Jubilejni koncert Mestne godbe Kamnik Čudovita božična zgodba v rovu pod Malim gradom Prizadevni člani Komornega pevskega zbora Šutna Kamnik so tudi letos, drugič zapovrstjo, v rovu pod Malim gradom 26., 27. in 28. decembra organizirali in v izvirnih oblačilih uprizorili žive jaslice. Vsak dan so izvedli štiri predstave za približno 30 obiskovalcev (število je bilo zaradi prostora omejeno). Božično zgodbo si je v treh dneh ogledalo 400 ljubiteljev pojočih jaslic. Več na 9. strani. Osrednje dejanje uprizoritve živih jaslic v rovu pod Malim gradom so Jaslice z rojstvom Jezusa. Hvaležnosti in veselju Marije in Jožefa so se pridružili pastirji. Dogajanje je pospremila vsem tako dobro poznana Sveta noč, ki so jo pevke in pevci Komornega pevskega zbora Sutna izredno občuteno zapeli. VERA MEJAČ Novoletni pogled na Kamnik s 660 metrov visoke Špice Slovenci imamo radi praznike, saj lahko vsaj takrat izstopimo iz hitrega ritma vsakdana in smo s svojimi bližnjimi. Minuli prazniki so bili še lepši, ko je božični in novoletni dan pobelil sneg. Prav romantično je bilo jutro, ko so nas z neba pozdravljale bele snežinke, ki so se jih še posebej razveselili otroci in šolarji, saj so imeli kar nekaj dni počitnic. Novoletno popoldne so nas božali celo sončni žarki, še lepše vreme je bilo 3- januarja, zato so se mnogi odpravili na sprehode v naravo. Tudi mi smo se podali na priljubljeno pohodniško točko - Špico in z razgledne točke občudovali naše lepo mesto ob vznožju Kamniško-Savinjskih Alp, ki v letošnjem letu praznuje 780-letnico. V objektiv smo ujeli Marka Rebolja z Vrhpolja pri Kamniku z vnukoma 8-letnim Žigom in 6-letnim Timom Kmeclom. Živahno so se pomenkovali, se igrali in z zanimanjem prepoznavali kamniške znamenitosti pod njimi: Mali grad z dvonadstropno romansko kapelo, cerkev na Šutni s samostojnim zvonikom, frančiškansko cerkev sv. Jakoba in samostan z bogato knjižnico, žalsko cerkev s Kalvarijo, grad Zaprice z muzejem in kaščami s slamnatimi strehami ...Pogled pa ni obšel prometnega utripa, struge Kamniške Bistrice in prečudovitih planin. VERA MEJAČ MESTNA GODBA KAMNIK JE POMEMBEN DEL KULTURE NAŠEGA MESTA Sto let PGD Šmartno v Tuhinju Mestna godba Kamnik je v petek, 19. decembra, v Domu kulture Kamnik z jubilejnim koncertom počastila 110 let svojega obstoja in 160-letnico godbeništva v Kamniku. Množica zadovoljnih obiskovalcev, ki je napolnila dvorano do zadnjega kotička, je vzhičeno aplavdirala tako jubilantom-godbenikom pod vodstvom dirigenta Martina Dukariča, kot tudi gostom: priljubljeni pevki, odlični solistki Darji Švajger (na sliki) in prav tako priljubljeni Klapi Mali grad Kamnik. Več na 3. strani. VERA MEJAČ D gg e CENTER ZA TUJ E JEZI K E VPISI V JEZIKOVNE TEČAJE za otroke in odrasle ® 01/721 6913,729 24 86 041/317444 I ( Dragi bralci, naslednja številka Kamniškega občana bo med vami v petek, 30. januarja. Gradivo za objavo oddajte do petka, 23. januarja, zahvale in oglase pa do srede, 28. januarja, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem), tel: 01/83 91 311, 041/662-450, e-naslov: sasa. meiac@sioL net Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Šmartno v Tuhinju so 19. decembra na slavnostni seji v Osnovni šoli Šmartno proslavili sto let obstoja in delovanja. Po tem, ko so poleti jubilej obeležili s slovesno parado in srečanjem s sosednjimi društvi in z društvi z imenom Šmartno po Sloveniji na veselici, so na tokratni slavnostni seji predstavili delo društva od ustanovitve do danes z izidom bogate kronike društva. Več na 4. strani. A.ŽALAR Invalidom dostopen oder v Domu kulture in prostori IVIC Kotlovnica V Domu kulture Kamnik so 18. decembra slovesno predali namenu dvigalo za invalide in gibalno ovirane osebe. Tako jim je odslej omogočen dostop na oder in v zaodrje velike dvorane in tudi v prostore Mladinskega centra Kotlovnica v kletni etaži, s tem pa tudi pestra paleta dejavnosti, kulturno in zabavno življenje. Pobudo za vgradnjo dvigala oziroma sprva le dvižne ploščadi na oder v kamniškem kulturnem hramu so že na začetku mandata dali svetniki Liste Toneta Smolnikarja, ki je za nakup in vgradnjo dvigala namenila izkupiček prvega dobrodelnega županovega plesa, ki je v njihovi organizaciji potekal marca 2008, skupaj s sredstvi sponzorjev v višini 16.000 EUR. Občina Kamnik je prispevala 15.000 EUR. Več na 4. strani. la hplo mo in pomlad www.hpcommerce.si WW 1 VMVV 1 £| 1 10 D0TERM Varčuj mo z energijo! »totne De Dietrich A ogrevalna alke t h e » ** t q u e nt tehnika STIEBEL ELTRON ££ IZ VSEBINE AKTUALNO na strani 2 V Kamniku se nam obetajo oskrbovana stanovanja O črpanju evropskih sredstev naše občine v županovi rubriki Mediacija v KS Duplica OB IZTEKU LETA - MED NAMI na straneh 3 in 4 Novo leto pričakali na Glavnem trgu Dobrodelni koncert v Motniku Slovesno »odprtje« dvigala v Domu kulture Božični koncert MePZ Cantemus NAŠI JUBILANTI na strani 5 Biserno in zlatoporočenci ter planinski jubilanti KOLEDAR PRIREDITEV na strani 7 IZ DRUŠTEV IN STRANK na strani 7 V PRAZNIČNEM DECEMBRU na straneh 8 in 9 Koncert Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik, Božično novoletni koncert in prireditve v Domu kulture Kamnik, v OŠ Stranje, v Volčjem Potoku, uprizoritve živih jaslic v rovu pod Malim gradom, v Snoviku in Mekinjah NEKOČ IN DANES na strani 10 40 let Teritorialne obrambe Spomini pod Slevcem na Kostavski planini V spomin prof. Hubertu Bergantu MED MLADIMI na strani 11 NAŠA POGOVORA na strani 12 Z Gregorjem Hribarjem, uspešnim kamniškim odbojkarskim akterjem, katerega ime je zapisano med peščico vrhunskih slovenskih selektorjev ekipnih športov Z Mirom Kregarjem o njegovem zadnjem havajskem ultraman podvigu ŠPORT na strani 13 V Kamniku se nam obetajo oskrbovana stanovanja Begrad je gradnjo oskrbovanih stanovanj odložil za nedoločen čas, Vistra pa stanovanja obljublja že za konec leta 2009 V prvih dneh novembra je nekaj gospodinjstev v naši ob- Zanimanja Z3 čini prejelo v poštne nabiralnike letak, v katerem novomeško oskrbovana Stanovanja gradbeno podjetje Begrad d.d. občane obvešča o načrtovani gradnji oskrbovanih stanovanj v občini Kamnik, s priloženo ' * } anketo pa je ugotavljalo, kolikšen je med našimi občani interes V Begradu na moja vprašanja za tovrstna stanovanja. Zaradi težav pri zagotavljanju sredstev v zvezi z načrtovano gradnjo še je Begrad medtem ta projekt odložil za nedoločen čas, medtem niso želeli konkretno odgovoriti, ko v podjetju Vistra d.o.o. pri njem vztrajajo in vselitev v oskr- namesto tega pa kamniški javno- bovana stanovanja obljubljajo že za konec letošnjega leta. sti pošiljajo naslednje pojasnilo: »S ciljem iskanja novih tržnih niš Begrad je v naši občini načrto- prodajna/najemna pogodba na- smo pričeli raziskovati možnosti val postopno izgradnjo šestih tančno določa pogoje za bivanje izgradnje oskrbovanih stanovanj stanovanjskih blokov s kar 147 v oskrbovanih stanovanjih. V pra- na več lokacijah v Sloveniji, tako različno velikimi oskrbovanimi vilniku o standardih in normali- tudi v Kamniku. Na zemljišču stanovanji. Stanovanja naj bi bila vih socialno varstvenih storitev »Pod Skalco« so po veljavnem velika od 30 (garsonjera) do 42 (če koga ta pravilnik podrobneje prostorskem aktu dovoljena iz- kvadratnih metrov (dvosobno zanima: objavljen je bil leta 1995 ključno oskrbovana stanovanja, stanovanje) in naj bi stala od v Ur. listu RS št. 52, op. a.) in pra- ki bi jih v primeru odločitve za 85.000 do 108.000 evrov. Sta- vilniku o minimalnih tehničnih realizacijo tudi v celoti izvedli novanja naj bi bila arhitekturno zahtevah za graditev oskrbova- (in ne klasičnih stanovanj). Po prilagojena potrebam starejših nih stanovanj za starejše ter o veljavni zakonodaji je zagotov- oseb, v njih pa poskrbljeno tudi načinu zagotavljanja pogojev za jena namembnost stanovanj in za dostavo hrane, socialno in njihovo obratovanje je namreč tudi nadzor nad tem (socialna zdravstveno oskrbo stanovalcev precej »varovalk«, ki prepreču- inšpekcija). Anketo pa smo izve- ter za stalno dosegljivo nujno po- jejo in onemogočajo morebitne dli z namenom raziskave tržišča moč. Načrtovana so na območju zlorabe. Glede na to, da oskrbo- in to je med drugim tudi osnova »Pod Skalco«, v neposredni bližini vana stanovanja niso namenjena za odločitev o nadaljnjem razvo- našega Doma starejših občanov, mladim družinam, prav tako ne ju projekta«. Čeprav so z odzivom kjer je v občinskih prostorskih gre za tako imenovana »socialna potencialnih kupcev oskrbovanih aktih res predviden prostor za stanovanja«, je otroško igrišče stanovanj menda zadovoljni, v oskrbovana stanovanja. Toda Be- ob njih nepotrebno oziroma je Begradu odločitev o nadaljnjem gradov projekt - vsaj tak, kot je bil lahko za starejše prebivalce celo poteku tega projekta prelagajo predstavljen v tem letaku - zbuja moteče,« pojasnjuje Mežnar. Za na kasnejše obdobje, ko se bodo kar nekaj vprašanj in dilem o tem, oskrbovana stanovanja oziroma razmere na finančnem in nepre- kako se bo dolgoročno ohranjala njihove stanovalce je »zakonsko« mičninskem trgu stabilizirale, prvotna funkcija teh stanovanj, res predpisanih le 0,8 parkirišča Kot vemo, imajo podjetja trenut- Obstaja namreč bojazen, da bi ta na stanovanjsko enoto, vendar bi no precej težav s pridobivanjem stanovanja ob zamenjavi lastni- občina investitorjem lahko »naro- posojil, gradbena podjetja pa ob kov (npr. ob dedovanju) dobila čila« kakšno parkirišče več, če že tem še dodatno pesti tudi zastoj mlajše stanovalce (lahko celo ne zaradi potreb stanovalcev, pa nepremičninskega trga. mlade družine), ki potrebujejo vsaj zaradi potreb obiskovalcev, Podobno, kot v Begradu, tudi v povsem drugačno infrastruktu- ki bodo stanovalce obiskovali. Vistri pravijo, da je zanimanja za ro kot starejša populacija. Ob na- Na platoju ob koncu Drnov- oskrbovana stanovanja v naši ob- črtovanih blokih namreč Begrad škove poti pa gradnjo oskrbo- čini dovolj, zato pri tem projektu ni predvidel otroškega igrišča in vatlih stanovanj načrtuje tudi vztrajajo kljub trenutnim razmešamo 0,8 parkirišča na stanovanj- podjetje Vistra iz Grobelj. Kot ram na trgu. »Stanovanja bomo nam je povedala Vida Strajnar, prodajali ali dajali v najem, njiho- nameravajo zgraditi štiri večsta- vo ceno pa bomo oblikovali glede novanjske atrijske stavbe, ki na stanje na trgu, zaenkrat pa je bodo nanizane okrog skupnega še nismo oblikovali. V primeru, da notranjega atrija, v njih pa bo tri- stanovanj ne bomo mogli prodati, deset oskrbovanih stanovanj. Po jih bomo oddali v najem,« pojas- zagotovilih Strajnarjeve finančna njuje Strajnarjeva. Tudi Mežnar Miran Mežnar iz Godiča, ki kriza realizacije tega projekta ne je - tako kot oba investitorja - preši za oskrbovana stanovanja v ogroža, tako da bodo stanovanja pričan, da je zanimanja za tovrst- naši občini prizadeva že skoraj po njenih napovedih vseljiva že na stanovanja v naši občini precej, dvajset let, pravi, da je strah, da konec leta 2009 oziroma eno še zlasti zato, ker bodo zgrajena v bi oskrbovana stanovanja (bodisi leto po izdanem gradbenem do- neposredni bližini centra mesta in lastniška ali najemniška) izgubi- voljenju, za katerega so vlogo doma upokojencev, la svojo prvotno funkcijo, odveč, že oddali. »Želimo pa si, da bi In kaj bo Vistra ponudila stano-»Za tovrstna stanovanja veljajo občina, ki je podprla ta projekt, valcem teh stanovanj? Strajnarjeva namreč točno določena pravi- še naprej sodelovala z nami, saj pravi, da bo lastnikom ali najem- la. Ta stanovanja se sicer lahko veliko pomoči potrebnih ljudi nikom stanovanj na voljo celotna prodajo ali oddajo, pri čemer so čaka za sprejem oziroma najem domska oskrba, ki jo sestavljajo kupci lahko pravne ali fizične oskrbovanih stanovanj,« še doda- prehrana, čiščenje stanovanja ter sko enoto. Bojazen, da bi oskrbovana stanovanja zasedle mlade družine, je odveč osebe, vendar zakon oziroma ja Strajnarjeva. Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju humanitarnih programov v Občini Kamnik (Uradni list RS, številka 57/03, 34/04, 41/05 in 43/07) župan Občine Kamnik objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje humanitarnih programov za leto 2009, ki jih bo Občina Kamnik sofinancirala iz občinskega proračuna 1. Iz proračunskih sredstev se bodo sofinancirali humanitarni programi. 2. Na javnem razpisu lahko sodelujejo: humanitarna društva, drugi izvajalci humanitarnih programov 3. Razpisno dokumentacijo s priloženimi obrazci lahko dobite na spletni strani Občine Kamnik WWW.KAMNIK.SI. od dneva objave javnega razpisa do izteka razpisnega roka za oddajo prijav. 4. Dodatne informacije dobite pri Katji Vegel (tel.: 01/8318-142) ali Marjeti Benkovič (tel.: 01/8318-111). Anton Tone Smolnikar ŽUPAN pranje in čiščenje posteljnine, perila in oblačil, poleg tega pa še fizioterapija, delovna terapija in celotna domska oskrba, kamor sodijo na primer pomoč pri oblačenju in osebni negi, nadzor nad jemanjem zdravil, navzočnost zdravstvenega osebja in socialnih delavcev, ki urejajo medsebojne odnose, skrbijo za prireditve in drugo. ZORAN JEREB Vi sprašujete, župan odgovarja O črpanju evropskih sredstev v občini Kamnik B.N. sprašuje, ali ima Občina Kamnik že pripravljene nove projekte za črpanje EU denarja. Z vstopom v Evropsko unijo se je tudi Sloveniji odprl dostop do različnih sredstev in oblik pomoči, ki jih Evropska unija namenja v okviru svojih politik. Z novo finančno perspektivo 2007-2013 ima Slovenija na razpolago 4,2 milijarde evrov za področje kohezije in skoraj milijardo evrov za razvoj podeželja. Kljub nekaterim neutemeljenim očitkom se Občina Kamnik zelo uspešno vključuje v črpanje evropskih sredstev. Občina Kamnik je resno pristopila k pripravi projektov ter izdelavi vse potrebne dokumentacije za prijave na evropske razpise. Uspešna je pri pridobivanju sredstev iz različnih skladov, kot so Sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in tudi iz drugih programov Evropske skupnosti. Iz Evropskega sklada za regionalni razvoj je za regije in občine namenjeno sofinanciranje projektov, ki so po svojem značaju in učinku regionalnega pomena. Vsaka regija ima letno kvoto sredstev, kije določena na osnovi indeksa ogroženosti. Manj razvite regije so upravičene do več evropskega denarja. Občina Kamnik spada V Osrednjeslovensko regijo, ki je najbolj razvita in je zato upravičena do najmanj sredstev. Kljub temu smo uspeli pridobiti sredstva za izgradnjo lokalne povezovalne ceste B31. V lanskem letuje Občina Kamnik pristopila k sodelovanju dveh regijskih projektov v okviru Ljubljanske urbane regije. To sta projekta Strokovne podlage za pripravo Regionalnega prostorskega načrta in Strokovne podlage urejanja javnega prometa v regiji. Eden od največjih projektov, za katerega v občini še pripravljamo potrebno dokumentacijo, je projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Kamniške Bistrice in Pšate. Pripravlja se vloga za koriščenje kohe- zijskega sklada za izgradnjo kanalizacijej vodovoda in dograditev CCN Domžale. Občina uspešno črpa tudi sredstva Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Vključeni smo v tako imenovani program LEADER in Lokalno akcijsko skupino (LAS) Srce Slovenije v okviru katere smo pridobili sredstva za ureditev dostopa do Naravnega zdravilnega gaja v Tunjicah in polnilnico žive vode. Za letošnje leto smo prijavili že nov projektni predlog TD Tuhinjska dolina Povezovanje in promocija produktov podeželja. Omeniti velja tudi projekt Trkamo na vrata dediščine, ki že nekaj let povezuje turistično ponudbo dediščine območja od Kamnika do Šmartnega pri Litiji. Občina je iz sredstev, pridobljenih na podlagi tega projekta, v lanskem letu v Kršmančevem parku ob Kamniški Bistrici odprla novo počivališče z igrali za otroke. Izdelana je bila tudi obsežnejša publikacija s kulturnimi in naravnimi potenciali Kamniške Bistrice in letaki za posamezne točke dediščine. Izdelane bodo tudi vsebine za informativne table. V šolskem letu 2008/20-09 smo začeli izvajati tudi projekt štipendijskih shem, ki se financira iz Evropskega socialnega sklada in ga vodi Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije. Občina se uspešno vključuje tudi v partnerstva evropskega teritorialnega sodelovanja. Uspešno smo zaključili projekt DYNALP -povezanost v Alpah, v okviru katerega je občina Kamnik omogočila delovanje ekološke tržnice, izdelala katalog ekoloških kmetij v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku, omogočila predavanja o zdravi prehrani na osnovnih šolah, oglede ekološke kmetije, .... Sodelujemo pri izvajanju projekta C02 Neutral Transport for the Alpine Spa-ce, ki se ukvarja z zmanjševanjem emisij C02 iz prometa in uvedbo novih tehnologij za mobilnost. V začetku letošnjega leta seje začel izvajati projekt Listen to the voice of Villages, ki obravnava razvoj turizma v hribovitih območjih. V okviru projekta bo del aktivnosti izvedenih tudi na Veliki planini (tematske poti, označevalne table, informa- tivno gradivo,...). Sodelujemo tudi v pr ograjnih, ki jih upravlja direktno Evropska komisija. Eden od njih je Program Evropa za državljane, ki ponuja možnost financiranja za pobude pobratenja mest, tako da financira srečanja prebivalcev in tematska povezovanja pobratenih mest (town tivinning). Vpreteklih letih smo bili že uspešni in smo sredstva v okviru tega programa že pridobili. V letošnjem letu bo sodelovanje z našim pobratenim mestom Trofaiachom še posebej intenzivno, ker praznujemo 10. obletnico pobratenja in smo že vključeni v aktivnosti v zvezi s pridobivanjem sredstev. Občina Kamnik ima za prihodnje obdobje izdelanih že veliko projektnih predlogov, za katere bo poskušala pridobiti sredstva s prijavami na različne razpise. V teh dneh tako oddajamo projekte za sofinanciranje obnove Budnarjeve hiše v Palovč-ah. Na nekatere odločitve o izbiri naših projektnih predlogov še čakamo. Pri pripravi vlog na javne razpise je potrebna tudi realna ocena lastnih finančnih zmogljivosti. Občina mora projekte sofinancirati v zahtevani višini, kar pa za nekatere projekte, ki niso predvideni v proračunu, pogosto povzroča problem. Hkrati mora biti občina finančno sposobna založiti sredstva za izvedbo projekta do povračila sredstev po zaključku del. Denar EU skladov je namenjen predvsem projektom, ki resnično pripomorejo k dodani vrednosti celotne Evrope. Projektov se ne lotevamo samo zato, da bi črpali denar iz skladov, temveč izvajamo tiste, ki jih resnično potrebujemo. Za dosego ciljev, ki smo sijih zadali na občini Kamnik, bomo naredili vse in si med drugim pomagali tudi z nepovratnimi sredstvi Evropske unije! Župan TONE SMOLNIKAR Kamniški OBČAN- Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 12.000 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662^450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d., 15.1. 2009- MEDIACIJA V KS DUPLICA Mediacija je sodobna in mednarodno uveljavljena metoda mirnega reševanja sporov, ki se nanaša na mnoga področja človekovega dela, življenja in medosebnih odnosov. To je mirno izvensodno reševanje sporov, kjer se sprti stranki prostovoljno odločita, da bosta s pomočjo mediatorja iskali rešitev za njun skupni problem, dogovor pa mora biti sprejemljiv za obe sprti strani. Mediator ne odloča o vsebinski rešitvi spora, temveč sprtima strankam le pomaga iskati najboljše rešitve in doseči dogovor. Postopek reševanja konflikta je v primerjavi s sodno potjo krajši, cenejši, bolj prijazen do strank, stranki sami oblikujeta zase najprimernejšo pot. Mediacija je primerna pot pri partnerjih, zakoncih, sosedih, delavcih in delodajalcih in drugod, kjer sta sprti stranki še nadalje v nekem kontaktu in je mirna rešitev spora pomembna za njun prihodnji odnos. Mediacijska srečanja trajajo uro in pol in obsegajo toliko srečanj, kot jih sprti stranki potrebujeta, da bi lahko rešili problem (v povprečju 3 do 10 srečanj). Mediator je nevtralna tretja oseba, ki stranke vodi v razreševanju njunega spora in k iskanju lastnih rešitev medsebojnega razmerja v bodoče. Sprti udeleženci se v postopek mediacije vključujejo prostovoljno. Sporazum, dosežen v postopku mediacije, je lahko samo usten dogovor ali opravičilo, če je za stranki to dovolj. Kadar pa stranki želita sodno izvršljiv dogovor, je potrebno ta sporazum zapisati pri notarju v obliki notarskega zapisa, ki je potem podlaga za poravnavo na sodišču. Sporazum stopi v veljavo na dan, ko je podpisan in velja za izpolnjenega takrat, ko je obveznost iz dogovora v sporazumu dejansko izpolnjena. V prostorih Krajevne skupnosti Duplica bo v času od 1. 1. do 30. 4. 