OLASIlfO SOCIALISTIČNE ZVEZE PELOVMTH LJUDI CELTSKEGA OKRAJA CELJE, t^ijAbK, 20. JANUARJA 195- LETO VIIL _ ST. 3 — CENA 15 DIN J rujiije iirctJuiški udt>(ir — ()di;uvoriii iirt^tiuik Tnne Maslo — Tiska Celjska tiHkarna — Uredništvo io uprava: Celje, Titov tr)f T — Poštni predal 12^ — Telefon: iiri-Hni««»o 24-21, uprava 25-2'^ — Tek. rač. 620--W.T-1-266 pri Mestni hranilnici v Celju — Letna na- ročnina 500, polletna 290. četrtletna 12^ din — Izhaja vsak petek — Poštnina plučana T ifotovini — Rokopisov ne vratamo. v četrtek je bil v Cinkarni ustanovni občni zbor Kluba mladih pro- izvajalcev. To je prva organizaci a te vrste v našem okraju. Občnega zbora se je udeležilo nad 60 mla iih delavcev in uslužbencev do 25 let Izvolili so odbor kluba, v katerem so poleg mladincev tudi strokovnja- ki, vOvli pa ga tov. Stajner. Na plenumu OK LMS^so razpravljali o številnih nalogah mladinske organizaeije ZA PREDSEDNIKA OKRAJNEGA KOMITEJA LMS JE BIL IZVOLJEN TOV. RAVLJEN V nedeljo je bil v Celju prvi plenum Okrajnega komiteja Ljudske mladine Slovenije za okraj Celje. Sestanka so se udeležili vsi, na redni letni konfe- renci izvoljeni člani plenuma in izvo- lili predsedstvo novega komiteja. Za pT-edsednika so izvolili Staneta Rav- Ijena, za sekretarja Ljubana Sego, ostali člani pa so še: Igor Lotrič, Gra- dišnik Frid)0, Matko Kosi, Edo Gaspari, Božo Jurak, Sonja Zadravec in Majda Cmok. Izvolitvi novega predsedstva je sle- dil p-egled sklepov mladinske organi- zacije. Najprej so razpravljali o novih članskih izkaznicah, ki jih bodo v prvi polovici letošnjega leta prejeli člani mladinsfkih organizacij. Dalje so govo- rili o tem, da je treba mladinske akti- viste v pcKijetjih razbremeniti drugih dolžnosti, da bi se lahko posvetili svo- jim organizacijam, hkrati pa ugotav- ljali, da je pomcč množičnih organiza- cij v podjetjih še vedno p-ešibka. Go- vorili so o tem, da je treba vključiti v organizacije mlade komuniste, pred- vsem pa skrbeti, da bodo v razne svete vključeni tudi mladinci, ker je le na ta način mogoče zagotoviti d"užbi dober in sposoben kader za bodoče. Novoizvoljeni predsednik tov. Rav- Ijen je predlagal, da naj bi se za reše- vanje takih in podobnih nalog (vzgoja mladih kadrov, vključevanje mladih državljanov v vrste Zveze komunistov itd.) sestala Okrajni komite Zveze ko- munistov in Okrajni komite mladine. Dalje je dejal, da bo treba čimprej sestaviti proračune na občinskih ko- mitejih mladine. Na plenumu so govorili tudi o mla- dinskih akcijah v bodočem letu, dalje o še tesnejši povezavi med mladino celjskega in kruševskega okraja, ki je že doka i dobro upostavljena. Sklenili so tudi, da bo letos v Celju organiziran mladinski teden, katerega podrobnejši program še zaenkrat ni mogoče sesta- viti. Eden izmed sklepov plenuma je bil tudi ta, da morajo imeti mladinske or- ganzacije večji vpliv in boljšo pove- zavo s Svetom za šolstvo ter Svetom za prosveto, zlasti glede boljšega po- deljevanja štipendij. Posebno pozo-nost so posvetili tudi organizaciji seminarja, ki bo organi- ziran ne samo za mladino, temveč tudi za vzgojitelje, predvsem učitelje. Dalje so razpravljali, da letos pone- kod ne bo treba izvršiti letne konfe- rence, razen v Žalcu, Slovenskih Ko- njicah, Celju, Šoštanju in Mozirju, ker so bile drugod konference lani šele pozno jeseni. Končno so na plenumu izvolili še ko- misije, in sicer: za delavsko, kmečko, vajensko in srednješolsko mladino ter propagandno komisijo. Razpravljali pa so tudi o tekmovanju, v katero se je vključila mladina skoraj vseh občin t okraju razen v občinah Žalec, Vojnik in Slovenske Konjice. OD 15. DO 22. JANUARJA VOLIJO V CELJU HISNE SVETE Svet stanovanjske skupnosti je v pretek- lem letu kar dobro opravil svojo nalogo Pretekli teden je podal letni obračun svojega dela svet stanovanjske skup- nosti pri celjski občini. Iz poročil je bilo razvidno, da je Svet stanovanjske skupnosti kljub mnogim objektivnim težavam in nezadostni pomoči s strani množičnih organizacij v preteklem letu dovolj uspešno delal. Sprejel in ure- sničil je mnogo koristnih sklepov, živ- ljenjsko obravnaval stanovanjske pro- bleme in odpravil mnoge nepravilnosti. V siklopu Sveta stanovanjske skupno- sti je bil v preteklem letu ustanovljen tudi poravnalni svet, ki je obravnaval 16 težjih spornih primerov in jih v pretežni večini tudi uspešno rešil. Po- vravnalni svet je imel v preteklem letu tudi mnogo koristnih razprav, ki so doprinesle nemalo uspehov k reševanju stanovanjske problematike v našem mestu. Referat direktorja Uprave stanovanj- skih zgradb tov. Presingerja je vsebo- val poročilo o delu hišnih svetov in stanovanjske uprave. Njegovo izvajanje je v pretežni večini slonelo na vlogi hišnih svetov, kajti težišče tovrstnega dela bi moralo biti ravno na hišnih svetih, ki bi lahko največ doprinesli skupnosti. Medtem ko sd hišni sveti v našem mestu še kar zadovoljivo de- lali, tega ne bi mogli trditi o priklju- čenih občinah, od katerih nekatere niti najosnovnejše naloge — pobiranje na- jemnine — niso v redu opravile. V zadnjih letih kažejo mnogi hišni sveti že dovolj smisla za adaptacije in je bilo s pomočjo dotacij občinskega odbora v tem pogledu precej storjene- ga. Zato bi bilo prav, da bi tudi v bodoče nujne adaptacije dali v občin- ski proračun. Pri nekaterih hišnih sve- tih je opaziti celo preveč ambicije in bi radi kar v enem letu vse adaptirali. Medtem ko se člani hišnih svetov za razne adaptacije precej širokopotezno zavzemajo, spuščajo izpred oči pre- mnoge drobne dolžnosti, predvsem dolžnosti kontrole stanovanj. Mnoge stranke zanemarjajo lepa stanovanja, ki so jim bila dodeljena, mažejo par- kete, stepajo preproge ob novih pro- čeljih, preobremenjujejo električni tok in puste goreti luč po hodnikih in kle- teh tudi vso noč, prebijajo stene itd. Vsega tega mnogi hišni sveti sploh ne vidijo. Proti takim nezakonitostim bo- do hišni sveti v bod^oče morali bolj energično nastopati in stanovalce po- staviti pred materialno in moralno od- govornost. V pogledu plačevanja najemnine so hišni sveti zlasti v celjski občini zelo vestno opravili svojo nalogo. V Celju je komaj 1,2% dolžnikov najemnine, v priključeni občini Store je ta odstotek 5,1%, Šmartno pa dolguje celo 55% na- jemnine. Končno so se na tem sestanku pome- nili še o pripravah za volitve hišnih svetov in sveta stanovanjska skupno- sti za leto 1956. Ponekod so hišne svete že izvolili (v treh primerih). Sklep tega zasedanja pa je bil, da se razpišejo vo- litve v hišne svete od 15, do 22. janu- arja 1956. Stanovalci, ki doslej niso bili zadovoljni s svojim hišnim svetom, bodo pyi letošnjih volit.ah gotovo bolj k^-itični pri izbiri, koga bodo izvolili, da bo njihov novi hišni svet res v polni meri uspešno zastopal njihove interese. Do 25. januarja bo treba od- dati zapisnike, nato pa bodo razpisane tudi volitve za nove člane stanovanjske skupnosti. Način ocenjevanja delotnih mest v Že(e- zarni Store bo služil kot osnova verjetno vsem iniasiriistim hotehtivom v državi Prpd kratkim so se v Železarni Store zbrali predsedniki vsah republiških ko- misij za plače iz vseh republik, razen Črne gore. Navzoč je bil tudi sekretar zvezne komisije za plače, dalje zastop- nik Glavnega odbora sindikatov Jugo- slavije tov. Veber, zastopnik Glavnega odbora sindikatov Slovenije tov. Ma- vricij Bore in drugi. Namen tega sestanka je bil, da se seznanilo z načinom ocenjevanja delov- nih mest v Železarni Store in da isto- časno ugotovijo rezultate tega sistema, ki so se pokazali od njegove uvedbe pa do danes. Način ocenievanja delovnih mest je nnvzet po sistemu, ki ga je izdelal znanstveni inštitut v Zapadni Nemčiji in ga imenujejo Stevenson-Eulerjev si- sitem. Prvi se je za ta sistem ogrel kolektiv jeseniške železarne, za njim pa tudi Železarna Sto-e, ki pa ga je hi- treje prisvajala in končno tudi uvedla. V Zapadni Nemčiji je po tem principu ocenjeno že 80% vse industrije, isti si- stem pa uvaja tudi že 15 drugih držav, med temi vse najbolj industrijsko raz- vite dežele. Sistem, o katerem je govora, je iz- sledek znanstvenih analiz in je lahko prilagodljiv vsem zvrstem industrijske dejavnosti. Uvedba tega sistema ocenje- vanja vednosti dela kot osnove za ta- rifno postavko je sicer zelo težaven po- sel, je pa tako temeljit, da je i^zneje izredno lahko, predvsem pa pravično in dosledno voditi politiko nagrajevanja delavcev. Tudi v Železarni Store so morali ta sistem prilagoditi našim prilikam, v osnovnih principih pa so obdržali vsa merila znanstvenikov, ki so ta sistem izdelali. Način ocenjevanja upošteva vse okoliščine, ki na posameznem de- lovnem mestu vplivajo na delovni pro- ces, porabo energije, zdravstveno in psihično stanje delavca in podobno. De- lovno mesto ocenjujejo na osnovi 16 poglavitnih k^-iterijev, ki pa združujejo naslednje osnovne postavke: strokovno znanje, delovni pogoji, fizična kondici- ja, umsko delo, odgovornost, vpliv okolja in še druge. Podrobna obravnava pa vsebuje najmanj še 45 stopenj pri ocenjevanju delovnih mest. Sistem upošteva dobo, ki je bila potrebna za p-iučitev, dobo ki je potrebna za do- sego potrebne prakse, stopnjo stalnega ali delnega fizičnega napora, potrebo umskega dela pri strokovne j ših delih, dalje odgovornost pri delu, vplive oko- lice kot so vročina, mraz, prepih, pre- močna ali preslaba svetloba, slab zrak itd. Ker pri sestavi karakteristike de- lovnega mesta pri izpolnjevanju anket- nega obrazca sodelujejo prizadeti de- lavci sami. Istočasno pa komisija m pla- če na osnovi sestavljene lestvice kon- trolira verjetnost in realnost praktične ocenitve, ki lahko ocenitev obnovi, je jasno, da za tako ocenjena delovna me- sta ne more biti prigovora in da je trdna osnova za izdelavo tarifnih po- stavk. Potem ie samo še od delavca odvisno kako dela, kako dosega ali pre- sega normo, kjko štedi z materialom in izpolnjuje ostale pogoje za posebno na- grajevanje po premijskem sistemu. Enako ta sistem ocenjuje tudi vodil- no osebje, mojstre, oddelkovodje, usluž- bence, tehnični kader na osnovi mnogih kriterijev, kot so: število in strokovnost podrejenega osebja, vrsta odgovornosti itd. Težko bi bilo na kratko opisati ta si- stem, toda to tudi ni bil naš namen. Prej ko slej bodo o tem sistemu raz- pravljali veliko več naši ljudje po de- lovnih kolektivih, kajti na tem sestan- ku so ga temeljito proučili in ga zelo visoko ocenili. Vsi so bili edini, da naj bi ta sistem služil kot osnova za ocenjevanje delovnih mest v vsej jugo- slovanski industriji, seveda z nekateri- mi prilagoditvami v pogledu posebnosti in razlik pri tehnološkem procesu raz- nih industrijskih podjetij. (Nadaljevanje na 2. strani) AKTIVI KOr^UNISTOV - uspešna oblika dela članov ZK na raznih podrof jih družbenega žhljerja Zaradi vedno večjega obsega demo- kratičnih oblik in vedno širših pod- ročij upravljanja v našem družbenem življenju so nastajale tudi nove oblike delovanja članov ZK. Delovanje komu- nistov je še bolj razsežno in mnogo- stransko, zlasti pa je v njih vloga v razvijanju ter poglabljanju družbenega upravljanja pri nas velika. Napačna bi bila sicer trditev, da je spričo decentralizacije mnogo področij našega družbenega življenja »politično zvodenelo«. Vsekakor je na teh pod- ročjih uspeh silno velik, toda bil bi l'hko še boljši in v tem cilju so se za- čeli komunisti občasno združevati v aktivih komunistov. Ti aktivi niso neka stalna organiza- cijska oblika, temveč imajo, kot že re- čeno, občasni značaj. Komunisti, ki na svojih poklicnih položajih obravnavajo sorodne družbene probleme, se cd časa do časa sestajajo, obravnavajo te pro- bleme na tx)litično-strokovni podlagi in s svojimi sklepi ter predlogi, enako tudi s konkretnim delom, pripomorejo k enotnejšemu reševanju in usmerjanju problemov. V celjski občini je že več takih ak- tivov, nekateri od njih so se že sestali ob določenih vprašanjih, drugi pa se še bodo, čim se ho potreba po takem se- stanku pokazala. Aktiv komunistov-pravnikov, ki šteje okoli 20 članov, skupaj z uslužbenci Tajništva za notranje zadeve pa okoli 35, je že razpravljal o celi vrsti pro- blemov, ki zadevajo področje njihove- ga dela. Razpravljali so o sodstvu, o pomoči s pravnimi nasveti občinam, krajevnim odborom, podjetjem in dru- gim družbenim organizacijam, dalje o sodelovanju komunistov p.i izvajanju in tolmačenju raznih odlokov itd. Dalje so razpravljali o odvetništvu, ki naj ima v naši socialistični družbi tudi od- govarjajoče stališče v spornih vpraša- njih. Dalje so člani tega aktiva pripra- vili vrsto predavanj, kot na primer o kriminalu, vzgoji, vprašanjih gospodar- skega in mladinskega kriminala