Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/85 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1. Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta L6-0075 Naslov projekta Slovenska terminologija v povezavi s spletnimi jezikovnimi viri Vodja projekta 12845 Andreja Žele Tip projekta L Aplikativni projekt Obseg raziskovalnih ur 5.310 Cenovni razred B Trajanje projekta 02.2008 - 01.2011 Nosilna raziskovalna organizacija 618 Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Raziskovalne organizacije -soizvajalke 787 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo Družbenoekonomski cilj 13.06 Humanistične vede - RiR financiran iz drugih virov (ne iz SUF) . Družbeno-ekonomski cilj1 Šifra 09. Naziv Izobraževanje 2. Sofinancerji2 1. Naziv Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) Naslov Novi trg 3, 1000 Ljubljana 2. Naziv Naslov 3. Naziv Naslov B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega projekta3 Program raziskovalnega projekta obsega več področij terminološkega menedžmenta: raziskovanje in razvijanje terminološke in terminografske teorije, izdelavo novih in dodelavo že uporabljanih računalniških orodij za obdelavo terminologije, oblikovanje terminoloških korpusov, obdelavo, prevajanje, standardiziranje terminologij različnih področij, izdelavo in objavo eno- in večjezičnih produktov v knjižni in elektronski obliki (CD, svetovni splet), organizacijo mednarodnih strokovnih srečanj. Od naštetega je bilo v letu 2010 uresničeno vse načrtovano, tj.: - raziskava tipologije slovenske terminologije posameznih področij: zlasti besedotvornih vzorcev pri ustvarjanju ali prevajanju terminov, sopomenskosti, protipomenskosti, vezljivosti, večpomenskosti terminov; - raziskava in obdelava terminologije različnih strok: tehnike, pravne zgodovine, umetnostne zgodovine, farmacije, veterine, elektronike, elektrotehnike, kemijske tehnologije, čebelarstva ipd.; - raziskava zgradbe slovenskih terminoloških slovarjev in termineopisovalnih elementov; - izdaja terminološkega in terminografskega priročnika, zlasti za tehniške stroke; - izdelava normativnih, razlagalnih, večjezičnih slovarjev različnih strok, - dopolnjevanje že izdanih slovarjev za izdajo na CD (gemologija, geografija), - izdaja normativnega, razlagalnega, trijezičnega slovarja čebelarske terminologije, - izpopolnjevanje programa SlovarRed 2.1 (zlasti za različne tipe slovarjev), - izpopolnjevanje programa Konkord za določanje terminov v besedilih, - oblikovanje programa za objavo slovarskih besedil na svetovnem spletu, - priprava besedil za objavo na svetovnem spletu (tehniški, botanični slovar), - oblikovanje ali dopolnjevanje besedilnih korpusov za posamezna strokovna področja (farmacija, pravna zgodovina, smučanje, umetnostna zgodovina, tehnika, kemijska tehnologija); - organizacija dvodnevne mednarodne konference o uporabi narodnih jezikov in o večjezičnosti, - aktivno sodelovanje na znanstvenih srečanjih doma in v tujini, - aktivno sodelovanje v mednarodnih organizacijah, - odgovarjanje na vprašanja javnosti o terminologiji in terminografiji. 4. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev4 Od naštetega je bilo v letu 2010 uresničeno vse načrtovano: - raziskava tipologije slovenske terminologije posameznih področij: zlasti besedotvornih vzorcev pri ustvarjanju ali prevajanju terminov, sopomenskosti, protipomenskosti, vezljivosti, večpomenskosti terminov; - raziskava in obdelava terminologije različnih strok: tehnike, pravne zgodovine, umetnostne zgodovine, farmacije, veterine, elektronike, elektrotehnike, kemijske tehnologije, čebelarstva ipd.; - raziskava zgradbe slovenskih terminoloških slovarjev in termineopisovalnih elementov; - izdaja terminološkega in terminografskega priročnika, zlasti za tehniške stroke; - izdelava normativnih, razlagalnih, večjezičnih slovarjev različnih strok, - dopolnjevanje že izdanih slovarjev za izdajo na CD (gemologija, geografija), - izdaja normativnega, razlagalnega, trijezičnega slovarja čebelarske terminologije, - izpopolnjevanje programa SlovarRed 2.1 (zlasti za različne tipe slovarjev), - izpopolnjevanje programa Konkord za določanje terminov v besedilih, - oblikovanje programa za objavo slovarskih besedil na svetovnem spletu, - priprava besedil za objavo na svetovnem spletu (tehniški, botanični slovar), - oblikovanje ali dopolnjevanje besedilnih korpusov za posamezna strokovna področja (farmacija, pravna zgodovina, smučanje, umetnostna zgodovina, tehnika, kemijska tehnologija); - organizacija dvodnevne mednarodne konference o uporabi narodnih jezikov in o večjezičnosti, - aktivno sodelovanje na znanstvenih srečanjih doma in v tujini, - aktivno sodelovanje v mednarodnih organizacijah, - odgovarjanje na vprašanja javnosti o terminologiji in terminografiji. 5. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine5 Tekom trajanja projekta ni bilo ne vsebinskih in tudi ne kadrovskih sprememb. 6. Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine6 Znanstveni rezultat 1. Naslov SLO ŽELE, Andreja. Pomenotvorne zmožnosti z vidika /de/terminologizacije (v slovenščini). ANG ŽELE, Andreja. Sense-Formation capabilities of slovene from the Standpoint of (De)Terminologisation. Opis SLO V prispevku je obravnavano, kako se pod pritiskom nove predmetnosti in pojavnosti pomenotvorne možnosti znotraj posameznih leksemov in s tem posledično razširjene poimenovalne zmožnosti še lahko širijo in kako se to odraža v okviru terminoloških področij posameznih strok in v medsebojnih povezavah med različnimi strokami v smislu t. i. širše terminologizacije; vse pogosteje pa se raba termina lahko širi v splošnosporazumevalno rabo v smislu t. i. determinologizacije. Težišče današnje rabe je še vedno na širši terminologizaciji. ANG The article discusses the way in which the pressure of new subjectivity and occurrence increases the sense-formation capabilities within given lexemes and the expanded denominative capability that occurs as a result, and the way terminological areas of various professions and the connections between them in the so-called "broad terminologisation" reflect that. It is becoming increasingly more common to use a particular term in a more general sense - called 'determinologisation', but modern use, however, still favours broad terminologisation. Objavljeno v Terminologija in sodobna terminografija. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009, str. 125-139. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009, str. 125-139. [COBISS.SI-ID 30662957] Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 30662957 2. Naslov SLO ŽAGAR, Mojca. Geografski termini in frazeologija. ANG ŽAGAR, Mojca. Geografski termini in frazeologija. Opis SLO Geografija je veda o naravnih in družbenih pojavih, torej o človekovem neposrednem okolju. Zato ni nenavadno, da se geografski termini pojavljajo tudi v frazemih. Izhajali smo iz terminov, ki so zbrani v Geografskem terminološkem slovarju (2005). ANG Geography is a discipline dealing with natural and social phenomena, and therefore with man's immediate environment. It is therefore not unusual for geographical terms also to appear in idioms. This article is based on terms collected in the Geografski terminološki slovar (Dictionary of Geographical Terms, 2005). Objavljeno v Jezikosl. zap., 2008, 14, št. 2, str. 101-122. [COBISS.SI-ID 29012781] Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 29012781 COBISS.SI-ID 3. Naslov SLO JEMEC TOMAZIN, Slovenska pravna terminologija : od začetkov v 19. stoletju do danes. ANG JEMEC TOMAZIN, Mateja, Slovenska pravna terminologija : od začetkov v 19. stoletju do danes. Opis SLO Znanstvena monografija predstavlja razvoj slovenske pravne terminologije od 19. stoletja do vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Pravno izrazje se je ves čas močno oblikovalo pod vplivom drugih jezikov, sprva nemščine, potem srbohrvaščine in danes angleščine. Analiza glagolskih terminov, vključenih v terminološko zbirko Evroterm, opozarja na pomen glagola kot ene od terminoloških besednih vrst v humanističnih vedah, čeprav pod vplivom (pre) zvestega sledenja izvirniku prepogosto nastajajo nerazumljivi termini, ki otežujejo učinkovito (spo)razumevanje. ANG The scientific monograph presents the development of Slovenian legal terminology from the 19th century onwards till Slovenia's entry into the European Union. Slovenian legal terminology was heavily influenced by other languages - first German, then Serbo-Croatian and today English. An analysis of verbal terms from the terminological collection Evroterm underscored the importance of the verb as one of humanities' terminological parts-of-speech. Adhering too much to the original term leads to the creation of poorly understandable terms, which make effective communication more difficult. Objavljeno v (Zbirka Lingua Slovenica, 5). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2010. 