2009 potekala brezplačna mediacija ob četrtkih med 18. in 20. uro - na področju partnerskih in medsosedskih sporov, ki jo bo vodila Milena Marinič, magistrica prava. Za mediacijska srečanja se lahko dogovorite na elektronski naslov: milena marinic@t-2.net ali na tel: 041 816 752. Prodaja občinskih nepremičnin v letu 2009 Na zadnji seji v lanskem letu so občinski svetniki in svetnice med drugim sprejeli tudi predlagani letni načrt razpolaganja občine z njenim nepremičnim premoženjem v letu 2009. V njem je občinska uprava predvidela prodajo dveh večjih zemljišč (obeh v katastrski občini Podgorje), za kateri želi iztržiti 425.000 in 275.000 evrov, ter več manjših, s čimer naj bi se zaokrožile gradbene parcele, z njihovo prodajo pa namerava občina zaslužiti 50.000 evrov. Svetniki in svetnice k načrtovanim prodajam niso imeli večjih pripomb, le svetniki SDS Rudi Veršnik, Robin Majnik in Robert Kokotec so ob tem izrazili nekaj pomislekov. Veršnik je namreč podvomil, da bodo vse prodaje tudi v resnici realizirane, hkrati pa opozoril, da si je v Smarci nekaj občanov »prisvojilo« zemljišča Mlinščice ter predlagal, da bi občina tudi ta zemljišča prodala uporabnikom teh zemljišč ali pa od njih zahtevala vsaj najemnino. Tudi Majnik načrtovani prodaji ni nasprotoval, a je upravo vprašal, če ima pri tem kakšno vizijo upravljanja s svojim nepremičnim premoženjem. Kokotec pa je prodajo manjših zemljišč podprl, prodajo večjih pa le v primeru, da jih občina nadomesti z nakupom drugih (lahko tudi manj vrednih) večjih kosov zemlje ter si s tem ohranja premoženje in možnosti za nadaljnji razvoj. Župan Anton Tone Smolnikar se je na predlog Kokotca odzval s pojasnilom, da je občina letos pod muzejem na Zapricah kupila 3.000 kvadratnih metrov zemljišča in zanj plačala približno 300.000 evrov. t ZORAN JEREB Jubilejni koncert Mestne godbe Kamnik MESTNA GODBA KAM POMEMBEN DEL KUL NAŠEGA MESTA Mestna godba Kamnik je v petek, 19. decembra, v Domu kulture Kamnik z jubilejnim koncertom počastila 110 let svojega obstoja in 160-letnico godbeništva v Kamniku (o zgodovini godbeništva na Kamniškem smo pisali v prejšnji številki Kamniškega občana). Množica zadovoljnih obiskovalcev, ki je napolnila dvorano do zadnjega kotička, je vzhičeno aplavdi-rala tako jubilantom-godbenikom pod vodstvom dirigenta Martina Dukariča, kot tudi gostom: priljubljeni pevki, odlični solistki Darji Švajger in prav tako priljubljeni Klapi Mali grad Kamnik. Med pestrim programom, ki ga je povezoval napovedovalec na radiu Slovenija Niko Robavs, sta vodja Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Kamnik Tone Ptičar in predsednik V vrste kamniških godbenikov so bili tudi uradno sprejeti novi člani:Tilen Oražem, Jernej Narat, Martin Verbič in Enko Salkič. Mestne godbe Kamnik Bojan Kotnik podelila posebna jubilejna Gallusova priznanja. Namenjena so pevcem in instrumentalistom za dolgoletno vztrajanje in pomenljive prispevke na področju ljubiteljske glasbene dejavnosti. Za več kot 5-letno udejstvovanje v vrstah Mestne godbe Kamnik so bronasta Gallusova priznanja, ki so poimenovana po našem velikem renesančnem skladatelju Jakobu Petelinu Gallusu, prejeli: Maks Kadivec, Sabina Kastelic, Gregor Kotnik, Žiga in Gašper Seiko, Anja Svetlin, Simona Lani-šek, Ana Matičič, Samo Kališnik in Žarko Petrič. Srebrna Gallusova priznanja so si z več kot 15-let-nim sodelovanjem pri Mestni godbi Kamnik zaslužili: Samo Resnik, Uroš Gorenc, Rok Spruk, Ditka Kotnik in Uroš Košir. Za več kot 2 5-letno zvestobo in predanost Mestni godbi Kamnik so zlata Gallusova priznanja prejeli: Jernej Pikel, Boris Seiko, Robert Kodrič, Ignac Zupan, Rok Spruk, Tone Štritof, Marjan Sitar in Bojan Kotnik. Člani godbe so v svoje vrste slovesno sprejeli štiri nove člane, ti so: Tilen Oražem, Jernej Narat, Martin Verbič in Enko Salkič. Posebno zahvalo in simbolično darilo so godbeniki namenili dirigentom iz zadnjih petindvajsetih let: Emilu Spruku, Karlu Leskovcu, Francu Lipičniku, Roku Spruku, Urošu Koširju in sedanjemu dirigentu Martinu Dukariču. Zahvalili so se tudi nekdanjemu dolgoletnemu predsedniku Mestne godbe Kamnik Božu Matičiču in aktivnemu godbeniku z najdaljšim stažem Rudiju Vidicu. S hvaležnostjo so se spomnili pokojnega Ernesta Kvartiča, ki je vedno pomagal kot dirigent, ko je bila godba iz kakršnih koli razlogov brez dirigenta. Uroš Košir seje s svojo tubo predstavil kot solist ob spremljavi kolegov godbenic in godbenikov, ki jih je pred sedanjim dirigentom Martinom Dukaričem nekaj let tudi vodil. Predsednik Mestne godbe Kaminik Bojan Kotnik se je v imenu godbenikov zahvalil družinam godbenikov, vsem sponzorjem in drugim, ki pomagajo pri njihovem delovanju. Toplo pozornost z zahvalo je namenil potrpežljivemu in vztrajnemu dirigentu Martinu Dukariču in zvestim obiskovalcem, ljubiteljem godbe, ki jim vseskozi dajejo svojevrstno priznanje in zahvalo. Tudi Občini Kamnik kot glavnemu sponzorju so godbeniki namenili eno od priznanj, ki ga je hvaležno prevzel župan Tone Smolnikar z besedami: Obiskovalci slavnostnega koncerta so z navdušenjem prisluhnili priljubljeni pevki Darji Švajger. Marsikdo še ni pozabil njenih evrovizijskih uspešnic Prisluhni mi in Vzameš me v roke, ki sta nas tudi tokrat očarali. Dobrodelni koncert v Motniku Za več kot 15-letno sodelovanje v Mestni godbi Kamnik so srebrna Gallusova priznanja prejeli (z desne): Samo Resnik, Rok Špruk, Ditka Kotnik in Uroš Košir. Uroš Gorenc zaradi nujne zadržanosti priznanja ni mogel osebno prevzeti. V soboto, 20. decembra, smo v Motniku organizirali dobrodelni koncert in izkupiček od prodaje vstopnic namenili izdaji Kronike ob 120-letnici šolstva v Motniku. Jubilej bomo praznovali v mesecu maju. Da bomo praznovanje lepše izpeljali, smo že pred časom ustanovili organizacijski odbor. Na enem naših sestankov smo se odločili, da bi bilo lepo, če bi kraj že sedaj zaživel v duhu tega dogodka. Lahko bi rekli, da smo združili prijetno s koristnim in skupaj nam je bilo na koncertu lepo. V soboto, pred božičem, nas je na koncertu najprej navdušil pevski zbor razigranih motniških Polžkov, ki jih vodi zborovodja Peter Pogačar. Tine Pestotnik je s svojo harmoniko, pogumnim in lepim igranjem navdušil občinstvo v dvorani. Prisluhnili smo ubranemu petju mladinskega pevskega zbora, ki ga vodi Jani Zajec, na klavirju jih je spremljal Toni Sem-primožnik. Plesna skupina Miki je poskrbela za marsikatero iskrico v očeh, saj so s svojim sproščenim in kvalitetnim nastopom resnično navdušili. S citrami in petjem sta nas s prelepo božično pesmijo ganili Katarina Hribar in Lučka Drganc, izžarevali sta toplino, prijaznost, povezanost. Vsi poznamo pevca in kitarista Francija Pušnika, ki je zaigral in zapel nekaj svojih prelepih pesmi, katerim ljudje zelo radi prisluhnemo. Iz srca smo se nasmejali harmonikarjema, prijateljema in humoristoma Juriju Grabnarju in Dejanu Žafranu, ki sta s svojim štajerskim narečjem prinesla v dvorano veselje. V nadaljevanju smo prisluhni- li dekliškemu pevskemu zboru iz Motnika ob klavirski spremljavi Petra Pogačarja, folklorna skupina DU Kamnik nas je navdušila z venčkom plesov značilnih za našo dolino. Pisana paleta nastopajočih je ob zaključku ob spremljavi Katarine in njenih citer lepo in ubrano zapela sveto noč in tako pričarala pravo predbožično vzdušje. Nika Boršič in Sebastijan Pestotnik, ki sta program ves večer lepo in spontano povezovala in vanj vpletala čudovite misli, sta zaključila nekako takole: »Dobri časi ne padajo z neba, dobre čase si lahko naredimo sami, vendar ne z denarjem in tehniko, marveč s srcem in dobroto. Ledobri ljudje delajo dobre čase. Če vlada dobrohotnost, če molči nasilje, če se blaginja deli, če se imajo ljudje radi, če se najde prostor tudi za kakšno rožo in čas za prijazno besedo.« Ob zaključku bi se želeli zahvaliti vsem nastopajočim, ki so se odpovedali honorarju, predsedniku krajevne skupnosti Marjanu Semprimožniku, ki je zaslužen za realizacijo naših zamisli, ženam, ki so spekle toliko okusnega peciva za pogostitev in okrasile dvorano, ter gledalcem, ki so napolnili dvorano v kulturnem domu v Motniku do zadnjega kotička. Hvala, da ste si vzeli čas in prišli. Verjamemo, da vam ni žal in verjamemo še v eno misel: »Osrečiti druge ni naša dolžnost, kdor pa hoče osrečiti sebe mora osrečiti druge.« Za organizacijski odbor JANJA BORŠIČ Novo leto pričakali na Glavnem trgu Kljub izredno hladnemu vremenu je Glavni trg na silvestrski večer napolnila množica ljudi, ki so želeli s prijatelji in sokrajani pričakati novo leto. Silvestrovanje na prostem je postalo že tradicionalno. V zadnjih urah leta 2008 smo se poveselili in zaplesali ob zvokih ansambla Svetlin. Tik pred polnočjo je župan Tone Smolnikar zbranim zaželel srečno, zdravo in uspešno novo leto. Skupaj s podžupanom Branetom Golubovičem in opernim pevcem Zdravkom Pergerjem (z njim je tudi zapel) so s šampanjcem nazdravili novemu letu, ki bo za Kamnik še posebej pomembno in slovesno. Svetlobni napis, ki so ga ob polnoči prižgali na stavbi Turistično informacijskega centra, je napovedal praznovanje 780-letnice mesta Kamnik - pridobitve mestnih pravic. V počastitev jubileja enega najstarejših slovenskih mest že pripravljajo pester sklop prireditev, ki se bodo odvile skozi vse leto. SAŠA MEJAČ Foto: Nina Klisarič »Ponosni smo na našo godbo, viške godbe, domžalske godbe na njeno starost, ki pa je pra- ..., drugi glasbeni in pevski seva mladost. Oder bi moral biti stavi: Klapa Mali grad Kamnik, daljši. Še kako prav je, da smo DKD Solidarnost Kamnik, KPZ Zlata Gallusova priznanja so za 25-letno zvestobo in predanost Mestni godbi Kamnik iz rok Toneta Ftičarja prejeli: Jernej Pikel, Boris Seiko, Robert Kodrič, Ignac Zupan, Rok Spruk, Tone Štritof, Marjan Sitar in Bojan Kotnik. godbi, kakor tudi godbeniku Rudiju Vidicu, podelili občinsko priznanje. Želimo vam nadaljnjih uspehov in iskrene čestitke ob obeh visokih jubilejih.« Kamniškim godbenikom so ob jubileju čestitali tudi člani. drugih godb: Papirniškega pihalnega orkestra Vevče, luko- Šutna ... Predsedniku Bojanu Kotniku se je za vestno in požrtvovalno delo toplo zahvalila godbenica Anja Svetlin. Prav vsem izvajalcem pa je v priznanje in zahvalo ter obenem tudi v spodbudo za nadaljnje delo dvorana hvaležnih poslušalcev glasno aplavdirala. VERA MEJAČ Varstveno delovni center Sožitje na Lokah omogoča izjemno motivacijsko okolje za vse tiste, ki imajo posebne potrebe. Tokrat se je predstavil mešani pevski zbor pod vodstvom Irene Bizjak, ob spremljavi direktorice centra Metke Hribar. Invalidom dostopen oder v Domu kulture in prostori MC Kotlovnica V Domu kulture Kamnik so 18. decembra slovesno predali namenu dvigalo za invalide in gibalno ovirane osebe. Tako jim je odslej omogočen dostop na oder in v zaodrje velike dvorane in tudi v prostore Mladinskega centra Kotlovnica v kletni etaži. Mladi invalidi se bodo lahko udejstvovali v pestri paleti dejavnosti, zlasti delavnic in šole improviza-cijskega gledališča, ki je lahko vzor vsej Sloveniji. Tako želene in težko pričakovane pridobitve so se zagotovo najbolj razveselili gojenci iz CIRIUS-a (prej ZUIM), saj so jih ob različnih nastopih na oder prinesli kar na rokah. Ob slovesnem odprtju je potekal pester kulturni program, ki ga je s svojim duhovno bogatim besedilom izvrstno povezovala Barbara Božič, v njem pa so sodelovali: Jože Prezelj in Janez Kožar z avtentičnim avstralskim glasbilom didgeridoo, operni pevec Zdravko Perger ob spremljavi pianistke Jelene Boljubaš, pevski zbor Varstveno delovnega centra Sožitje na Lokah pod vodstvom Irene Bizjak in ob spremljavi direktorice tega centra Metke Hribar. Popeljali so nas v svet narodne in moderne glasbe. Glasbeni pedagog, kitarist in pevec Hervin Jakončič se je predstavil s čudovitim basom, zablestele so plesalke orientalskega plesa KOUD Bayani. Do srca nam je segel nastop gojencev CIRIUS-a Kamnik: Žiga Svet je igral na sintesizer, Danijel Milošič na harmoniko, navdušil je tudi duet MIL&TON, ki ga sestavljata Toni Strnad in Milan Slapničar. Dvorano je s humorjem napolnil igralec Marjan Šarec iz Šmar-ce - tokrat na prav poseben način, saj se je na oder spustil kar po vrvi. Kot vedno, je bil v vlogi Serpen-tinška duhovit in domiseln, dvorana pa se mu je odzivala z burnimi aplavzi. Pobudo za vgradnjo dvigala oziroma sprva le dvižne ploščadi na oder v kamniškem kulturnem hramu so že na začetku mandata dali svetniki Liste Toneta Smolnikarja, zato je imel slavnostni nagovor predsednik te liste Brane Hafner. Zadovoljen se je zahvalil vsem, ki so pomagali pri dobrodelni akciji. Poudaril je, da je Lista Toneta Smolnikarja za nakup in vgradnjo dvigala namenila izkupiček prvega dobrodelnega županovega plesa, ki je v njihovi organizaciji potekal marca 2008, skupaj s sredstvi sponzorjev v višini 16.000 EUR. Občina Kamnik je prispevala 15.000 EUR, s katerimi so pokrili stroške gradbenih del, uredili vhode in jašek za dvigalo ter kupili nekaj novih vrat. Napovedal je, da bodo z dobrimi deli in humanostjo nadaljevali, zato se že pripravljajo na spomladanski dobrodelni županov ples. Njegovim zahvalnim besedam sta se pridružila pobudnik dobrodelnega plesa župan Tone Smolnikar in podžupan Rudolf Pfajfar. Župan in svetnika njegove Liste Marinka Mošnik (prva pobudnica za dvigalo) in Vido Repanšek so v spremstvu Žige Sveta iz CIRIUS-a pospremili dvigalo na njegovi prvi poti, s tem pa je kulturno in zabavno življenje kamniškega kulturnega doma bližje vsem mladim in drugim gibalno ovira- Tudi tokrat nas je do solz nasmejal igralec in širni Sloveniji poznan humorist Marjan Šarec iz Šmarce v vlogi Serpentinška. nim. Lista Toneta Smolnikarja je dvigalo predala Občini Kamnik, ta pa v upravljanje Domu kulture Kamnik. Voditeljica kulturnega programa Barbara Božič se je zbrani množici zahvalila, za popotnico jim je v srce položila naslednje tople besed e:»Lepo je, da človek poskrbi zase in za svoje najbližje, če pa v tem hitenju današnjega življenja najdete trenutek še za druge, je to res lepo dejanje. Dovolj je, da se včasih vprašamo, kaj lahko jaz naredim, da bo ta svet lepši, pa bomo s skupnimi močmi vsakodnevno ustvarjali boljši, lepši svet za vse nas.« Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ Župan Tone Smolnikar in svetnika njegove LTS Marinka Mošnik (prva pobudnica za dvigalo) in Vido Repanšek so v spremstvu Žige Sveta iz CIRIUS-a (o njem smo pisali v 20. številki 20. novembra, ko mu je dvigalo v domači hiši odprlo pot v svet) pospremili dvigalo na njegovi prvi poti. Na pomembno pridobitev pa opozarja tudi spominska tablica Liste Toneta Smolnikarja - Za Kamnik, ki je omogočila nakup dvigala z namenom, da kulturno in zabavno življenje kamniškega kulturnega doma približajo vsem mladim in drugim gibalno oviranim. Gojenci CIRIUS-a Kamnik (prej ZUIM) so se za dvigalo, ki jim odslej omogoča udejstvovanje v pestri paleti dejavnosti v Domu kulture Kamnik, zahvalili s prisrčnim nastopom. Z leve: Milan Slapničar, Toni Strnad in Danijel Milošič. BOŽIČNI KONCERT MePZ CANTEMUS Vstopili smo v novo leto, zopet polni upanja in novih načrtov. Novih načrtov tudi za MePZ Cante-mus, saj vstopamo v naše jubilejno leto, zato upamo, da se nam bo pridružil še kakšen nov glas. Kot je že tradicija, je MePZ Cantemus tudi leto 2008 zaključil z božičnim koncertom, ki smo ga izvedli v soboto, 27. decembra, v frančiškanski cerkvi sv. Jakoba v Kamniku. Cerkev je bila tudi tokrat polna, za kar smo občinstvu res hvaležni, hkrati pa ravno vaš obisk potrjuje, da nas radi poslušate in da ste v tem božičnem času radi z nami. Po odhodu priznanega dirigenta Matjaža Ščeka je bilo zelo težko zapolniti njegovo mesto, začasno je to nalogo prevzela Marjeta Naglič, ki že vrsto let uspešno vodi šolske in mladinske zbore, z njimi tekmuje ter vodi tudi žensko vokalno skupino Grudnove Šmikle, s katerimi seje predstavila z zanimivim sakralnim programom. Pri MePZ Can- temus sodeluje že od leta 2001, kjer je delovala kot pevka in korepetitorica. Z božičnim koncertom smo s pesmijo tudi sebi polepšali praznične dni. Predstavili smo se s povsem novim programom. Koncert smo pričeli z Gallusom, nadaljevali s čudovito Tamullionisovo A ve Marijo ter izvedli še nekaj pesmi tujih skladateljev (Sergej Rach-maninov, Hugo Distler, Benjamin Britten, Maurice Durufle). Ker smo leta 2008 precej pozornosti namenili Primožu Trubarju, smo v program uvrstili pesem O Jezus Kristus naš Gospod, katere tematika sega v božični čas. Sledili so ciklusi božičnih pesmi: najprej tri božične - ljudske iz Podutane (Pavle Merku), nato še tri slovenske ljudske božične Ubalda Vrabca, koncert pa smo sklenili z ljudsko iz Kamnika Gor' gore se prebudite Egija Gašperšiča ter tradicionalno Gruberjevo Sveto noč v priredbi Janeza Jocifa. CECILIJA PLEVEL Sto let PGD Šmartno v Tuhinju S kroniko društva so v knjigi na 240 straneh verodostojno predstavili stoletno dogajanje in delo društva v Šmartnem v Tuhinju in okolici Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Šmartno v Tuhinju so 19. decembra na slavnostni seji v Osnovni šoli Šmartno proslavili sto let obstoja in delovanja. Po nje tradicije pomembno bogati današnji vsakdan. Na slavnostni seji, ki so se je udeležili člani, gostje iz osrednjih društev in Gasilske zveze pripravili učenci Osnovne šole Šmartno, predsednik društva Franc Resnik, ki je tudi predstavil vsebino knjige, in poveljnik Ivan Hribar pa sta udeležencem 1 •: > ! —I _ Kulturni program so pripravili mladi gasilci-učenci Osnovne šole Šmartno. tem, ko so poleti jubilej obeležili s slovesno parado in srečanjem s sosednjimi društvi in z društvi z imenom Šmartno po Sloveniji na veselici, so na tokratni slavnostni seji predstavili delo društva od ustanovitve do danes z izidom bogate kronike‘društva. V knjigi so na 240 straneh predstavili društvo, njegov razvoj, organiziranost, največje požare, različne oblike dejavnosti in celotno delo. Poleg prispevkov članov in aktivnosti uredniškega odbora, zbiranja gradiva, skrbnega pregleda in ocenjevanja v posameznih obdobjih delovanja društva je še posebno obsežno delo opravila Tanja Dro-venik Čalič, ki je na podlagi dokumentov, poročil, zapiskov in zapisnikov pripravila osrednje besedilo. S prispevki in orisi so ga nadgradili še člani druš-tva. Knjiga, ki je izredno verodostojen zapis stoletnega dogajanja in dela v društvu, je tudi svojstven prispevek v prikazu pomena gasilstva nekdaj in danes pri reševanju in varovanju ob požarih in vse bolj tudi ob naravnih in drugih vsakdanjih nesrečah. Tako zaradi vsebinske kot oblikovne izvedbe pa je dragocen in zanimiv dokument prostora in časa, ki zasluži posebno mesto na knjižni polici gasilca, domačina iz Tuhinjske doline ali kar slehernega bralca, ki mu pogled v včerajšnje dogajanje in negova- VRATA V BREZČASNOST V ŠOLI IDEJ - V galeriji Šola idej na Šutni v Kamniku, ki jo je Nataša Makovec uredila v prostorih znamenite meščanske hiše ob vhodu v mesto (nekdaj je tu domovala Ideja, še prej pa Eta), je do konca februarja na ogled zanimiva likovna razstava Vrata v brezčasnost akademske slikarke Barbare Ravnikar. Gre za vsestransko umetnico, ki jo odlikuje izviren in visoko ustvarjalen način umetniškega dela. VERA MEJAČ Kamnik ter župan Predsednik PGD Šmartno v Tuhinju Franc Res-občine Kamnik, je nik in poveljnik Ivan Hribar sta udeležencem v imenu Gasilske slavnostne seje podelila zahvale in pravkar izdano zveze Slovenije knjigo o zgodovini gasilstva v Šmartnem, čestital društvu in članom za visoki jubilej namest- slavnostne seje podelila zahvale nik poveljnika GZ Slovenije Jože "in kronike. Berlec. Kulturni program so A. ŽALAR Prednovoletni obisk v Domu starejših občanov V zadnjih dneh preteklega leta, natančno 11. decembra, so društvene sodelavke in sodelavci obiskali 102 članov in članic Društva upokojencev Kamnik, ki trenutno prebivajo v Domu starejših občanov Kamnik. Pred"tem so članice društva obiskale starejše, bolne in jubilante na domovih in drugih krajih, skupaj kar 514 članov v letu 2008. Interes za obisk v Domu starejših je bil zelo velik, združen je s skromnim obdarovanjem in zanimivim kulturnim programom. Nastopile so ljudske pevke Predice in harmonikar Jože Jagodic. Zbrane sta pozdravila organizatorka sprejema Marjana Berlec in član društva Stane Simšič. Vsi upokojenci so bili deležni posebne pozornosti in iskrenih želja za zdravje in dobro počutje. Ker se vsi člani in članice društva, ki bivajo v domu, zaradi zdravstvenih razlogov srečanja v dvorani niso mogli udeležiti, so jih članice obiskale v sobah. STANE SIMŠIČ Letos pet postelj za kamniške brezdomce Zadnje dni minulega leta sta se župan Anton Tone Smolnikar in podžupan Brane Golubovič spomnila tudi na kamniške brezdomce. Po uradnih podatkih Centra za socialno delo je v naši občini pet brezdomcev, a jih je še nekaj neevidentiranih. Skupaj z zaposlenimi na oddelku za družbene dejavnosti sta brezdomce povabila na kosilo v gostišče Podkev in jih, kot že več let doslej, obdarila s paketi s hrano. Kot je povedal vodja brezdomcev Marjan Poljanšek, so brezdomci za kakršnokoli delo nesposobni, saj imajo zdravstvene težave, nimajo pa dovolj sredstev ali premoženja, ki bi jim omogočilo preživetje. Občina jim vrsto let plačuje prenočišče v samskem domu - v letu 2008 za tri brezdomce, z začetkom tega leta pa so zagotovili sredstva še za dve postelji, tako da je v samskem domu v Mekinjah odslej zagotovljenih pet postelj za kamniške brezdomce. Župan Tone Smolnikar je povedal, da je zadovoljen, da kamniški »kralji ulice« ne povzročajo težav in ne beračijo po Kamniku, da je Občina Kamnik v proračunu za leto 2009 za pomoč brezdomcem namenila 5.000 evrov, za enkratne denarne pomoči pa 35.000 evrov. Ob tem je pohvalil sodelovanje s Centrom za socialno delo v prizadevanjih za omilitev socialnih problemov občanov. Brane Golubovič pa je dodal: » Zdi se mi prav, da župan konec leta povabi naše Kralje ulice na kosilo in jih obdari. Na ta način jim pokažemo, da nam ni vseeno kaj se dogaja z njimi tako, kot nam ne sme biti vseeno za vse, ki potrebujejo pomoč družbe, države ali občine. Nihče ne sme izpasti iz sistema in ta cilj mora država zasledovati, občine pa sodelujemo kot partner državi in njenim službam po svojih najboljših močeh in prepričanju vodilnih.