ivd. Ta predavanja, ki zajamejo najrazličnejša pod.očja pravnih zadev, so posredovali v kolektivih, množičnih organizacijah, ljudski univerzi itd. Tudi aktiv komunistov-prosvetnih delavcev, ki je izredno močan, saj šte- je preko 50 članov, je doslej obravna- val izredno važna vprašanja na pod- ročju prosvete. Poleg šolskih proble- mov so razpravljali tudi o vseh drugih vprašanjih prosvetne in kulturne de- javnosti, Tako o gledališču, prosvetnih društvih, kulturnih in prosvetnih usta- novah, o delu šolskih odborov in svetov ter še o mnogih drugih problemih. Poleg tega aktiva so aktivi komuni- stov tudi po raznih kultunih in pro- svetnih ustanovah, kjer ni o'-ganizacij ZK. Tako sta taka aktiva ustanovljena na obeh celjskih gimnazijah, ki pa ob- ravnavata predvsem raz^na vprašanja v njihovem ožiem obsegu. Zelo pestro pod-očje dela bo imel tudi aktiv komunistov-ekonomistov, saj je v vrst.'h ekonomistov precej članov ZK. Le-ti bodo lahko veliko pripomog- li p-i gospodarskih vp-ašanjih, kon- kretno pri podrobnejšemu analiziranju gospodarskih organizacij, njih renta- bilnosti, tem podjetjem pomagati pri sestavi tarifnih pravilnikov in podobno. Aktiv komunistov ljudskega odbora bo predvsem razpravljal o problemih državne uprave, o tem, kako se sp"0- vajajo zakoniti predpisi, dalje o od- nosih do državljanov, vzgoji kadrov itd. V zvezi z bližniimi volitvami v okraj- no skupščino socialnega zavarovanja se je sestal tudi že aktiv komunistov, ki deluie na področju socialnega zavaro- vanja. Bilo bi primerno, da bi ustanovili tudi aktive odbornikov-komunistov, ki bi razpravljali o oroblemih delovanja in razvijanja ljudske oblasti. Bilo bi zaželeno, da bi na področju Celja de- loval tudi aktiv tistih komunistov, ki delujejo na področju šolstva, bodisi kot pedagogi ali pa člani šolskih od- borov in svetov. Tako bi lahko enotne- je obravnavali razna vprašanja o šol- stvu, vzgoji otrok, sodelovanju med šolo in domom in podobno. Vsekakor tu nismo našteli vseh mož- nosti, ki se bodo prej ko slej še po- kazale. Menda ne bo področja družbe- nega življenja pri nas, kjer bi ne mogli ustanoviti takega aktiva. Nikakor pa ne smemo sedaj priti t drugo skrajnost, da bi kdo mislil, češ, osnovne or«*anizacije ZK so sedaj iz- gubile svojo vlogo. To je silno zgrešeno in bi bilo v ostrem nasprotju s sta- tutom ZK. Organizacije bodo morale svoje delo še bolj razvijati. Aktivi, o katerih je govora, so samo del te raz- širjene dejavnosti in aktivnosti orga- nizacij in članstva, pravzaprav ena izmed oblik, ki naj organizacije in čla- ne vodijo k še večji aktivnosti in še večjim uspehom. Iz dneva v dan se veča število članov stanovanjske zadruge Da bi omilili stanovanjsko krizo v Celju, je pred meseci ustanovljena stanovanjska zadruga v zadnjih dneh zelo poživela svoje delo. Sprejeli so že načrt dela, koliko in kje bodo gradili stanovanjske hiše. Načrt zavzema pre- ko 60 stanovanj. Gradbišča bodo na Otoku, Jožefovem hribu in severoza- padnem delu Golovca ter ob Dečkovi cesti. V zadnjem času se v zadrugo prijav- lja vedno več novih članov. Med njimi je tudi precejšnje število tala je bila zanemarjena. Tako je bila .pomanjkljiva tudi investicijska de- javnost Poslovanje zavoda se je širilo, niso se pa temu primemo širili tudi objekti kot laboratorij, upravni prosto- ri, hlev in osemenjevalnica. Zato so lani začeli graditi osemenje- valnico in hlev, za kar bi potrebovali okoli 5 milijonov din. Na razpolago pa so imeli le 2,5 milijona din iz okrajnega kmetijskega sklada. S tem denarjem je bila dograjena le osemenjevalnica. Ko je zmanjkalo denarja, je gradbeno podjetje Granit iz Slovenske Bistrice tudi prenehalo z deli, ker je zavod okoliša prodajali izven okraja enoto semena po 100 din, torej za 30 din ce- neje, je svet zavrnil. Ljudem bi bilo namreč težko dopovedati ter jih pre- pričati, zakaj je seme v okraju dražje kot drugod izven okraja. Najbolj živo pa so člani sveta posegli v razpravo, ko jim je bil prikazan rentabiliteten račim umetnega oseme- njevanja. Znano je namreč, da je umetno osemenjevanje draga stvar, ži- vinorejec pa plača za osemenitev kra- ve le 500 din. Kdo naj plača, razliko? Okoli tega vprašanja so se člani sveta najbolj dajali. V Veterinarskem zavodu v Celju, kjer je osemenitev najcenejša, stane osemenitev krave po izračunu za- voda &32 din, v osemenjevalnicah pa je še znatno dražja. V Strmcu stane 998 din, v Laškem 1.527 din, v Sloven- skih Konjicah okoli 1.000 din, v Mozir- ju 1.749 din in v Šoštanju 1.025 din. Ker predvidevajo v zavodu osemenitev 5.500 krav, v Strmcu 1.400, v Laškem 1.000, v Slov. Konjicah 700, v Mozirju 1.200 in v Šoštanju 800 krav, za kar plača last- nik živali le 500 din, računajo, da bo morala družba subvencionirati razliko v znesku 7,531.000 din. Nekateri so bili nmenja, naj bi svoj delež tu iprispevale kmetijske zadruge. Ker pa bodo zadru- ge razpolagale odslej le z investicijski- mi skladi in ker se z osemenjevanjem poleg pospeševanja živinoreje zatirajo tudi kužne bolezni, je prevladovalo mnenje, da bi naj to razliko krU okraj in občina iz sklada za i)ospeševanje kmetijstva, seveda v kolikor bodo ob- čine ta sklad imele. Mnenja so tudi bili, da je cena 500 din za umetno osemenjevanje, ki jo plača živinorejec, le prenizka in bi morala biti višja od skočnine. Le-tu je možnost okužbe in kvaliteta potomstva največkrat ni tako dobra kot pri vunetnem osemenjevanju. Ko so razpravljali o tarifah veteri- narskih storitev, so bili mnenja, da bi morali te storitve vzkladiti s cenami ži- vine, ki so se zadnja leta dvignile. Na podlagi anlize Veterinarskega zavoda bi stala vsaka povprečna storitev od- nosno pregled živali 900 din, če bi hote- li kriti vse stroške veterinarske bol- nišnice, ki bodo letos predvidoma zna- gaU <^oli 3,500.000 diin. S tarifnim pravilnikom za storitve, ki so ga pri- lagodili velikosti in ekonomski vred- nosti živali ter važnosti veterinarske storitve, bodo cene nekaterih storitev dokaj nižje, druge pa zopet višje od povprečne cene 900 din. Tako bo na primer pregled kokoši stal 50 din, pre- gled male živali 150 din, velike živali 300 din itd. Po tej tarifi računa veteri- narska bolnišnica, da bo krila 2,200.000 din stroškov, za 1,300.000 pa bo še vedno f>otrebna subvencija. ostal dolžan okoli 2,200.000 diru Zaradi težav okoli tega je banka zavodu blo- kirala tudi tekoči račun. Nato je za- vodu le uspelo dobiti kredit pri Komu- nalni banki v Celju v znesku 3,500.000 din, s ka.terim bodo poravnali dolg za zgraditev osemenjevalnice, oslanek 1 milijon 300.000 din pa za dograditev nujno ipotrebnega hleva. Svet je obširno razpravljal tudi o stanju zavoda, njegovi gospodarski zmogljivosti, o osemenjevalni službi ter o tarifah veterinarskih storitev. Ose- menjevalnica zavoda predvideva letos proi2\'odnjo 36.000 enot semena, s ka- terim bodo osemeniU okoli 12.000 krav. Po dosedanjih izkušnjah so potrebne za oploditev ene krave 3 doze odnosno enote semena (z eno enoto se vedno vsaka krava ne oplodi). V zavodu bodo osemenili 5.500 krav, po osemenjeval- nih progah na področju okraja pa oko- li 6.500 krav. Polna kalkulacijska cena, po kateri bodo enote semena prodajali, je 130 din in bo zavod za proizvodnjo semena (36.000 enot po 130 din) letos prejel 4,680.000 din. Amortizacija bikov ni vračunana kot element v ceno se- mena, saj bi to vsako semensko enoto podražilo za 60 din. Predlog upravnika zavoda, da naj bi iz konkurenčnih raz- logov ter zaradi razširitve prodajnega REVIZIJA GLAVNE ZADRU2NE ZVEZE LRS V CELJU SPREJME REVIZORJE Pogoji: Ekonomska fakulteta in dve leti prakse v finančni stroki ali popolna srednja šola in 6 let prakse v finančni stroki ali nepopolna srednja Sola ter 8 let prakse v finančni stroki. Plačilni pogoji; Osnovna plača po od- ločbi Bslnžbencev zadružnih zvez (enaka kot za državne uslužbence), dopolnilna plača in revizorski dodatek do 4.000 din, plačilo nadur in dnevnice po UredbL Pismene ponudbe z življenjepisom sprejema Glavna zadružna zveza LRS, Revizija v Celju, Cankarjeva 4. Dobrno je lani obiskalo preko 5000 bolnikov In gostov Na južni strani Paškega Koejaka leži v romantični kotlini Dobrna, ki je da- leč naokoli poznana kot ena najbolj- ših hidroterapijskih in klimatskih zdravilišč. Vsako leto v sezoni priha- jajo bolniki, dopustniki in drugi gostje iz vseh krajev naše države, kakor tudi iz zamejskih dežel. Lanskoletni obisk gostov je bil izredno velik. Uprava je zabeležila 1070 ljudi na zdravljenju, x)o- slanih od Zavoda za sojjialno zavaro- vanje, 243 invalidov, 160 nosilcev spo- menice NOV, 121 inozemcev in 1147 bolnikov privatnikov. PraA^tako je vi- soko število prehodnih go^v, ki zna- ša preko 1500 ljudi. Dobrno je potem- takem obiskalo preko 5.000 bolnikov in drugih gostov, kar je izredno lep uspeh. Iz knjige pritožb in zahval je razvid- no, da so gostje zadovoljni odhajali. parktu Kegljišče in namizni tenis sta prav tako kratila dolgčas gostom. Strel- ska družina je stavila na razpolago tudi svoje novo športno strelišče za zračno puiško. Uprava pa je pri vsem tem imela svoje težave. Upravnik tov. Likar pravi, da stoji kljub dobremu obisku finančno vprašanje v ospredju. Nujno so potrebna sredstva za nape- ljavo centralne kurjave in za preure- ditev prostorov, da bi zdravilišče lahko delovalo vse leto — tudi v zimskem čar- su. Dejal je, da je i>redvidena gradnja nove, neobhodno .potrebne ambulante In nabava najpotrebnejših medicinskih instrumentov in aparatov, kateri so po- trebni za še bolj uspešno zdravljenje. Tem izjavam se je pridružila tudi zaravnica dr. Ačimovičeva, ki pravi: Uprava je skrbela, da je v '\^akem pogledu zadovoljila svoje goste in jim poleg zdravljenja poskrbela tudi pri- memo zabavo. V dopoldanskih in po- poldanskih urah je goste zabaval oper- ni orkester iz Novega Sada, ki je svoj dnevni program izvajal v zdraviliškem »Uspeh zdravljenja je bil v letu 19^ usi>ešen, predvsem pri ginekoloških; obolenjih, neurozi, neurasteniji in psi-' honeurozi. Nova ambulanta in modemi medicinski pripomočki pa bodo znatno izboljšali že sedanji uspeh zdravlje- nja.« B. D.: Krajevni odbori bodo morali prevzeti ie več nalog Na i)odročju mesta Celja je izvolje- nih 11 krajevnih odborov. Ti krajevni odbori so glede na teritorialni obseg in teritorialno razvrstitev izvoljeni tako, da omogočajo čim boljšo in čim posrednejšo udeležbo volivcev iz po- sameznih terenov. Uvodoma moramo pripomniti, da se ne da ugotoviti po- polnoma točno, kako so ti krajevni odbori delali, prav tako je treba pri- pomniti, da so nekateri krajevni od- bori izvoljeni v sredini meseca decem- bra in meseca januarja. Iz dosedanjih zapisnikov krajevnih odborov se da zaključiti, da so ndcateri krajevni od- bori razumeli svojo nalogo ter so že izvrševali neke naloge, ki jih pred- videva s-tatut in problematika na tere- nu. Tako so na krajevnih odborih v Storah, Teharju in Svetini imeli že dve do tri seje, kjer so razpravljali o kra- jevnih zadevah; V Storah in Teharjih o ureditvi krajevnih cest. Nato so ob- ravnavali probleme v zvezi s postavit- vijo krajevnih vodovodnih zbiralnikov, prav tako so sklepali tudi o tem, kako naj bi se uredila krajevna pokoi)ali- šča in utrdil pokopališčni red. Dosedaj so že tudi izvršili več po- pravil krajevnih brvi in mostičkov. V Storah je najbolj pjereč problem ure- ditve kanalizacije, ki se mora na vsak način regulirati in vskladiti z minimal- nimi sanitarnimi zahtevami. V bližini Prcžinske vasi so predlagali ureditev melioriranja močvirnih zemljišč. Na Svetini je krajevni odbor že for- miral tudi posamezne odbore, tako na primer odbor za šolstvo, odbor za kme- tijstvo in odbor za gospodarske in ko- mimalne zadeve. Delo teh odborov je bilo do sedaj dokaj uspešno, saj je od- bor za kmetijstvo že nabavil sadike in škropilnice ter organiziral škropljenje sadnih dreves. Organizirana sta bila dva kmetijska dneva. Prav tako je bil izvršen pregled vse živine s strani ve- terinarske ekipe. Odbor za ^ gospodar- stvo je pomagal z brezplačnimi vožnja- mi in prostovoljno delovno silo pri iz- kopu in napeljavi vodovodnih cevi iz krajevnega zbiralnika. Slabo pa so delali krajevni odbori na področju Smartnega v Rožni dolini. Čeprav je tam problematika zlasti s področja kmetijstva tako obsežna, se ni nihče pobrigal, da bi dvignil pri občinskem referentu za kmetijstvo vsaj sadne škropilnice.« Pregledi dreves so pokazali, da je nepoškroplj enega in neočiščenega drevja največ. 