjo smo se ustavili tudi na Brezjah, kjer smo imeli kratek blagoslov.
Bled: Nekateri so ga prvič videli, a tudi tiste, ki smo že bili tod, je njegova lepota prevzela. Tukaj smo preživeli res nekaj prav lepih ur. Zadonela je kmalu naša slovenska pesem in zdelo se je, da se modro nebo nad še bolj modrim jezerom veseli z nami. Tukaj smo bili na cilju naše poti. Čakala nas je še pot nazaj domov.
Od izleta smo vsi odnesli lepe vtise in lepe spomine. Z veseljem smo tudi opazili, da so nad izletom vsi bili zelo navdušeni in da jim ni bilo žal, da so prišli z nami.
Zato je prav, da društvo skrbi, tudi za izlete. S tem namreč začne posebno mladina, in te danes potrebujemo, o društvu drugače misliti in si ga predstavljati, ne več kot samo suhoparno delovanje določenih članov, ampak tudi kot nekaj bolj živega in skupnega, kjer se resno delo druži z zdravo zabavo. In to je za uspešno prosvetno delo silne važnosti.
Prav zato smo tudi z veseljem sprejeli vest, da hoče pevmsko društvo J. Abram prvo nedeljo v septembru, takoj pred začetkom novega prosvetnega dela v jesenski sezoni, organizirati nov izlet, to pot čez slikoviti Vršič v. Kranjsko goro in nazaj. Upamo, da bo tudi ta izlet mirno potekel in si naše društvo pridobilo novih delovnih moči za nadaljnje kulturno delo.
ditve, da je Katoliški glas glasilo Slovenske skupnosti. To je povsem resnično. Katoliški glas je bil ustanovljen kot katoliški informativen list. Zato ni bil in ni glasilo nobene stranke, tudi SKS ne! — Ce se bodo še nadalje širile neresnične trditve na račun našega lista, bomo prisiljeni poseči po drugačni obrambi.
UREDNIŠTVO
llllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllltlllll!litlllllllllllll!lllllltl[l!lllilillll1!llllllllllllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllillllllllilil!lllIll!llllllUllltllitllllllltltl!l!l!lltlllllltlltlltlillllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUltlllllllllllllltlllllllllllllllllll!llllllllIIIIIIHI
v. ° važni zadevi kot je razoro-v *rv praktično nemogoče, (če se i ^setih niso mogli sporazumeti, naj se v sto? Toliko članov
k
,rr»a
jo namreč sedaj Združeni na-
Da ali ne za narodnostno štetje
• (Nadaljevanje s 1. strani) borci zoper fašizem. Ali se bo bal povedati, da je Slovenec komunist iz Trsta ali iz Podgore samo zato, ker je nekoč živel Mussolini? Nam se zdi, da ima ta strah drugačno ime: Levičarji se bojijo, da bi se ob narodnostnem štetju pokazalo, kako malo zavedni Slovenci so ravno slovenski komunisti, ki so se svojemu narodu že davno izneverili. Pokazalo bi se, da so ravno v njihovih vrstah najštevilnejši narodni odpadniki. S tem bi tudi enkrat za vedno zaigrali karto, da so »branilci slov. narodne manjšine in njenih pravic«. Tega se bojijo in zato govorijo o fašistih.
Drugi razlog, ki ga navajajo, je strah pred diskriminacijo do slovenske manjšine. Tudi glede tega je prav, da smo si na jasnem. Vsakdanja izkušnja nas uči, da vedo državne oblasti in ital. naclo-nalisične organizacije za vsakega Slovenca, da jim nihče ne uide, ki se kje pokaže za Slovenca, čeprav le doma za ognjiščem. Zato bi jim narodnostno štetje prav nikakega novega Slovenca ne odkrilo.
Zato je naše mnenje tako: Ne bi bilo napak, ko bi se na primeren način in pod določenimi pogoji ugotovilo številčno stanje slovenske narodne manjšine bivajoče v Italiji. Toda to bi se moralo izvršiti povsod, ne samo na Goriškem in Tržaškem, tudi v videmski pokrajini in v vsej državi. Saj živi nekaj tisoč naših ljudi tudi po starih provincah Italije.
Drugič: Vprašanje bi ne smelo biti, ali si Slovenec ali ne, temveč le katere jezike poznaš. Saj je izven dvoma, da 99% tistih, ki znajo slovenski, so tudi po rodu Slovenci.
Tretjič: Pri popisovanju bi morali biti navzoči tudi slovenski uradniki za kontrolo, da bi se ne vršile potvorbe in bi se ne delalo nasilje.