« SAŠA MEJAČ BISERNI IN ZLATI JUBILANTI V drugi polovici leta 2008 je kar lepo število članic in članov DU Kamnik slavilo svoj biserni in zlati zakonski jubilej. Društvo je za njih 12. decembra pripravilo sprejem in zanimiv kulturni program. Folklorna skupina je prikazala belokranjske plese ob zvokih Božotove harmonike, ob zvokih Jožetove hramonike pa so pevke Predice zapele več jubileju primernih pesmi. Predsednik društva Franc Smolnikar je prisotne pozdravil in čestital jubilantom z željo, da bi jim zdravje še dolgo služilo. Ob tej priložnosti smo jubilantom prenesli pozdrave kamniškega župana Toneta Smolnikarja, ki se zaradi službene zadržanosti srečanja ni mogel udeležiti. Berlec Marjana s sodelavkama Julko Polak in Mojco Mlinar je poskrbela za vzorno organizacijo srečanja, slavljencem so izročile darila in diplome. Srečanja so se udeležili biserni in zlati zakonski pari: BISERNO POROKO (60 let zakonske zveze) sta slavila OLGA IN JANEZ REMS iz Tu-njiške Mlake, sedaj bivata v Domu starejših občanov v Kamniku. Poročila sta se 14. avgusta 1948. Olga Rems, roj. Golob 27. 6. 1927, pravi, da sta se z Janezom spoznala v KIK-u, kjer sta bila zaposlena. Ljubezen je naredila svoje in sta se še mlada odločila za skupno pot. V zakonu sta se rodila dva otroka, kasneje pa dva vnuka, zdaj ju razveseljujejo že tudi štirje pravnuki. Janez Rems, roj. 16. 2. 1927, se je poleg rednega dela v KIK dolgo vrsto let ukvarjal z družbenim delom v sindikatu in drugih organizacijah. V času zakona sta zgradila stanovanjsko hišo in se ukvarjala še z mnogimi aktivnostmi, danes pa pravita, da si želita zaradi zdravstvenih razlogov mirnega življenja. Rada se spominjata mladih let in poroke, bisernega jubileja pa posebej nista praznovala. BISERNOPOROČENCA LETA 2008 STA TUDI MILENA IN VALENTIN ROMŠAK s Krivčevega. Poročila sta se 2. 10. 1948. Milena, roj. Juvančič 10. 11. 1924, se je poleg dela ukvarjala z gospodinjstvom in drugimi deli ter vzgojo otrok. Zdravje je letom primerno in je z dosedanjim življenjem zadovoljna. Valentin je bil rojen 10. 2. 1923, delal je v Rudniku kaolina, sicer pa je bil in je še vedno prizadeven v življenju družbenih organizacij, v krajevni skupnosti in tudi v delu društva upokojencev. Zdravje mu dobro služi. V zakonski zvezi sta z Mileno dobila štiri otroke, rojenih je že tudi osem vnukov in štirje pravnuki. Sedaj se ukvarjata z gospodinjskimi deli in deli na vrtu. Svoj častitljivi jubilej sta proslavila v krogu najbližjih in prijateljev v Gostišču Pri orlu. ZLATOPOROČENCI (50 let zakonske zveze): SLAVKA IN PETER GOLOB iz Nevelj 28 a, poročena 22. 11.1958. Slavka, roj. Slevc 27. 11. 1934, pove, da sta se s Petrom srečala na veselici v Stranjah in to je bil začetek njune skupne poti. Danes se kljub težkemu delu in delu z družino še vedno dobro počuti. Peter, roj. 29. 1. 1933, se je ob zaposlitvi ljubiteljsko ukvarjal z delom na vrtu in bližnji okolici. Z zdravjem sta še kar zadovoljna. V zakonu so se rodili štirje otroci, prišlo je že osem vnukov in dva pravnuka. Z veseljem se spominjata vselitve v hišo, ki je zahtevala kar veliko dela in odrekanja. Zlato poroko sta praznovala v krogu dragih in prijateljev pri Zlati Kaplji v Radomljah. MARIJA IN FILIP MODRIJAN iz Stebljevka 3, poročena 8.11.1958. Marija, roj. Pestotnik 27. 3. 1940, se rada spominja dni prvega srečanja leta 1955 na veselici. V zakonu se je posvečala družini in vzgoji otrok, danes se še vedno rada ukvarja z gospodinjstvom in drugimi deli pri hiši. Filip, roj. 28. 4. 1934, je bil polno zaposlen in še danes se ukvarja s kmetijstvom. Zdravje je letom primerno, se pa nanj ne pritožuje. Zakonska zveza je uspešna, rodili so se štirje otroci, že tudi štirje vnuki in dva pravnuka. Zelo sta bila vesela rojstva otrok, prav tako vnukov in pravnukov. Svoj zakonski jubilej bosta še proslavila v krogu svojih domačih. MARJETA IN MIROSLAV NOVAK iz Kamnika, Ljubljanska 3 c, poročena 5. julija 1958. Marjeta, roj. Otrin 2. 7. 1940, je v službi spoznala svojega moža. Počuti se dobro in želi, da bi tako tudi ostalo. Tudi Miroslav, roj. 17. 2. 1936, je kar dobrega zdravja, zato je poleg redne zaposlitve opravljal še druga dela. Tak način aktivnosti mu še danes ustreza. Zakonca se z veseljem ukvarjata z vrtnarjenjem, sprehodi in družabnostjo. Zelo sta bila vesela rojstva svojih dveh otrok in štirih vnukov. Zlati jubilej sta proslavila v krogu svojcev in prijateljev. MARTA IN JANEZ OREŠNIK iz Volčjega Potoka 11 a, poročila sta se 2. avgusta 1958. Marta, rojena Potočnik 10. 9. 193.4, sijočih lic pove, da se je njuna ljubezen našla v tovarni »Stol«, kjer sta bila zaposlena. Danes se zdravstveno počuti za silo, pa kar gre, le da bi vsaj tako ostalo, dodaja. Veseli jo tudi delo na vrtu in v naravi. Janez, roj. 9-12.1926, se rad ukvarja z delom v naravi. V zakonu sta se rodila dva otroka, pa tudi štirje vnuki. Njihovih rojstev sta bila nadvse vesela in pozorno spremljata njihovo življenje. Rada zahajata v naravo, na sprehode, prosti čas pa zapolnita tudi z vrtnarjenjem in gospodinjstvom. ANGELCA IN MIHA POLJANŠEK iz Kamnika, Ul. T. Brejca la. Poročila sta se 26. 7.1958. Angelca, roj. Lukan 2. 11. 1937, je bila zaposlena v Tovarni TITAN, kjer sta se tudi srečala z Mihom. Zdravstveno se počuti srednje dobro, pa je kar zadovoljna. Z veseljem opravlja gospodinjska dela, pa tudi na vrtu se rada najde. Miha, roj. 15. 10. 1933, je delal v Titanu Kamnik, z veseljem pa se je lotil tudi drugih opravil. Nad zdravjem se ne pritožuje. V zakonu sta dobila dva otroka, rodila pa sta se že tudi dva vnuka, česar sta zelo vesela. Sta vesele narave in zadovoljna. Svoj zlati jubilej pa sta proslavila že kar trikrat. MARIJA IN FRANC POHLIN z Duplice, Jakopičeva 1, poročena 27.12.1958. Marija, roj. Poznič 27.6.1936, pove, da je ljubezen vzniknila na veselici v Lukovici. Je kar dobrega zdravja, ljubi naravo, zlasti z veseljem se podaja v hribe in planine. Rada se ukvarja z vrtom in gospodinjstvom. Franc, roj. 4.8. 1935, je bil zaposlen v Stolu, delal je pri gradnji hiše, je ljubitelj narave in lepega okolja. Izredno rad zahaja v planine, tudi na zahtevnejše ture, je oskrbnik policijske koče na Veliki planini ter prizadeven planinski delavec, ki se redno udeležuje organiziranega prostovoljnega dela. V zakonu sta se rodila dva otroka in trije vnuki. Zelo sta se veselila vselitve v lastno hišo, jubilejno praznovanje pa so imeli v družinskem krogu. PAVLA IN CIRIL SIMIČAK iz Kamnika, Ul. T. Brejca 14, poročena 23.8.1958. Pavla, roj. Mlakar 17. 6. 1932, se zdravstveno ne počuti najbolje. Spominja se, da sta se s Cirilom spoznala ob praznovanju 1. maja. Zaposlena je bila na katastrskem uradu. Marsikaj na vrtu postori z veseljem. Ciril, roj. 4. 7. 1929, se sedaj ukvarja s KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Tel.: 01/56-55-120 www.klinika-vtz.si STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17, 01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 www.irmi.si * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik Biserno poroko sta slavila dva para (z leve): Valentin in Milena Romšak ter Olga in Janez Rems hojo v naravi. V zadnjih letih je bil zaposlen v Svilanitovi trgovini. Zdravje je srednje dobro, je kar vedrega značaja. V zakonski zvezi sta se jima rodila dva otroka, prišel je tudi prvi vnuk, zlati jubilej pa sta praznovala avgusta v Ljubljani. VALENTINA IN LOVRO VRANKAR iz Kamnika, Roži-čeva ul. 11, poročena 11.10. 1958. Valentina, roj. Vrankar 7. 1. IVANKA IN IVAN ŽAVBI iz Ul. T. Brejca 15, poročila sta se 11.10.1958. Ivanka, roj. Golob 18. 2.1939, je povedala, da je zelo zadovoljna z organizacijo tega srečanja na društvu. Z veseljem opravlja vsa dela v gospodinjstvu. Po upokojitvi se z vsem srcem predaja društveni folklori, kjer skupaj z Ivanom nastopata na številnih prireditvah. Z zdravjem je zadovoljna, spominja se daljnih prvi ples z jubilanti in se zatem okrepčali ob okusnem prigrizku, ki ga je pripravilo osebje »Marjance«. V nadaljevanju je za dobro razpoloženje igral Jože, pridružil pa se mu je tudi Božo. Družabno srečanje se je nadaljevala do večernih ur, tako jubilanti kot društveni organizatorji so bili zadovoljni s potekom srečanja. Pred slovesom so si izrekli tople želje ob prihajajočem novem letu. Društvo upokojencev Kamnik Zlatoporočenci (z leve): Žavbi, Vrhovnik, Simičak, Pohlin in Poljanšek 1939, z veseljem pove, da sta se z Lovrom začela srečevati leta 1956 v domači vasi, po dveh letih sta sklenila zakonsko zvezo, ta je trdna. Ukvarja se z gospodinjstvom in rada zahaja v naravo. Zdravstveno stanje je srednje, kar pa je ne ovira pri delu na vrtičku. Lovro, roj. 3 .9.1932, se je poleg redne zaposlitve v času aktivnega življenja rad ukvarjal z deli na vrtu in neposredni okolici hiše. Vesela sta bila rojstva dveh otrok in že štirih vnukov. Izredno zadovoljna sta bila tudi z vselitvijo v hišo. Jubilejno praznovanje pa sta imela v krogu domačih in prijateljev. let in njunih prvih srečanj na družabnih prireditvah. Ivan, roj. 22. 9. 1934, se po upokojitvi vneto ukvarja, tako kot Ivanka, s folkloro. Aktivno je tudi v društvenem življenju. Tak način dela mu omogoča tudi relativno dobro zdravstveno počutje. Dvema otrokoma iz zakona sta se pridružila še dva vnuka. Osebno se jima je vtisnila v spomin vselitev v lastno hišo, kakor tudi rojstvo otrok in vnukov. 50-letni jubilej sta že praznovala pri Zlati Kaplji v Radomljah. V zaključnem delu srečanja so člani folklorne skupine ob spremljavi Božove harmonike zaplesali bo ohranjalo dosedanjo tradicijo in bo za jubilante, ki bodo slavili zakonske jubileje v letu 2009, pripravilo prav tako lep sprejem. Po dosedanjih podatkih bo takih jubilantov več kot 40 parov. Zlate jubilante, ki se srečanja zaradi upravičenih razlogov niso mogli udeležiti, pa so člani društva obiskali na domu. To so bili: Frančiška Klemen in Janez iz Gradišča, Magda Logar in Milan iz Mlakarjeve ul., Valentin Kuhar in Danica s Kregarjevega, Frančiška Narad in Blaž iz Buča, Ana Cvirn in Pavel iz Vegove ulice, Vid Vrhovnik in Angelca iz Tunjic. STANE SIMŠIČ PLANINSKI JUBILANTI 2008 Planinsko društvo Kamnik se vsako leto spomni svojih nekdanjih in sedanjih aktivnih sodelavcev, ki so pomembno prispevali k napredku in razvoju društva, v letu pa tudi slavili osebni življenjski jubilej. Vsem jubilantom leta 2008 je na slovesnosti v društvenih prostorih 19. decembra predsednik Planinskega društva Kamnik Ivan Resnik izročil spo- minska darila - keramične krožnike s planinskimi motivi. V krajšem nagovoru je opisal delo društva in dosežene rezultate v letu 2008, spomnil pa tudi na težave, ki spremljajo društveno življenje. Jubilejna priznanja so prejeli: Slava Repše, Justi Žebaljec, Alojz Kahne, Marjan Kobav, Miro Uršič, Irena Podbevšek in Drolc Dušan ter Tomo. Vsi jubilanti, razen dveh, so se srečanja udeležili in so bili veseli spominskih daril, ki imajo prav posebno vrednost, saj so zadnji izdelki ETI iz Kamnika. S proizvodnjo, ki je sicer poznana širom po Sloveniji, bodo namreč dokončno zaključili. V družabnem delu so se nadaljevali pogovori tudi o nalogah, ki čakajo planince v prihodnjem letu 2009. STANE SIMŠIČ Planinci jubilanti 2008 (z leve): Justi Žebaljec, Marjan Kobav, Slava Repše, Irena in Dušan Podbevšek, Miro Uršič (manjkata Alojz Kahne in Tomo Drolc) s predsednikom PD Kamnik Ivanom Resnikom (spredaj). Kako ukoreniniti kamniško dušo? Ob nekaterih ugodnih premikih v kamniškem turizmu in dobrih idejah v turistični ponudbi bi morali več hvaliti kot oštevati. Smemo pa se vprašati, ali sedanja mestna kavarna, ki sodi v to ponudbo, izpolnjuje pričakovanja Kamničanov in drugih gostov. Slišati je več nezadovoljstva, kot ob drugih spremembah v mestu in občini, ob katerih se krešejo mnenja. Kot bi nas nekdo opetnajstil za nekaj našega. Drži, da ob vstopu dobimo občutek, kot da je nekdo po naključju odložil opremo in obesil slike, ker je našel žebljičke. Zbode točilna miza, izza katere kuka natakar kot iz velikega plastičnega zaboja. Plastika na klopeh v vseh letnih časih povzroča zadrego tam, kjer ljudje sedimo, menijo tisti, ki imajo tako izkušnjo. Previsoka naslanjala zastirajo pogled skozi okna in jemljejo čar, zaradi katerega marsikdo prihaja tja: da bi opazoval mestni živelj. Potemneli sladoled, nacefrane torte, in kartonske škatle za točilno mizo pa včasih opominjajo, da je gostinstvo tudi znanje. Popotniška žilica in radovednost me ženeta, da v tujini pogosto iščem odgovore na vprašanja, zakaj nekatere zadeve tamkaj delujejo, pri nas pa ne. Starejša mesta v srednji Evropi imajo svojo dušo in ponos, ki nista le v občutjih ljudi, ampak v spoštljivem, vsem znanem okolju, kjer ima duša mesta korenine. Tja meščani zahajajo od nekdaj, zidovje pa seva duhove častivrednih prednikov. Dandanašnji prihajajo tako iz veselja kot zaradi tegob. Tja se spodobj iti. Tja s ponosom pelješ svojega gosta, da se pokloni oltarju mesta. Častitljiva večnost spremlja take prostore. Bližnji čas bo pokazal, ali je mnenje, da je to konzervativnost in oživljanje pokojnega, saj hodimo danes po take slasti v nakupovalna središča, utemeljeno. Noben zgodovinar še ni zapisal, kje ima kamniška duša korenine. Predhodnica hiše, v kateri je kavarna, je kot Narodna čitalnica začela služiti kamniški kulturi pred sto petintridesetimi leti, današnja, ki je bila ob odprtju Prosvetni dom, kasneje nato Društveni dom, pa je pravkar praznovala stoletnico. Kamniška zgodovina temelji na kulturi in prosveti in na ljudeh, ki so bili njuni nosilci. Predvsem s kulturniki in učitelji je šlo Kamničanom v preteklosti navzgor in tudi navzdol, ko so opešali. Če kje, ima tu kamniška duša korenine. Tu je duh ustvarjanja nekaj desetin naših prednikov, pokončnih umov in veleumov, pomembnih za vse slovenstvo. Misli mi ob tem uhajajo v tujino, kjer prevzeto fotografiramo vse, česar so se le dotaknili pomembneži, saj to predstavljajo kot ogleda vredno znamenitost. Zakaj zahajajo ljudje v kavarnico? Ker si želijo družbo, ker potrebujejo spremembo, ker bi radi poklepetali v lepem spodbudnem okolju. Kava ali čaj sta postranska zadeva, časopis pa »kamuflaža« med čakanjem, da se kdo pridruži. A treba je ekonomsko preživeti, zato mora lokal v tako majhnem mestu vabiti še druge vrste gostov. Zanje je vabljiva drugačna ponudba. Morda so to, kot v podobnih tujih lokalih, mali, zajtrkom podobni obroki, prigrizki ob kozarčku slovečega vina, natanko po okusu za tiste, ki pridejo na poslovni sestanek. Zgodnje popoldne je namenjeno družinam, takrat napolnijo vitrine z majhnimi domiselnimi torticami. Med večernimi gosti, ki se pridejo družit zaradi globljih misli, so glavni poduhovljeni posebneži in taka naj bo tudi ponudba. Ves dan tudi kava, seveda, saj smo v kavarnici. Verjetno bo potrebno na ravni občine razmišljati o podpori ali vsaj manj zategnjenemu davčnemu vijaku za podjetništvo, ki je pripravljeno gojiti kamniško dušo v tej in drugih očarljivih kamniških hišah. Tudi najbolj inovativnim in pridnim namreč dobra računica prihaja prepozno. Tudi v kamniški kavarni so nekateri poskušali, a ni zneslo. Upade najprej volja, nato pa še kulinarika in higiena, gostje pa pobegnejo. Brez ekonomskega uspeha tudi vse drugo nima možnosti. Na vprašanja, kako nadgraditi stari svet z modernim ali kako je mogoče sodobno živeti, ne da bi staro uničevali, stroke lahko odgovorijo, če jih spustimo zraven. Mesta, kot je Kamnik, bi jim morala dati besedo. Nekaterim slovenskim mestom to uspeva, drugim, kot je tudi naše, še ne dovolj. Kdor je kaj dobil, se mora pogodbeno trdno zavezati, da bo počel, kar je mestu in ljudem v prid. Trden občinski nadzor, dopolnjen s kakovostnim svetovanjem, za kar imajo nekatera mesta posebne organe, mora zagotoviti izvajanje dogovorjenega. Za manjše nepredvidene težave pa občinsko pomoč, ki ni nujno denarna. Ideja, da bi komaj prenovljeno »kavarno« zaprli, razen mizic in Thone-tovih stolov pa odpeljali vso hecno opremo in stropni knauf, se zdi nenavadna, a je logična. Se posebej ob slutnji, da tudi dobre računice ni. Nato pa smelo znova - in drugače! VANDA REBOLJ Proračunsko debelo leto 2009 Poleg standardne sreče in zdravja vsem občankam in občanom Kamnika želim, da bi v letu 2009 ne izgubili službe kot posledico preteče gospodarske krize. Kot eno izmed možnosti za ublažitev posledic odpuščanj v gospodarskem sektorju smo v SDS predlagali, da bi v proračunu za leto 2009 povečali sredstva za javna dela. V sami razpravi na zadnji seji Občinskega sveta je bila taka ideja kar dobro sprejeta. Ko pa je bilo potrebno pritisniti tipko »ZA«, pa ni bilo več tako lepega odziva. Amandma je bil seveda zavrnjen. Eden izmed razlogov, ki je bil naveden kot vzrok proti sprejetju tega amandmaja, naj bi bilo dejstvo, da relativno ’ majhna sredstva ne bodo rešila problema brezposelnih. Tega se zavedam tudi sam, vendar pH mislim, da bo potrebno sprejeti še marsikateri ukrep, ki bo blažil posledice recesije. Predlagana rešitev z javnimi deli je samo eden izmed kamenčkov v mozaiku rešitev, ki bi jih moral Občinski svet sprejeti. Županova koalicija za sedaj še nima posluha za nova socialna vprašanja. Moje veliko začudenje je bil tudi županov predlog, da ne dodeli enakih sredstev Rdečemu križu in Karitas. To se mi zdi nesprejemljivo, saj sta obe organizaciji v službi ljudi, ki na tak ali drugačen način trpijo pomanjkanje. S takim dejanjem g. župan protežira eno izmed organizacij, kar pa dolgoročno ni pametno. V svetniški skupini SDS smo dali tudi predlog za odkup stare klavnice, saj le ta počasi postaja kamniška sramota. Zavedati se moramo, da bo morala to poslopje odkupiti ravno občina, saj teren ob Kamniški Bistrici ni primeren za nič drugega kot za park ali morda parkirišče. Da pa bi obstajala velika gneča med kupci za nakup takega območja, pa ni ravno velike možnosti. Svetniki vladajoče koalicije so zadevo verbalno sicer podprli, kot pa je bilo za pričakovati, so glasovali proti predlagani rešitvi. Njihova teza je, da bi to zemljo kupili investitorji, ki bodo imeli interes graditi na območju Alprema. To seveda pomeni, da imajo namen graditi nova stanovanja. Upam, da na omenjenem terenu ne bo prišlo do megagradenj, saj se na desnem bregu Bistrice že danes komaj premikamo. Po večletnem predlaganju, da bi dodelili enkratna sredstva ob rojstvu otroka, je občinska uprava le prisluhnila našim pobudam. Seveda pa smo mnenja, da bi bila ta sredstva lahko nekoliko večja, saj ne dosegamo niti vrednosti, ki jo mladim staršem dodeli sosednja občina Komenda. Kamniški proračun za leto 2009 je precej bogatejši, kot so bili prejšnji in kot bodo bodoči proračuni. Gre namreč za dobre 3 milijone evrov, ki jih je kamniški občini dodelila država zaradi preteklih vlaganj v telekomunikacijsko omrežje. To so enkratna sredstva, ki jih ne bo nikoli več. Zato sem mnenja, da bi morali biti ti trije milijoni še kako premišljeno uporabljeni. Moje mnenje je, da bi morali vsaj del teh sredstev nameniti izgradnji šol, dokončni rešitvi problema vrtcev, izgradnji pločnikov po naši občini, asfaltiranju lokalnih cest in nenazadnje za renovira-nje čistilne naprave, kar nas bo v prihodnjih letih stalo cca 1,8 milijona evrov. G. župan pa je te tri milijone namenil za povezovalko med Metuljčkom in obvoznico, ki nas bo na koncu stala najmanj 6,5 milijona evrov. Seveda gre za politično odločitev večine, ki je povsem legalna, ji pa nasprotujem. Sam nikoli ne bom podprl takega zame norega predloga. Zato sem vesel, da sem bil eden izmed redkih svetnikov, ki sem glasoval proti sprejetju takega, lahko rečem zapravljivega proračuna. Res je, daje pretežni del proračuna v redu in da se z njim strinjam. Res pa je tudi; da bi taisti del proračuna bil enak pod katerimkoli županom, saj za veliko proračunskih postavk obstaja zakonska podlaga. Nikoli pa me ne bo nihče prepričal, da bom zaradi nekaj dobrih postavk glasoval za razsipavanje davkoplačevalskega denarja. ROBERT KOKOTEC, SDS Kamnik Kje smo se spopadli leta 2008? Ob začetku novega leta ponavadi delamo obračune s starim letom. Tudi sam sem naredil kratek pregled najbolj aktualnega dogajanja v občinskem svetu občine Kamnik v letu 2008. Za preteklo leto so bile značilne dolge in maratonske seje, polne zapletov in nenavadnih razpletov ter zelo ostrih besednih spopadov, kot tudi trenutki popolne enotnosti in složnosti. Najbolj ostri so bili spopadi med županovo koalicijo in opozicijo ob projektih, ki dajejo smer razvoja občine Kamnik. Eden izmed ključnih »spopadov« preteklega leta med opozicijo in županovo koalicijo je bilo sprejemanje prostorskega načrta za območje nekdanjega zunanjega skladišča Stola. V opoziciji smo vztrajali, da Kamnik ne potrebuje novega trgovskega centra, ampak predvsem nov tehnološki park (obrtno poslovno cono), po zgledu trzinske obrtno poslovne cone, ki bi Kamniku dal novo razvojno energijo. Župan je, kljub nasprotovanju opozicije, vendarle zbral večino in projekt se nadaljuje v smeri novega trgovskega centra. Župan je moral v preteklem letu pri sprejemanju proračunov večkrat napeti vse sile, da je v proračunu obdržal še en megalomanski projekt, to je povezovalko