21ato so tam razne bolezni, kot je kapar, rakavost. Ugotoviti je bilo, da leži predvsem krivda na neaktiv- nosti krajevnih odborov in sicer: Rož- nega vrha. Gorice in Smartna v Rož- ni dolini. Ostali krajevni odbori še niso pokazali posebne aktivnosti, ki smo jo pričakovali, zlasti ne krajevni odbor Skofja vas, Ljubečna. Krajevni odbori bodo morali pre- vzeti še večji del nalog, zlasti tistih, ki se morajo izvršiti na njihovih področ- jih glede ureditve komunalnih in dru- gih gosi^arskih zadev. Zato je ob- činski ljudski odbor sklical posebno sejo predsednikov krajevnih odborov, kjer bodo obravnavali za vsak posa- mezni teren probleme in naloge, ki jih bodo morali izvršiti krajevni odbori. Zaželeno je, da za posamezne dejav- nosti formirajo krajevni odbori poseb- ne odbore, ki bi redno skrbeli za izvr- ^iitev določenih nalog. Tudi Uprava za ceste in kanalizacije poslane zavod s samostojnim iinansiranjem Pred kratkim je posebna komisija pregledala poslovanje pri Upravi za ceste in kanalizacije in ugotovila neka- tere probleme in pomanjkljivosti, o katerih so razpravljali člani sveta za komunalne zadeve na svoji zadnji seji. Komisija je predlagala več predlogov za izboljšanje orgainizacije dela in od- pravo nekaterih napak. Način ocenjevanja delovnih mest (Nadaljevanje s 1. strani) Združenje industrije črne metalurgije je način ocenjevanja delovnih mest v Železarni Store osvojilo za vsa čmo- metaluTŠka podjetja, med katerimi so ga nekatera že začela proučevati in ' uvajati. Komisija za plače v Železarni Store je dolgo delala na ocenjevanju delov- nih mest. To je seveda popolnoma ra- zumljivo, saj vsako korenito delo za- hteva svoj določen čas. Toda čeprav še ni poteklo veliko časa od takrat, ko so na tej osnovi izdelali tarifne postav- ke, se že jasno kažejo uspehi. Delavci dobro vedo, kako je njihovo delovno mesto ocenjeno in se trudijo doseči vse tisto, kar jih še loči od predvidenega zvanja. Sistem je namreč izdelan tako, da vsako delovno mesto zahteva svojo strokovno znanje. Ce ta pogoj ni iz- polnjen, se delavcu odbije gotovo šte- vilo točk, ne glede na to, če delo zaradi te pomanjkljivosti ne trpi. Ce je bilo včasih težko zainteresirati delavce za strokovne izpite, se delavci sedaj ved- no bolj polnoStevibio prijavljajo za iz- pite. Najbolj važno pa je, da ta način ocenjevanja daje pravične osnove za sesftavo tarifnega pravilnika. Tu je one- mogočena vsaka pristranskost, ker se je končno posrečilo najti merilo za vrednost dela na delovnem mestu, pri čemer »kriterij na lei)e oči« nima prar nobenega vpliva več. Uprava za ceste je doslej poslovala kot podjetje, ki pa ni bilo konstituirano in registrirano. Zato je padel predlog, da se Uoravi za ceste določi statut, saj je ves ta čas delovala pod nejasno ka- tegorizacijsko obliko. Upoštevajoč pred- loge komisije in pa mnenje čl^ov sve- ta za komunalne zadeve, je bil sprejet sklep, da se celjska Uprava za ceste in kanalizacije preimenuje v zavod s sa- mostojnim finansiranjem, ker je ta oblika vsekakor ugodnejša in cenejša za ljudski odbor. Pomanjkljivosti v poslovanju tega »podjetja« so bile predvsem posledica prešibke tehnične zasedbe, saj direk- tor sam ni mogel biti kos preobširnim nalogam. Zato je posebna komisija predlagala, da se v najbližnji bodočno- sti izpopolni tehnična zasedba pri tem zavodu. Večje spremembe bodo potreb- ne tudi v upravi in knjigovodskem po- slovanju. Uprava je doslej delala samo polletni in letni obračun, morala pa bi delati mesečne ali vsaj četrtletne. Seveda so v tem podjetju še nrmoge problematične težkoče, ki jih bo težko premostiti kar čez noč. Zato pa finanč- no samostojen zavod do svoje okrepitve ne bo vršil večjih del. Ce si pogrešil lani, popravi to letos. Zaklanega pra- šiča pravilno oderi in oddaj kožo kot£ksii« ki plača za kožo slovenske pasme 200 din za kg. Ne zametuj denarja, gospodinji pa prihrani nevšeč- no delo z žaltovo slanino na koži. Dal Tudi letos kakor lani in kakor prihodnje leto poziva KOTEKS naše prašičerejce in klavnice, da ne zavržejo niti ene kože, mar- več skrbno oderejo vse zaklane prašiče, a KOTEKS jim bo plačal za kožo slovenske pasme 200 din za kg. CELJSKI TEDNIK, 20. januarja 1956 Stev. 3 — stran 3 avgust anderluh, predsednik^ občine šmarje pri jelšah V Šmarju so agilni ljudje Naša nova občina Šmarje pri Jelšah, h kaleri so se priključile občine Pri- slava, Podčetrfek in Vinski vrh pri Slivnici s Tinskim, se je dokončno iz- oblikovala. Šmarje velja že od nekdaj za najbolj naraven geografski, gospodarski, kul- lurni ter sodni in upravni center s sia- ro tradicijo vseh obsoleljskih krajev. Čeprav šleje občina samo 14.000 pre- bivalcev, je leritorialno zelo razsežna !er preležno kmetijskega značaja. Osnova gospodarstva je poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo in gozdarstvo, medtem ko vinogradništvo peša ter bo treba vinograde obnoviti. Kmetje prid- no obnavljajo sadovnjake, mnogo je tudi novih nasadov. Posebno pozornost bo treba posvetiti staremu sadnemu drevju, ga negovati, gnojiti, škropiti, da bomo izkoristili kar se še da. Letos je bila izredno dobra sadna letina ter so imeli sadjarji kar lep dohodek. Temeljito bomo morali preosnovati tudi živinorejo. Kmetijstvo potrebuje gnoj, živinoreja pa dobro krmsko bazo. Na seji Sveta za kmetijstvo so se od- ločili za enotno pasmo rdeče lisaste goveje živine. Molznost krav je zelo zadovoljiva, kar priča tukajšnja zadruž- na mlekarna, ki izdeluje tudi sir, in je najboljša mlekarna v celjskem okraju. Kmetijske zadruge bodo morale od- kupovati od kmeta vse pridelke, kmetu pa nuditi vse, kar potrebuje. Smarska zadruga bo spomladi zgradila oseme- njevalno plemenilno postajo z veteri- narsko ambulanto. Zelo so razgibani tudi krajevni odbo- ri, ki na svojih sejah koristno razprav- ljajo o napredku svojih vasi, o graditvi potrebnih vaških cest ter o kmetijstvu sploh. Na območju občine je samo eno večje gospodarsko podjetje — Lesno indu- strijsko podjetje v Mestinju. Drugih gospodarsko donosnih podjetij ni, kar pa ni krivo tukajšnje ljudstvo, ampak dejstvo, da je Šmarje in kraji ob Sotli že od nekdaj, kadar je šlo za gospo- darske in kulturne investicije, bilo več ali manj zapostavljeno. Kljub temu pa so se ti kraji v zadnjih tetih gospodar- sko, politično in kulturno močno razgi- bali. In kakšne načrte ima občina za lx)- doče? Poskusili bomo ustanoviti obrate in podjetja, ki lx)do predelovala do- mače surovine, predvsem kmetijske pridelke. Ustanovili bomo podjetje za predelavo mesa, ker imamo živine na območju občine dovolj. Ustanovili bo- mo tudi tekstilno obrtno podjetje »Smarteks«, ki bo izdelovalo specialne izdelke. Začeti bomo z malim v okviru last- nih možnosti, saj v Šmarju so agilni ljudje. Po vseli organizacijah in dru- šiviti se opažajo njihovi uspetii. Dru- štvo Ljudske tehnike si je z lastnim de- lom ustanovilo radio-oddajno postajo ter oddaja svoj program enkrat teden- sko na splošno zadovoljstvo prebival- stva. Ne smemo pozabiti tudi našo or- ganizacijo LMS, ki je zadnje čase po- stala zelo aktivna v svojem delu in je v svoj krog privabila večji del kmečke mladine. Pismo uredništvu STANOVANJSKA STISKA Nekako konec meseca oktobra lani se je iz novega bloka na Dečkovi cesti izselil učitelj I. osnovne šole v Celju tovariš Spacapan Bogomil, Ob tej pri- liki je izročil ključe praznega stanova- nja nekemu Skobemetu iz Ljubljane. Le-ta je prišel, stavil na vrata listek z napisom »SKOBERNE«, zaklenil sta- novanje in odšel. Kot edina sled za njim je ostal na vratih le listek z na- pisom »SKOBERNE« in ta mrtvi-mali predmet zaseda od takrat naprej že tretji mesec prazno komfortno stano- vanje. Čudno se mi zdi, kako je mogoče spričo današnje stanovanjske stiske, da nekdo drži zaprto — neizkoriščeno — rezervirano stanovanje, ko vem, da je dovolj družin, ki so prepotrebna pri- mernega stanovanja. Zanimivo pa je tudi to, na kak način odgovorni pobi- rajo za omenjeno stanovanje najem- nino. Ce že to mora biti tako in če od- govorni to trpijo, se mi zdi prav in potrebno, da nam nekdo (hišni svet, stanovanjska skupnost) pove kako je s to zadevo in zakaj je to dobro? Josip Belak, Celje V Slovenskih Konjicah se pripravljajo na volitve v krajevno skupščino socialnega zavarovanja Sredi tega tedna je bila v Slovenskih Konjicah širša seja izvršnega odbora krajevne skupščine socialnega zavaro- vanja, katere so se poleg članov ude- ležili še direktor okrajnega zavoda iz Celja tov. Loštrk, predstavnUci občine, sindikalnega sveta in političnih orga- nizacij. Glavni del razprave je bil na- menjen bližnjim volitvam v krajevno skupščino socialnega zavarovanja. Po zadnjih podatkih je na xxxiročju konjiške občine zaposlenih v sociali- stičnih in zadružnih podjetjih, ustano- vah in uradih ter v zasebnem sektorju okoli ,2900 zavarovancev, poleg njih pa je še nad 700 upokojencev. Ce njim prištejemo še družinske člane, ki so prav tako deležni sredstev socialnega zavarovanja, potem lahko trdimo, da ti zavzemajo polovico prebivalstva se- danje konjiške občine. Največ zava- rovancev je zaposlenih v industrijskih podjetjih, gradbeništvu in obrtni ter trgovski dejavnosti. Upokojencev pa je največ na ix>dročju bivše konjiške občine in v okolici Loč. Manj upoko- jencev je v okolici Zreč in Vitanja, saj jih je v obeh krajih ie okrog 140. Pri volitvah v novo skupščino soc. zavarovanja bodo na približno vsakih 140 zavarovancev izvolili po enega de- legata, tako da bo ta štela od 21 do 25 članov, Dočim bodo v ustanovah, uradih in manjših podjetjih volili vsi zaposleni, bodo v večjih podjetjih vo- Ull le člani delavskih svetov, kar pa seveda ne zmanjšuje vlogo sindikalnih organizacij, ki bodo prav tako morale skrbeti za celotne politične in kadrov- ske priprave. Tu bo predvsem stopalo v ospredje vprašanje kandidatov, ki bodo ob svoji ižvolitvi prevzeli zelo važne naloge, saj je znano, da je okrajni zavod del pristojnosti že pre- nesel na krajevne skupščine oz. za- vode. Na seji so tudi že postavili devet- člansko komisijo, ki bo vodila vse pri- pn-ave, da bi volitve čim bolje uspele. Komisija bo zlasti morala skrbeti za pravtoo razdelitev volilnih enot, se- znaniti bo morala zavarovance z na- logami in problemi zdravstvene službe ter s finančnimi vprašanji s tega pod- ročja, saj je znano, da dajemo zato vsako leto precejšnje milijarde. V px>d- jetjih, pa tudi v ustanovah bo potreb- no govoriti še o tehnično-higienski za- ščiti, o pogojih dela, obratnih nezgodah itd. Sindikalne organizacije bodo vse- kakor imele dokaj odgovorno nalogo, saj bo največji del vseh teh nalog pa- del na njihovo breme. Da bodo pri- prave čim boljše, bo sindikalni svet v kratkem sklical posvetovanja odbor- nikov v Ločah, Konjicah, Zrečah in Vitanju, na katere bodo prišli tudi čla- ni skupščine soc. zavarovanja ter bo- do tako 3kup>aj napjravili načrt dela, se pogovorili o pripravah in tako oskrbe- li, da bodo volitve r^ temeljito pri- pravljene. L. V. S plemuna streiLskega odbora Celje Množičnost strelskega športa — močna obrambna sposobnost v oeljlsikem okraju Je 45 strelskih dru- žin z nad 3000 člani. — Strelišče in strelsiko družino bi lahko imela vsaka večja vas. — Pomanjkanje trenerjev, sodnikov in strelišč. — Pomoč strelski organizaciji ni izostala, bila pa bi lahko še izdatnejša. V nedeljo je bil v sejni dvorani ob- činskega odbora plenum Strelskega od- bora Celje, ki so se ga udeležili do- mala vsi zastopniki strelskh družin iz okraja Celje, poleg njih pa tudi za- stopniki JLA, političnih in družbenih organizacij. Poročilo je podal predsednik odbora tov. Drago Cater. Govoril je o naglem razvoju strelstva v naši državi v po- vojnih letih, poudaril pomembnost strelskega športa za obrambo domovi- ne, navedel rast in razvoj strelstva v našem okraju, kjer je danes že 45 strel- skih družin z več kot 300 člani. Ko je govoril o težavah, je i>oudaril pred- vsem pomanjkanje kadrov, kot &o in- štruktorji, trenerji in sodniki, dalje te- žave spričo majhnega števila strelišč, ki pa bi se dala z malimi sredstvi, na primitivnejši toda odgovarjajoč način zgraditi v vsaki večji vasi, kjer bi lahko delovale strelske družine. Po- jasnil je tudi, da je bila iwmoč s stra- ni oblasti množičnih organizacij in pod- jetij sicer zelo uspešna, toda spričo vedno večjega števila družin in član- stva bo treba strelstvo v bodoče še bolj podpirati. Predsednikovo jKiročilo so dopolnje- vali načelniki komisij in predstavniki strelskih družin v zelo živahni razpra- vi. Poročal je sekretar Strelskega od- bora Celje tov. Vekoslav Tanko, dalje načelnik organizacijske, propagandne, tehnične in gradbene komisije. Na plenumu so sklenili, da bodo v tem letu po vseh občinah organizirali posvetovanja s predstavniki oblasti, množičnih in političnih organizacij v cilju utrditve in razširitve strelstva. Dalje