Četrtič: Slovenci bi morali imeti vpogled tudi v končne rezultate, da bi jih centralne oblasti ne prikrojile po svoje.
Tako poizvedovanje bi imelo še to dobro posledico, da bi dobili vpogled v kulturno raven prebivalstva, ker bi tako ugotovili tudi jezikovno znanje prebivalstva na prizadetem področju, saj kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš.
Mislimo, da bi popis prebivalstva pod takimi pogoji lahko vsi sprejeli in bi od njega imeli korist z izjemo morda komunistov.
Kolonija Slokad v Lamosano
Dne 2. avgusta se je naselilo v Lamosano 82 dečkov, ki jim dobrodelno društvo Slokad nudi 30 dni brezskrbnih in veselih počitnic. Vreme nam je bilo do sedaj naklonjeno in je ustvarilo v naši veliki družini izredno lepo razpoloženje. Otroci so vsi zdravi: grlo in trebušček ne delata otrokom nobenih težav. Kolonisti so zbrani skoro iz vseh tržaških vasic in v glavnem iz mesta. Vidiš velike 14 in 15 letne fante, ki presegajo v velikosti celo učiteljice, in srečaš male pobiče iz prvega razreda. Imamo med nami pridnega harmonikaša iz Trebč, poklicnega fotografa od Sv. Križa, da ne omenimo poklicnih razgrajačev. Na dom ne mislijo skoraj nič. Ne marajo dosti pisati pisem, ker je pisava združena z žrtvijo. Neki mali je naslov takale napisal: Draga mama. Sv. Križ in papa, Trst. Deček razgrajač je zapisal: Me vsi pretepajo. Razvajenec: Sem zelo lačen (seveda pred kosilom). Po pošti ne vprašujejo dosti, kar pomeni, da ne občutijo domotožja.
Zelo nas motijo obiski. Ti ustvarjajo slabo razpoloženje tistemu, ki ima obisk, in tistim, ki ga nimajo. Vodstvo nima časa, da bi se ukvarjalo s starši, ker ima veliko dela z otroki. Najhujše je za bolničarko drugi dan, ker mora otrokom prečistiti želodce in jih imeti zaprte v bolniški sobi. Obiski lahko prenesejo v kolonijo kako bolezen. Zato je popolnoma upravičena odredba, da ne sme Vodstvo kolonije dovoliti obiskov.
V prvi izmeni je bil skupen obisk staršev. Obisk je bil dovoljen od Higienskega urada. Vodstvo Slokada mu je moralo javiti imena in podatke obiskovalcev. Tako bo tudi v tej izmeni skupen obisk staršev in prijateljev naših otrok in sicer 20. avgusta. Starši naj se zato čim-prej priglasijo na naslov: Pelan, via del Ronco 14/111., tel. 32004, Trst. Obisk je združen z izletom po Cadore (Pieve, Lo-renzago, prelaz Mauria). Kolonisti se marljivo pripravljajo na ta dan, da bodo obiskovalce počastili s prireditvijo.
V načrtu imamo izlet s korjero v prekrasne »Tambre in planjavo Gran Can-siglio (13. avgusta). Na Veliki Šmaren (15. 8.) se pa po zgodnji maši podamo na planine.
Začeli smo s tekmami: včeraj smo se iz srca nasmejali našim fantom, ko so tekmovali v vrečah, z žlicami in podobno. Zaključili bomo naše letovanje 31. av-Susta.	Vodstvo	kolonije
Radio Trst A
Teden od 13. do 19. avgusta 1961
Nedelja: 9.30 Slovenski narodni motivi.
— 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 11.30 Oddaja za naj mlaj še: »Dimnikar in sreča«. — 12.15 Vera in naš čas.
— 14.30 Sedem dni v svetu. 14.45 Tambu-raški zbor »Plavi Jadran« in »Veseli pevci«. — 20.30 Solisti z orkestri. — 21.00 Iz zakladnice slovenskih narodnih pesmi: (46) »Marija v nebo vzeta«. — 21.30 Koncert Zagrebškega godalnega kvarteta.
Ponedeljek: 18.30 Iz del avtorjev Julijske Benečije: Mario Bugamelli. — 19.30 Znanost in tehnika: »Vsemirsko letalo Leteči hladilnik«. — 20.30 Jacques Offenbach: »Hoffmanove pripovedke«, opera v treh dejanjih.