med Ljubljansko cesto in »kamniško obvoznico«. Tokrat v opoziciji nismo nasprotovali sami povezovalki, ampak predvsem razvojnemu prioritetnemu vrstnemu redu. V opoziciji smo ves čas vztrajali, da v tem trenutku številna druga področja v občini Kamnik veliko bolj potrebujejo 6,5 milijonov evrov, kolikor naj bi stala gradnja povezovalke. Urejanje problematike osnovne šole Toma Brejca in Frana Albrehta je opozicija podprla, vendar predstavila pomislek; ali ne bi bilo bolje osnovno šolo Frana Albrehta preseliti bližje šolskemu okolišu, to je v Mekinje, ter hkrati zagotoviti novogradnjo tako osnove šole Frana Albrehta kot tudi Toma Brejca. Odgovor županove koalicije je bil; ne! Tako bo osnovna šola Frana Albrehta na novo zgrajena, medtem, ko bo osnovna šola Toma Brejca zgolj adaptirana. V preteklih letih gradnja družbene infrastrukture (vrtci, šole, ceste,...) ni sledila stanovanjski gradnji in prav zato je danes še vedno precej otrok pred vrati vrtca. Po tem kar je bilo sprejeto v prostorskih načrtih na področju južnega Stola, me bo kdo težko prepriča, da določenega investitorja poslovno - stanovanjskega objekta s prostorskimi dokumenti ni mogoče zavezati k temu, da bi v pritličnih prostorih namesto poslovnih lokalov zgradil kakšno enoto vrtca. Seveda pa so bili v letu 2008 tudi številni trenutki, ko smo svetniki in svetnice vseh barv pokazali popolno enotnost in složnost. Prvi takšen primer je bil zagotovo protest zoper odprtje Tuhinjske doline za težak tovorni promet. Enotni smo bili tudi pri pokrajinah, kjer smo soglasno zavrnili veliko Osrednjeslovensko pokrajino. Združilo nas je tudi poletno katastrofalno neurje, kjer smo se vsi skupaj, vsak po svojih močeh in zmožnostih, trudili za čim hitrejšo odpravo posledic. Če pod letom 2008 potegnemo črto, ugotovimo, da je župan uspel s tesno večino in trdo roko vse zastavljene projekte spraviti skozi občinski svet. Dejstvo je, da med seboj tako trkata dva različna razvojna koncepta. Mogoče bo po šestnajstih letih županovanja Antona Toneta Smolnikarja čas za nekoliko svežine. MATEJ TONIN Tudi v Kamniku je veliko pomoči potrebnih Izgubljanje delovnih mest za občino Kamnik ni nekaj novega, saj je občina po osamosvojitvi izgubila več tisoč delovnih mest, ki jih ni uspela nikoli nadomestiti. Priložnosti za zaslužek, ki jih lahko prinese turizem, malo gospodarstvo ipd., so se v občini v preteklih letih »debelih krav« premalo izkoristile. Zato bo v prihajajočem obdobju »suhih krav« še toliko bolj pomembna hitra prilagoditev občinskega prora- čuna novo nastali situaciji, gospodarno koriščenje obstoječih javnih sredstev, s katerimi naj se blaži posledice gospodarske krize za občane in ohranja ter odpira nova delovna mesta. finančne pomoči. Če bo želela dobiti zdravstveno storitev, bi morala plačati doplačilo, ki lahko stane tudi več tisoč evrov, biti dopolnilno zavarovana (kar stane okoli 25 evrov mesečno) ali Inventura odbora za varovanje okolja v občini Kamnik Odbor za'varovanj e okolja v Občini Kamnik je poleg točk dnevnega reda, ki jih je uprava občine Kamnik uvrstila na dnevni red za seje Občinskega sveta v letu 2008, obravnaval še sledečo okoljevarstveno problematiko: Na 10. seji 6.2.2008 smo se pogovarjali o izvajanju gospodarske javne službe »ravnanje z odpadki« s strani podjetja Publicus in o določilih sklenjene koncesijske pogodbe. Po temeljiti obravnavi smo sprejeli sledeči sklep: Na sestanek z vodstvom podjetja Publicus d.o.o. naj podžupan R. Pfajfar povabi vse člane Odbora za varovanje okolja. Pri pogovoru med predstavniki podjetja Publicus in Občine Kamnik, ki je bil 20. 3. 2008, je sodeloval predsednik odbora D. Kovačič. Sprejetih je bilo šest pomembnih sklepov, vsi so bili realizirani. Na 10. seji je predsednik člane odbora seznanil z dejavnostjo bio-plinarne, katere postavitev je predvidena v okviru lokacijskega načrta za območje B24 in B26 na Duplici. Z gradivom, ki ga je pripravilo podjetje Ferment d.o.o, uprava občine v času obravnave ni bila uradno seznanjena. Predstavitve o delovanju obrata so bile organizirane v prostorih KS Šmarca, na eni od njih so sodelovali odgovorni uslužbenci občine. Na 11. seji 12.3- 2008 se je odbor seznanil z dopisom KS Tunjice v zvezi z deponijo gradbenih odpadkov. Ker so posamezna gradbena podjetja vozila odpadke na deponijo Tunjice na podlagi pred leti pridobljenega dovoljenja s strani lastnika zemljišča, je odbor to sporno zadevo odstopil upravi občine Kamnik. Pri 15. seji, ki je bila 16. 10. 2008, je odbor obravnaval in sprejel sledeče zaključke: 1. Na osnovi Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami (raznimi odpadki) naj občinska uprava pospeši postopek za ureditev dveh zbirnih centrov. Postopek je obravnaval Občinski svet Občine Kamnik na 19. seji 10.12.2008. 2. Občinska uprava naj koncesionarju Publicus d.o.o. posreduje pobudo, da za prevzem inertnih odpadkov, katerih količina je manjša od ene tone, zaračunava sorazmerni strošek (glede na količino) in ne povišan znesek 8 €. Povratna informacija s strani odgovornega v podjetju Publicus pove: res je, da za prevzem ene tone inertnih odpadkov zaračunavamo 8 €, sicer pa vsakprevzemstehtamo in zaračunamo po teži prevzema. 3. Občinska uprava naj od Agencije RS za okolje in Inšpektorata RS za okolje in prostor pri- dobi informacije v zvezi s podjetjem Kamnik Schlenk d.o.o.: Ali podjetje sporoča podatke obratovalnega monitoringa Ministrstvu za okolje in prostor v skladu z določili Zakona o varstvu okolja? Ali je iz poročila (predvsem za leti 2006 in 2007) razvidno, da gre za prekoračitve dovoljenih emisij vrednosti? Ali je bilo podjetje v zadnjih letih s strani MOP opozorjeno, da mora izvesti določene ukrepe za zmanjšanje obremenjevanja okolja? Direktorica Urada za varstvo okolja in narave Tanja Dolenc je na naslov odgovornih uslužbencev občine Kamnik 23.10.2008 odgovorila (navajam samo delni odgovor): Iz letnih poročil je razvidno, da emisija celotnega prahu v zrak v zadnjih dveh poročevalskih obdobjih - letu 2006 in 2007 ni presegla mejnih vrednosti. Iz poročila izhaja, da je bilo v peči predelanih skoraj 2.000.000 kg odpadkov (aluminijska folija, kaširana). Iz tega izhaja, da potrebujejo okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov, vendar do sedaj za dovoljenje niso zaprosili. Verjetno bi glede tega moral ukrepati inšpektor. Direktorica Inšpekcije za okolje in naravo Tanja Bernik pa je z dopisom št. 0611-2/ 2008 od 12.11. 2008 odgovo- rila, da izvajajo redni inšpekcijski nadzor, da je družba Kamnik Schlenk d.o.o. razporejena v drugo kategorijo zavezancev in da iz poročila o meritvah hrupa dejavnosti izhaja, da je nočni hrup na enem merilnem mestu presežen glede na predpis, zato je družba pristopila k izvedbi tehničnih ukrepov za zmanjšanje in jih uspešno zaključila. Glede predelave aluminijaste folije, ki jo družba pridobi v državah EU, je uvedla postopek, ki še ni zaključen. Odbor je poleg zgoraj navedenih primerov v letu 2008 še obravnaval informacije glede razmer v Kemijski industriji Kamnik, o sodbi v imenu ljudstva glede Odločbe Upravnega sodišča med tožečo stranko Občino Kamnik in toženo stranko podjetja Tisa d.o.o., o študiji zdravstvenega stanja krajanov Kamnika, o nakupu merilnika za merjenje hrupa v okolju, o proizvodnji PS Cimos - Titan livarna d.o.o. glede nizkofrekvenčnega hrupa in neprijetnega vonja, o sistemu ravnanja z razgradljivimi odpadki na območju Občine Kamnik in drugi okoljevarstveni problematiki, katero zaradi dolžine članka ni mogoče v celoti opisati. Predsednik odbora za varovanje okolja v občini Kamnik DANIEL KOVAČIČ Sebila Mulalič, mag. Julijana Bizjak Mlakar, mag. Barbara Besek in Štefanija Zore pri pripravi paketov s hrano, s katerimi so v SD pred božičnimi prazniki pomagali nekaterim kamniškim družinam v stiski. Revni pa niso le tisti, ki osta- pa se zdravstveni storitvi odpo- nejo brez dela. Vedno več je tudi takšnih, ki kljub trdemu delu ne zaslužijo dovolj za dostojno preživetje. Veliko je tudi revnih upokojencev. Pred revščino, katere obseg se bo v času gospodarske krize še povečal, miži država, mižijo tudi občine. Čeprav živi v Sloveniji pod pragom revščine okoli 240.000 oseb, nudi država finančno pomoč le okoli 44.000 revnim osebam. Za državo je namreč revna le tista samska oseba, katere dohodek ne presega 221,70 evra. V primeru para dohodek ne sme presegati zneska 376,89 evra, dohodek matere samohranilke z enim otrokom 354,72 evra, z dvema otrokoma pa 421,23 evra. Samo te osebe so po novem deležne tudi plačila doplačila zdravstvenih storitev, ki jih potrebujejo. Oseba z mesečnim dohodkom 222 evra pa bo, četudi živi pod pragom revščine, ostala brez vedati. Kaj naj si mislimo o tistih, ki so pripravili in sprejeli takšne zakone? Tudi zato se je predsedstvo OO SD Kamnik odločilo, da bo sredstva, ki jih je prejšnja leta namenjalo za novoletne čestitke občanom in občankam v Kamniškem občanu in v lokalnem glasilu v Komendi, namenilo za nakup hrane za pomoč revnim družinam v naši občini. S paketi s hrano smo nekatere kamniške družine v stiski razveselili še pred božičnimi prazniki. Socialni demokrati iz Kamnika upamo, da bo naša solidarnostna akcija spodbudila še koga, ki mu ni vseeno, kako živijo drugi. Upamo tudi, da bo spodbudila odgovorne k bolj racionalni rabi javnih sredstev in k izkoriščanju razvojnih priložnosti, ki naj omogočijo ohranjanje in odpiranje novih delovnih mest. mag. JULIJANA BIZJAK MLAKAR ■J| Novoletno druženje in solidarnostna akcija socialnih demokratov Decembra smo se socialni demokrati iz Kamnika in Komende zbrali na prednovoletni večerji v prijetni kletni restavraciji Gostilne Mlakar. Predsednica mag. Julijana Bizjak Mlakar nas je v svojem nagovoru spomnila na številne aktivnosti v preteklih dveh, za socialne demokrate napornih, vendar uspešnih letih. Poudarila je, da je pred nami težko obdobje gospodarske krize. Pomembno bo, da se gospodarska kriza ne bi reševala na hrbtih delavstva in najrevnejših slojev prebivalstva. Ni spodbudno, je menila, da je celo v dobi največje gospodarske rasti v državi, v obdobju liberalnih vlad in zatem Janševe vlade, peščica bogatela na račun vse nižjega standarda sred- njega in revnega sloja. Kamniški in komendski socialni demokrati menimo, da se mora s to prakso prenehati. Predsednica OO SD je pohvalila pripravljenost članstva, ki se je v času letošnjega katastrofalnega neurja nemudoma odpravil pomagati pri odstranjevanju posledic neurja v vas Gozd. Naš gost na prednovoletni večerji predsednik OO SD Domžale Dušan Pejič nas je seznanil s solidarnostno akcijo naše predsednice, ki je z njim in z nekaj kolegi zbrala sredstva in pomagala, da je bilo 50 paketov hrane (moka, olje, sladkor, riž, testenine, mleko,... ) izročeno družinam v stiski v Kočevju. Revščina teh družin je posledica množičnega odpuščanja, neizplačila za- služenih plač iz preteklih mesecev ter premajhne občutijivosti občine in države za socialno stiske državljanov in državljank. Po nekaterih informacijah pristojne institucije niso preprečile, da nekaterim družinam zaradi neplačevanja elektrike, le-to ne bi izklopili. Zaskrbljeni smo ugotavljali, da občine in država niso dovolj pripravljene na prihajajočo gospodarsko krizo. Prisotni na prednovoletnem srečanju socialnih demokratov so dali pobudo, da zberemo denar za hrano revnim kočevskim družinam. Ta večer smo zbrali 300 EUR, ki so še pred novoletnimi prazniki pomagali blažiti njihovo stisko. Socialni demokrati iz Kamnika in Komende Smo se s tem v prednovoletnem času pridružili tistim, ki nam ni vseeno, kako živijo naši bližnji. Zavedamo pa se, da donacije ne morejo nadomestiti solidarnostne pomoči, ki bi jo morale zagotoviti država in občine. V prijetnih razgovorih, ob glasbi in petju je prednovoletno druženje socialnih demokratov kar prehitro minilo. Nekaj dni kasneje nas je razžalostila novica, da je se je našemu dragemu prijatelju Dušanu Pejiču nenadoma ustavilo srce, zaradi česar ga ni več med nami. Pogrešali ga bomo. mag. BARBARA BESEK ZAHVALI Za hitro in nesebično pomoč pri gašenju in odpravi posledic požara na hiši Ravne 10/B se najtopleje zahvaljujeva sosedom, prijateljem in krajanom. Iskrena hvala gasilskim ekipam, še posebej ekipi GD Šmartno za hitro intervencijo in pomoč. Sušnikova Nesreča nikoli ne počiva in 30.12. 2008 je doletela tudi nas, ko je okoli 15. ure zagorela naša koča na Veliki planini. Če ne bi bilo hitrega posredovanja gasilcev iz društev PGD Kamnik in PGD Kamniška Bistrica ter delavcev podjetja Velika planina - Zaklad narave d.d, bi od koče ostalo le pogorišče. Ni besed, s katerimi bi se dalo izraziti našo hvaležnost omenjenim, ki so nesebično, hitro in s strokovno pomočjo obranili naše imetje. družina Gregorc iz Mengša SDM-jeva dobrodelnost Veseli decembrski čas je za nami, s tem pa tudi praznovanja in veseljačenja. Ker pa je veseli december tudi čas, ko ljudem v stiski še bolj težko kot ponavadi, smo se v Slovenski demokratski mladini odločili, da vsaj nekaterim polepšamo praznične dni. Tako smo se v soboto, 5. decembra, na svetovni dan prostovoljstva tudi sami lotili prostovoljnega dela. Odpravili smo se k starejši gospe in ji pomagali pri pospravljanju drv za zimo. Gospa je bila naše pomoči zelo vesela, saj živi sama in nima nikogar, ki bi ji pri takšnih opravilih pomagal. Ker se zavedamo, da je takšnih ljudi še veliko, smo 'se odločili, da se bomo v prihodnosti prostovoljnega dela večkrat lotili. V sredini decembra smo pripravili še dobrodelni koncert z nastopom Tanje Žagar v Kamniku ob drsališču in kljub slabemu vremenu se je zbralo veliko ljudi. Namen koncerta pa ni bil samo zabava- ti ljudi, ampak tudi zbrati finančna sredstva za pomoč določeni družini pri reševanju stanovanjskega problema. Ta sredstva smo zbrali s prodajo kuhanega vina in čaja, katerega smo sami pripravili. Družini smo s tem polepšali božične praznike. Ob tem se moramo zahvaliti Slovenski demokratski stranki Kamnik, ki nas je finančno podprla, da smo projekt sploh lahko izvedli. Seveda gre zahvala tudi Rdečemu Križu Kamnik, ki nam je pomagal izbrati družino, kateri je bila denarna pomoč namenjena, in TIC-u Kamnik, s katerim smo dobro sodelovali ob pripravah na koncert. Tanja Žagar je svoj nastop sklenila z mislijo, naj se nam izpolnijo nekatere želje, vendar ne vse, da nam tako ostanejo hrepenenja. Nekateri med nami si želijo česa tako osnovnega, kot je topel in varen dom. Veseli smo, da jim na poti do tega lahko pomagamo in v ta namen se bomo še naprej trudili. Naj ob koncu vsem občanom občine Kamnik zaželimo srečno, zdravo in ljubezni polno leto 2009. SDM Občinski odbor Kamnik Skupaj s Tanjo Žagar smo bili veseli dobrega obiska dobrodelnega koncerta ob kamniškem drsališču. Živahni so torki v dnevnem centru upokojencev na Duplici V Društvu upokojencev Kamnik z namenom še večjega vključevanja članov v društveno življenje uvajajo dodatne oblike. Že sedaj dela več sekcij po krajevnih skupnostih kamniške občine, v Srednji vasi, na Selah, v Tuhinju, Šmartnem, v pripravah pa so tudi v drugih predelih. Posebno pozornost so namenili članicam in članom društva v krajih, ki so nekoliko oddaljeni od središča Kamnika in so v društvene aktivnosti že deloma vključeni. Izražena je bila želja, da bi ustanovili dnevni center in pred tremi meseci je takšen dnevni center v okviru programa Starejši za starejše zaživel v Krajevni skupnosti Duplica. Upokojenci se srečujejo vsak torek v prijetnih prostorih krajevne skupnosti, ki ob polnem razumevanju daje vso podporo tej aktivnosti in tudi prostore je odstopila v uporabo brezplačno. 23. decembra so se na zadnjem srečanju v letu 2008 v lepem številu srečali upokojenci, v večini pa upokojenke, ocenili uspešne začetke dela dnevnega centra in ob tem ugotovili, da je zamisel v celoti uspela. Pobudo za ustanovitev tega centra je dala Marjana Berlec, predsednica socialne komisije pri DU Kamnik, ki je tudi ob tem srečanju nagovorila zbrane. Srečanja se je udeležil tudi predsednik KS Duplica Bogdan Pogačar, predsednik DU Kamnik Franc Smolnikar in nekateri drugi. Z doseženim napredkom in utripom dnevnega centra so bili prisotni zadovoljni, veliko zasluge pri tem ima tudi nadvse prizadevna članica Dragica Požek. Srečanje so zaključili z družabnim delom, obiskal jih je Božiček, ki je istega dne popoldne obiskal tudi članice ženske sekcije v Kamniku. STANE SIMŠIČ Na podlagi 2. člena Odloka o proračunu Občine Kamnik za leto 2009 (Uradni list RS, št. 121/2009) in 2. člena Pravilnika o sofinanciranju prireditev in projektov (Uradni list RS, 24/2007), župan Občine Kamnik objavlja JAVNI POZIV za sofinanciranje prireditev in projektov 1. Župan Občine Kamnik poziva društva in druge pravne osebe, ki so izvajalci prireditev ali projektov na območju Občine Kamnik, za občane Občine Kamnik in so v interesu Občine Kamnik ali izven območja Občine Kamnik, če izvedba prireditve ali projekta bistveno pripomore k promociji Občine Kamnik, da kandidirajo za sredstva, zagotovljena v proračunu Občine Kamnik za leto 2009 na proračunski postavki: -1330 sofinanciranje prireditev v višini 15.000 EUR 2. Vloge za dodelitev sredstev se obravnavajo praviloma enkrat mesečno do porabe sredstev. 3. Predmet sofinanciranja ne morejo biti programi in projekti oziroma prireditve, ki so že sofinancirani iz drugih proračunskih postavk proračuna Občine Kamnik. Prijavitelj mora najprej izkoristiti vse možnosti za pridobitev sredstev sofinanciranja iz drugih namenskih proračunskih postavk (npr. javni razpis iz področja kulture, športa, turizma, mladine, podjetništva, sociale, zdravstva,...). 4. Sredstva se dodelijo s sklepom na podlagi Prijave na javni poziv za sofinanciranje prireditev in projektov, objavljeni na spletni strani Občine Kamnik: htto://www.kamnik.si. 5. Vloge za dodelitev sredstev se lahko oddajo po elektronski pošti, osebno v sprejemni pisarni Občine Kamnik ali pošljejo na naslov: Občina Kamnik, Glavni trg 24 - 1240 Kamnik. Anton Tone Smolnikar Župan mesečni koledar JANUAR 2009 torek, 20. januar ob 20:00 CARMINA SLOVENICA dirigentka: Karmina Šileč; zbor bodo spremljali: Ula Šegula šolo vokal, Marko Črnčec klavir. Bruno Dormiter tolkala, Marko Furek bas; program: CS Light / Americas sobota, 24. januar ob 10:00 - Sobolna otroška matineja Lutkovno gledališče Maribor Po H. Ch. Andersenu: PRINCESA NA ZRNU GRAHA lutkovna predstava 29. januar, 30. januar, 2. februar In 3. februar Ob 20:00 Prešernovo gledališče Kranj jjglgR Henrik Ibsen: HEDDA GABLER, drama četrtek, 5. februar ob 20:00 - GALERIJA DOMŽALE JAZZ v galeriji: MARKO PETRUŠIČ TRIO Marko Petrušlč klaviature, Klemen Krajc kontrabas,T Peršl bobni, jazz koncert - VSTOP PROST ffiPVn . c sobota, 7. februar ob 10:00 - Sobotna oboškaSptiji™ * Gledališče Bičikleta Brigita Leban: BICI-KLETA, lutkovna predstava četrtek, 12. februar ob 19:00 - GALERIJA DOMŽALE CIRIL HOČEVAR odprtje kiparske razstave, ki Po na ogled postavljena do 27. januarja 2009, VSTOP PROST INFO in REZERVACIJE: tel. 722 50 50 www.kd-domzale.si Župan na obisku v Domu starejših občanov Kamnik Zadnji dan leta 2008 je župan občine Kamnik Anton Tone Smolnikar s sodelavcema obiskal častnega občana naše občine in znanega skladatelja ter pedagoga prof. Viktorja Mihelčiča. Poleg skromnega darila mu je izročil tudi zadnjo izdajo Kamniškega zbornika. S še vedno klenim profesorjem se je zadržal v prijetnem razgovoru. Ob slovesu pa so mu vsi skupaj zaželeli predvsem čim več zdravja in lepih dni. Prihodnje leto bo g. Mihelčič praznoval 96. rojstni dan. Turistično-informacijski center Kamnik tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si KOLEDAR PRIREDITEV DOM KULTURE KAMNIK www.domkulture.org, 041/360-399 ali 01/839-76-06 petek. 16. januar, ob 17. uri Kulturno društvo Priden Možic in KUD France Prešeren, Ljubljana ŠILA državno prvenstvo v improvizaciji za srednješolske skupine za izven; VSTOPNINA: 5 €; študentje, upokojenci 3 € ponedeljek. 19. januar, ob 19.30 Gledališče Koper in SNG Nova Gorica DUOHTAR POD MUS gledališka predstava, komedija za izven; VSTOPNINA 18 €; študentje upokojenci 15 € t*. MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska cesta 1, tel.: 831 12 17 E-naslov: ania.ramsak-zuoan@kam.sik.si, breča, podbreznik@kam.sik.si www.kam.sik.si www.kamniskaveronika.si četrtek. 15.ianuar. 2009. ob 17. uri: Knjižna čajanka v Šutenski čitalnici (prostori KD Priden Možic): Irska - Nekaj nevidnega Vodi: Ivanka Učakar. sreda. 21. januar. 2009. ob 19. uri Križnikov večer: predstavitev kniige Gašper Križnik (1848 -1904) Zbornik razprav o motniškem zbiralcu ljudskega izročila bodo predstavili: dr. Marija Stanonik, urednica, Jože Semprimožnik iz Motnika in Jana Uršič ter Andreja Štorman, ki sta za zbornik pripravili Križnikovo bibliografijo. Večer nam bodo popestrile Ljudske pevke Predice in igralka Marinka Štern, ki nam bo prebrala nekaj Križnikovih pravljic. Študentski klub Kamnik in Matična knjižnica Kamnik vabita: sreda. 