so sklenili, da bodo ob logorova- njih centrov pred vojaške vzgoje orga- nizirali predavanja, ix)večali skrb za urejenost in čistost orožja, kakor tudi evidenco o njem in strelskemu odboru v Celju ix)šiljali redna mesečna poro- čila o delu strelskih družin. Na koncu so poslali pozdravne re- solucije maršalu Titu, ter sekretarju za narodno obrambo, predsedniku strel- ske zveze Jugoslavije, armijskemu ge- neralu Ivanu Gošnjaku, Razveseljive perspektive Radia Celje Radio Celje je na delno amaterski osnovi dosegel v enem letu svojega obstoja zelo lepe uspehe, tako da ga ni več mogoče prištevati med izključ- no amaterske postaje. To dejstvo so gotovo upoštevali tudi v vodstvu Ra- dia Ljubljana, ko so stopili s celjsko lokalno postajo v tesnejše stike Pretekli teden so se v Ljubljani in Celju začeli preliminarni razgovori med pre^tavniki Radia Ljubljana in Radia Celje o nadaljnjem sodelovanju, o sta- tušu in razvoju celjske radijske po- staje. Predvideno je, da bo celjska radij- ska postaja razširila prenos sporeda Radia Ljubljana, imela pa bo še na- dalje svoj lastni program z nekterimi spremembEuni in dopolnitvami. Zvedeli smo tudi, da bo izpx>polnjen tudi studio, pojačan oddajnik na sred- njem valu, dobili pa bodo tudi UKW zvezo. V razgovorih so sodelovali s strani Radia Ljubljane direktor tov. Apih Milan, tehnični direktor ing. Roje in ing. Miklavc, za Radio Celje pa tovari- ša Risto Gajšek in Igor Ponikvar. Končno lahko sporočimo, da bodo v naslednjih dneh začeli px)stavljati 25 metrski antenski stolp na novo sta- novanjsko zgradbo na vogalu Levsti- kove in Vrunč^e ulice, na strehi tako imenovanega »celjskega nebotičnika«. Zgradba Občinskega ljudskega odbora Celje, kjer ima svoj studio in oddajnik Radio Celje OKRAJNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V CELJU razpisuje naslednja delovna mesta: 1 mesto NADZORNEGA ZDRAVNIKA Pogoji: zdravnik splošne prakse z 10-letnim službovanjem, plača po uredbi z dodatkom 1 mesto FINANČNEGA REVIZORJA Pogoji: vešč revizije v gospodarskih podjetjih, plača po uredbi z dodatkom 1 mesto KNJIGOVODJE za odsek računovodstva v Celju Pogoji: dokončana srednja šola 1 mesto USLUŽBENCA za podružnico v Žalcu Pogoji: dokončana srednja šola 1 mesto USLUŽBENCA za podružnico v Laškem Pogoji: dokončana srednja šola 1 mesto STROJEPISKE za zavod v Celju Pogoji: strojepiska I/b 7 PRAKTIKANTOV s popolno srednjo šolo: 4 za okrajni zavod v Celju, 1 za podružnico v Rog. Slatini, 1 za podružnico Žalec, 1 za podružnico Šoštanj. Katere zadeve rešujejo občinski ljudski odbori PODROČJE KOMUNALE IN GRADBENIŠTVA Vrsto poslov s področja komunale so občine že doslej opravljale, vendar je njihov delokrog z novimi pristojnostmi bistveno razširjen, tako, da je dejav- nost novih občin v operativnem smislu postala zaokrožena celota, nad katero vrši okrajni ljudski odbor usmerjevalno in nadzorno funkcijo v okviru posamez- nih inšpekcij. Zaradi boljše preglednosti bomo v naslednjem prikazali obseg in vsebino pristojnosti novih občin po posameznih panogah tega področja. 1. Urbanizem: občina sprejema, spre- minja in doix)lnjuje generalni urbani- stični plan v so^asju z okrajnim ljud- skim odborom, ustanavlja zavod za urbanizem in postavlja člane sveta za urbanizem. Razimiljivo je, da bodo sveti za urbanizem postavljeni le pri onih občinah, ki imajo v svojem območju naselja, katera so v urbanističnem po- gledu dosegla tako stopnjo razvoja, da je ustanovitev sveta za urbanizem i>o- etala neodložljiva nujnost. Želeli bi ob tej priliki poudariti po- trebo po čim intenzivnejši urbanistični Blužbi, ker bo le-ta mogla popraviti napake preteklih nenačrtnih gradenj in dati našim mestom, trgom in vasem sodobnim komunalnim principom od- govarjajočo smotrnost in lepoto. 2. Gradbeništvo: na tem področju so občine doslej opravljale zgolj formalno poročevalsko službo In je gradbena operativnost bila vsa pri okrajih. Z no- vimi predpisi je stvar povsem drugačna Tako so o^lej Občine oni pristojni or- gan, ki izdaja gradbena dovoljenja, ustanavlja komisije za jn-egled dokonč- nih gradbenih objektov, izdaja odločbe o prepovedi izvršitve prijavljenih pre- zidav, če gre za prezidave, ki se smejo izvršiti zgolj na temelju gradbenega dovoljenja, izdaja px)sebna pooblastila zidarskim delavnicam, da smejo pre- vzemati gradnjo manjših, enostav- nejših objektov. 3. Gradbena inšpekcija je postala del občinske pristojnosti in jo vrši poseben gradbeni inšpektor, v katerega delo- krog spadajo med drugim predvsem' ti-le posli: nadzira, ali se gradnje iz- vršujejo v skladu z gradbenim dovo- ljenjem in pK) odobrenem gradbenem načrtu, kontrolira, ali je poskrbljeno za zadostno varnost delavcev med gradnjo in ali odgovarja gradbeni ma- terial tehničnim px>gojem in standar- dom. Občina je poklicana, da v soglas- ju z okrajnim ljudskim odborom po- stavlja in razrešuje gradbene inšpek- torje in da odloči na predlog gradbene inšpekcije o rušenju gradbenih objek- tov, ki niso objekti osnovne investicij- ske zgradbe. Občina je dalje pristojna, da po svojem gradbenem inšpoktorju kontrolira, ali ima oseba, ki vodi kako gradnjo, za tako gradnjo predpisano kvalifikacijo in je v negativnem pri- meru pooblaščena izdati prepoved za nadaljevanje gradenj. V pojasnilo naj navedemo, da pred- stavlja organizacija gradbene inšp^cije kot upravne službe precejšnjo težavo. Vzrok temu je pomanjkanje ustreznega strokovnega kadra. Zato je dopustno, da dvoje ali več občin sporazumno an- gažira istega uslužbenca, ki ima po- trebno kvalifikacijo, za gradbenega in- špoktorja, V občinah, ki tudi tako ne bodo mogle organizirati svoje gradbene inšpekcije, i>a bo to slvižbo opravljala okrajna gradbena inšpekcija. Prav nič ne zaostajajo »Tovariš! Ali ste vi napisali članek o prehodnem mladinskem domu v Dobr- ni«, me je prijazno vprašal pionir iz mladinskega doma »Mihe Pintarja«. Da, sem dejal. Zakaj me pa to vpra- šaš? Tudi mi iz našega doma bi želeli, da nekaj napišete o našem delu. Vsi bi bili veseli, če bi nas obiskali in se tako prepričali o vsemu, da bi javnosti prikazali naše življenje v domu. Tako sem tudi storil. Vzgojitelj tova- riš Roža nc mi je v spremstvu pio- nirjev in pionirk razkazal dom in me seznanil z njihovim delom. Človek se čuti zadovoljnega, ko vidi kakšno skrb ^jo vzgojitelji, učiteljstvo in uprava do otrok m kaj jim vse nudijo pri njihovi vzgoji. Poleg šole imajo zelo razvite kulturne in športne panoge Pionirska strelska sekcija, v katero so VSI včlanjeni, žanje lepe uspehe na raz- nih tekmovanjih. Dramatska skupina prireja razne nastope, med katerimi je zelo lepo uspela novoletna pjrireditev. Uspešno delajo tudi vse ostale skupine. Ročno delo se lepo razvija p>ri dekletih in fantih. Njihovo življenje teče tako, da so vsi zadovoljni in nihče se ni pri- toževal, Otroci zelo cenijo svoje vzgo- jitelje, Prepričal sem se, da res ne za- ostajajo za prehodnim domom. Vedel sem pja, da njihovo lepo življejije ni brez težav in problemov za upravo. Zato sem še stopil k upravnici, ki mi je potožila marsikaj. Največja težava je finančno stanje doma, ker ne dobivajo redno nakazane razlike denarja za me- sečno oskrbo otrok. Kljub temu pa se mora redno življenje v domu nadalje- vati, Primanjkujejo jim tudi razne ma- terialne potrebščine. Navedel bi samo, da je dom brez predpisanih gasilskih naprav. Upravnica mi je še dejala, da je njihovo delo zelo težko, odgovorno in polno težav. Mnenja je, da je temu dosti krivo to, ker je dom na pj^eželju. Navedla je nekaj primerov iz domov v mestih, kjer so sorazmerja med go- jenci in vzgojno upravnim kadrom boljša kot na podeželju, prav tako tudi pri uživanju raznih dobrin. Načrti uče- nja in dela so F>a povsod enaki. Mi vsi pa se kljub temu trudimo, da smo v vsakem pogledu enako usp^ni kot do- movi v mestih, tako da naši gojenci ne morejo opaziti kakršne koli razlike. Se vnaprej bomo vložili ves naš trud za dobro naših otrok, pričakujemo pa tudi več pomoči pri našem napornem delu. B. D. Projektivni biro naj postane finančno samostojen zavod v zadnjem času je celjski Projektiv- ni biro zabredel v precejšnje težave, ki jih je povzročilo pomanjkanje admi- nistrativnega, predvsem ,i)a strokovnega kadra. Direktor inž. Pristovšek odhaja v pokoj, zamena pa bo težka, ker v Celjoi nimamo pxoblaščenih arhitek- tov in gradbenikov. Predlog je p)a- del za tov. inž. Čuka, toda člani ko- mimalnega sveta pri celjski občini se s tem predlogom niso strinjali in so bili mnenja, da je inž. Cuk v letu naj- večjih gradenj in osvajanja urbanistič- nega načrta v celjskem občinskem od- boru nepogrešljiv. Pogoje za to mesto pa ima kot arhitekt le še inž. Milova- novič Zivomir, Le-ta p)a dobi pooblasti- lo šele s 1. julijem, ko mu poteče tri- letna doba praktičnega dela po diplomi. Zato so člani komunalnega sveta za to mesto predlagali inž. Milovanoviča, do takrat pa bi vodstvo Projektivnega biroja ostalo še v rokah inž. Pristov- ška. Člani sveta za komunalne zadeve so s tem v zvezi ra^ravljali tudi o tem, da se Projektivni biro reorganizira v finančno samostojen zavod in preime- nuje v »Komuna-Projekt«. Cim bo za- vod zadostno zaseden s kadri, bo imel tudi možnost, da razvije širšo inicia- tivnost in bo lahko v sporuazumu z Občinskim ljudskim odborom Celje sprejemal naročila tudi izven okraja, pri drugih občinah in komunalnih pod- jetjih. Vse te probleme in predloge, ki jih je obravnavala seja komimalnega sve- ta, bo posebna komisija še enkrat pro- učila in predložila končni predlog z vsemi potrebnimi utemeljitvami občin- skemu ljudskemu odboru. SKLADIŠČNIKA s prakso v kmetijskih podjetjih, ve- ščega tudi prodaje in nakupov sprejmemo takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Vrtnarska šola Medlog pri Celju PRVA SEJA KRAJEVNEGA ODBORA DOBRNA Pred dnevi je bila 1. redna seja Kra- jevnega odbora. Ob tej priliki so od- borniki iz svoje srede za predsednika krajevnega odbora izvolili tov. Likar- ja, pjredsednika bivše občine Dobrna. Stev. 3 — stran 4 CELJSKI TEDNIK, 20. januarja 1966 Iz življenja na naši vasi Napredni kmet GORSEK JOŽE se zavzema za smotrnelse gospodarjenje hribovskej^a hmeia v vojniški občini, ki je izrazito kme- tijskega značaja, so mi povedali ime zelo naprednega kmeta — Jožeta Gor- ška — ki se že nekaj let zavzema za nov način gospodarjenja pri hribovskih kmetih. V raztreseni gorski vasici Lipi blizu Frankolovega je doma. Ta vas ima približno 120 ha obdelovalne zemlje, ki je razdeljena med 28 posestnikov. Iz tega je razvidno, da so ti posestniki mali kmetje, ki morajo nujno misliti, da bo na takih krpicah zemlje spričo mnogoštevilne družine njihov življenj- ski obstoj težak. Tudi Goršek spada k malim kmetom, ima skrbno obdelan vinograd in sadovnjak, ima tudi njive, kjer kolobari z različnimi kulturami, vendar je mnenja, da hribovskemu kmetu preti pogin, če bo šel po tej »flikarski« poti naprej. Prirodno inte- ligenten in delaven kot je, se je za- grizel v načelo: tudi hribovski kmet se mora kompleksno razmahniti, če hoče, da bo njegovo gospodarjenje uspešno. O svojih razmišljanjih in načrtih mi jo sam pripovedoval takole: »Ze več let se bavim z mislijo, kako bi se tudi hribovskemu kmetu olajšalo delo in zboljšali življenjski pogoji. Na mojo pobudo smo v vasi Lipi že leta 1953 odredili strokovni pregled vasi za- radi zložbe zemljišč in delne komasa- cije v cilju rentabilnega gospodar- stva. Tega ogleda so se poleg doma- činov udeležili tudi zastopniki republi- ške in okrajne zadružne zveze kmetij- skih zadrug. Ugotovili so, da se težko stanje hribovskega kmeta da ublažiti s smotrnim gospodarstvom, ki sloni na podlagi rentabilnega računa. Način dosedanjega gospodarjenja z ozirom na splošni gospodarski razvoj pri tako raz- kosanih parcelah, kjer je na 1 ha plod- ne zemlje 15 kultur, mora dovesti v propast. Treba je iskati nova pota in sredstva, ki pa se dajo ustvariti samo preko složnega dela v kmetijski zadru- gi, ki nudi posamezniku moč in sred- stvo za ureditev sodobnega gospodar- stva. Prišli smo do sklepa, da bi naj bila v Lipi glavna panoga sadjarstvo in ži- vinoreja. Ker pa obstajajo strme sončne lege z lapornato podlago, bo te lege treba spremeniti v vinograde. Izogi- bati pa se je treba povsod mej, ki one- mogočajo obdelavo zemljišča. S tega vidika je nujno v posameznih primerih v medsebojnem dogovoru izvesti spre- membo do sedaj obstoječih mej in od- preti pot svobodnemu razvoju gospo- darjenja. Ce se je ta način obnesel v Nemčiji, kjer so zadružniki izvedli slično primere, se lahko obnese tudi pri nas. Ce so tamkajšnji kmetje dosegali na osnovi sistematične obdelave, kjer jim je stroj tudi v hribovitih predelih odprl pot v boljše življenje, zavidljive hektarske donose (celo do 160 hI vina na 1 ha), da to tudi nam misliti. Mi ne razpolagamo z velikimi kom- pleksi zemljišč, nujno pa je, da misli- mo, kako bomo v bodoče gospodarili. ker nam svetovne prilike diktirajo sa- mo napredek — v primeru zastoja pa sigurno smrt. Naše kmetijsko gospo- darstvo gre velikemu napredku naproti. Pobude in tudi prvi poizkusi so že tu — in zdaj bi po mojem bilo treba le za- interesirati merodajne strokovnjake, da stvar ne bi ostala samo pri besedi in skromnih začetkih, temveč da se čim- prej izvede v dejanja. Naša občina, ki je izrazito kmetijska in katere pred- sednik sam kaže izrazito voljo za dvig gospodarstva, bo gotovo vložila vse sile, da so načrti in zamišljeno delo uresni- či v življenju.