Torek: 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 11.30 Oddaja za najmlajše: »Zgodba o golobu pismonoši«. — 15.00 Skladbe bratov Benjamina, Gustava in Lojzeta Ipavica. — 17.00 »Soha svetega Boštjana«, igra v enem dejanju. — 19.00 Glasbena skrinjica, oddaja za mladino. — 19.30 Življenja in usode: »Arhitekt Le Cor-busier«. — 21.00 Z akulisami druge svetovne vojne: »Tajna armada«. — 21.30 Recital pianista Emila Guillelsa. Na sporedu so Čajkovskega, Prokofjeva, šošta-koviča in Debussyjeve skladbe. — 22.00 Obrisi Ekspresionistične poezije v nemški književnosti: (1) »Uvod - Richard Dehmel«.
Sreda: 19.30 Zgodovinski sprehodi po tržaških ulicah in trgih: (6) »Veliki trg ali Piazza Unita«. — 21.00 »Kupil sem staro škatlo«, radijska zgodba. — 22.30 Gersh-win: Koncert v F za klavir in orkester.
četrtek: 19.10 Folklora z vsega sveta.
— 19.30 Na vakance! Beležke študentom na počitnicah.	■	<
Petek: 18.30 Bartok: Koncert za orkester. — 19.30 Obletnica tedna: »Grazia De-ledda - Ob 25-letnici smrti«. — 21.15 Koncert operne glasbe.
Sobota: 14.45 Vokalni kvartet »Večernica«. — 15.30 Tržaški obiski: (6) »Opčine«. — 18.30 Iz del slovenskih skladateljev: »Marij Kogoj«. — 19.10 Operne uverture in medigre. — 19,30 Žena in dom. —- 20.40 Celjski komorni zbor. — 21.00 »Simbolični krivec«, enodejanka.
Po poti križarjev v Sveto deželo
KONGO: V Kongu so po dolgih naporih
končno vendarle sestavili skupno vlado,
v kateri so zastopane vse politične struje od lumumbovcev pa do pristašev Kasavubuja. Predsednik nove vlade je general Adula, podpredsednik pa Lu-mumbov pristaš Gizenga. Slednji je i-menovanje sprejel
(VIII. nadaljevanje)
Naj povem nekaj o Carigradu, tem krasnem mestu na meji med Evropo in Azijo (tu smo se namreč zopet ustavili za nekaj časa). Mesto je zelo staro. Že pred 2000 let pr. Kr. je nastala Sinistra, ki je bila pozneje prekrščena v Bizanc, Isas, Augusta in Konstantinopolis, sedanji Istanbul. Na zastavi vidimo luno, ker so 1. 340 pr. Kr. ob lunini svetlobi videli sovražnika in so tako lahko pravočasno rešili mesto. Pozneje so luni pridružili še zvezdo. Istanbul ima zelo važno lego ter predstavlja stično točko med različnimi svetovi: Rusija - Kitajska - Zahod. Mesto ima polno monumentalnih zgradb in delov. Posebno je znan zaliv Zlati rog, ke je dolg 6 km. Ob tem obrežju se nahaja Plava mošeja, in v bližini nekdanja krščanska Sv. Sofija. Sultan Mohamed II. je to krasno cerkev izročil islamstvu. Turki pa so bili zaradi te veličastne zgradbe zavistni, zaradi tega je sultan Suliman dal sezidati mošejo iz samega plavega kamna, s šestimi stolpi, in to je slavna Sulimanova džamija. Ko smo vstopili v stavbo v poltemi, so jo takoj razsvetlili, in priznati moram, da se nam je nudil čudovit prizor. V notranjosti je 24 stebrov, nad katerimi se dviga kupola, visoka 53 m, okrog pa je 22 oken iz alabastra. V bližini se nahaja Konštantinova palača s krasnim vrtom.
Mesto je turško od leta 1453 in ima danes dva milijona prebivalcev. Ko smo se tako sprehajali po mestu, smo lahko videli znani Ataturkov most, ki se dvigne, ko plujejo večje ladje, dalje mošejo Mohameda II. iz leta 1470, ki je tudi zelo lepa. Slikana je v temno sivi barvi; mirab (oltar) je vedno obrnjen proti Meki. Muslimani se v mošeji šestkrat poklonijo ter molijo vedno kratko molitev, ki se na-
vadno začenja: »Alah je velik, Alah je mogočen.« V svojih molilnicah molijo pokriti in poljubljajo tla, ki so pokrita z rdečimi preprogami. Nekje v njej pa se nahaja vodnjak, kjer so okrog na verižicah vrčki, iz katerih verniki pijejo v znak očiščevanja.