258 str. ISBN 978-961-254-234-4. [COBISS.SI-ID 253091584] Tipologija 2.01 Znanstvena monografija COBISS.SI-ID 253091584 4. Naslov SLO BOKAL, Ljudmila. Izrazi za sneg in smuči v slovenski smučarski terminologiji. ANG BOKAL, Ljudmila. Izrazi za sneg in smuči v slovenski smučarski terminologiji. Opis SLO Smučarska terminologija je tudi ena prvih, ki je bila zapisana. Z deloma Smuška terminologija (1921) in Smučar (1924) Rudolfa Badjure so bili postavljeni njeni temelji. Njegov popis smučarskega izrazja ne temelji samo na danes priznani metodi o izhajanju iz gradiva in rabe besed. ANG Skiing terminology was one of the first to be written. Its foundations were laid in the works of Rudolf Badjura, Smuška terminologija (Skiing Terminology) (1921) and Smučar (Skier) (1924). Badjura's list of skiing terms is not based solely on the currently recognised method of proceeding from materials and word use. Objavljeno v Slavia centralis, 2010, str. 109-124. [COBISS.SI-ID 252893696] Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 252893696 5. Naslov SLO Slovensko-italijanski in italijansko-slovenski slovar elektronike, elektrotehnike in telekomunikacij. ANG Dizionario sloveno-italiano e italiano-sloveno di elettronica, elettrotecnica e telecomunicazioni. Opis SLO Slovar vsebuje izrazje, ki ga uporabljajo študentje, dijaki in profesorji na poklicnih in visokih šolah ter univerzah, strokovnjaki, ki delajo na področju elektrotehnike, elektronike in informatike, trgovci, ljudje, ki kupujejo te izdelke, in drugi. Slovar naj bi bil tudi pripomoček pri branju in pisanju tujih in domačih strokovnih člankov. Namenjen je tako Slovencem kot Italijanom, saj sta slovenščina in italijanščina prikazani enakovredno. ANG The dictionary contains the terminology used by students and teachers at vocational schools, colleges and universities, professionals working in the fields of electrotechnics, electronics and information science as well as traders and people who buy these kinds of products, and others. The dictionary should also facilitate reading and writing of foreign and domestic technical articles. It is intended for Slovenians and Italians alike, since the Slovenian and Italian languages are presented on an equal footing. Objavljeno v [Izdajatelj Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Ljubljana]. Trst : Mladika, 2010 (["Nova Gorical : Grafika Soča) ["COBISS.SI-ID 41256761 Tipologija 2.01 Znanstvena monografija COBISS.SI-ID 4125676 7. Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomsko relevantni rezultat 1. Naslov SLO Nacionalni jeziki v visokem šolstvu. ANG National languages in higher education. Opis SLO Zbornik obsega predavanja, ki so jih predstavili udeleženci mednarodne konference z naslovom Jezikovna različnost in nacionalni jeziki v visokem šolstvu, ki je potekala od 19. do 20. novembra 2009 v Ljubljani. Konferenca je bila posvečena problematiki jezikovnega sobivanja v večjezični globalni družbi in izpodrivanja nacionalnih jezikov v visokem šolstvu in znanosti. ANG The collected papers contain papers from the international conference Language Diversity and National Languages in Higher Education that took place between 19th and 20th November 2009 in Ljubljana. The conference was devoted to the problems related to co-existence of languages in a multilingual global society and the fact that national languages are being ousted from higher education and science. Šifra B.01 Organizator znanstvenega srečanja Objavljeno v Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2010. [COBISS.SI-ID 251570944] Tipologija 2.31 Zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na mednarodni ali tuji konferenci COBISS.SI-ID 251570944 2. Naslov SLO Terminologija in sodobna terminografija. ANG Terminologija in sodobna terminografija. Opis SLO Monografija v glavnem vsebuje prispevke, ki so jih kot vabljena predavanja predstavili slovenski in tuji raziskovalci terminologije v okviru Poletne terminološke šole od 4. do 6. septembra 2008 v Ljubljani. Vsebuje prispevke 39 domačih in tujih avtorjev v petih razdelkih. ANG The monograph mostly consists of contributions presented in the form of invited lectures by Slovenian and foreign terminology researchers who participated in the Terminological Summer School that took place between 46 September 2008 in Ljubljana, Slovenia. The monograph contains 39 contributions by Slovenian and foreign authors. Šifra Objavljeno v Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009 ([Ljubljana] : Littera picta). [COBISS.SI-ID 2481735681 Tipologija 2.31 Zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na mednarodni ali tuji konferenci COBISS.SI-ID 248173568 3. Naslov SLO F17 - Izdaja Vezljivostnega slovarja slovenskih glagolov ZELE, Andreja. ANG F17 - The edition Dictionary of Verb Collocation - (G4/5 - Saving