« Ko mi je ta napredni kmet Goršek s takim zanosom pripovedoval o svojih načrtih, me je zanimalo še naslednje vprašanje, kako njegovi sosedni kmetje- mejaši gledajo na to zamisel. V začetku je bil ta načrt vsepovsod z navdušenjem sprejet, vendar pa so po- zneja neodgovorni' ljudje s krivim tol- mačenjem skušali stvar zavreti in jo speljati v mrtvi tir. V zadnjem času pa so se pojmi vendar toliko razčistili, da posamezniki v Lipi direktno želijo ne- kak strokovni posvet, kako gospodar- stvo urediti. Ta želja — pravi Goršek — ne sme ostati samo želja, ampak naj bo energičen poziv za pot v de- janje. Naša bodočnost — je zaključil Goršek pripovedovanje — ni v tarna- nju čez slabe letine in visoke davke, temveč misel večje rentabilnosti, mož- nost postavljanja lastne proizvodnie na tržišče, kvalitetni pridelki in strojna obdelava, pa čeprav si hribovci le-te no moremo predstavljati tako, kot v nižinskih legah. Moč posameznika — če upoštevamo, da pri nas posamezni kmet nima več kot 1—5 ha obdelovalne zemlje, mu ne nudi izgleda za boljši razvoj. Toda ta moč, združena v kme- tijskih zadrugah, pa predstavlja silo, ki mora premagati vse težave. Uslužbenci zadružnih trgovfn se bodo na tečaju naučili svetovati kmetom Okrajna trgovska zbornica v sode- lovanju Okrajne zadružne zveze v Ce- lju priredi teč^j za vse trgovske usluž- bence kmetijskih zadrug celjskega pod- ročja, ki im -io OT^vkn s nrodajo re- produkcijskega materiala. Ta tečaj bo v dveh sKupuiaii iia j^.metijski šoli v Šentjurju. Prva skupina bo obiskala tečaj od 27. do 28. februarja, dočim bo druga skupina nadaljevala od 29. fe- bruarja do 1. marca. Namen tega tečaja je seznaniti po- slovodje in prodajalce z artikli, ki jih dnevno prodajajo po poslovalnicah KZ kot umetna gnojila, zaščitna sredstva, čebelarske potrebščine in močna krmi- la, skratka o vsem kar današnje kme- tijstvo potrebuje. Ni dovolj, da pro- dajalec prodaja umetna gnojila — on naj bi poznal tudi njih smoterno upo- rabo. Pravilno je nadalje, da že pro- dajalec kmeta oj^zori na varnostne mere pri uporabi zaščitnih sredstev, prav tako mora prodajalec odgovoriti kmetom na vsa vprašanja v vezi z ar- tikli, ki jih prodaja. Izkušnje pretek- losti so namreč pokazale, da so se zgo- dile grobe in usodne napake pri pro- daji raznih 2iaščitnih sredstev, ali pa zamenjave, ki so povzročile marsikje veliko gospodarsko škodo. Jasno je, da nam v kratkih dneh tečaja ne bo mo- goče seznaniti tečajnike z vsemi stro- kovnimi vprašanji okoli artiklov, ki jih KZ posredujejo našemu kmetu, vendar upamo, da bodo pridobili vsaj okvirno znanje, ki^bo omogočilo bolj smotrno uporabo in prodajo raznega materiala namenjenega kmetijstvu. V našem kmetijstvu uvajamo iz leta v leto nove preparate — nova gnojila — in če bomo uspeli o pravilni uporabi teh sredstev poučiti čim več ljudi na vasi — nam bodo vsa naša prizadeva- nja mnogokrat poplačana. To tesno so- delovanje med uslužbenci poslovalnic in našo kmetijsko pospeševalno službo bo rodilo uspeh, ki ga naša skupnost pričakuje. Vid. Naša družina in mladina K A ^ E N V rdečkasti večerni zarji gorijo vr- hovi Planine in dobroveljske skupine. Nad njimi je nebo rahlo pokrito z be- limi ovčkami, ki zardevajo prav rahlo, rahlo, kot bi jim neka nevidna sila vdahnila svoje čare. Vsepovsod naokoli brezbrežen mir. Le od časa do časa zamaje božajoča večerna sapica visoko bujno travo, da zavalovi kot sinje morje. Čudovit je tak pogled. Pogled, ki boža skrivnostno večerno idilo, vso pre- lestno in zasanjano. Prav rahlo stkana bela koprena se rahlo useda na še vedno valujoči zele- ni žamet. V vasici s ponosnimi belimi hišami, s širokimi dvorišči, in še s slamo kri- timi bajtami, kraljuje mir. Le navpično pod nebo spuščajoči se ozki in premi stebri sivkastega dima povedo, da se je vedno bogat utrip kmečkega življenja preselil s polj v hleve, kuhinje, na skednje. Nepozaben je tak mehak večer, ko stojiš pred svojim rojstnim krovom, še otrok, in srkaš vonj zelene^ bilja, po- mešanega z dimom, opazuješ prvi let zlatoiskrečih se kresnic in poslušaš cvrčanje murnov; od daleč pa se ogla- ša neumorni kvak — kvak — kvak. Srečen si, ker brezskrbno uživaš le- poto, brezskrbno, saj so dobri starši tisti, ki si jim zenica v očeh ... Sam stoj m bos pred kamnitim pra- gom. Ne vem, zakaj mi je ravno tokrat tako lepo, da bi prešerno zavriskal v nastajajoči večer. Mogoče zato, ker se vselej veselim, kadar kuri mati h kru- hu. Z da i sem zunaj, zdaj spet pred velikanskim žarečim žrelom. Hlastno požirajo divje ognjeni zublji hmeljevko in dračje, ki ga nalaga moja mati na ogenj. Nemo opazujem bohotno igro plamenov in razžarjeni materin ob^-az, razžarjen od vročine in hitrega dela. »Ti, bi hotel po dvra?« me mati sko- raj tiho pobara. »No, že spet« ji od- govorijo moja usta. Toda nič; Mate- rin pogled me ošvigne kot oster meč. In že zopet hdtim, da plamen ne ugasne. Pohitim zanjo, da ji odvzamem bre- me. Njene blage sive oči me ne po- gledajo več. Na njenem čelu se na- birajo velike potne kaplje, ki naglo drsijo po ostro zarisanih brazdah na- vzdol. »Ne, bom sama!«, ko silim vanjo. Vse zastonj. V svoji klj-ubovalnosti sem odrekel pomoč. Tiho zapustim kuhinjo, saj ne mo- rem prenašati materinega žgočega po- gleda, njenega strpinčenega obraza in velikih potnih kapelj. Vležem se v mehko rosno travo in najstrašnejše misli se mi kot hudo- urnik pode po glavL Vidim jo, mater, kako se krivi po4 težo bremena in postaja vse manjša. iMjene tople sive oči se počasi zapira- jo. Potne kaplje padajo z belega čela na temna tla. Njene ustnice se pregib- Ijejo in prosijo, da bi umrla. Saj je svet tako nehvaležen! Prav v teh trenutkih občutim, kak grešnik sem v moji veliki ljubezni dm nje, mučenice. Ze sem pred njo. V moji notranjosti se ruši in lomi moj ponos in druga silnejša sla, sla po ljubezni mi nare- kuje drugače. Ze klečim na kolenih pred njo Im jo B povzdignjenimi rokami prosim, da pozabi na žalitev. Takrat se mehk» skloni nadme in me žarko poljubi na čelo... Zaprem oči, v kotih se mi nabira- jo solze. Zajokal bi na glas, a grai» me je. Zopet odprem očL Tudi svetle i» redke zvezde se skrijejo, ni murnčkor. ne žabjega zbora. Greh je velik... Mogoče bi zaspal v neizrekljivi sa- moti in pozabijenju. Toda ne! Temna sključena postava se izljušči iz polmraka in tiho stopa proti meni. V njenih rokah se svetlika nekaj be- lega. Vso okolico napolni s sladko di- šečim vonjem. »Tu imaš, neuboglji- vec!« mi užaljeno de in spet neslišn« in naglo odstopica. Na krožniku je moja najljubša jed — rumeno zapečen pečenj ak, obložea z jabolkami. Zobje se zagrizejo v mehko dobro- to. »Ti materi tako vračaš dobroto!« se zagrize vame in grize, grize... Srce je prepolno bolesti in ranjeno ljubezni. Grenke solze kapljajo na ru- meno gmoto na beli podlagi, rumena gmota se neredno obrača v ustih i« noče dalje. Moja najljubša jed je ostala skoraj nedotaknjena... Zopet pride mati, me prime za rok« in pripelje v kuhinjo. »Aaa!« se za- čudi. Toda njeno srce je uganilo bolečin« mojega srca. Pogledala je na krožnik, toda nič ni rekla... Tiste minute se ji nisem upal za- zreti v njen beli, čudovito lepi obraz... Zdrsnil sem na kolena. Mehko je po- ložila svojo raskavo dlan na mojo gla- vo in tiho zaihtela... Ihtela sva oba: v solzah greha, lju- bezni in odpuščanja. Tisti večer, v krvavordečem siju zub- Ijev in nepozabnem grehu, mi je še sedaj tako čist in lep. In kadar po- mislim na to, takrat v duhu gledam njen beli obraz in tople sive oči, ki naj se nikdar ne zaprejo, saj so mi naj- dražje na svetu, so mi del moje ne- izbrisne mladosti V. Smaj« Odgovor na članek ^Posameznik se mora ravnati po načelih skupnosti" V zadnji številki Celjskega tednika je bil objavljen pod gornjim naslovom neobjektiven članek, zato smatram, da je treba v članku stvari pojasniti kot dejansko so. Omenjeni članek uvodoma navaja poročilo iz zbora volivcev v Seščah in uspehe, ki so jih dosegli v komu- nalnem pogledu v tej vasi. Vsi se s tem strinjamo in se teh uspehov veselimo. Mnogo so prebivalci v tej vasi pri- spevali h gradnji mostu čez Savinjo, ki je zelo potreben. K temu uspehu pa so pripomogli tudi prebivalci sosed- nega krajevnega odbora Prebold, saj so v Gornji vasi pri Preboldu tudi prispevali les, o čemer dopisnik ni ni- česar poročal. Iz omenjenega članka je razvidno, da so na tem zboru volivcev govorili tudi o vodovodu. Do tu je vse v redu. Nato pa so obravnavali zadevo Oplot- nik, ki naj bi bil problem št. 1 v tej vasi. Kako je s to zadevo? Oplotnik je kmet v vasi Sešče, ki je med Narodno- osvobodilno borbo izgubil sina v par- tizanih, je človek ki ima napake, ka- terih nihče ne zagovarja, ima pa tudi državljanske pravice, katerih mu nihče ne more odrekati. Imenovani kmet se pred leti, ko so gradili vodovod v tej vasi, ni priključil na vodovodno omrež- je, iz kakšnih razlogov— je njegova za- deva. Zato bo pa sedaj moral plačati četrtino več prispevka kot bi ga sicer, če bi se vkliučil na vodovodno omrež- je takrat. Taka so namreč pravila, ki jih je predpisal Občinski ljudski odbor Žalec. Oplotnik je pred časom napra- vil prošnjo na Občinski ljudski odbor Žalec, da mu dovoli priključek na vo- dovodno omrežje v Seščah. Upravni organ Občinskega ljudskega odbora Ža- lec je Doslal tia ki ieVgoto- vila, da se na sedanje omrežje vodo- voda Sešče lahKo p.iKljuji še sedem vodovodnih interesentov. Po uradni dolžnosti in na podlagi komisijskega ogleda je torei upravni organ Občin- skega ljudskega odbora Žalec moral izdati odločbo, ki dovoljuje Oplotniku priključitev na vodovodno omrežje. Dopisnik zgoraj citiranega dopisa me- ni, da so k temu pripomogle dobre zveze, ki naj bi jih imel Oplotnik. Vprašam dopisnika, ali je bil cilj nje- govega dopisa blatiti te organe. Do- pisnik nadalje označuje vodilne ljudi v organih oblasti s Poncijem in Pila- tom. Vprašam ga, če ima kaj morale, ali so vodilni ljudje v ljudski oblasti to zaslužili, saj so šli skozi ogenj ljud- ske revoluciie in aktivno delali za nov družbeni red, kar z svojim delom še danes dokazujejo. Dopisnik se skriva pod plašč zbora volivcev v tej vasi. Vprašam ga ali je prečital Zakon o ob- činskih ljudskih odbo-ih, kjer so za- konito določene tudi pristojnosti zbora volivcev, ki ni pristojen, da odloča o osebnih zadevah oziroma rešuje prošnje posameznikov. Za to so pristojni uprav- ni organi, kajti če bi upravne zadeve reševali na zboru volivcev, potem ne rabimo nobenega upravnega organa. Zboru volivcev je zakonodajalec pri- pisal mnogo večji pomen in ne reše- vanje osebnih t^-j-^tt T^o-^i-nik nadalje ^ovori o neki vodni skupnosti in pra- vilih, toda pri oucmsa zanima naj^bolj resničnost v sodobni povesti, v modernem romanu, v drami, zaje- majoči snov iz današnjega življenja.