Zanimiv je še bazilikcistern, ki je sestavljen iz 336 stebrov, kjer priteka voda iz Beograda. Nekdaj je bil rimski tempelj. Veliki bazar s 26 vhodi je središče turškega vrveža. Posebnost predstavlja palača Harema ob Marmarskem morju, kjer je bilo bivališče Mohameda II. Zgrajena je bila leta 1550 in ima 360 sob in 30 kupol, vse je krasno dograjeno. Tu je seveda v onih časih potekalo življenje po prvotnih načelih Korana: sultan je zbiral same lepotice, ki so mu morale delati družbo. Zakladi, ki so še danes tu shranjeni, so velikanski: umetnine, dragocena oprema, biseri in drugi bogati izdelki. Videli smo podobe turških vladarjev in druge zgodovinske zanimivosti. Koliko bogastva in potrate je tu šlo mimo v teku stoletij!
Pa še kaj iz modernega Istambula. Tisti dan je bil državni praznik, tako da smo lahko prisostvovali praznični paradi in manifestacijam. Konjeniki, vojaki med vihrajočimi zastavami, muzika, dalje razni skavti, deklice itd. Po kosilu smo sl ogledali še velik stadion, škoda le, da smo zamudili krasno tekmo med Turki in Grki.
Morali smo zapustiti tudi to velemesto in jo mahniti proti domu. Preko Tracije se vozimo mimo polj in puščavskih travnikov. Pred turško-bolgarsko mejo je še znano mesto Adrianopoli, sedaj Edirne, kjer stoji krasna mošeja il leta 1569, s kupolo visoko 45 m, in v kateri je krasen mimbra, t. j. neke vrste prižnica, vsa iz pozlačenega marmorja.
Novi kaplan na Travniku
Z dekretom dne 7. avgusta t. 1. je go-riški nadškof Ambrosi imenoval č. g. Stanka Jericija za novega kaplana na Travniku. Nadomestil bo č. g. Mazoro, ki je postal župnik v Šempolaju.
G.	Jericijo je bil posvečen 1. 1951 in je imel novo mašo v goriški stolnici. Nato je odšel za kaplana v razne vasi v Furlaniji. Zadnji čas službuje v Ronkah.
Upamo, da bo lahko kmalu nastopil svojo službo na Travniku, saj je potreba po slovenskem kaplanu v tej mestni župniji nadvse kričeča. — Ob imenovanju novega kaplana na Travniku izražamo zahvalo g. nadškofu, da je uslišal želje in potrebe goriških slovenskih vernikov, istočasno pa že sedaj iskreno pozdravljamo g. Jericija, ki bo gotovo prinesel s sabo toplo ljubezen in neutrudno gorečnost posebno do moške mladine, ki ga je povsod, kjer je bil v službi, tako odlikovala.
Poletne počitnice v tovarnah
Glavni industrijski obrati na Goriškem so tudi letos dali svojim nameščencem poletne počitnice. Začele’ so se v soboto 5. avgusta in bodo trajale do nedelje 20. avgusta. Z rednim delom bodo spet začeli v ponedeljek 21. avgusta.
Med temi obrati so: tekstilna tovarna v Podgori, goriška livarna SAFOG, ladjedelnice v Tržiču in še drugi manjši o-brati.
Nova žrtev poliomielitisa
Otroška paraliza je zahtevala pretekli teden v Gorici novo nedolžno žrtev. Nenadoma je obolela 11-letna Ana Marija Breščak in njeno stanjeje se je takoj poslabšalo, da so jo prepeljali v bolnico na-Jezljivih bolezni v Gervasutto pri Vidmu.
A vsa zdravniška pomoč je bila brezuspešna. Deklica je že drugi dan, v soboto 5. avgusta, umrla. Prepeljali so jo v Gorico, kjer so jo v ponedeljek zjutraj pokopali ob splošnem žalovanju nesrečnih staršev, katerih edina hčerka je bila. Njeni starši, Pavlina Križman in Maksimilijan Breščak, so begunci iz Jugoslavije. Pokojna je bila učenka S. razreda osnovne šole v ulici Roma. Deklica ni bila cepljena proti poliomielitisu.
Modema kontrola nad kamioni
Goriška policija si je te dni nabavila neke vrste tehtnico za kontroliranje kamionskih tovorov. S to tehtnico kroži sedaj cestna policija po goriških in furlanskih cestah in povzroča strah marsikateremu kamionistu, ki ni v redu s predpisi kamionskega tovora. Tehtnica je zelo enostavna. Sestoji iz dveh podstavkov, katera položijo pod prva in zadnja kolesa, v sredi je pa priprava za tehtanje. Tako je sedaj mogoča kontrola kjerkoli, na vsaki cesti in ob vsakem času. Cestni pravilnik je v tem oziru zelo strog in predvideva globe od 33 do 66 tisoč lir. Zato opozarjamo kamioniste, naj bodo pazljivi pri nalaganju tovora.