the national inheritance): ZELE, Andreja. Opis SLO Vezljivostni slovar slovenskih glagolov je enojezični razlagalni slovar. Vsebinskopredstavitveno je zasnovan večnivojsko, kar z vidika namenskosti pomeni, da je lahko koristen pripomoček zahtevnejšim naslovnikom, ki na podlagi vzorčnih glagolskih gesel oz. leksemov, uvrščenih v različne glagolske vezljivostne skupine, želijo podrobneje spoznati vezljivostne zmožnosti slovenskih glagolov oz. si želijo slovensko skladnjo tudi uzavestiti v smislu boljšega normativno-stilnega tvorjenja povedi in besedil (ti bodo prebrali tudi celotni teoretični uvod in (vsaj) pregledali vezljivostne obrazce). The Dictionary of Slovenian Transitive Verbs is a monolingual explanatory dictionary designed to cater for the needs of a broad range of users; more demanding users will consult the dictionary in order to gain a better understanding of the transitive patterns of Slovenian transitive verbs, which ANG will enable them to form and write stylistically as well as syntactically acceptable sentences and texts (these users will also most likely read the entire theoretical introduction and will at least briefly go through the general transitive patterns). Šifra Objavljeno v Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2008. ISBN 978-961-254-068-5. [COBISS.SI-ID 239637248] Tipologija 2.01 Znanstvena monografija COBISS.SI-ID 239637248 4. Naslov SLO F.02 ŽELE, Andreja. Osnove skladnje. ANG F.02 ŽELE, Andreja. Basics of slovene Syntax. Opis SLO Učbenik je predstavitev slovenske skladnje z vidika različnih ravnin in različnih jezikoslovnih pristopov. ANG The textbook is presentation of slovene Syntax from different viewpoints of linguistic levels and approaches. Šifra Objavljeno v Ljubljana: samozal., 2010. 81 str., ilustr. ISBN 978-961-245-521-7. [COBISS.SI-ID 249704448] Tipologija 2.03 Univerzitetni ali visokošolski učbenik z recenzijo COBISS.SI-ID 249704448 5. Naslov SLO ANG Opis SLO ANG Šifra Objavljeno v Tipologija COBISS.SI-ID 8. Drugi pomembni rezultati projetne skupine8 Skupina je organizirala več znanstvenih srečanj z mednarodno udeležbo. Mednarodna terminološka šola V septembru 2008 je bila skupaj z Evropsko zvezo za terminologijo (EAFT, Bruselj), TermNetom (Dunaj) in Oddelkom za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani organizirana mednarodna terminološka šola, na kateri je sodelovalo 34 predavateljev iz več evropskih držav. Udeležilo se je je 150 slušateljev. Izdana sta bila zbornik povzetkov in zbornik predavanj, ki je objavljen tudi na http://bos.zrc-sazu.si/knjige/Terminologija%20in%20sodobna% 20terminografija.pdf. The group answered questions from the interested public and organised several international scientific meetings. International Terminological School With participation from 34 lecturers from several European countries and attendance by 150 guests, an international terminological school was organised in September 2008 in collaboration between the European Association for Terminology (EAFT, Brussels), TermNet (Vienna) and the Department of Translation, Faculty of Arts, University of Ljubljana. A collection of abstracts and a collection of lectures were published, available also online at http://bos.zrc-sazu.si/knjige/Terminologija%20in%20sodobna%20terminografija.pdf. 9. Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine9 9.1. Pomen za razvoj znanosti10 SLO Posredni pomen projekta je izdelava trajnih bazičnih terminoloških korpusov odprtega tipa, ki omogočajo sprotno dopolnjevanje. Najpomembnejši rezultat naših raziskav in praktične obdelave terminologije je razvijanje slovenskega jezika kot bistvenega narodotvornega elementa, omogočanje strokovne komunikacije v slovenskem jeziku ipd. Projekt je popolnoma skladen z drugim prioritetnim sklopom: raziskovanje tehnologij informacijske družbe vključno z razvijanjem človeških virov in socialne kohezivnosti ter ohranjanja naravne in kulturne dediščine, ki morajo biti povezane z informacijskimi tehnologijami. Osnovni aplikativni cilj prijavljenega projekta je izdelava bazičnih terminoloških korpusov za vsa strokovna področja, standardizirana terminologija več področij, izdelava podatkovnih baz posameznih terminoloških področij, terminoloških slovarjev, priročnika za tvorbo in prevajanje terminologije, dopolnitev računalniškega programa za obdelavo slovarskega gradiva ipd. Eden izmed pomembnih ciljev je omogočanje čim večje dostopnosti raziskovalnih rezultatov tudi na svetovnem spletu in neposredne komunikacije raziskovalcev in uporabnikov. ANG An indirect impact of the proposed project