28. januar.2009. ob 19.30. v dvorani knjižnice Potopisno predavanje: Svet, ki izginja Predava: Petra Holc in Janez Matos 8 15. januar 2009 V PRAZNIČNEM DECEMBRU Kamniški ObCAN v iSHetURl j ' www.kuod~bayani.com Novoletni koncert Simfoničnega Žive jaslice popestrile sveti večer v Mekinjah orkestra Domžale - Kamnik Božično-novoletni čas so polepšali simfoniki orkestra Domžale - Kamnik pod vodstvom dirigenta Simona Dvoršaka. V nedeljo, 21. decembra, so muzicirali v Mengšu, dva dni kasneje v Domu kulture Kamnik, v soboto, 27. decembra, pa v Domžalah. V program tradicionalnega 38. no- Simfonični orkester Domžale - Kamnik šteje danes 56 članov v starosti od 15 do 62 let. Nastal je jeseni leta 1971 z združitvijo salonskega orkestra Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale in kamniškega Komornega orkestra. Dirigent obeh orkestrov je bil Tomaž Habe, ki je poučeval violino Sopranistka Andreja Zakonjšek Krt in dirigent Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik med odličnim izvajanjem Arije Adele iz 1. dejanja operete »Netopir« Johanna Straussa. Andrejinemu čudovitemu sopranu, prav tako kot baritonu njenega moža Primoža Krta iz Stranj, Kamničani še posebej radi prisluhnemo. voletnega koncerta, pripravljajo ga vsako leto od obstoja orkestra, so vključili lahkotne, zlasti plesne ritme in operete Straussa in Kalmana, v njih pa sta kot solista in v duetu prepevala sopranistka Andreja Zakonjšek Krt in tenorist Matjaž Stopinšek. Številne poslušalce so še posebej navdušile zaigrane in zapete melodije iz operet Grofica Marica, Netopir, Melodije Srca, Cigan baron, Noč v Benetkah in Kneginja čardaša; pa tudi orkestralne - Cesarski valček, Lahka kri, Grom in blisk, Egipčanska in Perzijska koračnica. Za slovo so simfoniki dodali še znamenito koračnico Radetz-kyjev Marsch. v Glasbeni šoli Domžale, eno leto pa tudi v Kamniku. V tem času je bil ravnatelj obeh glasbenih šol njegov oče Stane Habe. Orkestra sta že prej tesno sodelovala in si izmenjevala inštrumentaliste. 28. februarja 1972 je bila združitev uradno potrjena z aktom o ustanovitvi društva z imenom Simfonični orkester Domžale - Kamnik. Na začetku je imel 36 članov. Deloval je pri Zvezi kulturno-prosvetnih organizacij Domžale in Kamnik. Sestavljali so ga glasbeniki, večinoma učenci in učitelji Glasbenih šol Domžale in Kamnik. Že v prvih letih delovanja je orkester izoblikoval svoj program Božično - novoletna prireditev v OŠ Stranje V torek, 23. decembra, zvečer je bilo v telovadnici OŠ Stranje zelo živahno, saj so učenci tamkajšnje OŠ skupaj z učitelji pripravili pevsko in dramsko obarvano božično-novoletno prireditev, ki je bila izredno dobro obiskana. Na prireditvi so nastopili: Otroški in mladinski pevski zbor in mladi instrumentalisti (flavtistke in tolkalci) pod vodstvom glasbene pedagoginje in dobitnice zlatega Gallusovega priznanja Karle Urh. Dramska skupina pod mentorstvom Mire Papež je odigrala zanimivo igrico z naslovom »Nisem poreden«. Ravnatelj OŠ Stranje Boris Jemec pa je med pozdravnim nagovorom poudaril, da je bilo leto 2008 za OŠ Stranje uspešno, pri čemer je izpostavil nekaj pridobitev: povečanje vrtca, nova igrišča in novi parkirni prostori pri šoli. V letu 2009 bodo pozornost namenili uresničevanju t.i. »vzgojnega programa«. DAMJAN HANČIČ dela. Obsegal je danes že tradicionalne novoletne koncerte, ki so bili takrat prvi tovrstni v Sloveniji. Zamislil si jih je ustanovitelj orkestra in njegov prvi dirigent Tomaž Habe. Na koncertih je orkester 17 let sodeloval z Mešanim pevskim zborom Delavsko kul-turno-prosvetnega društva Svoboda Mengeš, sodelovali so tudi z Domžalskim komornim zborom, Mešanim pevskim zborom Cantemus iz Kamnika, Mešanim pevskim zborom Limbar Moravče in z različnimi solisti. Orkester je do danes posnel pet zgoščenk. Od ustanovitve orkestra leta 1971 do leta 1992 je opravljal delo umetniškega vodje in dirigenta Tomaž Habe, za njim pa je 1. februarja 1993 to mesto prevzel Aleksandar Spasič, ki je orkester vodil do leta 2002. V tem času se je orkester suvereno uveljavil tudi v zahtevnejšem programu in kljub svoji amaterski sestavi začel prodirati na profesionalno raven, predvsem pa je vsako leto znova dokazal, da ima pomemben delež pri ustvarjanju glasbene in kulturne podobe Domžal in Kamnika. Jeseni 2002 je vodenje orkestra začasno ponovno prevzel Tomaž Habe do 1. septembra leta 2003, ko je mesto dirigenta prevzel Stefan Garkov. Od začetka sezone 2004/2005 pa je stalni dirigent in umetniški vodja Simon Dvoršak. VERA MEJAČ Tudi letos so mladi Mekinjčani na sveti večer pred polnočnicama in na božični dan uprizorili skrivnost božične noči. Žive jaslice, ki so jih mladi pripravili že tretjič zapored, so tudi tokrat privabile veliko število obiskovalcev in marsikateremu polepšale božične praznike. Dogajanje živih jaslic je preko dvajset mladih tudi letos uprizorilo na travniku pred mekinjsko cerkvijo, kjer so postavili pastirsko naselje, delček mesta Jeruzalem in seveda tudi hlevček, kjer se je rodil Zveličar. V dogajanje so vključili tudi domače živali, kar je bilo še posebej zanimivo za najmlajše opazovalce. Zaradi navdušenja obiskovalcev mladi iz Mekinj že razmi- šljajo, kako božično skrivnost še bolje pripraviti in prikazati tudi ob prihodnjem božiču. MATEJ SLAPAR Foto: DOMEN GRUDEN Božično novoletni koncert v Domu kulture Kamnik 26. decembra, na dan državnega praznika, je Društvo upokojencev Kamnik za Kamničane_pri-pravilo lep in zanimiv večer z naslovom BOŽIČNO NOVOLETNI POZDRAV-KONCERT. Program so prepletli nastopi pevskega zbora pod vodstvom Karle Urhove, folklorne skupine pod vodstvom Francija Poljanška, ljudskih pevk Predic in glasbene skupine šolskih otrok iz Osnovne šole Stranje pod vodstvom Karle Urh. Organizacijo in sodelovanje v programu je uspešno izvedel Božo Matičič, z dodatnimi vsebinami pa tudi Marija Golob. Celoten koncert z vmesnimi šaljivimi dodatki folklorne skupine je bil z navdušenjem sprejet in po odmevih sodeč si takih in podobnih koncertov obiskovalci še želijo. Množico zbranih in nastopajočih je pozdravil župan občine Tone Smolnikar, izrekel čestitke društvu upokojencev tudi za tovrstne aktivnosti. Vsem je čestital ob prazniku - Dnevu samostojnosti in enotnosti ter zaželel vse dobro v prihajajočem letu. Tone Ptičar, predstavnik Javnega sklada za kulturne dejavnosti, je za večletno kulturno sodelovanje članom pevskega zbora izročil Gallusova priznanja, članom folklorne skupine pa Maroltova priznanja. STANE SIMŠIČ KONIERE1SKO DRUŠTVO VERONIKA Dejavno leto je zaokrožil blagoslov konj na Štefanovo Konjerejsko društvo Veronika s sedežem v Zagorici nad Kamnikom je tudi v letu 2008 končalo dejavnosti na praznik svetega Štefana z blagoslovitvijo konj v Stranjah in pri Reboljevih na Zduši. Program dela, ki smo si ga člani društva zastavili za leto 2008, je v celoti izpolnjen. Organizirali smo jahalno prireditev za člane društva in povabljene v okolici Tunjic, udeležili smo se prireditev ob Srednjeveških dnevih v Kamniku in sodelovali na Dnevih narodih noš. Člani društva in drugi ljubitelji konj smo se udeležili strokovne ekskurzije, kjer smo se sestali z rejci konj, ogledali pa smo si tudi naravne in zgodovinske znamenitosti Celja ter okolice. V decembru smo, tako kot vsako leto, pripravili mi-klavževanje, leto pa končali z blagoslovom konj na Štefanovo. Na Zduši se je zbralo 35 konjenikov in veliko naših prijateljev. Konje je blagoslovil mekinjski župnik Pavle Pibernik, ki se je najprej zahvalil za vse dobro, kar smo prejeli v tem letu, in zaprosil zavetnika konj, svetega Štefana, za pomoč tudi v letu 2009. Podpredsednik društva se je zahvalil vsem članom društva za uspešno delo, vse zbrane pa povabil na pogostitev in jim zaželel srečno in zdravo leto 2009. Kulturni dogodki v Volčjem Potoku toplo sprejeti V letu 2008 se je v domu KS Volčji Potok - Rudnik odvijalo kar nekaj kulturnih prireditev: za dan državnosti, dan reformacije in 500-letnico Primoža Trubarja, dan samostojnosti in obisk Božička. Kulturni dogodki so-bili s strani vaščanov toplo sprejeti in lepo obiskani, kar pomeni, da je kultura med krajani dobrodošla. Zad- nja prireditev konec leta je bila namenjena predvsem otrokom, saj je bil program sestavljen prav za njih. Ogledali so si lutkovno igrico »Trmoglavi mucek« (Ivan Petrovič Belišev), v kateri smo igrali Monika, Helena in Domen Virant. Zazvenele so citre, na katere nam je zaigrala Monika Virant in harmonika, na katero sta zaigrala Janja in Matic Hribar. Za konec pa je otroke razveselil Božiček, z njim so zapeli in spregovorili nekaj besed. Božiček pa jih je za nagrado obdaril. Prireditve, ki so se vršile skozi vse leto, so bile podprte s strani Krajevne skupnosti in Turističnega društva Volčji Potok-Rudnik. Predsednik KS Franc Sršen in predsednik TD Simon Kladnik, sta nam, mladim, zelo naklonjena in spodbujata kulturo v vasi. Vsem vaščanom Volčjega Potoka in Rudnika v imenu KS, TD in mladih voščimo srečno, zdravo, mirno in nasmejano novo leto 2009! DOMEN VIRANT Otroški pevski zbor OŠ Stranje pod vodstvom zborovodkinje Karle Urh. Kultura je pomemben del življenja tudi krajanov Volčjega Potoka in Rudnika. Še posebej je naklonjena mladim, ki so se konec leta razveselili jjF lutkovne igrice in obiska Božička. ^ENEBKONi vabi k sodelovanju PRODAJNEGA REFERENTA (m/ž) Pričakujemo: -V. stopnjo izobrazbe strojne ali elektro smeri, - aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika, - dobro poznavanje programskih orodij MS Office, - komunikativnost, urejenost in sposobnost dela v skupini, , - vozniški izpit B kategorije. Ponujamo: - stimulativno plačilo, - odgovorno in dinamično delo v mladem kolektivu, - dodatno strokovno izobraževanje. Ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni od objave po elektronski pošti na: info@enerkon.si ali na naslov podjetja ENERKON d.o.o., Žeje pri Komendi 107, 1218 Komenda. Vabljeni na našo spletno stran: www.enerkon.si VIKEND DELAVNICA fgj! ORIENTALSKEGA PLESA Eli ZA ZAČETNICE ■ mi BI Vabljene na začetno delavnico orientalskega plesal Delavnica je primerna za vse, ki se še nikoli niste srečale s to plesno umetnostjo ali pa tiste, ki zaradi pomankanja časa niste mogle obiskovati rednih tedenskih vadb in bi rade svoje znanje osvežile. Po opravljeni delavnici se boste lahko po želji pridružile našim rednim tedenskim vadbam. KJE: Pinea Center, Ljubljanska c., Kamnik KDAJ: 31.1. od 16h-18h in 1.2. od 10h-12h in/ali 7. 2. od 16h-18" in 8. 2. od 10h-12h CENA 35 EUR Rl,IAVE najkasneje do četrtka 29. 1. na 041 826 372 (Nataša), 041 938 074 (Julia) Kamniški OBČAN UPRIZORITVE ŽIVIH JASLIC 15. januar 2009 9 Naslednji večji projekt Turističnega društva Tuhinjska dolina je tradicionalni Velikonočni sejem, ki bo na ploščadi pred Termami Snovik potekal teden dni pred cvetno nedeljo. Na sejmu bodo predstavljene tradicionalne obrti z doline, naprodaj pa bodo tudi pristne domače dobrote. Te pa lahko kupimo že od 14. januarja na stojnici društva v Termah Snovik vsako sredo od 11. do 16. ure. Čudovita božična zgodba v rovu pod Malim gradom Prizadevni člani Komornega pevskega zbora Šutna Kamnik so tudi letos, drugič zapovrstjo, v rovu pod Malim gradom 26., 27. in 28. decembra organizirali in izvirnih oblačilih uprizorili žive jaslice. Vsak dan so izvedli štiri predstave za približno 30 obiskovalcev (število je zaradi prostora omejeno). Božično zgodbo si je v treh dneh ogledalo 400 ljubiteljev pojočih jaslic. S prostovoljnimi prispevki, namesto vstopnine, so s 750 evri pomagali 6-letnemu Anžetu Zormanu iz Šmarce, obolelemu za paralizo, za nakup prepotrebnega avtomobila. Med nastopajočimi je bil tudi Anžetov oče Simon in 10-letni bratec Tadej. Prevzeti obiskovalci so se zahvaljevali za lepo predstavljeno skrivnost božične noči, saj so jim s prikazom zgodovinskega dogodka polepšali praznične dni. Zanimalo nas je, kje so se tega naučili in ponosno so V četrtem dejanju je pastirje obsijala žareča svetloba, sredi nje se je prikazal angel: »Ne bojte se, kajti oznanjam vam veliko veselje, pojdite v hlev nedaleč odtod. Tam boste našli dete, položeno v jasli...«. Pevci so zapeli Ko so pastirji. Prvo dejanje božične zgodbe je Komorni pevski zbor Šutna pospremil ob vhodu v rov pod Malim gradom s pesmijo Oznanil je angel. PRVO DEJANJE: OZNANJENJE - Marijo iz Nazareta je po angelovem oznanjenju spreletelo veselje, mirno je rekla: »Spolnila bom, kar mi je naložil Gospod.« Božične zgodbe z živimi jaslicami v Snoviku znova uspele Turistično društvo Tuhinjska dolina je letos v Bizjakovih dolinah v neposredni bližini Term Snovik že tretjič uprizorilo »Božično zgodbo z živimi jaslicami«. Predstava je bila uprizorjena dvakrat, pritegnila pa je okrog šeststo gledalcev. DRUGO DEJANJE: MARIJA OBIŠČE ELIZABETO - Marija je skriv- ------ nost zaupala sorodnici Elizabeti in se začudila, ko je spoznala, da Elizabeta že ve za njeno skrivnost. Objela jo je in zapela hvalnico Gospodu. Dejanje je pospremila pesem Moja duša poveličuje Gospoda. ZADNJE DEJANJE: OBISK TREH KRALJEV - Zvezda repatica je pokazala pot Trem kraljem in jih pripeljala do revnega hleva. Novorojeno dete so obdarili in se mu priklonili. Pevci zapojo Na kamelah jezdijo. Med številnimi prevzetimi obiskovalci je bila tudi družina Repan-šek s Homca. povedali, da že deset let sodelujejo s KD Miran Jarc Škocjan v vsakoletni domači predstavi. V njej prepevajo in nastopajo z igralskimi vložki. V božični zgodbi, v kateri so jim z nasveti pomagali v KD Miran Jarc, nastopajo otroci KPZ Šutna kot pastirji, starši pa so med drugimi vlogami prepevali božične pesmi. Tudi lepo sceno so postavili sami, režija je bila v rokah Romana Zormana. Besedilo božične zgodbe je napisala članica zbora Tina Tonin, med predstavami ga je bral napovedovalec na radiu Ognjišče Jure Sešek, Tomaž Plahutnik pa je igral na citre. Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ . Prva uprizoritev igre je bila na sporedu na Štefanovo, druga pa dan pred silvestro-V|m. Izkušeni člani TD Tuhinjska dolina in ostali krajani, ki sodelujejo pri projektu, so navdušili obiskovalce obeh predstav. »Menim, da je bila izvedba dobra, brez napak. Letos opaznejših sprememb nismo uvedli, smo pa'dodelali določene detajle,« je zadovoljna vodja etnološke sekcije Manja Žebaljec, ki dodaja, da že razmišljajo o naslednjih uprizoritvah. »Samo dogajanje bopotrebno popestriti z dodatno privlačno aktivnostjo, morda posebnimi gosti,« pravi Zebaljčeva, ki se zaveda, da je podobnih prireditev vsako leto več in prav zato je potrebno razmišljati o dodatnih aktivnostih, ki bodo uprizoritvi Božične zgodbe dali dodano vrednost. TRETJE DEJANJE: POPIS PREBIVALSTVA Tiste dni je prišel ukaz cesarja Avgusta, naj se popišejo vsi prebivalci dežele. Dejanju je sledila pesem Zdaj razsvetljena je noč. 8 vaj po 90 mm www.plesnikmb-art.com 041/244-244 (Matevž) Kadarkoli in kjerkoli organiziramo plesne tečaje za skupino min. 8 parov Zaplešimo v Kamniku TEČAJI DRUŽABNEGA PLESA S PRIZNANIM PLESNIM UČITELJEM Z LICENCO nedelja, 18.1.2009 ob 18.30 Začetni tečaj: nedelja, 25.1.2009 ob 20.00 (mala telovadnica CIRIUS) pohištvo po meri otroške sobe vgradne omare odprodaja eksponatov MENGEŠ, Slovenska 96 . MENGEŠ Slovensko c. 96 1234 Mengeš 01/723 73 20 01/723 71 37 LJUBLJANA BTC klet Emporium Šmartinska c. 152 1000 Ljubljana 01/585 25 52 LJUBLJANA - ŠIŠKA Celovška c. 28 1000 Ljubljana 01/438 51 00 KOPER Dolinska c. I c. 6000 Koper 05/625 98 39 MARIBOR Titova c. 46 2000 Maribor 02/331 44 18 2007 info@izi-mobili.si www.izi-mobili.si 40 let Teritorialne obrambe Teritorialna obramba ima »rojstni dan« 20. novembra. Tega dne leta 1968 je Skupščina Socialistične republike Slovenije na osnovi 152. člena Ustave SRS sprejela sklepe in priporočila o nalogah na področju narodne obrambe. To je bila tedaj osnova za Izvršni svet skupščine SRS, da sprejme Odlok o ustanovitvi Štaba za splošni ljudski odpor Socialistične republike Slovenije. O pomenu ustanovitve in delovanja TO, njeni vlogi v osamosvojitvi, odnosu med teritorialno obrambo in Manevrsko strukturo narodne zaščite - MSNZ so mnenja različna. Ali je šlo za začetek razvoja nacionalnih vojska ali predvsem za odgovor na napad Sovjetske zveze oziroma Varšavskega pakta na Češkoslovaško ni namen tega zapisa. Dejstvo je, da je Teritorialna obramba imela formalno osnovo v Ustavi SFRJ, predvsem v tisti iz leta 1974 in v predpisih na področju obrambe in družbene samozaščite. Drži tudi, da je bilo v teritorialno obrambo vključenih okoli 3,5% prebivalcev Slovenije, celotna sestava pa je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja štela okoli 75.000 pripadnikov. Štabi so bili ustanovljeni v vseh tedanjih dvainšestdesetih slovenskih občinah. Tudi v občini Kamnik so bile ustanovljene sile TO, ki so štele blizu tisoč mož, bile so dobro opremljene in usposobljene. Z odvzemom orožja TO maja 1991 se je pojavil velik problem, ki se je delno rešil z ustanovitvijo MSNZ in kasneje 4.10.1991 s formiranjem in imenovanjem novega vodstva TO, ki ga je vodil Janez Slapar. Slovenija je agresijo Jugoslovanske vojske leta 1991 pričakala z okoli 22.000 pripadniki TO, slabo oborožitvijo, vendar z motiviranimi pripadniki TO, ki so se zavedali pomembnosti takratnih zgodovinskih dogodkov. Teritorialci, predvsem rezervni sestav, so častno opravili svojo dolžnost do domovine in države. V tedanji občini Kamniku je bili teh fantov 571. Teritorialna obramba republike Slovenije je bila osnova za oblikovanje Slovenske vojske, ki je danes sestavni del sil Nata. Nekateri imajo o tem pomisleke, ki pa so po moji presoji neupravičeni. 1. Osnovni cilj in naloge štabov TO Osnovni cilj teritorialne obrambe je bil usposobiti pripadnike za bojevanje in preživetje v pogojih takratnega načina vojskovanja. Usposabljanja so bila organizirana za ravni poveljstev, enot in posameznikov. Prilagojena so bile njihovim vlogam v sistemu obrambe. Usposabljanje je potekalo v skladu z načeli in doktrino splošne ljudske obrambe. Enote so se usposabljale predvsem za: izvedbo mobilizacije, izdelavo ovir, postavljanje in odstranjevanje minskih polj, načrtovanje in izvajanje bojnih delovanj, ureditev bojnih položajev in maskiranje, zaščito pred delovanjem jedrskega in kemičnega orožja, boj z diverzantskimi skupinami, preprečevanje delovanja sovražnikove oblasti, nadzor območja in komunikacij, izdelavo objektov za bivanje in tajna skladišča, zaščito ljudi in materialnih sredstev, izvajanje nalog rodov in služb. Štabi in poveljstva so se usposabljala za hitro in učinkovito spremljanje nastalih razmer, načrtovanje bojnih akcij, izdelavo bojne dokumentacije, usklajeno delovanje med enotami in drugimi organi, izvedbo mobilizacije in delovanje v različnih razmerah. Pripadniki teritorialne obrambe so bili usposobljeni za svoje naloge, saj so odslužili vojaški rok, ki je trajal praviloma petnajst mesecev, za nekatere pa tudi več. Po končani drugi vojni so v določenih rodovih služili vojaški rok tudi do treh let. Tudi obveznosti v teritorialni obrambi st> trajale za mnoge dvajset in več let. Osnovna naloga štabov TO zagotovo ni bila bojevanje proti enotam JLA, a se je leta 1991 zgodilo prav to. V občini Kamnik je bilo v obrambi pred agresijo JLA angažiranih 571 pripadnikov. Zanimiv je tudi podatek, da se je na upravni organ za obrambo javilo preko 130 prostovoljcev, ki so se želeli priključiti enotam TO. V občini Kamnik je teritorialna obramba skozi različna obdobja uspešno izpolnjevala svojo vlogo in naloge, čeprav je bilo obdobje med oddajo orožja in ponovnega oblikovanja spodobne sile ker precej problemov in težav, ki so se na srečo rešile. 2. Kadrovski sestav in enote teritorialne obrambe v občini Kamnik Kadrovanje v poveljstva in enote je potekalo preko upravnega organa za obrambo. Letno je v občini Kamnik moralo na nabor okoli 250 fantov. V vojaški evidenci občine Kamnik pa je bilo preko 5-500 obveznikov. Pri tem so šteti tudi starejši, saj je bila dolžnost za častnika do šestdesetega, za vojaka pa do petdesetega leta starosti. Skupaj je bilo v evidenci občine preko 600 častnikov in podčastnikov. Za primerjavo naj navedem, da je v Slovenski vojski danes nekaj nad 7.000 uniformiranih pripadnikov stalne sestave in okoli 2.000 pripadnikov rezervne sestave. Izbor častnikov je potekal med naborniki, ki so praviloma končali višje ali visoke šole. Izbor je opravila komisija pri upravnem organu za obrambo, končno odločitev pa je sprejel svet za obrambo in družbeno samozaščito občine Kamnik. Letno je bilo na šolanje v častniške šole poslanih okoli deset kandidatov. Častniki in podčastniki so se za opravljanje funkcionalnih dolžnosti usposabljali tudi na različnih tečajih in seminarjih. Organizacijsko formacijska struktura TO se je z leti nekoliko spreminjala, vendar je bila v osnovi organizirana po prikazani razpredelnici. V enote TO občine Kamnik je bilo razporejenih veliko ljudi. Na dolžnosti komandanta občinskega štaba TO Kamnik so bili v časovnem Poveljstvo, enote Razporeditev, mobilizacijsko mesto Število pripadnikov Poveljstvo 34-brigade* VOLČJI POTOK 30 Prištabne enote brigade (pionirska Četa, vod lahkih raketometov 128 mm, zaledni vod, topovsko raketni vod) VOLČJI POTOK 230 3/34 brigade - kamniški bataljon PODGORJE 310 Občinski štab to občine kamnik KAMNIK 25 Prištabne enote ošto - zaščitni vod-oddelek za zveze, zaledni vod (tehnični, intendantski, tarnsport-ni oddelek) KAMNIK 65 Vod za protisoecialno delovanje MEKINIH 25 Diverzantski vod KAMNIK 25 Četa krajevne skupnosti Kamnik MEKINIH 85 Četa KS Srednja vas SREDNJA VAS 35 Vod Stranje STRANJE 25 Vod Komenda • KOMENDA 25 Vod Duplica DUPLICA .30 Četa Kemijske industrije Kamnik KAMNIK 85 Skupaj 995 * 34.brigada TO je bila formirana skupaj z občino Domžale. zaporedju Nedeljko Sladič, Anton Fišer, Drago Bohinec in ponovno Anton Fišer. Na dolžnosti komandanta bataljona so bili Ivo Carič, Marjan Poljanšek, Marjan Križnik in Borut Ulčar. Poveljnik 34. brigade TO je bil Tone Lipovšek, ki je opravljal tudi dolžnost načelnika štaba TO občine Kamnik. To dolžnost sta opravljala tudi Dušan Štefula in Niko Pinterič. Žal ni mogoče našteti vseh in vsakega posebej, ki so dali svoj prispevek teritorialni obrambi in občini Kamnik. Ob pripravi seznama najpomembnejših častnikov sem ugotovil, da je takih vsaj osemdeset, zagotovo pa sem pri tem koga prezrl. Naj omenim, da so bili načelniki upravnega organa za obrambo občine Kamnik Anton Branko Poljanšek, Janez Brlogar in Mihael Rauter. Teritorialna obramba je bila zelo številčna, v Sloveniji je bilo 75-000 pripadnikov, v občini Kamnik blizu tisoč. To je mogoče najlažje razumeti na primem, ko so sile Varšavskega pakta na čelu s Sovjetsko zvezo napadle Češkoslovaško republiko. Blokovska delitev na vzhod - zahod in varnostno vojaške razmere tistega časa so kopičile ogromne vojaške sile, saj je v navedenem napadu sodelovalo 150.000 vojakov, 6000 tankov in okoli 1000 letal. To se je zgodilo ponoči na 21. avgust 1968. Na srečo so prebivalci Češke večinoma ostali mirni in agresorju niso dajali pobud za prelivanje krvi. 3. Vojaška dolžnost v teritorialni obrambi Večina pripadnikov TO, predvsem častnikov, je svoje vojaške naloge obravnavala in smatrala kot moralno dolžnost do domovine. Le redki posamezniki so se tej dolžnosti izogibali, velika večina se je udeleževala usposabljanj, ki so zahtevala veliko znanja in časa. Seveda so pripadniki vse naloge opravljali brezplačno. Za primerjavo naj navedem, da vsak pripadnik pogodbene rezervne sestave Slovenske vojske danes prejme neto plačilo za pripravljenost v višini 1.377€ ter plačilo za usposabljanje v višini 470€ za vojaka, 615€ za podčastnika in 820€ za častnika. Izračun nam pokaže, da danes častnik letno prejme blizu 2.200€ neto plačila. Verodostojno lahko zapišem, da poznam oba sistema in trdim, da današnje obveznosti niso nič večje, kot so bile obveznosti v preteklosti. Ni tudi težko izračunati zneska, ki bi ga po sedanjih izračunih prejel pripadnik TO, ki je bil razporejen na vojaško dolžnost, ki je navadno trajala okoli dvajset let po odsluženem vojaškem roku. Zato vsem pripadnikom rezervne sestave TO občine Kamnik iskrena zahvala za njihov prispevek k obrambni pripravljenosti občine. Brez dolgoletnega dela vseh in vsakega posebej bi bile žrtve osamosvojitve gotovo večje. Seveda gre pri tem tudi za prispevek drugih obrambnih struktur, vendar je ta zapis namenjen teritorialni obrambi. Brez pretiravanj lahko zapišem, da je bilo obdobje teritorialne obrambe čas iskrenih in tovariških odnosov. Ljudje tistega časa so bili pripravljeni marsikaj storiti za skupno dobro, tudi brez materialnih koristi in plačila. Za pripadnike je veljalo načelo, ki ga jev intervjuju za revijo Veteran izrekel dr. France Bučar in sicer: »Biti udeleženec vojne ni posebna zasluga, to je dolžnost, zato tudi nastopam proti vsem privilegijem, tudi partizanom iz NOB. Nobenih privilegijev in nobenih posebnih časti. Veterani so opravili svojo dolžnost do domovine, ne pa naredili neko »uslugo« državi. Hkrati je tudi dolžnost države, da za posledice udeležbe v vojni poskrbi, da vse negativne posledice poskuša odpraviti. To bi moralo biti osnovno načelo. Prav gotovo se nismo borili, da bi danes uživali neke posebne pravice, ampak smo se borili za enakost in pravičnost med vsemi in do vseh.« se nadaljuje JOŽE ARKO Spomini pod Slevcem na Kostavski planini Tradicionalna slovesnost ob spomeniku šestnajstim padlim partizanom Kamniškega bataljona s komandantom Matijo Blejcem-Matevžem na čelu pod Slevcem na Kostavski planini je letos na prvi zimski dan potekala v izjemnem vzdušju. Lepo vreme je privabilo veliko število pohodnikov. Prizadevni organizatorji so poskrbeli za kratek, a ganljiv program. Praporščaki in člani društva Triglav so ob petju pevskega zbora Solidarnost pripomogli, da smo se vsak zase in vsi skupaj v mislih za nekaj trenutkov preselili v čas herojskega boja slovenskih partizanov. Po položitvi vencev je zbrane z voščilom in čestitko ob bližajočih praznikih najprej nagovoril kamni- ški župan Tone Smolnikar. Nato je besedo dobil slavnostni govornik poslanec DZ Ivo Vajgl. »Slovenske države, kakršno imamo danes, ne bi bilo, če ne bi bilo hrabrih in na vsako žrtev pripravljenih, kot so bili ti, ki so tu na tem kraju bili neenakopraven boj z okupatorjem in njegovimi pomagači.Ob prihajajočih praznikih, festivalu potrošništva, ki je tako drugačen od zime in smrti tistega 1942. leta, je prav, da se s ponosom in zadovoljstvom ozremo na ustvarjalnost in predanost delu, ki sta nas, kot dve značilnosti naših ljudi, pripeljali med gospodarsko razvite in demokratično stabilne narode in države. Slovenija je dosegla večino ključnih ciljev, ki smo si jih zastavili ob osamosvojitvi. Žal pa še nismo uresničili sanj našega velikega pesnika o tem, da ne vrag, le sosed bo mejak. Zato nas vtem času vznemirja naš spor s Hrvaško. Opozarja nas, da se državotvornost naroda ne izčrpa z mednarodnim priznanjem državnosti, ampak se mora potrjevati z modrostjo in sposobnostjo uveljavljanja nacionalnih interesov v svojem okolju«. V nadaljevanju je opozoril na svetovno finančno krizo, za katero prihaja gospodarska in z njo socialna. »Breme ekonomskih težav ni razdeljeno pravično in ključno bo, ali bomo znali poiskati svojo pot. Izkušnje nas učijo, da država majhnega naroda lahko uveljavi svoje interese samo, če ima dovolj znanja, odločnosti in spretnosti. Zastoj pri sprejemanju Lizbonske pogodbe kaže, da je združena Evropa še zalo daleč. Ali imamo znanje, da si izborimo ne le golo preživetje, temveč mesto v prvih vrstah..Pokojni predsednik dr. Drnovšek je pokazal, da to zmoremo,« je zaključil Vajgl in predlagal, da smo se s trenutkom tišine spomnili nanj. MAKSIMILJAN LAVRINC V SPOMIN PROF. HUBERTU BERGANTU (1934 -1999) V teh dneh se sorodniki, prijatelji, znanci, bivši študenti in drugi spominjamo sončnega, a ledeno mrzlega nedeljskega popoldneva (24. 1. 1999), ko smo na Sveti gori pri Gorici ob zvokih Regerjeve orgelske glasbe pospremili profesorja Huberta Berganta na njegovi zadnji poti. Hubert Bergant se je rodil 13. novembra 1934 v Kamniku, kjer je preživel otroštvo in mladost. V Kamniku se je tudi šolal in leta 1953 maturiral kot dijak prve generacije maturantov kamniške gimnazije. V Ljubljani je najprej študiral umetnostno zgodovino, s katero se poklicno ni veliko ukvarjal, kasneje pa je diplomiral še iz klavirja pri prof. Zori Zarnikovi in nato še iz orgel pri prof. Pavlu Rančigaju. V njegovem srcu so prostor zavzele orgle, zato je študij nadaljeval na Dunaju in ga tudi uspešno zaključil. Postal je vodilni slovenski orglavec, ki je nadvse uspešno koncertiral tako doma kot tudi v tujini. Kar sedemkrat je imel koncertno turnejo po državah nekdanje Sovjetske zveze, številne koncerte pa je imel tudi v Angliji, Nemčiji, Avstriji, Italiji, Franciji, Romuniji, Bolgariji, Španiji itd. Izjemnega pomena sta bili izvedbi celotnega Bachovega orgelskega opusa, za kar je leta 1977 dobil nagrado Prešernovega sklada, leta 1982 pa še nagrado Franceta Bevka. Leta 1986 je na šestih koncertih izvedel vsa Lisztova orgelska dela, sicer pa so njegovi programski listi vsebovali široko paleto orgelske literature od renesanse do sodobne glasbe in krstnih izvedb novih del. Med slovenskimi skladatelji ga je vezalo posebno prijateljstvo s Kamničanom Samom Vremšakom, ki je napisal zajeten orgelski opus, tudi na pobudo prijatelja Berganta, ki je vse njegove skladbe izvedel na koncertih. Kot izjemen poznavalec orgelske glasbe in pedagog je bil član številnih žirij državnih in mednarodnih orgelskih tekmovanj. Od leta 1965 je bil zaposlen na Akademiji za glasbo kot profesor orgel in klavirske in orgelske literature, kjer je v več kot tridesetih letih delovanja poskrbel, da se je orgelski oddelek na ustanovi obdržal kljub hudim političnim pritiskom in nasprotovanju in vzgojil številne mlade orglavce in orglavke, ki danes nadaljujejo njegovo delo tako kot učitelji kot tudi organisti in koncertanti. Med njimi sta še posebno uspešni Ljerka Očič, ki poučuje orgle na Akademiji za glasbo v Zagrebu ter Renata Bauer, ki nadaljuje njegovo delo na ljubljanski akademiji, obe orglavki pa zelo uspešno sledita tudi njegovi koncertni poti. Hubert Bergant je bil pošten, preprost in prijazen človek, ki pa so ga pogosto prevevale črnoglede misli. S svojimi študenti je bil neizmerno potrpežljiv, pa čeprav smo k njemu skoraj brez izjeme prišli brez predhodnega orgelskega znanja. Vztrajno nas je spodbujal in usmerjal, hkrati pa nam puščal veliko svobode. Njegovo znanje je v nas zbujalo strahospoštovanje, saj so podatki kar vreli iz njega, pogosto je z nami delil svoje koncertne izkušnje, tudi trpke. Študente je imenoval »ovčke« in »junčke«, nekateri so dobili še posebna imena, vsaka orgelska ura pa se je končala s posebnim pozdravom: »Pa ubogaj mamo!«. Svoje poglede na svet orgelske glasbe je prelil tudi na papir in jih leta 1996 izdal v knjigi Ob orglah, ki v slovenskem prostoru predstavlja edinstveni primer tovrstne literature in izjemno študijsko gradivo. Deset let je minilo kot bi mignil, profesor pa ostaja prisoten v naših srcih, mislih in pogovorih, kot da sploh ne bi odšel. Njegov spomin bomo bivši študentje počastili s koncertnim igranjem pri spominski maši, ki bo v torek, 20. januarja, ob 19. uri v cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani (frančiškanska cerkev na Prešernovem trgu), po maši pa bo sledil še koncert orgelske glasbe. Vabljeni! mag. VERONIKA ŠAREC Joga v vsakdanjem življenju Domžale vabi k vpisu od 19. januarja do 2. februarja li 11 Domžale: . v prostorih društva, stara OS Venclja Perka, Ljubljanska 58, ob ponedeljkih in sredah, od 18. do 19. ure, Kamnik: OŠ 2 7.j ulij, Tomšičeva 9, ob ponedeljkih in sredah, od 19. do 20. ure, Radomlje: OŠ Preserje pri Radomljah, Pelechova 83, ob ponedeljkih, od 19. do 20. ure, Dragomelj: OŠ Dragomelj, Dragomelj 180, ob torkih, od 18. do 19. ure, Dolsko: Podružnična šola Dolsko, Dolsko 85 a, ob torkih, od 19. do 20. ure. Informacije: na telefonu 031 231 440, od ponedeljka do petka, od 12. do 14. ure in na www.jvvz.org/donizaIe Joga v vsakdanjem življenju je neprofitna, humanitarna in nevladna organizacija._ Za nami je uspešno leto Ob začetku novega leta se ponavadi ozremo na dogajanje v preteklem letu in kujemo načrte za v prihodnje. Tudi ekipa Kotlovnice, ki trenutno pridno pospravlja in preureja svoje prostore v kleti Doma kulture Kamnik, je storila podobno. Boštjan Košir, direktor mladinskega centra Kotlovnica, preteklo leto ocenjuje kot leto nenehnega razvijanja novih programov, ki so obogatili kulturne, izobraževalne, informacijske, socialne ter klubske dejavnosti za mlade v Kamniku, in urejanja novih produkcijskih prostorov v mladinskem centru. »Izpolnilismo osnovne cilje zavoda, ki so bili začrtani za leto 2008. To so finančna stabilnost Zavoda MC Kotlovnica iz različnih virov financiranja, povezave z ostalimi mladinskimi centri v Sloveniji ter razvoj mednarodnega povezovanja.« Kotlovnica se povezuje in sodeluje s številnimi organizacijami Boštjan Košir izpostavlja dobro sodelovanje z ustanoviteljema Zavoda MC Kotlovnica, Občino Kamnik in Mladinskim svetom Kamnik, s katerim smo sodelovali pri pripravi Mladinske tržnice na festivalu Pozdrav iz Kotla 3, ter z nekaterimi drugimi organizacijami. »Vključili smo se v mrežo MaMa, ki povezuje vse mladinske centre v Sloveniji, z različnimi projekti smo sodelovali s ORUS-om (bivši ZUIM), društvom Sožitje, Foto klubom Kamnik, kamniškimi osnovnimi šolami, kjer bi izpostavil organiziranje poletnega otroškega varstva v OŠ Toma Brejca, Šolskim centrom Rudolfa Maistra, Klubom staršev Kamnik, tu so še: LAS Kamnik, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Policijska postaja Kamnik, Prostovoljno gasilsko društvo Kamnik, Rdeči križ Kamnik, Študentski klub Kamnik, Agencija za razvoj turizma in podjetništva, Radio Študent, Dom kulture Kamnik, Kulturno društvo Priden Možic, Urad RS za mladino. Posebej bi poudaril tudi sodelovanje in skupne projekte z mladinskimi organizacijami iz Kamnika in širše: mladinsko društvo KID, Studio 59, lllusion group, ustarjalci iz Ateljeja 107, brejkerska skupina The Rock Crew, Kulturno društvo Ane Monro, mladinski center Akumulator, taborniki iz roda Bistriških Gamsov, Planinsko društvo Kamnik, Lokostrelski klub Kamnik, KUD France Prešeren, Društvo Prijateljev mladine in Mladinsko informativno središče Slovenije. Od podjetij bi se posebno zahvalil Veliki planini d.d. za pomoč pri izvedbi mednarodne izmenjave, Vemiz Media d.o.o. pa za pomoč pri posoji video opreme za programe mladinskega centra in seveda vsem sponzorjem zavoda ob različnih priložnostih,« še dodaja Boštjan Košir. Pridružila se nam je prostovoljka VVioleta In kaj je novega v Kotlovnici? Naši ekipi se je pridružila še ena članica, in sicer energična VVioleta iz poljskega Szczecina. K nam je prišla v okviru Evropske prostovoljne službe iz programa Mladi v akciji, ki ga podpira Evropska komisija, in bo v Kamniku živela in delala pol leta. V projektu bomo skušali združiti medije in medkulturni dialog: VVioleta bo tako ves čas bivanja v Kamniku zbirala vtise in jih v obliki fotografij, kratkih filmov in zapisov objavila na svoji spletni strani. Pripravila bo lastno fotografsko razstavo in predstavila svoj kratki film na DVD-ju. V Kotlovnici bo pomagala tudi pri izvajanju različnih dogodkov in delavnic, v okviru filmskih četrtkov pa bo predstavila tudi nekaj poljskih filmov. Kmalu, 7. februarja, se boste lahko z njo (in poljsko kulturo) seznanili na spoznavnem žuru. Seveda bomo poskrbeli tudi, da bo dodobra spoznala Kamnik in preostale lepe kotičke v Sloveniji; s snemalno ekipo je že preživela delovni dan na Veliki planini, sodelovala pa je tudi pri izvedbi otroških delavnic v Volčjem Potoku. Vsi, ki vas mika prostovoljno delo v tujini, si lahko več o programu Evropske prostovoljne službe preberete tudi na naši spletni strani www.kotlovnica.si. TJAŠA PETROČNIK MC Kotlovnica Prijeten večer ob prepevanju nemških božičnih pesmi Dijaki ŠCRM Kamnik smo dejavni na mnogih področjih. Naš center je tudi eden redkih, kjer se izvaja program DSD (Deutsche Sprache Diplome), s katerim se pripravljamo na izpit za Zertifikat Deutsch. Tako »pilimo« svoje znanje in izgovorjavo, vendar se kdaj pa kdaj znamo tudi pozabavati. V torek, 16. decembra, smo pod vodstvom mentorice Claudie Gebhard v Kavarni-galeriji Majol-ka pripravili božični koncert. V okviru DSD-ja smo letos uvedli jetna druščina naših staršev, prijateljev in profesorjev, s svojo prisotnostjo pa sta nas razveselili tudi obe ravnateljici. Naš koncert je bil nekaj posebnega tudi zato, ker ni potekal kot strogo nastopanje na odru, ampak smo k petju in sodelovanju povabili tudi našo publiko. Vzdušje je bilo zato sproščeno in prijetno, tako da smo tudi nastopajoči komajda občutili tremo. Med odmori smo lahko malo poklepetali in se posladkali z dobrotami, ki so jih spekle naše novo skupino, kjer prepevamo nemške pesmi. Naša vsestransko nadarjena mentorica nas je potrpežljivo naučila kar nekaj nemških božičnih pesmi, tistim nekoliko bolj znanim pa smo dodali tudi slovenske različice. Na koncu smo ustanovili že pravcati ansambel, saj sta se klavirju pridružili še dve glasbili - flavta in violina. V Majolki se je tako zbrala pri- profesorice in dijakinje. Sestavili smo tudi seznam želja, kjer je vsak napisal, kaj si želi za božič, želje pa smo potem naglas prebrali. Za konec smo zapeli še obvezno Stille Nacht oziroma po slovensko Sveta noč, ki so jo z nami zapeli tudi vsi gosti. Po zaključku našega druženja smo praznično razpoloženi prepevali pesmi še vso pot domov. TANJA ROPAŠ, ŠCRM 3.c NA OŠ FRANA ALBREHTA UGRABILI ZADNJE SANKE DEDKA MRAZA Učenci razredne stopnje OŠ Frana Albrehta imajo zadnja tri leta ponovno možnost, da se vključijo v gledališki krožek. Prve nastope tradicionalno pripravimo že v prazničnem decembru in mrzlično iskanje besedila za tako številčno skupino v letošnjem letu ni bilo lahko delo. Že pred tremi desetletji se je s podobno težavo ukvarjala režiserka, igralka in prevajalka Alenka Bole Vrabec, ki je takrat sama napisala igrivo in humorno obarvano dramsko igrico Zadnje sanke dedka Mraza. Njeno besedilo sem izbrskala med starejšimi izdajami, jo prebrala učencem in z navdušenjem smo se začeli pripravljati na nastop. V zadnjih dneh decembra smo se občinstvu predstavili štirikrat, trikrat nas je obiskal tudi dedek Mraz. Še posebej nam je v spominu ostal nastop v petek, 19. decembra, ko smo nastopali za učence od 1. do 5. razreda naše šole, kot posebna gostja pa nas je jfZ -jBT ; " ll "S P--Jm/ ' "v UBl- Jbm obiskala avtorica predstave ga. Alenka Bole Vrabec. Večina učencev si je nabirala svoje prve izkušnje z nastopanjem, nekateri so krožek obiskovali že prej. Krožkarji so pri svojem delu pokazali veliko navdušenja, našli smo tudi nekatere skrite talente. Čeprav je bil zadnji decembrski teden naporen, smo z dobro voljo premostili prepreke. Za pomoč in spodbudo se želimo zahvaliti tudi staršem in nekaterim učiteljem. Mentorica krožka MONIKA ŠIMENC Iz OŠ Toma Brejca V NAŠI KNJIŽNICI Knjižnica je prostor, v katerem si sposojamo knjige. Vstopimo, se sprehodimo med policami, polnimi knjig, izberemo knjigo ali dve in zadovoljni odidemo. Knjige moramo po določenem času vrniti. Potem si spet lahko izberemo druge. To vemo vsi, tudi mi iz prvega razreda. Je naša knjižnica kaj posebnega? Ko vstopim v našo knjižnico, se najprej nasmehnem. Mmm, v njej diši. Na eni mizici so igračke, na drugi slikanice, ki so si jih ogledovali otroci. Na majhnem mehkem kavču se stiskajo otroci, gledajo slikanice in se tiho pogovarjajo, smejijo. Nekateri brskajo po policah, iščejo knjige, ki jih bodo popeljale v svet domišljije. Vsepovsod so izdelki otroških rok, ki so nastali na ustvarjalnih delavnicah, na katerih jih je usmerjala in jim pomagala knjižničarka Marta. To so čudežni predmeti. V nas prebujajo čudenje, prijaznost, nežnost, veselje. V knjižnici se umirimo in sprostimo. Ob popoldnevih in večerih se naša knjižnica včasih spremeni. Še vedno je vsa pravljična, postane pa bolj živahna. V njej so imele svoj zbor čarovnice. Prav res. Priletele so na čarovniških metlah. Čarovniško urejene so pripravile tekmovanje. Izbirale so najboljšo čarovniško metlo. Še dobro, da je bil petek in niso smele čarati. Sladkale so se z bonboni, s pajkovo mrežo, pile so zvarke in čudežne napoje. Dobro jim je teknil tudi pečeni kostanj. Izbrale so najboljšo metlo,-se pozdravile s čarovniškim pozdravom ČIRILEJSUM in odletele. Rekle so, da se bodo še vrnile. V knjižnici je strašno lepo! Svoje »pupoudne« je pripravila tudi Pika Nogavička. Napisala je tako prijazno vabilo, da so se otroci kar vsuli na njeno zabavo. Napolnili so knjižnico in hodnik pred njo. Pekli so palačinke, izdelovali »zapestn’ce dobre vol’e«, spletali kitke iz volne, prepevali, se igrali z baloni, si ogledali krat- ko igrico. Uf, koliko stvari v enem samem popoldnevu. Seveda so izbrali tudi »tnarbolš napravlene Pike«. Verjemite, to je bilo najtežje delo, saj so bile vse Pike odlične. Prijeten in okusen večer smo doživeli, ko smo se v knjižnici odpravili na POPOTOVANJE PO DEŽELI SIRA. Sproščeno in prijetno nas je po tej poti vodila knjižničarka Marta s svojima gostoma Ireno Orešnik, avtorico knjige Obožujem sir, in fotografom Alešem Belšakom. Večer so popestrile še ljudske pevke Predice, ki so zapele stare, že skoraj pozabljene ljudske pesmi. Da se siri med seboj v resnici razlikujejo, smo lahko okusili kar sami. Pripravljeni so bili sirni prigrizki z orehi in s Joj, kako luštno je bilo na »pupo-udnevu« Pike Nogavičke! sadjem. Mmm, kako okusen zaključek prijetnega večera. V knjižnici se dogajajo tudi bolj resni pogovori. Vsi, ki so se želeli pogovarjati o ljubezni, prvi zaljubljenosti, zasanjanosti, so bili povabljeni na knjižno čajanko. S knjižničarko Marto in z učiteljico Tino so se pogovarjali o vsebinah knjig, ki vsebujejo to temo, pa tudi o čem drugem. Ne gre pa brez zadrege, vsaj na začetku, ampak v naši knjižnici se tudi negotovost počasi stopi. December je pravljičen mesec. V ta mesec sodijo pravljična doživetja, zato sem opisala našo knjižnico, ki nam taka doživetja omogoča vse leto. Ta pravljični prostor ponuja toplino in varnost. Veste, zakaj? Ker je v naši knjižnici knjižničarka Marta - pravljična, prijazna in topla. Skozi vse leto! MOJCA ŽELEZNIK Naša knjižnica v OŠ Toma Brejca je res nekaj posebnega: topla, prijazna, pravljična, mirna in ob večerih živahna. Učenje s pomočjo e-gradiv je učinkovitejše V mesecu novembru sem se z učenci 3. b OŠ Frana Albrehta vključila v projekt Mesec širjenja in uporabe e-gradiv z namenom spodbuditi učence k uporabi novih gradiv, ki nastajajo pod okriljem ministrstva, hkrati pa tudi k široki paleti e-gradiv, ki jih najdemo na različnih medijih in na spletnih straneh. Že v septembru smo se z učenci lotili raziskovanja s pomočjo e-gradi-va. Najbolj nam je v spominu ostala tema gozd. Tudi