Davčne olajšave za nove gradnje
Pokrajinska zveza industrijcev v Gorici obvešča stavbena podjetja na zakon št. 659, ki je bil objavljen v Uradnem listu dne 19. julija in ki govori o davčnih olajšavah v stavbeništvu.
Davčne olajšave veljajo ne samo za stanovanjske hiše, kakor je bilo prvotno mišljeno, temveč tudi za druga poslopja, kakor šole, vojašnice, bolnišnice, zdravilišča, zavetišča, počitniške kolonije in podobno. Prav tako veljajo davčne olajšave za razširitev in dograditev že obstoječih stavb in za tiste, ki so v gradnji.
Števerjan in resnicoljubnost
Plesna tridnevnica, ki jo je v preteklih dneh priredilo prosvetno društvo »Briški grič«, ki ga vodijo vidnejši člani fronte v Števerjanu, je dala povod piscu Primorskega dnevnika, da je napisal v sobotni številki 5. t. m. daljši članek, kjer razmišljuje »o vzrokih zastoja prosvetnega dela v Brdih«. Po daljšem uvodu, kjer obuja spomine na delovanje omenjenega društva v prvih povojnih letih, preide člankar na sedanjost. Kje so »vzroki«? Dovolite, da navedemo dobesedno prozo Primorskega dnevnika. Sami presodite »resnico« njegovih izvajanj!
Primorski dnevnik takole piše: »Mladina, ki je ostala doma, je marsikdaj izrazila željo, da bi prosvetno delovanje oživelo, toda največjo oviro je našla prav pri ljudeh, ki bi jim moral biti prosvetni in kulturni razvoj naše mladine pri srcu, pri duhovščini in pri nekaterih domačinih, ki se štejejo med izobražence, toda s svojim razbijaškim delom niso doslej Ustvarili drugega kot kulturno mrtvilo v vasi...« Pisec omenjenega dnevnika ugotavlja nadalje, da je njihovo prosvetno društvo zašlo v zagato, odkar je števerjanski fari uspelo odkupiti »Borovce«. Ljudje pa, »ki so tako strašno naperjeni proti vsemu, kar nima njihovega blagoslova«, niso kar najbolj koristno uporabili prelepega prostora. Premalo je bilo prireditev na prostem in v večini primerov niso nastopali domači mladinci in mladinke. Kar se pa člankarju zdi najhujše je, da župnišče ni ugodilo prošnji »Briškega griča«, da bi dalo na razpolago »Borovce« za plesno prireditev. Zato piše: »Mislimo, da na tak način ne more rasti in se dvigati naša manjšina, če jo iz ozkih, osebnih in predvsem strankarskih vzrokov zavirajo prav na tako občutnem področju, kakor je prosvetno!«. —
DELO SKPD ŠTEVERJAN
Na vsa natolcevanja Primorskega dnevnika lahko odgovorimo sledeče:
1.	Ako bi člankar Primorskega dnevnika in njegovi somišljeniki iz Števerjana ne bili »tako strašno naperjeni proti vsemu, kar nima njihovega blagoslova«, bi vedeli ,da obstaja, živi in deluje v števerjanu še drugo prosvetno društvo, ki mu je ime Slovensko katoliško prosvetno društvo. Koliko prireditev in kulturnih večerov je to društvo priredilo v zadnjih časih v skromnem prosvetnem prostoru na Križišču, ve marsikdo. Pevski mešani zbor tega društva je dobro znan po Goriškem in Tržaškem: nastopil je neštetokrat v Gorici in tudi v Trstu in odnesel pri tekmovanju dvakrat prvo nagrado. Preteklo pomlad so člani tega zbora sodelo-
Skupina izletnikov iz Pevme na Bledu
dala v najem »Borovce« za plesno prireditev, ki jo misli prirediti prosvetno društvo »Briški grič«. Župnik jima je na lep in prijazen način odgovoril, da se mu zdi to neprimerno za tako prireditev na cerkveni lastnini in v sami neposredni bližini cerkve ter za negativen odmev, ki bi ta korak vtegnil imeti predvsem pri
pristojnih oblasteh. To je vse. Mislimo, da ni župnik zato zagrešil nobenega zločina nad našo manjšino, še manj so ga vodili »osebni, ozki in strankarski vzroki«, kajti čeprav je mnenja, da je tudi pametno razvedrilo potrebno današnjemu človeku, meni tudi, da se prosvetno delo vrši bolj z glavami kot z nogami.
vali v zveznem zboru Kat. prosvete iz Gorice pri kulturni prireditvi primorskih zamejskih Slovencev v Celovcu na Koroškem. Za prihodnjo nedeljo pripravlja Slov. katoliško društvo iz Števerjana dvodnevni izlet na Koroško, da si naša mladina ogleda in spozna od blizu prvo domovino Slovencev.