is the production of permanent specialized open database corpuses that enable simultaneous updating. The most important result of our research and the practical processing of terminology is the development of Slovenian as an essential nation-forming element, facilitation of professional communication in Slovenian, and so on. The project is in line with the second priority group: research on information society technology, including the development of human resources and social cohesion, and preservation of natural and cultural heritage, which must be connected with information technologies. The basic applied goal of the proposed project is to produce specialized database corpuses for all disciplines, standardize the terminology of various disciplines, build databases for individual terminological areas, compile specialized dictionaries, produce a manual for developing and translating technical terms, improve the computer program used for processing lexicographic material, and so on. One of the important goals is to facilitate the accessibility of the research findings on the Internet and direct communication between researchers and users. 9.2. Pomen za razvoj Slovenije11 SLO Posredni pomen projekta je izdelava trajnih bazičnih terminoloških korpusov odprtega tipa, ki omogočajo sprotno dopolnjevanje. Najpomembnejši rezultat naših raziskav in praktične obdelave terminologije je razvijanje slovenskega jezika kot bistvenega narodotvornega elementa, omogočanje strokovne komunikacije v slovenskem jeziku ipd. Projekt je popolnoma skladen z drugim prioritetnim sklopom: raziskovanje tehnologij informacijske družbe vključno z razvijanjem človeških virov in socialne kohezivnosti ter ohranjanja naravne in kulturne dediščine, ki morajo biti povezane z informacijskimi tehnologijami. Osnovni aplikativni cilj prijavljenega projekta je izdelava bazičnih terminoloških korpusov za vsa strokovna področja, standardizirana terminologija več področij, izdelava podatkovnih baz posameznih terminoloških področij, terminoloških slovarjev, priročnika za tvorbo in prevajanje terminologije, dopolnitev računalniškega programa za obdelavo slovarskega gradiva ipd. Eden izmed pomembnih ciljev je omogočanje čim večje dostopnosti raziskovalnih rezultatov tudi na svetovnem spletu in neposredne komunikacije raziskovalcev in uporabnikov. ANG An indirect impact of the proposed project is the production of permanent specialized open database corpuses that enable simultaneous updating. The most important result of our research and the practical processing of terminology is the development of Slovenian as an essential nation-forming element, facilitation of professional communication in Slovenian, and so on. The project is in line with the second priority group: research on information society technology, including the development of human resources and social cohesion, and preservation of natural and cultural heritage, which must be connected with information technologies. The basic applied goal of the proposed project is to produce specialized database corpuses for all disciplines, standardize the terminology of various disciplines, build databases for individual terminological areas, compile specialized dictionaries, produce a manual for developing and translating technical terms, improve the computer program used for processing lexicographic material, and so on. One of the important goals is to facilitate the accessibility of the research findings on the Internet and direct communication between researchers and users. 10. Samo za aplikativne projekte! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri aplikativnem projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov zJ F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj D DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat zJ Uporaba rezultatov zJ F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj D DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat zJ Uporaba rezultatov d F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov zJ F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj .) DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat zi Uporaba rezultatov zJ F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat zJ Uporaba rezultatov d F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj .> DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj D DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj .> DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj ') DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov zJ F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov zJ F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj D DA © NE Rezultat zi Uporaba rezultatov zJ F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj DA NE Rezultat zi Uporaba rezultatov d F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov zJ F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj .) DA © NE Rezultat zi Uporaba rezultatov zJ F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat Zi Uporaba rezultatov d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat zi Uporaba rezultatov d F.35 Drugo Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat Uporaba rezultatov d Komentar Slovaropisje in v okviru tega terminografija temelji na dolgotrajnejših zbiranjih leksemskega gradiva oz. terminologije, zato posamezni triletni projekt lahko predstavlja samo eno od leksikoloških in leksikografskih faz (pripravo terminološke baze ali pa končno izdelavo) pri izdelavi terminoloških slovarjev. Dve temeljni nalogi torej sta stalno dopolnjevanje in nadgrajevanje terminoloških zbirk in sprotna izdelava splošnejših in specializiranejših terminoloških slovarjev. Končni izdelki oz. izdaje določenih terminloških slovarjev tako lahko padejo v določeno projektno triletje ali pa tudi ne. 11. Samo za aplikativne projekte! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja ® O O o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja 0 o o o G.01.03. Drugo: O o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu ® O O O G.02.02. Širitev obstoječih trgov ® o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje 0 o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije 0 O O O G.02.05. Razširitev področja dejavnosti 0 o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost 0 o o o G.02.07. Večji delež izvoza 0 o o o G.02.08. Povečanje dobička 0 o o o G.02.09. Nova delovna mesta 0 o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih 0 O O O G.02.11. Nov investicijski zagon 0 o o o G.02.12. Drugo: O o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti 0 O O O G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti 0 o o o G.03.03. Uvajanje novih tehnologij 0 o o o G.03.04. Drugo: O o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja ® O o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja ® O o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave 0 O O O G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti 0 o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe 0 o o o G.04.06. Drugo: O o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete 0 O O O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj 0 O O O G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura 0 O O O G.07.02. Prometna infrastruktura 0 o o o G.07.03. Energetska infrastruktura 0 o o o G.07.04. Drugo: O o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva 0 O O O G.09. Drugo: O o o o Komentar Slovaropisje in v okviru tega terminografija temelji na dolgotrajnejših zbiranjih leksemskega gradiva oz. terminologije, zato posamezni triletni projekt lahko predstavlja samo eno od leksikoloških in leksikografskih faz (pripravo terminološke baze ali pa končno izdelavo) pri izdelavi terminoloških slovarjev. Dve temeljni nalogi torej sta stalno dopolnjevanje in nadgrajevanje terminoloških zbirk in sprotna izdelava splošnejših in specializiranejših terminoloških slovarjev. Končni izdelki oz. izdaje določenih terminloških slovarjev tako lahko padejo v določeno projektno triletje ali pa tudi ne. 12. Pomen raziskovanja za sofinancerje, navedene v 2. točki12 1. Sofinancer Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: 51.135,00 EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: 25,00 % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. ŽELE, Andreja. Vezljivostni slovar slovenskih glagolov, (Zbirka Slovarji). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2008. 529 str. ISBN 978-961-254-068-5. [COBISS.SI-ID 239637248] A.02 2. LEGAN RAVNIKAR, Andreja, DOBROVOLJC, Helena (ur.). Slovenska krščanska terminologija : od Brižinskih spomenikov do srede 19. stoletja, (Zbirka Lingua Slovenica, 4). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2 A.02 3. JAKOPIN, Primož. Delež minimalnih parov besed med besednimi oblikami in lemami. Jezikosl. zap., 2009, 15, št. 1-2, str. 87-94. [COBISS.SI-ID 31086125] A.01 BOKAL, Ljudmila, GREGORI, Janez, GRAJZAR, Franc, 4. MIHELIČ, Janez, MAJDIČ, Viktor, HOČEVAR, Janez, ATELŠEK, Simon, DEBELAK, Marjan, HUMAR, Marjeta. Čebelarski terminološki slovar, (Zbirka Slovarji). A.02 5. MUCCI, Carlo, HUMAR, Marjeta. Slovensko-italijanski in italijansko-slovenski slovar elektronike, elektrotehnike in telekomunikacij = Dizionario sloveno-italiano e italiano-sloveno di elettronica, ... A.02 Komentar Raziskovalna skupina je ob raziskavah terminologij posameznih znanstvenih in strokovnih področij (farmacija, umetnostna zgodovina, pravna zgodovina, religija, čebelarstvo, botanika, smučanje, tehnika, informatika, elektronika ipd.) oblikovala terminološke korpuse, terminološke slovarje ter načela za oblikovanje slovenske terminologije. Raziskave so potekale v skupinah, sestavljenih iz jezikoslovcev terminologov in vrhunskih strokovnjakov nejezikoslovcev. Čalni raziskovalne skupine so se z referati udeleževali slovenskih in mednarodnih znanstvenih srečanj. V okviru projekta so bila pripravljena tri znanstvena srečanja - dve z mednarodno udeležbo: poletna terminološka šola (2008) in simpozij Nacionalni jeziki v visokem šolstvu / National Languages in Higher Education (2009) ter simpozij o Juriju Japlju (2010). V okviru simpozija o jeziku v visokem šolstvu je bila sprejeta resolucija o slovenščini kot jeziku univerzitetnega izobraževanja. V njej je bilo opozorjeno na problematičnost slovenskih meril za znanstveno uspešnost in na neustrezno vrednotenje terminološkega dela. Zbornika mednarodnih srečanj sta izšla v knjižni obliki in na spletu. Zbornik o Juriju Japlju se pripravlja za tisk. Dokončan je bil Čebelarski terminološki slovar, ki je bil objavljen v knjižni obliki in na spletni strani Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Dokončan je bil Slovensko-italijanski slovar elektronike, elektrotehnike in telekomunikacij / Dizionario sloveno-italiano e italiano-sloveno di elettronica e telecomunicazioni, ki je nastal v sodelovanju z zamejskimi Slovenci iz Italije in je izšel pri založbi Mladika v Trstu. Gledališki terminološki slovar je bil dopolnjen z italijanskimi in nemškimi ustrezniki. Oba navedena slovarja se obdelujeta za objavo na spletu. V letu 2011 se zaključuje redakcija naslednjih slovarjev: botanični, veterinarski, smučarski in farmacevtski, ki bodo izšli v knjižni in spletni obliki. Velika pozornost je bila namenjena dopolnjevanju računalniških orodij za obdelavo terminologije, ki jih je raziskovalna skupina razvila za svoje delo (obdelava slovarskega gradiva, zajemanje terminov iz besedil). Ocena Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU), sofinancerka projekta Slovenska terminologija v povezavi s spletnimi jezikovnimi viri s šifro L6-0075 (vodja projekta: dr. Andreja Žele), potrjuje, da je bilo delo opravljeno tako, kot je predvideval projekt. 2. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 3. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 3. 4. 5. Komentar Ocena C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja, za objavo 6., 7. in 8. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: Andreja Žele in podpis vodje raziskovalnega projekta zastopnik oz. pooblaščena oseba RO Kraj in datum: Ljubljana, 18.4.2011 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/85 1 Zaradi spremembe klasifikacije družbeno ekonomskih ciljev je potrebno v poročilu opredeliti družbeno ekonomski cilj po novi klasifikaciji. Nazaj 2 Samo za aplikativne projekte. Nazaj 3 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega projekta. Največ 18.000 znakov vključno s presledki (približno tri strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta (obrazložitev). V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 6 Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. PRIMER (v slovenskem jeziku): Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X; Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali... (največ 600 znakov vključno s presledki) Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin X mediates 62 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR IF (2005): 4.148 Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj 7 Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki), izberite ustrezen rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk-rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj 8 Navedite rezultate raziskovalnega projekta v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 9 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 11 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 12 Rubrike izpolnite/prepišite skladno z obrazcem "Izjava sofinancerja" (http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/), ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2011-1 v1.01 50-74-B0-78-68-A2-7E-22-76-67-63-AB-41-57-43-57-22-30-D5-F7 IZJAVA SOFINANCERJA APLIKATIVNEGA RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 1. Sofinancer (naziv in naslov)_ Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Novi trg 3, 1000 Ljubljana 2. Vrednost sofinancerja za projekt L6-0075_je znašala _51.135,30 EUR, (šifra projekta) kar predstavlja 25,00 % utemeljenih stroškov projekta. 