« (Poizkus o lepem slovstvu v Slovencih, LZ 1909, str. 399). Obogatena z umet- niškimi pridobitvami modeme, ki nas je naučila izražati tudi najtišje in naj- tanjše čustvene in miselne pregibe, naj slovenska besedna umetnost nadaljuje na trdnem temelju realizma in naj umetniško oblikuje nrekipevajoče živ- lienje okrog sebe. Ta umetniški program je tudi ures- ničil v svojih pripovednih delih, zlasti v svojih dveh najboljših romanih: Gadje gnezdo (1918) in Zapiski Tine Gramontove (1919). Drugi od njiju je s svojim psihološko poglobljenim na- turalizmom najbolj neposreden dokaz Ka resničnost naše zgornje trditve, prvi pa je poleg tega tudi umetniško pre- čiščena, a zato nič manj elementarna epska izpoved slovenske narodne bo- lečine, protest zoper poostreno nacio- nalno zatiranje Slovencev med prvo svetovno vojno, poln trdne vere, da ti poslednji trzljaji razpadajoče avstro- ogrske monarhije ne morejo uničiti Edravih sil slovenskega ljudstva. Ra- «en omenjenih dveh romanov je izdal v knjigi še zbirko novel Obsojenci (1909), troje družbeno satiričnih roma- nov, od katerih ie najzanimivejša Viš- njeva repatica (1920), njegov najdaljši pripovedni tekst, ter knjigo prisrčno napisanih mladinskih črtic Deček brez imena (1924). Cela vrsta njegovih no- vel, romanov in esejev pa je izšla sa- mo v revijah in je danes dostopHia samo tenki plasti izobražencev. Mlaj- šim generacijam in širšemu občinstvu bi bilo treba njegovo obširno in zna- čilno literarno delo predstaviti vsaj s primernim izborom v knjigi. Živa, dejavna ljubezen do sloven- skega jezika, ki jo je manifestiral z energičnim izrekanjem zop>er ilešičev- sko ilirstvo in za samostojno rast slo- venskega knjižnega jezika ter z nad- vse skrbnim oblikovanjem svojih last- nih pesniških in pripovednih tekstov, mu je izredno izostrila čut za jezi- kovno pristnost in za slogovne finese. Prav to ga je poleg bogatega in tenko- čutnega poznavanja svetovnih slov- stev usposobilo, da se je kot prevaja- lec uvrstil med največje mojstre pre- vajanja pri Slovencih, v isto vrsto z Otonom Zupančičem, Antonom Sovre- tom, Josipom Vidmarjem in Miletom Klopčičem. Tudi po obsegu je njegovo prevajalsko delo nenavadno obsežno, saj smo Slovenci v njegovih prevodih dobili celo vrsto najpomembnejših del svetovne literature. Svojo prevajalsko pozornost je p>asvečal zlasti mojstrom francoske, ruske, angleške in indijske književnosti. Večina njegovih prevodov je izšla po večkrat, a nikdar ne samo v po- natisu, kajti Levstik je za vsako izdajo prevod temeljito predelal, dostik^-at pa je delo popolnoma na novo prevedel. Nadvse zanimivo bi bilo zasledovati rast njegove oblikovalne moči v raznih njegovih prevodih istega dela, na pri- mer v tako zahtevnem tekstu, kakor je Flaubertova Gospa Bovaryjeva. Prav tako krepko pa bi izpričala nje- govo znanje in izredno sposobnost pre- liti stil originala v adekvatno sloven- sko govorico, tudi jezikovno stilni pre- tres tistih njegovih prevodov, v kate- rih se je pomeril z drugimi ruttnirani- mi prevajalci, n. pr. Antonom Debe- Ijakom (Costerov Ulenspiegel) in Oto- nom Zupančičem (Maupassantov Lepi striček). Prevajanje mu ni obrt ampak pravo ustvarjalno književno delo. Ob tretji izdaji Gospe Bovaryjeve je s po- nosom izrazil svoj občutek, da je je- zikovna oblika novega prevoda neopo- rečna, pa je vendar dostavil: » ... Četr- te izdaje najbrž ne bom učakal. Pa ko bi jo —.vem, da bi še in še zboljševal in popravljal. Kajti če je slabo po- pravljati dolžnost, je dobro popravlja- ti sreča.« (Knjiga 53, str. 137). Izrazno bogastvo je v tem mojstru jezika in sloga tako živo in dejavno, da zanj nič, kar zapiše, nima dokonč- ne oblike. Služba slovenski besedi je del njegovega osebnega bistva. Zato lahko z zdravo samozavestjo in z ena- ko ostrino presoja i svoje lastno delo i kulturne pojave okoli sebe. Zaradi te dragocene lastnosti in po nič kaj rož- nati življenjski poti poklicnega slo- venskega književnika je močno podo- ben svojemu soimenjaku in vzorniku, očetu slovenskega realizma. Tako obsežno in tako pošteno delo še vedno aktivnega mojstra slovenske be- sede ne more mimo nas, ne da bi ob njegovem življenjskem jubileju dožive- lo z glasnim poudarkom izraženo pri- znanje vsega slovenskega ljudstva. Vlado Novak Letna skupščina Okraine zve7e Svcbod i.i prosvetnih društev v Celju V nedeljo je bHa v dvorani »Betona« letna skupščina Okrajtne rveze Svobod in prosvetnih diruštev celjskes:a okra-a. Fazen šteivilmih delegatov so se skup- ščine udeležili predsednik Zvecte Svo- bod in p osvetnih društev tov. Ivan Rcgcaift, sekretar OK ZKS v Celju tov. Franc Simonič, predscdmik OLO Celje tov. Riko Jerman, predsednik Občine Cel.^e tirdarstvo pri občini Celje, ki predlaga, naj podjetje preneha obsto- jati, ker nima pogojev za uspešno delo» Na sestanku je bilo izneSeno, da se ko- lektiv s tem ne strinja, češ da ima >Pyrota« vse pogoje za razvoj, pri tem pa očitno premalo pomoči in moralne podpore. Na sestanku so govorili i^ed- Bednik delavskega sveta, predsednik upravnega odbora, dirdctor, predsed- nik sindikata in tehnični vodja. Vsi so ugotavljali, da bi podjetje zelo lahko napredovalo, če bi mu nudili nekatere ugodnosti za razvoj. Strinjajo se, da bi na tistem mestu, kjer stoji podjetje danes res ne kazalo investirati mnogo. Hkrati pa trdijo, da nevarnosti pogre- zanja vsaj tako dolgo ne bo, kolikor časa bi oni potrebovŽLL za postopno iz- gradnjo novega podjetja, hkrati pa z delom v starih prostorih, ob manjših izpopolnitvah, nadaljevali. Seveda bi pri tem rabili ix>moč, ki naj bi se od- ražala v tem, da bi občina podjetje oprostila nekaterih dajatev, na katere že tako ne more več računati, če pod- jetje zaprejo. Predlagali so ponovni pregled stanja in poslali občinskemu odboru resolucijo, v kateri naprošajo Svet za gospodarstvo, da svoj sklep še enkrat prouči, ker končno gre tu za podjetje, ki ima perspektive, ki je aktivno in daje v redu družbi vse ob- veznosti, naposled pa tudi za zaposlitev 28 delavcev in uslužbencev. zvesto hisno pomočnico so p0ix)2ili v rodbinsko grobnico Dne 15. t. m. je v 74. letu starosti umrla upokojenka, gospodinjska po- močnica MariZakošek, ki je 34 polnih let službovala pri družini dr. Hrašovca v Celju. Ko so bili člani te rodbine za časa nemške okupacije preseljeni iz Celja, je pokojna ob stra- ni družinskega poglavarja, ki le zaradi svoje starosti ni bil izgnan, očuvala njihov dom Njeno marljivost, vestnost in zvestobo pa ji je ta ista družina ma- la ,ix>plačevati in poplačati v polni me- ri. Ko jo je težka bolezen v letošnji zimi priklenila na bolniško postelj, so jo v svoji družinski sobi čuvali in ne- govali, ji dnevno klicali zdravnika in zadnje noči po vrsti prebedevali ob njeni bolniški postelji. Vsi hižni ste- no valci in bližnji sosedje se kar niso mogli načuditi taki plemeniti skrbi. Zadnjo čast pa ji je družina z vsem sorodstvom izkazala v torek popoldne, ko so jo ob udeležbi mnogih Celjanov IK>spremili na zadnji i)oti in jo ix)ložili v rodbinsko grobnico. Ob odprtem gr^ bu se je v imenu družine Hraševec in njene preživele sestre od pokojnice po- slovil dr. Milko Hrašovec, ki je ganljiv govor zaključil z besedami: »Počivaj v miru, zvesta duša!« neučinkovita zapoved V ponedeljek sem se peljal ob pol 16. uri iz Medloga v Celje z avtobu- som. Prebral sem zapovedi, ki so jedr- nato sestavljene in natisnjene na le- penko v avtobusu. Zadnja se glasi: »Pogovori s šoferjem so med vožnjo prepovedani.« Med vsemi pač najbolj važna zapoved. Toda, kdo bi se tega držal? Prav od čuvajnice v Medlogu in verjetno še prej, je neka petnica slo- nela na vomikovem sedežu in mu (menda) nekaj silno važnega pripove- dovala. Šofer se je (menda) iz vljudno- sti ni mogel odkrižatL Kaj če' bi zaradi te vljudnosti spregledal oviro? zapozneli dedek mraz na i. gimnaziji Vse celjske šole, pa tudi I. gimnazija so že pred semestralnimi x)očitnicaini praznovale novoletno jelko. Programi teh proslav so bili bolj skromni, ker je dijake kot profesorje preganjala »re- dovalna mrzlica«. Zato pa se je II. a razred odločil praznovati novoletno jel- ko po počitnicah in se nanjo pripravil tudi z nad vse skrbnim programom. Preteklo nedeljo popoldne so si dijaki prav lepo okrasili razred in izvabili gterše in profesorje na svoj praznik Naštudirali so aktualno dijaško igrico iz življenja svojega razreda. Dopolnili 60 jo z mnogimi šaljivimi točkami, de- klama c jami in ponesrečenim dvospe- vom. Ob zaključku predstave je nasto- pil še Dedek Mraz in obdaril nekatere dijake. Tudi svojemu razredniku je razred izkazal hvaležno pozornost s skromnim darilom. pionirski odred na celjski pomožni Soli se zahvaljuje Kakor vsako leto, tako je tudi letos bila novoletna jelka veliko doživetje za pionirje odreda Borisa Kidriča na Pomožni šoli v Celju. Obiskal nas je Dedek Mraz s svojim pravljičnim spremstvom na lepo okra- šenem odru. Da je bU Dedkov koš tako bogato naložen, smo se dolžni zahvaliti Mestnemu odboru ZB, Društvu prija- teljev mladine. Svetu za socialno skrb- stvo, Celjski tiskarni, tovarnam: Met- ka, Toper, Etol, Emajlirana posoda, Tovarni volnenih odej, trgovinam: Ze- leznina. Potrošnik-Center in Trgovini na križišču. Prav posebno pa se zahvaljujemo tov. Riku Presingerju, predsedniku šol- skega odbora pom. šole. Celjskemu gledališču za izposojene kostimie in tov. Petru Kušarju za prijazno sodelo- vanje. cene na celjskem trgu v tem tednu (Cene v aklei)aju veljajo za privatni sektor) Krompir 16 (16), čebula 46 (50—60), česen 80 (lOO), fižol visoki 75 (60—85), fižol nizki 50—60 (50—60), solata 50 (—), cvetača 50 (—), špinača — (150 do 200), motovileč 140 (150—200), ohrovt 18 (25—35), peteršUj — (80—100), zelena 46 (—), zelje glava 14 (20), zelje ribano 40 (40—50), hren — (100), koleraba — (30), jabolka 24 (20—25), slive suhe 140 (—), sadje suho — (40—80), fige suhe 175 (—), gobe suhe — (1000), li- mone 320 (—), pomaranče 270 (—), ribe — (160), jajca 16 (15—17), mleko — (35), skuta — (140), smetana — (200), maslo — (400—500), vino — (130), žga- nje — (350), kis — (130), pšenica — (50 do 60), koruza — (40—55), oves — (40—50), kokoši — (350—900), piščanci — (225), por 40 (60), ječmenova kaša 80 (80), orehi celi 170 (150), orehi lu- ščeni 600 (—), radič 180, med — (400 do 410), čebulček — (200). v časn od ?. do 14. Januarja i95i je bUo rojenih 23 dečkoT in 23 deklic. Poročili so se: Vladimir Tajnšek, pekovski pomočnik in Da- nijela Zupane, frizerka, oba iz Celja. Anton Polak, skladiščni delavec in Alojzija Požes, kuharska pomočnica, oba iz Celja. Vincenc Franc Venceslav Lang, šef planskega oddelka in Ana Serdoner, nameSčenka, oba iz Celja. Umrli so: Jurij Zalokar, kmet iz Zvodnega, star 78 let. Antonija Preložnik, gospodinja iz Stranic, sta- ra 70 let. Antonija Kočar, gospodinja iz Celja, stara 69 let. Frančiška Babič, upokojenka iz Celja, stara 79 let. Martin Knez, poljedelec iz Skofc, star 45 let. Bojan Pentek, otrok iz Stor, star 8 dni. Pavla Vrčkovnik, gospodinja iz Topolšice, stara 42 let. Janez VeA, posest- nik iz Stranja, star 57 let. Ivan Simonič, otrok iz Debra, star 8 mesecev. Miroslava Remih, otrok iz Creta, stara 2 dni. pojasnilo V zadnji številki smo objavili izid sodne razprave proti Francu Kitaku, ki je bU vodja izx)Ostave Biroja za posre- dovanje dela Celje v Rogaški Slatini in je kot tak zapravil uradni denar. PoročUo pojasnjujemo, da se to poročilo nikakor ne nanaša na Franca Kitak, stanujočega Teharje 22, ki je kontro- lor pri Zavodu za socialno zavarovanje in ni s to zadevo v nobeni zvezL tribu;na Olepševalnega društva unionska terasa Ko se vračamo po vsaki ^edstavi Iz kina Union po vrtni terasi na cesto, gledamo skrajno zanemarjeno teraso, ki ni bila pometena in očiščena že več mesecev. Poleg raznih smeti je na te- rasi še vedno vinska trte, ki je služila dekoraciji ob jesenski sadjarski raz- stevi. Na dvorišču so bili še napisi in ostanki razsteve rejcev malih živali. Včasih je bila navada taka, da je gospodar pred zimo temeljito očistil in uredil dvorišče. Kaj menite, da bi da- nes to škodovalo? nekateri napisi po mestu Po našem mestu, ki je sicer lepo in čedno, visi nad poslovnimi lokali še vedno nekaj napisov (firm) ki se z estetiko res ne morejo posteviti. Nekaj tekih: »Podplat«, »Železnikar«, »Mle- karna«, »Finomehanika« vsi v Stane- tovi ulici. Nekateri trgovci in obrtniki pa sploh nimajo napisov: drogerija v Stanetovi ulici, mesnica v Prešernovi ulici. Kaj poreče k temu komisija za kulturno p^obo meste? z vrelo vodo so se poparili otroci Pangerl Marija iz Cerovca pri Šent- jurju. Utrpela je opekline po telesu. Uršič Tatjana iz Celja se je p>oparila po obrazu. Petrič Bronislava iz Lepe Njive pri Šoštanju pa je utrpela tudi opekline po telesu. S kolesom je padel in se poškodo- val na glavi Selčan Jože iz Vojnika. Pri padcu si je poškodovala nogo Naraks Angela iz Sentjtmgerti, Pri padcu si je zlomil nogo Mužer- lin Miha iz Babne reke pri Grobelnem. Pri delu je i)adel iz stevbe Halužan Milan iz Tržišča ,pri Rog. Slatini. Zlo- mil si je roko in poškodoval nogo. ob spominu na pokojnega jurija vavpotica Pred dnevi je po večletni bolezni umrl Jurij Vavpotič, ki je bil rojen lete 1883 v Hardeku pri Ptuju. Skozi vse svoje življenje, že od rane mladosti, je stal na braniku za zaščito pravic našega naro- da. Po končani prvi svetovni vojni je sodeloval tudi v borbah na Koroškem. Kot državni uslužbenec je v času stare Ju^goslavije služboval v različnih krajih Slovenije, dolgo časa pa v Jur- kloštru in Rimskih Toplicah, kjer ga je zatekla upokojitev. V Laškem se je naselil lete 1930. Nekaj let pozneje je kljub upokojitvi prevzel tajniško funk- cijo nekdanje občine Sv. Krištof in jo vodil v splošno zadovoljstvo občanov do lete 1937. V začetku druge svetovne vojne je bil eden med prvimi izseljenci na Hrvaško. Ze v letu 1942 se mu je po- srečilo s svojo družino pobegniti na osvobojeno ozemlje Moslavine, kjer se je kljub svoji težki bolezni priključil NOB. Kot dober oče in vzgojitelj je znal narodnostno zavest prinesti tudi na vse člane svoje družine. Njegovi si- novi in hčere so se aktivno vključili v Moslavački odred, odkoder so trije izšli kot oficirji NOV. Po končani vojni se je vrnil v Laško, kjer je v mesecu jimiju 1945. leta pre- vzel na novoosnujočem se okrajnem ljudskem odboru Laško funkcijo na- čelnika za zdravstvo in socialno poli- tiko. V letu 1946 je odšel po službeni potrebi na Okrožni ljudski odbor Celje, od tam pa se je zopet vrnil v Laško, kjer je v letu 1948 prevzel tejniško mesto pri Mestnem ljudskem odboru Laško, katerega je zaspal do lete 1950, Agilen je bil tudi v Društvu upoko- jencev, organizaciji Zveze borcev, ka- tere je bil ustanovni član, aktivno je delal v Socialistični zvezi. Pri ljudeh je bil zelo priljubljen, saj ga je na nje- govi zadnji poti spremljala velika mno- žica Laščanov. T. K. ... in zaledja Konjiiani se že pripravljajo na svojlkrajevni praznik Krajevni odbor ZB NOV v Slov. Ko- njicah je že pričel z prvimi priprava- mi za proslavo krajevnega praznika, ki bo 12. februarja. Ta dan je namreč obletnica zverinskega obešanja telcev na Stranicah (prej Frankolovo), ki so jih v tem kraju Nemci obesili 1. 