zato, ker smo se v okviru naravoslovnega dne odpravili na Brsnike. Tam so nas pričakali lovci in gozdarji. Njihova razlaga in praktični prikaz sta v nas prebudila ugankarsko žilico. Kar takoj smo svoja razmišljanja prelili na papir in ustvarili spodnje uganke. Zahvaljujemo se g. Mihi Zabretu (Zavod za gozdove) in g. Daretu Veterniku (LPN Kozorog) ter njunim sodelavcem za nepozabno dopoldne v bistriškem gozdu. Nekaj ugank: Divjega ne jemo, pravega pa smemo. Gorazd Pozimi gre spat, med ima rad. Strašno renči in ko spi - smrči. Lana M Malček, palček na tleh stoji, ima klobuček in se smeji. Miša Dobro pleza in gloda, ko lešnik izgubi, je zanjo nezgoda. Lana S. Tatica zvitorepka, ko pride v kokošnjak, je škoda krepka. Bernard Vedno lačen v ovco bulji in ponoči v luno tuli. Lenart Hitro skače, hitro teče, dolga ušesa vse vprek meče. Zala Ker je učencem delo z e-gradivi v veselje in pomoč, smo svoje delo nadgradili z vključitvijo v projekt širjenja e-gradiv, ki ga je podprl Evropski socialni sklad. Priprava na ure ni potekala nič drugače kot običajno, saj e-gradivo vključujem v pouk SPO že od začetka leta. Posamezni e-gradniki mi nudijo pomoč pri pripravi ure, učencem pa je tako delo všeč. Pri večini učencev se z uporabo interaktivnih prosojnic poveča učinkovitost učenja, z različnimi učnimi stili se prilagajamo učencem in jih spodbujamo k raziskovanju. Zgradba Modrijanovih interaktivnih prosojnic je takšna, da hkrati uporablja več modalitet. Slike so realne, živih barv in podprte z zvokom, animacije so jasne, brez odvečnega balasta, podprte z besedilom ... Učenci izpostavljajo samostojno delo z računalnikom, zlasti tisti z boljšim predznanjem. Velika večina se jih pred preverjanjem in ocenjevanjem znanja doma poslužuje e-učnih gradiv. Vendar ne samo to. Tisti najbolj vedoželjni že isti dan, po šolski obravnavi snovi, doma vse še enkrat pregledajo. Učenje s pomočjo raču- nalnika jemljejo kot igro. E-gradiva so dobrodošla začimba pouku. Rezultate našega sodelovanja pri projektu si lahko starši in učenci pogledate na spletni strani šole. Konec projekta ne pomeni konec uporabe e-gradiv, ampak odskočno desko, s pomočjo katere bomo osvajali nova znanja. Učiteljica BARBARA SPRUK GOLOB, 3. b, OŠ Frana Albrehta Z Gregorjem Hribarjem KAMNIŠKA ODBOJKA DANES KOTIRA ZELO VISOKO Ime uspešnega kamniškega odbojkarskega akterja Gregorja Hribarja je zapisano med peščico vrhunskih slovenskih selektorjev ekipnih športov, ki kot izkušeni mojstri spretno kreirajo igro svojih varovancev na mednarodnem parketu. Ker pa je Gregor najprej Kamničan, je njegova energija že vrsto let usmerjena tudi v kamniško odbojko, ki jo je skupaj z ostalimi trenerji in nekaterimi privrženci postavil na visok nivo, kjer je danes. Njegova športna pot izhaja iz Odbojkarskega kluba Kamnik, ki je lani praznoval spoštljivih 60 let. Zapisal se ji je že v osnovni šoli in s soigralci vrsto let zastopal kamniške barve na slovenski in takratni jugoslovanski odbojkarski sceni, svojo igralsko kvaliteto pa potrdil še s članstvom v mladinski jugoslovanski reprezentanci. Po končanem aktivnem igranju je svoje izkušnje in znanje podajal kot klubski in reprezentančni trener ter kot predsednik kluba skrbel za dobro organizirano delo v klubu ter ustvarjal primerne pogoje za športni razvoj vseh selekcij, od najmlajših do članov. Vse to dela še danes. Da je kamniški odbojkarski klub na pravi poti, dokazuje številčnost in uspešnost mlajših ekip, sprejem nekaterih tekmovalk in tekmovalcev v državno reprezentanco, igranje moške in ženske članske ekipe v prvi državni ligi. Verjetno pa se boš strinjal z mano, da fantom letos, glede na rezultate iz prejšnjih let (večkratni državni prvaki, pokalni zmagovalci, uvrstitev med najboljših osem klubov v Evropi...) in na (na papirju) kvalitetne igralce, v prvem delu 1. lige igra nekako ne steče po pričakovanjih. Kje je iskati vzroke za to in ali je to botrovalo tvoji odločitvi, da si se trenerski funkciji odpovedal in članski ekipi priskrbel novega trenerja? Hribar: Članska ekipa je v tej sezoni začela državno prvenstvo res slabo, vendar je potrebno poudariti, da je bilo mnogo objektivnih razlogov, ki so napovedovali slabši začetek. V prvi vrsti je bilo že takoj na začetku izredno veliko poškodb, predvsem pri ključnih igralcih. Kljub temu da smo dokaj hitro reagirali z nakupom tujih igralcev, pa je sedaj potreben določen čas, da se ekipa uigra in prepričan sem, da dobre igre še pridejo. Osebno verjamem v to ekipo in mnenja sem, da lahko na koncu doseže uvrstitev med 4 najboljše v Sloveniji. Za zamenjavo na trenerskem mestu sem se odločil predvsem zato, ker menim, da sta funkciji predsednika kluba in trenerja članske ekipe težko združljivi. Poleg tega sem bil v zadnjem času nenehno razpet med različne obveznosti in prostora za vse je kronično primanjkovalo. Poleg redne službe (zaposlen sem na Filozofski fakulteti) opravljam še funkcijo selektorja članske moške reprezentance, predsednika OK Kamnik in predsednika Športne zveze Kamnik. Ženska članska ekipa, ki v svoji zgodovini ne niza tako izvrstnih rezultatov kot moška, je letos začela uspešno. Dekleta so zelo motivirana, med njimi je veliko pozitivne energije, kar se pozna na odigranih tekmah: uvrstitev na Finalni turnir Pokala Slovenije, v ligi so med osmimi odigranimi tekmami nanizala šest zmag in se s tem približale zastavljenemu cilju, obstati v prvi ligi. Če jim uspe, bo to za kamniško žensko odbojko največji uspeh doslej. Je trener Obolnar našel pravi recept za uspeh ekipe? Hribar: Že sedaj lahko rečem, da sem prepričan, da jim bo v tej sezoni uspel ne samo obstanek v ligi, ampak so sposobne doseči še kaj več. To so potrdile že z uvrstitvijo na Finalni turnir v Pokalnem tekmovanju. Imeli smo srečo pri nakupu dveh tujih igralk, saj trenutno obe igrata po pričakovanjih ali celo bolje. Ekipa ima Gregor Hribar: »Želimo si vrhunskih rezultatov v članskih kategorijah«. dobre igralke na vseh igralnih pozicijah, večjih poškodb (razen Katje Juhart) ni bilo in kar je v našem športu izredno pomembno, jih odlikuje velika homogenost. Za uspeh, ki je rezultat predvsem kvalitetnega in trdega dela, je najbolj (poleg igralk samih) zaslužen trener Franci Obolnar. V letošnji sezoni si torej ponovno prevzel selektorske vajeti članske moške reprezentance, potem ko je bil zaradi nekaterih neizpolnjenih ciljev odstavljen Iztok Kšela. Poleg tebe je bil v igri za selektorja tudi Andrej Urnaut (brat odličnega odbojkarja Tineta Urnauta), ki ima za seboj prav tako bogato odbojkarsko igralsko in trenersko kilometrino. Kaj po tvojem mnenju je OZS prepričalo, da so naprosili tebe in v čem vidiš izziv, da si vabilo sprejel? Hribar: Točni razlogi zakaj Iztok Kšela ni več selektor in zakaj so se na OZS odločili, da selektorstvo ponovno podelijo meni, mi niso znani, vendar obstaja dejstvo, da sem v preteklosti imel uspehe z vodenjem članske reprezentance, kar je bilo po mojem mnenju lahko odločilno pri izboru. Osebno pa sem ta izziv sprejel, ker v tej generaciji reprezentantov vidim izredno velik potencial, katerega bo potrebno v naslednjih letih še izkoristiti. Po uspešnem preboju skozi kvalifikacije vas prihod- Grega in Janez, mlada kamniška odbojkarja v jugoslovanski mladinski reprezentanci. nje leto septembra v Turčiji čaka evropsko prvenstvo. V uvodnem delu boste zaigrali v skupini C s Španci, Grki in Slovaki. Kaj to pomeni za slovensko reprezentanco in na kakšno uvrstitev računate? Hribar: Naša reprezentanca bo naslednje leto tretjič nastopala na evropskem prvenstvu in do sedaj še ni dobila tekme. Prve zmage si močno želimo, ciljamo pa na uvrstitev med 12 najboljših reprezentanc, za kar bo potrebno premagati vsaj eno izmed naštetih. Žreb nam je bil dokaj naklonjen in res bilo bi škoda, da tega ne bi izkoristili. Mesec maj 2009 vam prinese tudi kvalifikacije za svetovno prvenstvo. Kako daleč je ta trenutek sposobna seči slovenska moška odbojka? Hribar: Realno smo za to Svetovno prvenstvo sposobni doseči uvrstitev v 3- krog kvalifikacij, kjer naj bi se srečali z močnimi reprezentancami, ki se redno uvrščajo na velika svetovna tekmovanja. Za nastop na prvem svetovnem prvenstvu naše odbojkarske reprezentance v članski konkurenci pa bo potrebno »vzeti skalp« vsaj eni odbojkarski velesili. Slovenija ima perspektivne igralce med mladimi, saj je mladinska reprezentanca, ki si jo letos prav tako vodil, redna udeleženka na evropskih prvenstvih, na svetovnem prvenstvu je osvojila deveto mesto. Zakaj se kasneje pri članih ustavi? Kakšna je razlika med našo in (na primer) srbsko odbojko, kjer sta se obe ekipi (moška in ženska) uvrstili na olimpijske igre; kaj imajo oni, kar mi nimamo? Hribar: Res se naše mlade generacije sedaj redno uvrščajo na Evropska prvenstva, vendar je prehod v člansko kategorijo izredno težek. V preteklosti nam je vedno manjkalo visokih igralcev, zadnja generacija pa je sestavljena iz samih dvometrašev. Glede na to, da jih večina že igra v tujini (Urnaut) in v ACH-ju imajo sedaj tudi možnost, da nabirajo dragocene igralne izkušnje na tekmah najvišjega ranga, kar je za prehod v člansko konkurenco izredno pomembno. Glede primerjave s Srbi pa je razlika tudi v mentaliteti. Tudi v Kamniku so se skozi leta kalili dobri igralci, ki so uspeli na slovenskem nivoju. Ta trenutek ima klub kar nekaj mlajših perspektivnih igralcev in igralk, ki počasi že dobivajo svojo priložnost zaigrati na tekmovanjih višjega nivoja (kot je 1. članska liga). Kakšna je usmeritev kluba oziroma kakšni so načrti in katere so tiste ovire, ki bi lahko preprečile zastavljene cilje? Hribar: Kljub pomanjkanju vrhunskih rezultatov pri članih v zadnjih letih OK Calcit Kamnik trenutno v slovenskem odbojkarskem prostoru zelo visoko kotira. Imamo izredno široko bazo mladih domačih igralcev, za katere po strokovni plati skrbijo pretežno domači trenerji, ki se na tem področju redno izobražujejo. Klub ima preko 150 registriranih igralcev; odbojkarskega tabora na Krku se je letos udeležilo kar 60 domačih mladih odbojkarjev. V tej sezoni bomo v tekmovanjih pod okriljem OZS nastopali s 17-imi ekipami, katerim je po- trebno zagotoviti vse pogoje za nemoteno delo. Trenutno v klubu dela 15 trenerjev, v različnih reprezentancah pa igra 14 naših igralcev oziroma igralk. Čeprav je do konca letošnje tekmovalne sezone še daleč, smo do sedaj dosegli že dve uvrstitvi med štiri najboljše v Sloveniji (poleg članic je to v Pokalu uspelo še mladincem). Naši cilji so visoki, saj si ob trdnih temeljih in široko zastavljenem strokovnem delu z mladimi želimo vrhunskih rezultatov v članskih kategorijah. Dejstvo pa je, da brez finančnih sredstev ni vrhunskega športa. Naš klub črpa svoja sredstva iz dotacij Občine Kamnik in nekaterih »manjših« sponzorjev, glavnino (okoli 70%) pa iz naslova sponzorskega denarja podjetja Calcit, ki je naš generalni sponzor in želim si, da bi tudi v prihodnje še naprej tako dobro sodelovali z njim. KSENJA VRHOVNIK Sezona 2003/04: eden izmed vrhuncev kamniške odbojke. MIRO KREGAR IN NJEGOV RECEPT ZA HAVAJSKI ULTRAMAN TRIATLON O Mirovem zadnjem havajskem ultraman podvigu je bilo v časopisih že kar nekaj zapisanega, vendar je odlično tretje mesto le vrh ledene gore, prelitega znoja in vloženega truda. Tokrat sem se odločil, da Mira, ko pride domov, malo povprašam, koliko in kaj je potrebno postoriti na poti do takega rezultata in s čim se spopada med samim tekmovanjem. Vedno vidimo samo uspešen ali neuspešen rezultat, dela in truda vloženega v sam projekt športnika pa ne, oziroma si težko predstavljamo, koliko treninga je pravzaprav potrebno za takšen podvig. Kakšne so bile sklepne priprave na tekmovanje, koliko preplavanih, prekolesarjenih in pretečenih kilometrov? Če vzamem zadnjih 8 tednov pred odhodom na Havaje, so seštevki taki: v osmih tednih sem preplaval 113 km, prekolesaril 3300 km in pretekel 268 km. Skupno je to pomenilo 170 ur treninga na 90 treningih v 51 dneh. Povprečna kilometrina na teden je: 14.1 km plavanja, 412 km kolesa in 33-50 km teka oziroma časovno tedensko povprečje -4.40 ur plavanja, 13-45 h kolesa in 2.30 h teka. Tedensko povprečje - 6.38 dni, oziroma 11.25 treningov na teden. Dnevno povprečje 3.25 ure na dan oziroma 1.55 (skoraj dva) treninga na dan. Glede na to, da si med pripravami odlično nastopil tudi na Ljubljanskem maratonu (čas 1.15 je za večino nas znanstvena fantastika), si najverjetneje kar nekaj treninga posvetil tekaškemu delu? Veliko sem dal poudarka kolesu, kakšen teden je izgledal tudi tako - 2 x Maraton Alpe (v obratni smeri - Rak 1100 nm, Pavličevo sedlo 1400 nm, Jezersko 1250 nm) in 2 x Kamniški maraton (Kozjak, Mozirje, Črnivec) za razvoz. Plavalni treningi so bili vsaj 5-kilometrski, pa tudi preko 7 km. Glede na to, da sem dober tekač, se nisem pretirano posvečal teku. Najdaljša teka sta bila malo čez 30 km (2,30 ure). Najdaljša kolesarska pa od 4.30 do 5 ur. Ko sva se na tekmovanju med tekom pogovarjala z Ribeirom, je on imel najdaljše teke po 5 ur, kolesa pa po 11 ur in to po dva dni zapored... Kako se na tekmo pripravljaš psihično? Kakšnega pol leta si na treningih z mislimi na havajski progi. Razmišljaš na drug način, najmanjša časovna enota je 15 min. Grem na primer s kolesom na Črnivec, Raka, pa proti Logarski, vzpnem se na Pavliča (op. p. Pavličevo sedlo) in si rečem: aha, še malo pa bo Jezersko. Na Jezerskem si nato rečem: evo to je to, zmagal sem! Pa je do doma še dve uri... Zaradi logistike, časovne razlike in vročine je potrebno biti na prizorišču tekmovanja najbrž nekaj dni prej ? Na prizorišču sem bil deset dni pred tekmo, tako sem imel dovolj časa za aklimatizacijo na vroče podnebje in časovni zamik enajstih ur. Na lavinih poljih je temperatura preko 40 stopinj. Kakšna je temperatura vode in ali si se na plavalnem delu razen dolžine spopadal s še kakšno drugo težavo? Temperatura vode je okoli 27 stopinj. Plava se v neoprenski obleki, ki je tokrat služila tudi kot zaščita pred ožigom meduz. Dva sotekmovalca sta prav zaradi ožiga meduze namesto na kolesu končala v bolnišnici. Druga težava je izredno močan tok in včasih imaš občutek, da enostavno plavaš na mestu. Pa seveda valovi, zaradi katerih pride do slabosti. Če se ne motim, je potrebno imeti na tekmovanju tudi spremljevalno ekipo? Mark Crawford je bil spremljevalec v čolnu. Spremljevalca na kopnem sta bila tokrat Carey Linden-baun in Jan War. Izkušeno osebje - ona tudi biatlonka, on direktor plavanja na Ironmanu Hawaii. Kako spremljevalno osebje ve, kdaj potrebuješ določen napitek? Za plavanje sem dal Marku vso pijačo (5 1) v čoln in mu naročil, naj mi vsakih 20 min da piti. On vesla pred menoj na levi strani in ga imam vseskozi na Vidiku. Dvigne bidon, se ustavim, naredim 3 požirke, dve, tri besede rečeva o počutju, smeri, razdalji, sotekmovalcih in gremo dalje. Carey'in Jan sta dobila natančna navodila koliko procentne mešanice in kakšen napitek potrebujem v določenem časovnem obdobju tekmovanja. Sem jima kar napisal, seveda pa smo se še sproti dogovarjali. Na kolesu te servisirajo na vsake pol ure, no, na teku je pa veselica - tam rabim piti vsakih 5 minut ali celo pogosteje. Kako nadomeščaš oziroma polniš energijske zaloge med samo tekmo in kakšna je poraba kalorij? Moj Garmin 405, ki mi je narisal pot, mi je tudi izračunal porabljene kalorije, ki se gibljejo okoli 6000 do 10.000 kcal na dan. Vse to sem nadomestil z enormnimi količinami popite energijske pijače (na vzponu proti Vulkano parku in na teku preko lavinih polj tudi po 2 1 na uro). Načelno mi želodec prenese tudi do 500 kcal na uro, to je 120 g sladkorja (4 Power geli ali 2 Potverbara). Vsaki dve uri tudi porcijo proteinov. Veliko sem se posluževal Coca Cole, ki je 11% mešanica, za razliko od Gatorada ali podobno, ki so 6-7%. Pa Coca Cola ti fino osveži želodec, ki je ves »razkan-tan« od stalnega nalivanja. Celo na plavanju sem jo pil, na teku pa ves drugi maraton. Na kolesu sem na finalnem vzponu na Waimeo in Kohalo ruknil tudi dva Burna (energijski šus), da sem ga res fino nažgal za zaključek. Na kolesu se lahko malo več igraš, ker sediš, na teku pa želodec premetava in ne prenese vsega. Sem pa na zadnjih 10 km teka vsak kilometer malo vrgel nazaj (bruhnil, pljunil...). Kako se na samem tekmovanju spopadeš s kriznimi trenutki, bolečino...??? Najlepše je, ko ti vse Štirna, imaš dober položaj (par tekmovalcev pred seboj in veliko za seboj), z lahkoto dvigaš pulz, oprema in vsi instrumenti delajo, kot je treba. Takrat je v ekipi veselo. Ko pa se stvari obrnejo, takrat se je treba znajti. Če je kriza s pomanjkanjem energije, se naliješ z energijskimi napitki. Ko pa po 200 km na kolesu že pol ure voziš bos, ker te pečejo podplati in pred seboj zagledaš 1100 m visoko Kohalo, potočiš kakšno solzo, se še malo pridušaš, poješ en aspirin, spiješ Burna, zavpiješ in napadeš... Na teku sva z Ribeirom po 4 urah, ko sva oba že stiskala zobe zaradi bolečin v stegnih, zagledala obrise Kone na obzorju (kot bi zagledal Trst s Portoroža) in pravi on veselo: Glej, tam je cilj, samo še malo...ja, ja, pol pa svizec zavije čokolado... No, glede dolžine imam lepo pospravljeno podstreho, sem bil pa sposoben teči relativno hitro in s tema dvema orožjema sem na koncu razorožil vse ostale. Koliko časa potrebuješ za regeneracijo med in po končanem tekmovanju? Takoj po prihodu v cilj še liter energijskega napitka in sadje, pa potem dozo proteinov, pa par porcij juhe z rezanci. Potem en pravi obrok, zvečer pa še en, vmes pa piti in piti. Noge imeti dvignjene, kompresijske nogavice, elektro stimulacija... Kdor se bolje regenerira, je drugi dan lahko hitrejši. Regeneracija po tekmi pa traja več kot mesec dni. Stegna .imam čisto razbita, krvna slika je slaba... ampak, sedaj se nikamor ne mudi. Zrezek za mišice in deci rdečega za kri, pa bo ok. Upam, da smo vsi skupaj dobili vsaj malo občutka o tem, kaj vse je potrebno postoriti, preden se znajdeš v cilju na takem tekmovanju. Mislim, da lahko vsi skupaj Miru še enkrat čestitamo za dosežek, in mu zaželimo še veliko uspešno zaključenih tekmovanj! TOMAŽ PLANKO MALI OGLASI INŠTRUIRAM matematiko in fizike. Tel.: 723-81-57, 041/322-571. INŠTRUKCIJE angleščine in matematike za osnovno in srednje šole. Prva ura brezplačno. Tel.: 031/712-478. V KAMNIKU v bloku oddam delno opremljeno garsonjero. Tel.: 051/424-663. PROSIM, če mi kdo podari kolo, glasbeni stolp, gobelin in bundo št. 50. Tel.: 070/225-232. Košarkarski klub Calcit Mavrica uspešno zaključil leto 2008 Čeprav nekateri trdijo, da članska ekipa ni izpolnila ciljev, ki so si jih zadali pred začetkom sezone, pa lahko po pregledu rezultatov ugotovimo, da fantje kar dobro zastopajo kamniško košarko. Z nekaj več sreče, ki je v športu nujno potrebna, bi bili lahko s tremi zmagami namesto porazov v zadnjih trenutkih tekme (Terme Olimija, Logo Grosuplje in Celjski KK.) na sredini prvenstvene lestvice. Smola pa se jih je držala tudi na prvi tekmi v letošnjem letu. 10. januarja so na gostovanju v Podčetrtku pri ekipi Terme Olimije, ki jih je v domači dvorani z zadeto trojko premagala prav v zadnji sekundi tekme, zopet tesno izgubili v zadnjih sekundah tekme z rezultatom 87:88. Prvo zmago letos pa pričakujemo v petek, 16. januarja, ko se bodo naši fantje pomerili z ekipo Union Olimpije ml., ki Kamničanov zaenkrat še niso premagali. Še bolj pa smo lahko zadovoljni z ekipami v mlajših kategorijah, ki so se v letu 2008 zares izkazali. Ekipa mlajših pionirjev je sezono končala na tretjem mestu. Še posebej pa nas veseli, da se dečki odlično kosajo s svojimi tekmeci, ki so običajno kakšno leto starejši od naših. Prav tako so na tretjem mestu končali sezono pionirji U-14, ki kamniško košarko zastopajo v l.SKL. Zadnjo tekmo v sezoni so tesno izgubili v gosteh pri prvouvrščeni ekipi Elektre iz Šoštanja in s tem prepustili drugo mesto na lestvici ekipi Mario Pri-morac iz Maribora. Najboljša v letu 2008 je bila prav gotovo ekipa kadetov, ki nastopa v 2.SKL ligi, saj je končala tekmovanje brez poraza. Deset zmag je bilo res navdušujočih, saj so tekmece premagovali s 15 in več točkami razlike. V letu 2009 jim želimo uspešno nadaljevanje. Dobro se držijo tudi Mladinska ekipa Calcit Kamnik je tudi letos na stopničkah - na odličnem 3. mestu. Iz odbojkarskih vrst mladinci v 2. SKL. Tre- ISSSrASEE IGRALKE CALCITA JESENSKE 19. januarja, v goste prihaja ekipa Ježice, ki do sedaj še ne pozna pora- Najuspešnejša v letu 2008 je bila ekipa kadetov, ki nastopa v 2. SKL ligi, saj je tekmovanje končala brez poraza. Dosegli so deset zmag, tekmece so premagovali z najmanj 15 točk razlike. za. Upamo, da bo se bo z novim letom to končalo. Naše mladince velja pohvaliti za res marljivo vadbo, saj nekaj najboljših igralcev nastopa tudi za našo člansko ekipo. Košarkarji CALCITA MAVRICE želimo vsem ljubiteljem športa, še posebej košarke, srečno, zdravo in uspešno leto 2009 in vas hkrati vabimo na ogled tekme v kamniško dvorano, da bomo skupaj uživali v košarkarskih vragolijah. ROBERT PROSEN PRVAKINJE, MLADINCI TRETJI H20 novice Vsako leto se začne z voščilom, zato tudi jaz želim vsem, še posebej športnikom in njihovim prijateljem, srečno zdravo in uspešno 2009. Ob tem pa običajno naredimo inventuro za nazaj. V Vaterpolskem društvu Kamnik se letos lahko zopet pohvalimo, da je bilo preteklo leto uspešno, prvič