3. Sofinanciranje je bilo izvedeno (datum; obdobje): do 21. v mesecu; III. 2008 - III. 2011 4. Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Zap. št. Rezultati (znanstvena dela, patenti, prenosi v prakso, programska oprema, kongresi, izvedena dela, razstave, itd.) 1 Šifra2 1. ZELE, Andreja. Vezljivostni slovar slovenskih glagolov, (Zbirka Slovarji). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2008. 529 str. ISBN 978-961-254-068-5. [COBISS.SI-ID 239637248] A.02 2. LEGAN RAVNIKAR, Andreja, DOBROVOLJC, Helena (ur.). Slovenska krščanska terminologija : od Brižinskih spomenikov do srede 19. stoletja, (Zbirka Lingua Slovenica, 4). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2 A.02 3. JAKOPIN, Primož. Delež minimalnih parov besed med besednimi oblikami in lemami. Jezikosl. zap., 2009, 15, št. 1-2, str. 87-94. [COBISS.SI-ID 31086125] A.01 4. BOKAL, Ljudmila, GREGORI, Janez, GRAJZAR, Franc, MIHELIC, Janez, MAJDIČ, Viktor, HOČEVAR, Janez, ATELŠEK, Simon, DEBELAK, Marjan, HUMAR, Marjeta. Čebelarski terminološki slovar, (Zbirka Slovarji). A.02 5. MUCCI, Carlo, HUMAR, Marjeta. Slovensko-italijanski in italijansko-slovenski slovar elektronike, elektrotehnike in telekomunikacij = Dizionario sloveno-italiano e italiano-sloveno di elettronica, ... A.02 1 Navedite najpomembnejše rezultate (najmanj enega) raziskovanja. Največ 200 znakov vključno s presledki. 2 Izberite ustrezno šifro (A-F) po Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk-rezult.asp Komentar:3 Raziskovalna skupina je ob raziskavah terminologij posameznih znanstvenih in strokovnih področij (farmacija, umetnostna zgodovina, pravna zgodovina, religija, čebelarstvo, botanika, smučanje, tehnika, informatika, elektronika ipd.) oblikovala terminološke korpuse, terminološke slovarje ter načela za oblikovanje slovenske terminologije. Raziskave so potekale v skupinah, sestavljenih iz jezikoslovcev terminologov in vrhunskih strokovnjakov nejezikoslovcev. Čalni raziskovalne skupine so se z referati udeleževali slovenskih in mednarodnih znanstvenih srečanj. V okviru projekta so bila pripravljena tri znanstvena srečanja - dve z mednarodno udeležbo: poletna terminološka šola (2008) in simpozij Nacionalni jeziki v visokem šolstvu / National Languages in Higher Education (2009) ter simpozij o Juriju Japlju (2010). V okviru simpozija o jeziku v visokem šolstvu je bila sprejeta resolucija o slovenščini kot jeziku univerzitetnega izobraževanja. V njej je bilo opozorjeno na problematičnost slovenskih meril za znanstveno uspešnost in na neustrezno vrednotenje terminološkega dela. Zbornika mednarodnih srečanj sta izšla v knjižni obliki in na spletu. Zbornik o Juriju Japlju se pripravlja za tisk. Dokončan je bil Čebelarski terminološki slovar, ki je bil objavljen v knjižni obliki in na spletni strani Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Dokončan je bil Slovensko-italijanski slovar elektronike, elektrotehnike in telekomunikacij / Dizionario sloveno-italiano e italiano-sloveno di elettronica e telecomunicazioni, ki je nastal v sodelovanju z zamejskimi Slovenci iz Italije in je izšel pri založbi Mladika v Trstu. Gledališki terminološki slovar je bil dopolnjen z italijanskimi in nemškimi ustrezniki. Oba navedena slovarja se obdelujeta za objavo na spletu. V letu 2011 se zaključuje redakcija naslednjih slovarjev: botanični, veterinarski, smučarski in farmacevtski, ki bodo izšli v knjižni in spletni obliki. Velika pozornost je bila namenjena dopolnjevanju računalniških orodij za obdelavo terminologije, ki jih je raziskovalna skupina razvila za svoje delo (obdelava slovarskega gradiva, zajemanje terminov iz besedil). 5. Ocena sofinancerja o pomenu oziroma vplivu rezultatov projekta za sofinancersko organizacijo4. Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU), sofinancerka projekta Slovenska terminologija v povezavi s spletnimi jezikovnimi viri s šifro L6-0075 (vodja projekta: dr. Andreja Žele), potrjuje, da je bilo delo opravljeno tako, kot je predvideval projekt. Datum: Žig Podpis: 14. 4. 2011__akad. prof. dr. Jože Trontelj (zakoniti zastopnik sofinancerja) 3 Največ 3000 znakov vključno s presledki. 4 Podatek je obvezen. Največ 3000 znakov vključno s presledki.