194&. Ta dan je praznovala že bivša konji- ška občina, zdaj pa ga je ljudski od- bor določil kot kraje^ praznik, teko da ga bodo tudi bivše občine Zreče, Vitenje in Loče praznovale. V okvirnem programu, ki je bil že sestevljen, je predvideno, da bo samo praznovanje trajalo letos več dni. Ze med tednom bo nekaj športnih tek- movanj, v petek je predvideno pre- davanje o dogodkih iz NOB iz konji- ške okolice, v soboto zvečer, 11. fe- bruarja, pa bo glasbeno-literami ve- čer, pri katerem bodo sodelovali člani dnamatske skupine konjii^ke Svobode ter godba in pevski zbor. Na sam praznik bo slavnostna seja, komemo- racija na grobovih na Stranicah s kratkim programom, popoldne ,pa bo šahovsko tekmovanje in druge prire- ditve. Odbor Zveze borcev je postevil posebne komisije, ki bodo skrbele za podrobno pripravo programa, prevoz udeležencev in druge tehnične stvari. iz laškega in okolice Natečaj za najboljše sestavljene spi- se, ki ga je razpisal Okrajni odbor in- validov v Celju, je naletel na širok odziv v gimnaziji in vajenski šoU La- ško. Od vseh sestavljenih spisov je ko- misija nagradila k^ 12 dijakov in učencev. S tem v zvezi je bila pred dnevi v nižji gimnaziji Laško prisrčna slovesnost, na kateri so nagrajenci pre- jeli iz rok zastopnika 0'krajnega odbo- ra zveze invalidov tov. Pemovška bo- gate knjižne nagrade. -o- V Laškem že dalj časa posluje go- spodinjski tečaj, katerega je organi- zirala kmetijska zadruga. Tečaj vodi tov. Košar jeva ob izdatni materialni pomoči kmetijske zadruge. Kot so vsi dosedanji tečaji dosegli svoj namen, so dani tudi sedaj vsi pogoji, da bo tečaj kar najbolje uspeL -o- Stevilo prosvetnih društev laške ob- čine je pred dnevi naraslo še za eno društvo, ko so v Reki nad Laškim uste- novili samostojno prosvetno društvo. Namen tega društva je, da tudi v tem odmaknjenem delu občine ix>maga lju- dem k splošni izobrazbi. T. K. iz slovenskih konjic V Slov. Konjicah so pred kratkim pričeli z novimi tečaji za člane proti- letalske zaščite. Nad 80 članov je vklju- čenih v štiri različne tečaje, ki imajo redna predavanja vsak teden, vodijo pa jih zdravniki, prosvetni in drugi strokovni delavci. f.. .j,, * Delavski svet tovarne usnja KONUS v Slov. Konjicah je na svojem zad- njem zasedanju sprejel med drugim tudi sklep o priključitvi usnjarskega remonte. Ta se je osamosvojil v za- četku lete 1952. ob uvedbi stopenj aku- mulacije. Glavni razlog za ponovno združitev je bil v tran, ker sta obe si- cer ločeni podjetji imeli skupne pro- store, pa tudi drugače sta bUi dokaj navezani druga na drugo. Občinski sindikalni svet v Slov. Ko- njicah je pred kratkim priredil kra- tek seminar za vse novoizvoljene bla- gajnike sindikalnUi podnažnic, na ka- terem so obravnavali nov način bla- gajniškega in finančnega poslovanja v sindikalnih organizacijah. Kot je že znano, bo v letošnjem letu vse finanč- no poslovanje v sindikatih šlo preko sindikalnih svetov in ne več preko re- publiških odborov posameznih strok VESTI IZ DOBRNE ljudska univerza V ponedeljek zvečer je v Dobrni predaval javni tožilec tov. Grgič, o zlo- činu in zločincih. Predavanje je bUo zelo zanimivo. Bilo je tudi precej lju- di. Izgleda, da se ljudje v zadnjem ča- su močno zanimajo,* saj jim ljudska imiverza brez dvoma veliko koristi. Tudi drugi teden v ponedeljek 2:večer ob 8. uri bo predavanje ljudske univer- ze in to: O vremenu. neprevidnost ali nesreca Upravnici »Mladinskega doma Mihe Pintarja«, tov. Batičevi, je bilo dode- ljeno stanovanje, v katerem je te dni nastala eksplozija. Stene so razpokale, desna stran sobe, oziroma kuhinje, je čisto upognjena. Čudno pa je to, da je steklo v oknu samo nalomljeno, kar je proti zidu, ki je poleg tega še počrnel, malenkost. Kako je naštela eksplozija še ni znano. To bo ugotovi- la komisija. Upravnica je opečena in ni mogla še nič izpovedati, ker so jo takoj prepeljali v bolnišnico. Našli pa so steklenico z napisom »bencin«, ki je bila prazna in nepoškodovana. uprizoritev igrice »dedek mraz« V soboto zvečer in v nedeljo po- poldne so otroci nastopUi s pravljično igrico »Dedek Mraz«, v režiji Adolfa Senegačnika. Ker so se otroci trudili, je igrica uspela. IZ DOBRNE Dobrna je že dalj časa brez javne razsvetljave. Pot, katera pelje skozi zdravilišče naprej na precej obljuden Klane ni razsvetljena od odhoda večine gostov. Domačinom je prav teko po- trebna luč. Prizadeti so najbolj delavci in nameščenci, ki so prisiljeni v zgod- njih jutranjih in večernih urah hoditi v službo in domov. 2e dvakratni opo- min v časopisu ni dosegel pri odgovor- nih osebah, da bi storili svojo dolžnost. Obrnil sem se na »Elektro« Celje z željo, da mi objasnijo, zakaj v Dobrni ni popolna razsvetljava. DobU sem že pričakovani odgovor, da »dobmska te- ma« nima nič skupnega z redukcijo toka. Odgovorna oseba za razsvetljavo potem takem nima dovolj čute odgo- vornosti do svojega dela, ali mu ni mar za druge ljudi, ker njemu luč ni potrebna. ^ * Slaba prometna cesta iz Vojnika v Dobrno zelo otežkoča normalno vožnjo nasploh, a i)Osebej avtobusni promet. Človek je v strahu, da ga ne bi do- letela morska bolezen. Cestarje je redko videti na delu. Šofer avtobusa pravi, da se pri tej slabi cesti zmanjša moč motorja za eno celo brzino. Baje na- meravajo cesto v tem letu izboljšati oziroma obnoviti in modernizirati. v času od 7. do 14. jannarj« 195( Je bU» rojenih 20 dečkov in 18 deklic. Poročili so se: Vladimir Medved, poljedelec iz Sladke gore in Terezija Cernoša, poljedelka iz Belega po- toka, Franc Kolar, kmečki sin iz Bočne in Ivana Poznič, gospodinjska pomočnica iz Gor- njega grada. Franc Poznič, čevljarski pomoč- .nik iz Gornjega grada in Antonija Grudnik, delavka iz Dola p. Gor. gradu. Edvard Kome- rički, progovni delavec iz Roginske gorce i« Alojzija Cebular, poljedelka iz Spodnjega Tin— skega, Jožef Sket, skladiščni delavec iz Topo- lovca in Ana Verk, poljedelka iz Zibike. Frane Kovačič, pojedelec in Vekoslava Ivič, polje- delka, oba iz Vonarja. Martin Zupanec, polje- delec iz Kačjega dola in Pavla Suc, poljedelka iz Kristanvrha. Alojz Pergamaš, zidar iz Kač- jega dola in Terezija Jecl, poljedelka iz Kor- pul. Mihael Kozmus, kmetovalec iz Lončarje- vega dola in Mariia Polanec, poljedelka iz Visoč. Miroslav Jazbinšek, zidar iz Ljubljane in Olga Leskošek, šivilja iz Celja. Ferdinand Virant, rudar iz Turnega in Angela Ozis, de- lavka iz Slivnice p. Celju. Peter Razgoršek, kmet in Alojzija Brežnik, poljedelka, oba ix Jezerc. Peter Uršič, stroj, ključavničar in. Ivana Ribar, poljedelka, oba iz Orle vasi. Frančišek Zavrinik, poljedelec iz Topovelj iH Silva Blatnik, poljedelka iz Poljč. Konrad Sikole, progovni delavec in Josipa Gregor,, poljedelka, oba z Topovelj. Stanko Klovišar, strojnik iz Ljubljane in Elizabeta Borštner, poljedelka iz Cepelj. Janez Pavlovič. klesar- Brusov in Rozalija Antolinc, kmetovalka, oba iz Loga. Anton Prah, kmetovalec iz Rogatca ii Neža Kobale, kmetovalka iz Donačke gore. Anton Grosek, kmetovalec iz Stojnega sela ia Frančiška Vreš, kmetovalka iz Rogatca, Slav- ko Centrih, poljedelec iz Trobnega dola Marija Romih, poljedelka iz Brez nad Laškim. Maksimilijan 2ižek, zidarski pomočnik iz Hra* stja in Ana Zavratnik, poštna aslvžbenka iz Ljubnega. Umrli so: Antonija Plaskan, prevžitkarica is Malik Braslovč, stara 85 let. Marko Avsee, apoko- jenec iz Rakovelj, star 79 let. Jera Kralj, prevžitkarica iz Preserii, stara 71 let. Marija korum, posestnica iz Gllaja, stara tt let. Mar- tin Kokovnik, posestnik iz Dobrovelj, star 56 let. Martin Bals, upokojenec iz Roginsk« gorce. star M let. Neža Pilko prevžitkarica i« Škofije, stara 74 let. Antonija Lichtenegger, občinska podpiranka iz Gornjega grada, stara 99 let. Ana Podrepšek, kmetica Iz Lipovca, stara 49 let. Ivana Stance, kmetica iz Sladke gore, stara 77 let. Ana Krni^ak, kmetica ix Pijovc, stara 72 let. Marija Kvas, kmetica iz Zič, stara 80 let. Franc Sitar, upokojenec is Ostrožnega. star 54 let. Cecilija stampf polje- delka iz Mlač stara 51 let. Antoa Kovačič, nali posestnik iz Crešnjevca, star 7* let Frančiška Lahovič, pocestnica iz Sreberaika. stara 8? let. SVEČAN DOGODEK ZA TURISTIČNO DRUSTVO V ŠMARJU PRI JELŠAH Naše turistično olepševalno društvo je priredilo pred dnevi prisrčno slo- vesnost ob skoraj polnoštevilni udelež- bi članstva, in sicer v počastitev dveh zaslužnih članov. Bivšega dolgoletnega predsednika te- ga društva, zdravnika dr. Lorgerja je odlikovala Turistična zveza Slovenije v Ljubljani za njegove zasluge na po- lju turizma z bronastim znakom in di- plomo. Dolgoletnemu in požrtvovalnemu članu Ivanu Pogelšku pa je ob njegovi 70-letnici podarilo društvo v znak hva- ležnosti krasno povečano sliko Šmarja m okolice, delo domačega mojstra fo- tografa Slavka Ciglenečki, katerega sli- ke krasijo čakalnico in ostale prostore našega novega železniškega postajnega poslopja. Obema slavljencema je izročil odli- kovanja predsednik dr. Fiirst in jima izrekel tudi v imenu društva in vseh Smarčanov tople besede zahvale in jih števil v zgled mlajši generaciji. Pod predsedstvom dr. Lorgerja je dobil naš trg lete 1931 lep nov plaval- ni bazen in prepotrebni vodovod. Za raz- voj turizma je največjega pomena lani otvorjeno novo železniško ijostejno po- slopje, načrtna olepšava trga in veli- častni spomenik padlim borcem in žrt- vam fašizma. V kratkem bo izdalo društvo posebno brošuro z zgodovinskim pregledom in popisom vseh krajevno važnih izletni- ških točk Po proslavi se je razvil družabni ve- čer, ki ga je povzdignil tov. Gojtan z reprodukcijami koncertnih točk na magnetofonski trak, ki si ga je nanovo nabavilo domače radio društvo ljudske tehnike, katere priljubljene oddaje sli- šimo vsako nedeljo. Kakor kaže, se je v zadnjem času vsestransko razvilo družabno življe- nje v našem trgu in je v kratkem tudi še pričakovati nekaj gledaliških iger in odkritje spominske plošče pesniku An- tonu Aškercu. Dr. S. H. iz Smartnega ob paki vcasih je treba poslušati tudi druge... Pred 14 dnevi smo na tem mestu opozorili merodajne zaradi slabega ste- nja mostu na Paki, ki veže Šmartno z Zgornjo Savinjsko dolino. No, in zad- nji ponedeljek bi se bila lahko zgodila težka nesreča, ki bi imela hude posle- dice. Le kdo bi odgovarjal za to? Iz Ljubnega je pripeljal šofer Kme- tijske zadruge naložen les na svojem sedemtonskem »Renaultu«, Ko je pri- peljal na most, je začutil, da se za njim nekaj ziblje in poka. V svoji du- haprisotnosti odpre vse »registre« na motorju in tako hitro in srečno doseže drugo stran. Ko obstoji, vidi da se za njim most podira. Most sedaj sicer po- pravljajo, toda bojimo se, da tudi to popravilo ne bo dolgo držalo, c-« CELJSKI TEDNIK, 20. januarja 1956 Stev. 7 — stran 3 Traktor bodočnosti V Londonu so nedavno razstavljali kmetijske stroje, med njimi tudi traktor, ki ga vidite na sliki. Pravijo, da bo ta traktor izredno važen za kmetijstvo, ker je do kraja izpopolnjen s pneumatičnim sistemom. Ima vdelan zračni kompresor in dvocilindrski cevni motor. Traktor so začeli že izdelovati v serijski proizvodnji. Razočarani raziskovalci ^izdublj enega plemena** Svetovni listi so v drugi polovici lan- skega leta veliko pisali