Toda prosvetno delo se ne izčrpa vse v krogu prosvetnega društva. V Števerjanu delujejo tudi dekliški in fantovski krožki, katerih namen je predvsem vzgoja v verskem, moralnem in narodnem duhu v skladu s potrebami in problemi modernega časa. Zal smo ugotovili, da se izvaja marsikje pritisk na starše nekaterih mladink, naj jih ne pustijo h Krožku. Kdo je torej v resnici »naperjen proti vsemu, kar nima njegovega blagoslova«? Kje dobi pogum pisec Primorskega dnevnika, da lahko napiše, da ni pri srcu števerjanski duhovščini prosvetni in kulturni razvoj naše mladine?
ZADEVA Z BOROVCI
2. Znano je, da je števerjanska cerkvena uprava z veliko žrtvijo kupila Borovce. Vsako leto se vršita na odprtem v poletnem času ena ali dve prireditvi. Pripraviti kulturno prireditev ,ki bi pritegnila širši krog ljudi razen plesa, ni lahko. Nič čudnega torej, ako se je angažiral tudi kak izvenšteverjanski »oder«, predvsem Slovenski oder iz Trsta. Pri vsaki prireditvi pa so števerjanski fantje in dekleta aktivno sodelovali ali pri petju ali rajanju, vsekakor pri vsem tehničnem delu, ki ga prireditev na prostem zahteva. Sicer so Števerjanci nastopili na odru tudi v zadnjih časih, bodisi v Borovcih bodisi pozimi v prosvetnem prostoru za miklavževanje in pustovanje. Preteklo zimo so nekateri mladinci iz Števerjana nosili zahtevne vloge v ljudski igri »Domen«, ki jo je priredila Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici.
Prostor med Borovci ne pride v poštev le enkrat ali dvakrat na leto, kajti dan je na razpolago števerjanski šoli za telovadne vaje na prostem. Letos se je v Borovcih uspešno vršila zaključna šolska prireditev.
V poletnih mesecih se predvaja v Borovcih na dan nedelje tudi kino. Veseli bi bili, ako bi bilo mogoče predvajati kak film v domačem jeziku. Povsem tem lahko rečemo, da so »Borovci« kar dobro izkoriščani v kulturne in rekreativne namene.
3. Pred mesecem dni sta se dva člana odbora »Briškega griča« zglasila v župnišču in prosila, naj bi župnijska uprava
16 let po končani vojni
Zadnja vojna steguje še sedaj svoje krvave roke po nedolžnih žrtvah. Na Opčinah se je pretekli petek odigral nadvse žalosten dogodek, ki je globoko presunil vse prebivalstvo, zlasti še prebivalce istrskega naselja. Na travniku za naseljem so trije otroci, 7-letni Franko Nesich, 5-letna Marija Grazia in 3-letni Maurizio našli svetal predmet in začeli razbijati po njem s kamnom, ne sluteč, da je to bomba tipa »OTO«. Bomba se je s strašnim truščem razletela ter razmesarila vse tri otroke. Franko je umrl med prevozom v bolnišnico, sestrica Marija Grazia nekaj ur po prevozu, potem ko so ji morali zdravniki odrezati levo roko, mali bratec Maurizio pa leži težko ranjen v bolnišnici. V bolnišnico so morali tudi prepeljati mater nesrečnih otrok, ki je tik pred porodom svojega šestega otroka.
Nesichevi so istrski begunci, oče Iginio Nesich je po poklicu zidar. Vse prebivalstvo globoko sočustvuje z nesrečno družino. Pogreb nedolžnih žrtev je bil v ponedeljek popoldne. Sam tržaški škof San-tin je vodil pogreb.
Sv. Ivan - Trst
Pred nekaj dnevi je svetoivansko prebivalstvo iznenadila vest, da nas namerava zapustiti naš župnik, preč. g. Salvator Degrassi. Nato je prišla uradna potrjena vest, da se je v resnici župniji odpovedal ter da je župnija razpisana od 15. julija do 15. avgusta. G. župnik bo verjetno upravljal župnijo do prihoda novega župnika.
Med tem, ko čakamo na spremembo, smo dolžni priznati, da je dosedanji g. župnik zelo dobro obvladal slovenščino in jo tudi zelo rad uporabljal ter bil v narodnostno mešani župniji na svojem mestu. Zato upamo, da bo imel tudi naslednik podobne sposobnosti in podobno ljubezen do našega jezika. To toliko bolj, ker se v Trstu vedno bolj boljšajo odnosi med meščani obeh narodnosti, posebno zato, ker skušajo demokratični Slovenci priti do plodovitejšega sodelovanja z italijanskimi katoliško usmerjenimi krogi.
Pretekli teden so prišli v podlonjerske nove hiše novi stanovalci. Odprli bodo v nekem pritličnem prostoru tudi zasilno kapelo in v načrtu je tudi nova cerkev. Ker je ta okraj najbolj slovenski del naše župnije, trdno pričakujemo, da se bodo pri dušnem pastirstvu ozirali tudi na to okolnost.
Nabrežina
Na državni višji šoli za telesno vzgojo v Rimu je dokončal svoje študije in postal profesor telovadbe Stane Kojanec iz Nabrežine. — Iskreno čestitamo!
*
Razveseljivo je to dejstvo, da naša na-brežinska mladina tako italijanska kot slovenska ljubi to, kar je res lepega, in to je Bog in njegova postava. V nedeljo je namreč izpred glavnega oltarja župnik oklical kar sedem parov mladih src, ki žele prejeti sveti zakon iz rok božjih. Med temi je g. Leo Kakeš iz znane naše družine Kakeš-Kojanec, ki se poroči z gdč. Ileano Ferlat, ki jo Nabrežinci že poznamo kot dobro učiteljico, sedaj profesorico, nato se poroči g. Milena Vižintin, naša
cerkvena pevka, in upamo, da bo v Sama-torci pomagala širiti čast božjo s svojim lepim glasom. Poroči se tudi gdč. Favsta Radovič, učiteljica, z g. Eliotom Visinti-nom. — Vsem na novi življenjski poti želimo božjega blagoslova in sreče.
Trebče
Dne 22. julija smo pokopali v Trebčah Julijana Cuk. Bil je vnet čitatelj KG, zato bo prav, če se ga ravno v tem časopisu spomnimo s kratkim dopisom. Pokojni Julijan je bil rojen 28. aprila 1943 in je torej umrl v starosti osemnajstih let, ki pa niso bila srečna mladostna leta, ampak leta polna žrtev in trpljenja. 2e v detin-ski dobi so se začeli kazati znaki bolezni — paralize, ki pa vsaj prva leta ni tako naglo napredovala. Julijan je še mogel dovršiti osnovno šolo: do 4. razreda je prihajal sam, zadnje leto — v peti razred — pa ga je požrtvovalna mama vozila na kolesu.
Po desetem letu starosti ga je bolezen huje napadla. Hoditi ni mogel več, zato so mu domači preskrbeli vožiček na treh kolesih, kateri mu je postal edino prevozno sredstvo skozi celih osem let.
smrtjo — živo vero in prisrčno prošnjo: »Trpljenje Kristusovo, utrdi me!«
V nemajhni meri je pok. Julijanu dvigalo duha in vlivalo vedno nove pripravljenosti za žrtve zanimanje in veselje do skavtskega gibanja. Cele zime je prebiral knjige o tej organizaciji, pripravljal govorčke, ki jih je potem pri srečanjih prečital. G. starešina je bil ganjen nad tako iskrenim navdušenjem bolnega fanta ter ga sprejel kot častnega člana v skavtsko družino. Pokojni je dobro vedel, da ne bo nikdar mogel z drugimi krepkimi in zdravimi brati skavti na njihova čudovito lepa taborenja, na izvidniške pohode, zasledovanje, da ne bo mogel sodelovati pri' skavtskih igrah, vendar je kljub temu z vso vztrajnostjo skušal živeti po skavtskih zakonih. Dojel je duha skavtizma. Molitev »Gospod Jezus, daj-da bo križ ob poti kakor srečanje s prijateljem« je vsak dan ponavljal. Po skavtskem geslu je bil »VEDNO PRIPRAVLJEN« na vse: na trpljenje, na smrt; zato je skušal z vsemi močmi vedno živeti v milosti. Zvest Bogu in domovini je dokončal svoje mlado, a na trpljenju bogato zemsko življenje. Mi pa se ga bomo radi spominjali v svojih molitvah, da bi čin1' prej dosegel pri svojem Stvarniku pra« mir in večno srečo.
Požrtvovalnim staršem in sestri naše iskreno sožalje.
OBVESTILA
PROSTOVOLJEN LEP IZLET V DOLOMITE. Slovenska Vincencijeva konferenca v Trstu vljudno vabi starše dek»c v koloniji Agordu in vse ljubitelje gorsikih krajev, da se udeleže 20. t. m. prijetnega izleta v Agordo in tudi v letaviščarsko poznan kraj Alege. — Urad za vpisovanj v ulici Trento, 2-11. je odprt od 17. do ure. Pohitite z vpisom, da ne ostanete brez prostora.
DEKLETA NA TRŽAŠKEM! Duhovne vaje za Vas bodo letos bolj zgodaj ko* druga leta, kar ste same predlagale i® želele. Vršile se bodo pri čč. sestrah pr* Sv. Ivanu od 20. avg. (pričetek z nedelj0 zvečer) do 24. avgusta (v četrtek zjutraj zaključek). — Priglasite se takoj, in sicef na naslov: čč. šolske sestre, ul. Docciei 36 - Trieste. Vzdrževalnina okrog 2.500 l**"' Duhovne vaje bo vodil monsignor Čiri' Demšar iz Avstrije. — Obvestite in pov®" bite prizadete tudi po župnijah!
Vodstvo
PRIMARIJ dr. Josip Vrtovec
se je preselil ter ordinira v ul. Garzaroli štev. 12 - tel. 32-47
DAROVI
Za Slov. sirotišče: N. N., Gorica 1.000, gdč. F. 2 . 2.000; g. D. 2. 2.000; gdč. Go& čan (USA) 500 lir. — Iskren Bog povrni'
Za Alojzijevišče: Gdč. Goričan (USA)
1.000	lir.
Za Katoliški glas: Gdč. Goričan (USA) 500 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: J. U. 1.00®'
H.	Bizjak 2.000; L. M. 1.000; Ivana Ve' nuti 100.000 (skupno 800.000); F. M. 3.000; družina Urbančič za obletnico mami116 smrti 5.000 lir. — Bog plačaj!
Za Katoliški dom: Nabirka iz Štandre'£“• Filej Josip 1.000; družina Mozetič 1.000* Budal Jožefa 500; Pisk Franc 500; Nan11* Ladislav 1.000; Nanut Jožef 500; Bris^0 Ema 500; Nanut Albert 500 ; 2ežlin Stank0 500; Marušič Alojzija 500; Nanut Valenl'n 500; Pauletič Marija 500; Zavadlav R11^1 500; druž. Brešan Pavletič 500; Zavadl3^ Viljem 1.000; Nardin Ivan 500; Baštjan^ Venceslav 500; Marvin Angel 1.000; gerli Franc 300; Zavadlav Peter 500; Gul'*1 Albin 200; druž. Nanut Urban 200; Lut' man Leopold 500; Ožbal Klavdijo 250
Tedaj se je začela zanj doba globlje občutenega telesnega in duševnega trpljenja. Ob pogledu na svoje sošolce, ki so se razvili v krepke fante polne življenja in veselja, je bridko občutil nebogljeno navezanost na svojo »karocelo« in potrebo pomoči drugih za vsak svoj gib-ljaj.
Marsikdo bi si predstavljal, da bo fant v takih razmerah obupoval. Vsi, ki smo ga poznali, pa vemo, da se pri njemu kaj takega ni dogajalo. Ohranil je veselo razpoloženje in nasmejan obraz. Zelo veliko so k temu pripomogli njegovi domači, ki so mu lajšali trpljenje z neutrudljivo požrtvovalnostjo. Predvsem pa mu je dala stanovitnost trdna in živa vera, ki mu jo je podaril pravični Bog v veliki meri. V luči te vere je pokojni gledal na življenje, spoznal vrednost trpljenja in trdno pričakoval srečnejše življenje v večnosti. Vsak prvi petek je navadno prejel sv. obhajilo in vselej — od prvega sv. obhajila pa do svete popotnice dan pred
mišček Leopold 200; Nanut Cvetko
; GO-2001
Paulin Anton 300; Budal Franc 300; din Anton 200; Tomasi (Tomšič) J°^c 1.000;	Mučič	Mirko	1.000;	Mučič	Ant0'1
1.000;	Mučič	Jožef	500;	Makuc	Ant°n
10.000;	Lutman Peter	2.000;	Marinič	J°^°
1.000;	Marvin Marija 1.000; Filej
1.000; Tomšič Janko 1.000; Tomšič
1.000; Nanut Lojze 500; Milan Pelicon 50°’ Hoban Pierina 500; Petejan Emil 500; P"’11
lin Emil 500; Močnik Lovrenc 500;
la
"flO;
vadlav Andrej 500; Zavadlav Rudoll : Lutman Jožef 500; Zavadlav Edi 500; ^ les Srečko 2.000 lir. — Iz Gorice: U- ^ 5.000, Sardoč Marija 2.000, Novak
20.000	lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega st0^l trgovski L 20, osmrtnice L 30, več davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. M1 Tiska tiskarna Budin v Gorici
'o&P