v zgodovini nam je uspelo v enem letu osvojiti naslov prvaka v treh različnih kategorijah. V kategoriji mlajših kadetov smo osvojili naslov pokalnih prvakov, kadeti so bili ravno tako pokalni prvaki, v kategoriji dečkov do 12 let pa smo bili državni prvaki. Poleg teh uspehov so bili trije naši člani še posebej uspešni. Luka Komatar je bil z mladinsko reprezentanco detov letnik 1993 smo imeli kar sedem kamniških vaterpolistov: Tilen Leskovec, Sebastijan Novak, Matej Pinterič, Gašper Žurbi, Urban Stele, Blaž Benkovič, Nik Nikolič. Potrebno je omeniti tudi nakup kombija, ki nam je omogočil večje število treningov, ni pa nas odrešil finančnih bremen. Vsi našteti uspehi so plod dolgoletnega napornega dela in odrekanja, saj izgubljamo dragocen čas z vožnjami na treninge v Ljubljano in Kranj. Upam, da se v bližnji prihodnosti uresniči velika želja kamniških vodnih športnikov in da skočimo v domač zimski bazen. Za velik uspeh štejemo tudi naše rekreativne dejavnosti za otroke in odrasle, predvsem uspešna je vaterpolo plavalna šola, ki jo izvajamo v zimskem V letu 2008 smo organizirali štiri prireditve, najodmevnejša Dan slovenskih vaterpolistov, ki je vsako leto mednarodno obarvana, saj sodelujejo ekipe iz najmanj treh držav, je bila na sporedu že petnajstič. Prireditev mali vaterpolo organiziramo z namenom, da predstavimo vaterpolo občanom in športnikom Kamnika. Skupaj s Športno zvezo občine Kamnik in Odbojkarskim klubom Kamnik smo organizirali 1. kvadratlon - mali nogomet, košarka trojke, odbojka na mivki in mali vaterpolo. Zadnjo prireditev mednarodni božično-novoletni turnir smo organizirali tik pred novim letom skupaj z AVK Triglav, zasedba na turnirju letnik 1996 je bila vrhunska: Mladost Zagreb, Primorje Reka in Opatija so trije hrvaški klubi, AVK Triglav Kranj ter VD Kamnik iz Slovenije. Naša pričakovanja v letu 2009 so ravno tako visoka - osvojitev vsaj enega naslova DP in nekaj uspešnih prireditev, upamo, da se v kamniški bazen poženemo v maju in da bodo naši vaterpolisti še vedno člani državnih reprezentanc. . DARE Kamniške odbojkarice so odlično zaključile leto 2008. V zadnjem krogu jesenskega dela so v gosteh premagale neugodno ekipo Kopra s 3:1 in tako s petimi točkami prednosti osvojile naslov jesenskih prvakinj pred visokoletečo ekipo Vitala. Nagrada za odlične nastope v jesenskem delu pa je bila uvrstitev na Finalni turnir Pokala OZS, kjer pa so v polfinalu naletele na še vedno premočne Mariborčanke in izgubile s 3:0. Vseeno pa so s tretjim mestom v Pokalu dosegle največji uspeh ženske odbojke v Kamniku. Še bolj pa veseli dejstvo, da se po operaciji kolena počasi v ekipo vrača tudi Katarina Juhart. Kamničanke bodo sezono nadaljevale ta konec tedna, ko bo v kamniški športni dvorani ob 17.30 uri gostovala ekipa Benedikta. Po petih zaporednih porazih pa so zmago dočakali tudi igralci Calcita, ki so v gosteh premagali Šempeter s 3:1 in tako obdržali stik s sredino lestvice. Na žalost pa fantje nimajo sreče s poškodbami, saj se je pred novim letom poškodoval še eden boljših igralcev Bojan Kristan, na treningu v tem tednu pa se je poškodoval še Turk. Tako imajo Kamničani zopet težave na sprejemalskem mestu, saj sta ostala le še Sevčnikar, ki se vrača po bolezni, in Slovak Šramek. Kamničani bodo sezono nadaljevali to soboto, 17. januarja, ob 20. uri, ko bodo gostili ekipo Škofje Loke. Lep uspeh pa so na Finalnem turnirju dosegli igralci mladinske ekipe Calcit Kamnika; ki so v polfinalu v Mariboru namučili kasnejše zmagovalce ekipo Frama in izgubili šele na razliko v tretjem setu. V tekmi za tretje mesto so bili veliko boljši od domačinov in zasluženo osvojili tretje mesto ter petnajsti na mladinskem evropskem prvenstvu, Kristijan Novak se je z mladinsko reprezentanco udeležil kvalifikacij v Makedoniji in bil rezerva na kadetskem EP, najboljšo uvrstitev pa je dosegel Tilen Leskovec, ki je na kadetskem evropskem prvenstvu v Beogradu je osvojil 12. mesto. Člani našega društva so bili uspešni tudi kot posamezniki - Gašper Žurbi najboljši vratar DP mlajših kadetov, Sebastijan Novak najboljši strelec DP v isti kategoriji, v kategoriji kadetov je bil najboljši strelec Tilen Leskovec, pri mladincih pa je ta lovorika pripadla Luki Komatarju. V reprezentanci ka- bazenu CIRIUS (prej ZUIM) in telovadnici OŠ Toma Brejca. V enoletnem obdobju je programe za naj mlajše obiskovalo preko 120 otrok, organizirali smo dva poletna tabora za otroke od 6-10 let, program Aktivne počitnice je potekal na športnem igrišču Podgorje, bazenu in na drugih lokacijah občine Kamnik. Tudi na področju rekreacije izvajamo programe preko celega leta. V obdobju oktober-maj enkrat tedensko igramo mali vaterpolo, ko pa se odpre bazen v Kamniku, imamo dvakrat tedensko možnost igranja malega vaterpola ali pa plavanja. AKTIVNOSTI ŠPORTNE ZVEZE KAMNIK V LETU 2009 Športna zveza Kamnik je v začetku meseca pridobila opremo, ki je namenjena članicam ŠZ Kamnik. Tako si lahko športni klubi in društva kratkoročno sposodijo za svoje dejavnosti fotoaparat, kamero, v prostorih ŠZ Kamnik pa uporabijo projektor, prav tako je omogočeno kopiranje dokumentov. Člani predsedstva ŠZ Kamnik, določeni za izbor športnikov leta 2008 v kamniški občini, so glede na prispele prijave podali svoj predlog nagrajencev, ki so ga uskladili tudi z višjo svetovalko za šport Miro Resnik. V bližnji prihodnosti bodo tudi podali predloge za spremembo Pravilnika za izbor športnikov in športnih delavcev v občini Kamnik za leto 2009. Športna zveza Kamnik bo organizator prireditve, ki bo tudi letos potekala v Domu kulture v Kamniku. V ŠZ Kamnik so se odločili, da bodo v sodelovanju s kamniškimi klubi med zimskimi počitnicami, od 23. do 27. februarja, organizirali razne aktivnosti za osnovnošolsko mladino - smučanje na Veliki planini, plavanje v Snoviku, druženja v telovadnici... Še vedno poteka vadba za najmlajše (sreda od 17. do 18.30 ure) in za malce starejše občanke Kamnika (ponedeljek od 17. do 18.30 ure), ki se ji lahko pridružite. V teh mesecih si lahko poiščete pomoč pri strokovnem sodelavcu, ki vam bo pomagal pri izpolnjevanju raznih obrazcev (trenutno aktualen Razpis za sofinanciranje športnih programov) in vas tudi seznanil z vašimi obveznosti do DURS-a, AJPES-a... Več o vsem pa si lahko preberete na www.sportnazvezakamnik.si ali pa pokličete na 041/760-469. CicoL tako nadaljevali z velikimi uspehi mi na turnirju ali drugim mestom, te ekipe, ki je bila v zadnjih štirih medtem ko bodo morale tri ekipe letih kar trikrat na stopničkah. Za nadaljevati v repasažu. V kategoriji male odbojke nastopa kar sedem kamniških ekip. najboljšega prostega igralca na turnirju v Mariboru je bil izbran Kamničan Boštjan Tomelj. S tekmovanjem pa so začeli tudi v kategoriji male odbojke, kjer nastopa kar sedem kamniških ekip. Štiri ekipe so se uvrstile v drugi krog tekmovanja z zmaga- S tekmovanjem bodo ta konec tedna začeli tudi v kategoriji mini odbojke, kjer nastopajo štiri kamniške ekipe, nadaljevalo pa se bo prvenstvo starejših dečkov in deklic ter kadetov in kadetinj v najvišjih ligah. Cicol. ZIMSKA VAJA GRS KAMNIK V soboto, 20. decembra, so člani GRS Kamnik izvedli vajo iz tehnike j#***1 reševanja v snegu. Do Ra-kave ravni so se pripeljali z vozili, nato pa peš odšli nad Debeli rob na Mali planini. Dovje griče. Tam so na prvi delovni točki vadili iskanje zasutega s pomočjo plazne žolne, na drugi ugotavljali trdnost snežne odeje oz. nevar- Spust z akijem nost proženja plazov in uporabo aparata avalung, na tretji so prakticirali označevanje plazu in kopanje ponesrečenih izpod njega in na četrti uporabo reševalnega čolna vrste akia, vključno z izdelavo sidrišč v snegu in spustom. Vaje se je udeležilo 27 članov postaje GRS Kamnik in udeleženci letošnje alpinistične šole, vodili so jo Boris in Genadvj Stupar, Janez Ažman in Rado Nadvešnik. USPEŠEN TEČAJ VARNEJŠE HOJE Vodniški odsek PD Kamnik ne organizira in izvaja samo tur oz. izletov, ampak tudi skrbi za boljše usposabljanje tistih, ki hodijo v planine. Tako enkrat na leto organizira kratek tečaj iz osnov varnejše hoje v planine v kopnem in v snegu. Zadnji tak tečaj je bil izveden 17., 21. in 28. decembra. 15 udeležencev so najprej poslušali predavanja o opremi, fievarnostih in pripravi na turo, nato pa v dveh skupinah (ena na Mali planini in druga na Kamniškem sedlu) praktično predelali in preizkusili predavano. Poleg tega so se učili pravilne hoje ■ v snegu, uporabe palic, cepina, derez, lavinske žolne, sonde, lopate, ugotavljali nevarnost sproženja plazu. Pri tem so jim inštruk torji, ki so vodili tečaj: gorska vodnika z mednarodno licenco Marjan Kregar in Bojan Pollak in alpinistična inštruktorja Milan Jazbec in Frane Kemperle, povedali še veliko praktičnih napotkov za varnejšo hojo. Bojc Na vrhu Kamniškega sedla je močno pihalo. ZAHVALA V 73. letu nas je zapustil PAVLE PAVLIČ Koroščev ata z Velike Lasne Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom, osebju ZD Kamnik in vsem ostalim, ki ste si vzeli čas zanj. Zahvala velja tudi župnikoma g. Steletu in g. Drolcu in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje in nam kakorkoli stali ob strani. Vsi njegovi December 2008 ZAHVALA Tiho je odšla naša mama CILKA NOVAK rojena Burja Hvala vsem, ki ste ji stali ob strani in jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Kamnik, december 2008 Pomlad bo na vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedela bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (S. Gregorčič) ZAHVALA V 64. letu nas je mnogo prezgodaj zapustila draga žena, mami, mama in sestra FANI PRELOVŠEK roj. Hrovat iz Jakopičeve 25, Kamnik Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, trobentaču in pevkam za odigrane in odpete pesmi. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, jo imeli radi in se je boste spominjali. Žalujoči: mož Marjan, hčerke Nada, Marija in Simona z družinami ter bratje France, Janez in Alfonz z družinami December 2008 - j31*1! -T*"**! Spoštovani! Nudimo vam Ko ob izgubi vašega kompletne l najbližjega ne veste kam, I L so vam naše usluge I na voljo Neprekinjeno r Noč in Dan! pogrebne storitve hitro, kvalitetno, s posluhom I POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. 4207 Cerklje t j g Tel.: 04/252-14-24 GSM: om/624-68»; ZAHVALA V 60. letu nas je za vedno zapustil Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Kamnik, december 2008 MARJAN ŽAVBI Ljubila si vrt, družino in dom, a v hladnem zimskem dnevu odzvonil ti vaški je zvon. ZAHVALA V 84. letu življenja nas je zapustila draga mama, babica, prababica, sestra in teta FRANCKA POTOČNIK rojena Cerar Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se osebju dnevne hematološke ambulante UKC in kolektivu DSO Kamnik za vso skrb v času bivanja naše mame v domu, posebno še sostanovalki Rozki. Hvala g. župniku in pevcem za lepo opravljeno zadnje slovo. -Vsi njeni Kamnik, januar 2009 Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči. In čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš. ZAHVALA V 81. letu nas je po hudi bolezni zapustil dragi mož, oče, tast, stari oče, pradedek, brat in stric ALOJZ URSIC po domače Mejačev Lojze iz Tunjic Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste ga z nami pospremili na zadnjo pot, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in darovali v humanitarni namen. Hvala sosedom za nesebično pomoč, pevcem in župnikom za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi December 2008 Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman Te išče, ni več Tvojega smehljaja, le trud in delo Tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA V 75. letu življenja nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, pradedek, brat in stric LOJZE SLEVEC p.d. Žagarjev s Praprotnega pod Sv. Primožem Iskreno se zahvaljujemo vsem bližnjim in daljnim sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem Svilanita, KIK-a, Ete in ETI d.o.o. Steatiti Kamnik za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej topla zahvala dr. Ireni Greces in drugim zdravstvenim delavcem za nesebično pomoč ter sosedom za sodelovanje pri pogrebni svečanosti. Hvala župniku iz Stranj Antonu Prijatelju za besede slovesa in lepo opravljen pogrebni obred, stranjskim cerkvenim pevcem za ganljivo petje in Marjanu Sitarju za zaigrano žalostinko. Žalujoči: žena Ana, sinova Tone in Lojze, hčerke Anica, Angelca, Joži in Mihela z družinami ter brat France z družino. Praprotno, Tunjice, Sidraž, Štefanja gora, Spodnje Stranje, Ljubljana, 31. december 2008 Bolečina, ki nam v srcu tli, te v življenje več ne obudi. Slej ko prej zabriše čas vse bolečine, a spomin ostane, nikdar ne izgine. ZAHVALA V 82. letu nas je zapustil dragi mož, oče in dedek FRANCE POLJANŠEK iz Podhruške 3 pri Kamniku Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem, gasilcem, še posebej iz PGD Srednja vas, in vsem ostalim za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, za sv. maše in nesebično pomoč. Hvala tudi g. župniku, pevcem, g. Bučevcu za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Frančiška, hčerki Ani in Zdenka z družinama Januar 2009 Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (S. Gregorčič) ZAHVALA V 91. letu je tiho zaspala naša draga teta in svakinja ANA PERHAVEC Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, stanovalcem Steletove c. 19, Frančiškovi družini Kamnik, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala g. patru Petru Vrabcu za lepo opravljen obred in izrečene besede, g. patru Ernestu za obiske in pogovore na domu. Hvala kolektivu DSO Kamnik za skrb in nego v zadnjih mesecih njenega življenja. Vsi njeni Januar 2009 ZAHVALA V 81. letu se je tiho poslovil RUDOLF KOTNIK s Šutne v Kamniku Hvala vsem za pozornost ob njegovem zadnjem slovesu, za ganljive besede, za poslovilne melodije. Hvala dr. Jermanovi in patronažni sestri Katarini. Za izjemno skrb in pozornost bi se radi zahvalili vsemu osebju bolnišnice dr. Petra Držaja v Šiški, posebej pa sestri Ksenji Jevšnikar, glavni sestri Barbari Čož in asist. dr. Boštjanu Salobirju. Vsi njegovi December 2008 ZAHVALA V 92. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama in prababica FANI HRUP iz Podgorja Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in skupini sprehajalcev za darovano cvetje in sveče ter izrečeno sožalje. Hvala pevcem, trobentaču in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hči Angelca z možem, vnuk Oton z Niko in pravnuk Enej December 2008 OSMRTNICA 2. januarja 2009 je v Beogradu nenadoma preminila naša draga EMA PUJIČ roj. Babnik iz Cankarjeve 53, Kamnik Slovo in položitev žare bo na pokopališču v Mekinjah v krogu najbližjih. Žalujoči hčerka Duška in sin Mišo z družinama Januar 2009 Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 82. letu nas je zapustila naša sestra, teta in svakinja MARIJA SOVINSEK z Zikove 4 v Kamniku Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče in svete maše. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, pogrebcem, pevcem, zastavonoši in govornika Iskrena hvala delavcem in sostanovalcem Doma starejših občanov Kamnik za skrb, še posebej sostanovalki gospe Mariji, ki ji je bila ves čas bivanja v Domu v veliko pomoč. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti v njenem rojstnem kraju. Vsi njeni Kamnik, Nova Štifta, december 2008 Vedno znova, ko jutro se rodi, v dan zazrem se s solznimi očmi. Srce v bolečini zaječi, je res, da tebe več med nami ni. ZAHVALA V 67. letu življenja nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, stari ata, brat, stric, tast TONEBOBEK (1942-2008) iz Godiča pri Kamniku Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala dr. Dragotinu Ahlinu, osebju Onkološkega inštituta Ljubljana, Calcitu Stahovica in Svilanitu Kamnik. Hvala g. župniku Antonu Prijatelju za lepo opravljen pogrebni obred, nosačem rudnika Kaolin Črna, stranjskim pevcem za ganljivo zapete pesmi slovesa ter trobentaču. Hvala vsem, ki ste našega ata pospremili v tako velikem številu na njegovo zadnjo pot, ga imeli radi in ga nosite v lepem spominu. Žalujoči: Vsi njegovi December 2008 1» ŠPORT Izkoristite čas posebnih ugodnosti, v katerem lahko sebi in svojim najbližjim privoščite izpolnitev težko pričakovanih želja ali skupnih aktivnosti. V UniCredit Bank smo zato za vas pripravili zimske gotovinske kredite v evrih, ki jih odlikuje ugodna obrestna mera. Osebna in hitra obravnava bosta omogočili, da boste ujeli čas ugodnih nakupov... ali prijetne smuke. Ponudba velja do 15. februarja 2009. Osvobodimo se dvomov: www.unicreditbank.si UniCredit Bank ! ZNIŽANJE CEN ! ! ZA KORUZO, PŠENICO, JEČMEN, | I REPIČNE TROPINE, UMETNA GNOJILA I Jabolka za ozimnico I VSE ZA KOLINE I ! AGROPROMET CERKLJE ! I Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 I i—----------------------1 RAČUNOVODSKE STORITVE za podjetja, društva, s.p. 1^11 BO/ d.O.O. Kamnik, Zikova ul. 4 tel.: 01/831-45-15, 031/305-451 PRVI MESEC BREZPLAČNO! ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Jagoda Strehovec Potočnikova 15, Domžale, tel j 7212-990 Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 13h-18h, torek, petek 9,,-J2h 1 , TEHNIČNA TRGOVINA /ggl_Zj::jj Ug msoMm .h Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 ////YJ PRALNI STROJI od 269,90 € IZKORISTITE UGODNE JANUARSKE M NAKUPE! VALNE CpARE *, :x! 10% ER i SESALNIKI IN MALI g SKI S- ČNO ORODJE -15% AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO DO PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI • BREZPLAČNA DOSTAVA • BA1NKKREDIT 1+3 DO 1+24! 5i Mercator Center Kamnik vabi s prijetnimi dogodki in najboljšo ponudbo mkj6 januarja, ob nun Otroška delavnica Kačfi klopotača sobota. 17. januarja, ob 10. uri Glasbena animacija Pravljica o nerodni gosenici sobota. 17. januarja, ob 10. uri Nastop humorista Geze in etno glasbene skupine Halgato petek. 21. januarja, ob 17. uri j Ustvarjalna delavnica Pika-poka, pikapolonica sobota. 24. ianuaria oh 10 uri Povabljeni na oddelek delikatese, kjer za vas pripravljamo dnevno svežo pestro ponudbo suhomesnatih izdelkov slovenskih proizvajalcev, domačih sirov in sirov iz uvoza. NOVOST V PONUDBI: bio siri in francoski siri IjgisSS® m* m, % vM ■Eli 'irelice Mihe 200g Redna cena: 3,10 EUR Po vaših željah pripravljamo -! obložene kruhke in narezke, j. Naročila sprejemamo po tel.: 01/830 87 35 Limonin sok koncentrat, 500 ml ct Ital Lemmt-- ,.. Redna cena: 2,0S>MM 1,49 ‘ Fp& Med cvetlični, 450 g Medex Ljubljana Redna cena: 4,15 EUR Šumeče tablete 80 8 Kriiger, Avstrija upEn Redna cena: st£N> 1 JO - 1,55 EUR 1,16~0 @ * Sok l it - ////11 bio, 750 mlm * Eden, NemčijaZ Imetnike Mercator Pika kartice obveščamo, da se PRAZNIK KRUHA! 31. 1. 2009 zaključuje bonitetno obdobje. Do tega dne lahko unovčite zbrane pike: 90 pik prinaša boniteto 11 EUR, 250 pik 40 EUR, 600 pik 120 EUR in 1.250 pik 300 EUR. Mercator center Kamnik od petka, 23.1., do nedelje, 25. 1. 2009 Veselo dogajanje! 3,19% * 2,25'W0 5n oan Mercator Redna cena: 2,82 EUR (Hurai) Živimo ceneje CmMAČHO" SADJE IN ZELENJAVO Petek: Pek Matevž na obisku - zabava za najmlajše, ob 10. uri. Sobota: prikaz izdelave pletenic, ob 10. uri. Nedelja: lajnarjeve melodije, ob 10. uri. Živahno praznovanje! Degustacija! Akcija traja od 7.1. do 28.1.2009. *h9wsMwwdwRe vgtaJfnpanrjiaMta" Akcija velja do 20. 1. 2009 oz. do razprodaje zalog. ZIMSKA SEZONSKA RAZPRODAJA S/J Zimska samska razprodaja določenega in posebej označenega tekstilnega blaga. „» 'o mmmmM Uporabite knjižico s kuponi za brezplačno sadje in zelenjavo ter se napolnite z vitamini. S kuponom ob nakupu izbranih izdelkov prejmete določene izdelke brezplačno. Knjižica s kuponi za brezplačno sadje in zelenjavo vas že čaka na oddelku s sadjem in zelenjavo, prejeli pa ste ga tudi s katalogom. ZuTAim Celje www.zlatarnacelje.si rn vtiv tlje SEZONSKO ZNIŽANJE do 40% tudi v Eliti Kamnik. Vljudno vabljeni! txfdi:MrfATJW4G^ Fabiani nogavice, MC Kamnik, tel.: 01 839 53 10, www.fabiani-nogavice.si variabilen sklad za dobitek 7 PLUS višji dobitki če ni dobitka 6+1 se njegova vrednost prenese v Sedmico www.loterija.si Delovni čas od ponedeljka do sobote od 8. do 20. ure Mercator Center Kamnik Kovinarska 36, Kamnik, telefon: 01 83 08 787 R1ZZERIA, MC KAMNIK. Kovinarska 36 DclOVIlj Cft« ■ pon.-čet. : 08-22h pet.-sob. : C|8~23h 5K. ned,-praz.:08-l 5h Slastne pice, solate, testenine, hot dog, lazanja, hamburger, toast... Brezplačna dostava na dom od lOh do 22h : Tel: 83 i 17 60, GSM: 040 335 226 Možnost plačila s karticami tudi na domu ! POSEBNO UGODNE CENE ZA ČLANE ŠTUDENTSKEGA KLUBA KAMNIK!!! Trgovina z obutvijo ANATOMSKO OBLIKOVANA OBUTEV PRIZNANIH BLAGOVNIH ZNAMK ©d št 16 - 46 * CICIBAN * ngoX * SUPERFIT *NIKE * FRODDO Velika ponudba šolskih in sobnih copat | Mercator Hipermarket Podaš : ali vam m n Kamnik- Kovinarska cesta 36, katero od prelepih cvetlic, rezanih ali v Sončku. Ne pozabite na posebno ponudbo tega meseca In ugodne cene. ® 01 831 05 53 r»n Nfijlrclp* t/ 'VhC/bti* VINTERSPOBT www.semenarna.si i mwQ)wiMwmm nmmmm />T\ ^ Q 0)O(S PE MERCATOR ' A 1 w CENTER KAMNIK ČISTILNICA IN PRALNICA tel. ot/83H74i vmammmm BEAyiTtQyj£ vedno nekoj zame (a) ACC E S SORI ES dnD$r A i ONLINE* A...., DZS KNJIGARNA IN PAPIRNICA DZS vwvw.peko.si s DAJA 3: DOLOČENE