o ipresenečenju, da so na svetu še neraziskana področja in neznana ljudstva. Tudi naši č^opisi so ix)vzeli nekaj iz teh zanimivih re- portaž o »izgubljenem plemenu« Pa- puancev v Novi Gvineji. Neki iskalec rud je našel v težko dostopni dolini človeško pleme, ki do- slej baje ni imelo nobenih stikov z belci. Zračni posnetki in dve ekspedi- ciji, ki sta bili poslani skozi džimglo in gorske zapreke, so potrdili vesti, češ da gre za pleme, ki šteje okoli 30.000 članov. V te novo odkrite predele pa je šlo zdaj že več ekspedicij, toda zadnja je poslala poročilo, ki je kot hladen tuš ohladila veliko vnemo okoli tega. Ekspedicija pravi, da to odkritje ni- ma tolikih povodov za senzacijo, ki je bUa napravljena v svetu. Baje je res, da v te doline niso nikoli prodrli belci. Vendar domačini niso bili odrezani od sveta. Oni se ženijo s prebivalci tistih predelov, kjer je celo vladna admini- stracija dobro zasidrana. Medsebojni MISLI O BRANJU Kdor redno bere, si gradi svobodno pribežališče, kamor se zateče pred brid- kostmi življenja. W. Somerset Maugham Tri dni brez branja in pogovor bo pust ter prazen. Kitajski pregovor Človek naj bere takrat, kadar ga k branju mika in vleče. Branje zaradi dolžnosti zelo malo koristi. Samuel Juhnson obiski so precej pogosti med priE>adni- ki »neznanega« in znanih plemen Nove Gvineje. Prebivalci te »čudežne doline« niso tako številni in jih je baje okoU 1.500 (ne pa 30.000). Vrh tega temu plemenu belci niso neznani, saj so jih lahko videli ob obiskih svojih ta- stih in snahah. Ce so bili prii>adniki »izgubljenega plemena« presenečeni, so bili morda tudi zato, ker so si bili sve- sti, da je njihove zlate svobode konec in da bo prej ko slej vladna admini- stracija postavila tudi med njimi svojo postojanko, v proračunskem oddelku vlade Nove Gvineje pa se bo pojavila nova rubrika: Dohodki s področja »iz- gubljenega plemena«. I>OBER NASVET — Veste kako bi stočili tri, namesto dva sodčka piva na dan... Edino, če boste točili pravo mero! — KRAVJI RAZGOVOR Liska: Ljuba Sivka, si že čula? Cena mleku spet gre v rasti Tega sem zelo vesela. Našim vimenom vsa čast! Sivka: Res lep6 je, da spoštuje človek kravji proizvod in da vrednost mu dviguje v Celju in pa še drugod. Liska: So ljudje pa tudi taki. ki jezijo se zato. To so pač samo nergači, ki solit se naj gredo! Sivka: Taki pijejo naj v6do, naš produkt pa naj puste, zlasti Še, če jim z denarjem rado na tesnobo gre! Liska: Kaj pa v Franciji volitve? Vrne spet se Mendes France, ki je mleko propagiral in imel je ruijveč šans? Sivka: Vem le to, da tudi Celju ' mož bi tak potreben bil, ki bi alkohol zatiral, z mlekom celjski rod dojil. Liska: Motiš se! Kje vendar mleka toliko bi vzel lahkd? Ce bi vode mu prilival? Ne! Pustiva raje to! Sivka: Slava, čast naj bo človeku, ki ceni naš proizvod! Dokler cena raste mleku, bo ugleden kravji rod! UMETNI JEZKI »Kako je moja žena radovedna! Skrivaj mi dan na dan po žepih brodi! Zato mi pač zavidanja ni vredna usoda, ki v svarilo drugim bodi!* »Upri, prijatelj, se usodi glupU* Tako mi priporočal star je znanec. »Umetnih ježkov si bodečih kupi, da spelješ vozek zakona čez klanedt Umetne ježke kupil sem bodeče in jih zvečer namestil po vseh žepih, da bi rokš nič hudega sluteče, ob njih prevarale se v zlih naklepih. Glej, drugo jutro zajtrk mi postavi na mizo žena, a roki v ovoje si skriva in pri tem tako mi pravi: »Pustiti v miru hočem žepe tvoje!« Umetne ježke torej nasvetujem vsem revežem, ki radovedne žene gredo na živce jim. A v to verujem, da k cilju boljše ni poti nobene. NEMOGOČ ZAKONSKI MOZ — Zakaj nisi, dragi Francelj, tak kot so drugi možje, da bi med kosilom bral časopise in manj gledjd kaj ješ in kako je pripravljeno? ZANESLJIVO SREDSTVO... Mož ženi na daljši vo&iji z osebnim avtomobilom: — Daj, draga moja, sedi malo za vo- lan in vozi. Začelo se mi je dremati, pa bi se rad dobro predramil. NAJSTAREJŠI ŠVICAR JE STAR 105 LET Preteklo soboto je v majhnem kraju Burg v Švici slavil 105. rojstni dan g. Eduart Coendet. On je sedaj najsta- rejši državljan Švice, Zanj vzorno skrbi njegova najmlajša hčerka — stara 76 let Ob svojem visokem življenjskem jubileju je Coendet imel edino željo, da bi še enkrat doživel cvetočo po- mlad, Čeprav je starec v mladosti in pozneje veliko delal, je še vedno so- razmerno čvrst in pravi, da mu je k taki starosti največ pomagala zmer- nost v jedi, pitju in kajenju. PUNCH-PES V GLADOVNI STAVKI O psih in njihovi zvestobi do človeka smo že veliko slišali. Nenavadni pri- mer s psom Punchom pa dopolnjuje zanimiva poglavja o tej zvestobi, Pimch je dvajset mesecev star ov- čar, ki na vsakem koraku spremlja in varno vidi skozi prometne ulice mesta Houston (Texas, ZDA) svojega slepe- ga gospodarja. Nekega dne pa je Punch pogrešal svojega skrbnega gosi)odarja ter zaradi žalosti ni hotel več jesti. Pimch je torej stopil v gladovno stav- ko in bi najbrž poginil, če direkcija ibolnišniee, |kamor je Islepi gospodar odšel na operacijo oči, ne bi napravila izjeme. Zvestega psa so po nekaj dneh spustili v bolniško sobo, kjer je na postelji ležal njegov gospodar. Slepca je ta dogodek močno ganil. »VOJNA« MED FRANCOSKO NOGOMETNO ZVEZO IN RADIOM Francoska nogometna zveza in fran- coski radio sta si napovedala medse- bojno vojno. Televizija namreč ne pre- naša več številnih nogometnih tekem, radio pa ne prenaša več intervjujev z nogometnimi zvezdami. Kajti nogo- metna zveza zahteva od radia izredno visoke zneske za televizijske oddaj« nogometnih tekem. Svoje stališče ute- meljuje Zveza s tem, da so nogometne tekme, ki jih .prikazuje televizija, ved- no slabše obiskane. Razvunljivo je, ti- soči Francozov raje posedijo pri tele- vizijskih sprejemnikih, namesto da bi šli na igrišča. »GOVOREČI« PROMETNI ZNAKI V nekem predmestnem kraju New Yorka so na križiščih na prometne sig- nalne naprave namestili še zvočnike. Le-ti dajejo čakajočim avtomobilistom skoraj neprestano dobre nauke. Eden takih naukov se glasi: »Ce ste sedaj st£u-i 30 let, lahko še učakate 20 milijo- nov minut življenja! Zares želite zara- di ene minute žrtvovati vaših 19,999.990 življenjskih minut?« NEVSAKDANJI TATOVI V PARIZU V središču Pariza vsako soboto ukra- dejo povprečno 50 do 60 osebnih avto- mobilov. Policija najde ta vozila — 2 malimi izjemami — šele v i>onedelje3c zjutraj v predmestnih vasehi francoske prestolnice. Tovrstne tatvine ne pri- pisujejo poklicnim tatovom. Ne, ob so- botah se najdejo taki brezvestni lju- dje, ki nimajo lastnega vozila ter ga zato ukradejo, da bi se potem lahko udobno peljali na sobotni izlet. Doslej so ujeli 450 takih tatov — svojevrstnih sobotnih izletnikov. Med njimi jih je 392 v starosti od 17 do 24 let LILIANA JE PRVI POKLICNI POTAPLJAČ ITALIJE Potapljaštvo je pravi moški poklic. 2iaradi napomosti dela si do nedavne- ga v Italiji nihče ni mogel predstavlja- ti, da bi bila sposobna izvrševati ta pcddic tudi ženska. Vendar temu ni ta- ko, vsaj v novejšem času. Dvajsetletna Liliana Sereni iz Ligu- riena v Italiji je pred dvemi leti sre- čala izkušenega italijanskega potap- ljača Maria Fomija. To srečanje je bilo za Liliano in za njeno nadajnje življaije odločilnega pomena. Najprej je Fornija zaprosila, naj ji za trenutek posodi potapljaško obleko. Po dolgem prerekanj u /je moški le Ipopuistil in ji dovolil, da se je v potapljaški oble- ki spustila za četrt ure 3 metre globo- ko v morje. Ko je prišla na površje, ni čutila nobenih ibolečin, kar je sicer redni pojav pri potapljanju v večje globine. Fomija je 20-letna Liliana presenečala in tako sta dan na dan vadila. Po dvdi tednih je lahko zdrža- la že eno uro v globini 13 metrov. Po nekaj mesecih je šla z njim celo na poklicno delo. Sedaj je LUiana Sereni stara 22 let Postala je izkušeni poklicni potapljač — edina ženska Italije. « RABINDRANATH TAGORE Iz zbirke »DARILO LJUBEGA^ Venomer bi hrepenel po še večjem, pa čnudi bi imel nebo z vsemi nje- govimi zvezdami in zemljo z vsemi nje- nimi neizmernimi zakladi; bil bi pa zadovoljen z najmanjšim kotom tega sveta, samo če bi ona bila moja. * Ona je mojemu srcu blizka kot polj- ska cvetka zemlji, ona mi je krepčilo kot počitek trudnim udom. Moja ljubezen do nje je za mene življenje v vsej nje- govi polnosti, življenje, ki v razigranem samopozabljanju poteka kot reka z bo- gatimi jesenskimi vodami. Moje pesmi in ljubezen so eno, kot reka in njeno šumljanje, katero spremlja vse njene valove in vrtince. Gradbeni material Cement, apno, strešno opeko, zidno opeko, strešno lepenko, azbest- cementne valovite plošče, kanalizacijske cevi, dimnovodne cevi, fazon- ske komade, trstiko, betonske cevi vseh dimenzij, gaSeno apno, vse vrste sanitarnih naprav in drugi material kupite v vsaki količini po ugodnih cenah pri: ^Kurivo** Celje Mariborska cesta 9, telefon St 22-43 ZAHTEVAJTE PONUDBE Ko izgubljen je stal Alojzij sredi tri- kcta Franca-Asta-Lizika. Krčevito se je oprijel mize, da ne bi klecnil. Otro- ku je tiščal cueelj. Potem se je zastr- mel v nebes, po katerem so plavali ko jagnjeta kodrasti oblački. Tistile je Asta. Asta, kako slasten je tvoj kru- hek. Onile je Lizika. Lizika, kako mila je tvoja beseda. Oni črnikasti zadaj ... Franca! Ni se mogel spomniti, kako so mu pripopali Franco. Zakaj ravno njo? In otrok? Vinko vse ve, vse pove in laže ne... Oči so mu obstale na ob- jokanam obraščku: »Čigav si, otrok?« VI. y hudobiji nim* par» — kot n* pri- mer — mojM »t ar M. (Lb Bohem) Bi gospa Smolkova rada sedela na visoki polici. Figo, pa taka polica! Ko stara vrba je, trhla in majava. Potlej pa gledaj človek z viška, če moreš in imaš za koga! Ne, ona ni otrok sreče ko tista bahavka likarska. In kaj je bila? Nič! Zdaj pa: krznen plašč, dva- krat predsednica in na večerje hodi in — oh! celo denamik Grabež se ji kla- nja, milostljivi. Kaj pa šele Preložni- kova! Trška babšeta se obešajo ob njo Jco muhe na lim, hlačarje pa preklada neki ko srajce. To vidiš! Ona pa? Zen- ščine se je izogibajo, ko verne duše hudiča in možakov ni drugega ko po- rog. Se lastne matere je sam opomin in oče se je tudi spozabil in jo s ko- pitom pobožal po hrbtu, to uscan^ se venomer dere ko večen očitek. Da, vse za nič! Gospa Smolkova še toliko ne šteje kot je veljala Franca Temlinova. Lahko njim nasičenkam! Saj so zlezle, koder se šopirijo, po hrbtih svojih mož. Sta pa Likar in Preložnik tudi kavlja iz drugačnega testa. Da se more v živ- ljenju tako narediti! Ce si ne bi pri- zadevala. Pa še kako je nastavljala zanke lisjakoma. Pač pa gre in se uja- me, kdo drugi ko Alojzij Smolko! Uh! Ne in ne! Se ji je uresničila ena sama željica? In kaj sploh je? Se za šefa ni. In sploh... Nič! Tu nič, tam nič, nikjer in povsod nič! Lonce še postruže in zjutraj izprazni posodo, pa po česnu in smodu zaudarja. Za drugo rabo ni. Se- veda ni. ko pa... Ej, ona že ve, kako se taki reči streže, kakšni so dedci. »Si že zopet škilil čez planke. da je mleko osmojeno.« Mleko ni bilo prismojeno, danes je pazil nanj ko na punčico svojega očesa. Molčal je. ker ni mogel prenašati nje- nega jezika, odrezati ga pa tudi ne. »Si pozabil odpirati kljun, kaj? Doma je nem, drugje pa ročno oživi.« »Franca!« je zamoledoval. »saj sem vedno doma.« »O, doma pa. doma! Zjutraj se ti mudi, domov pa nič. Potlej pa... Kaj vem, kaj počneš? V kuhinji se ogrebaš in vogale drgneš in... s kurami zaspiš! Kaj le imam jaz od tebe?« »Delam,« je trznil in si odvezal sajast predpasnik. »Dela! On dela, jaz pa lenobo pasem. Glej ga. vrabca, kako ti zna peti! Re- dim te, pokora lačna. Tega ti seveda ne vidiš. Mar je tebi dom in žena in otrok! Zato se pa raje smoliš drugod.« »Saj nikamor ne grem. Saj, saj ...« »Saj, saj... Saj pa tudi nisi za ni- kamor, saja sajasta! Ce te ne ukani trgovka, te premoti branjevka, da sam zase ne veš. Vode pa tudi nisi nanosil. Pa čevlji? In kje ima otrok čiste hlačke?« To je Alojzij tekal, kajti je bil po- strežljiv in se je navadil uganiti ženine misli. Pa je navzlic temu vedno storil tako, da je bilo narobe. Ce si je ovil ovratnico, je storil to iz gotovih prikritih namenov. Ce si je ni, je bil zanikrnež. Ce je stopil po desni strani ulice, ga je zvabljala lakota po pijači, če je hodil po desni, je hlepel po grehu prešuštvovanja. »Uh, tak uma- zanec!« ga je grdila, ko ji je prinesel v sajastih rokah zajtrk v posteljo. In ko se je napravljal v službo: »Lej, lej. kako se liže. Za koga le? K ženi pa lega kosmat ko jež. Imaš že kaj za bre- gom in ti bo treba pogledati za petami.« In mu je gledala ne enkrat. Potlej pa spet: »Ti pa tvoje delo! Sam hihit vas je in čveka. Kaj pa tista punčara. Mar me imaš za tako trapo, da ne vem, zakaj si sedita nasproti? