Deloini Cas v sre^H1^ Y€liU. Vprašanje,"" č« so več delali danes ali v srednjem veku, se da pravilno tolmačiti, če vzamemo v pretres vse Okoliščine: dolžino delovnega dneva, število praznikov ter prostih dni in način dela. Po vseh starih zapiskih ali ikroni'kah naletimo na podatke o zelo dolgem delovnem času. Delovni čas v srednjeveškib obrtnih ter trgovsikih hišab je znažal pogostenkrat več nego 12 ur. Delovni čas so urejali cehi po kraJevnih m tržnih razmerah različno ter zelo strogo. Na drugi strani pa zop&t naletimo v srednjem veku na podjetja, v katerih so bile delovne moči neverjetno fcratko zaposlene. V najstarejšem nemškem železnem rudniku v Rammelsbergu pri Goslarju je trajal v 14. stoletju šiht 6 ur. Še le leta 1476 so zvišali zaposlenost v tem rudniku na 8 ur. V srednjeveški Angleški so delali 4 dneve v tednu po 12 ur dnevno. V splošnem je bil delovni dan v srednjem veku daljši nego je danes, kar je pa bilo zravnano s številnimi cerkvenimi in posvetnimi prazniki, Leto je štelo tolikokrat 190 delaprostih dni — število, ki je za današnje pojme nerazumljivo. Kar se ti6e časa, danes več delamo, nego v srednj&m veku, 5«tudi je bil tedaj posamezni delovni dan daljši. Treba tudi upoštevati dejstvO, da sta bila v starib. časib način in cilj dela povsem drugačna nego sta danes. Srednjevešfci človek ni delal, da bi zaslužil ali Ikopičil bogastva, ampak da bi shajal svojemu »tanu primerno. Poleg dela se j€ moral ozirati na razne slavnosti in na družabnost. Ljudje v srednjem vflku so imeli malo zunanjih potreb in zelo mnogo časa, Tedaj ljudje niso tolikanj hlastali po zaslužku in jih občudujemo &e danes, ker so ustvarili s svojim delom toliko umetniških dragocenosti tw znamenitosti.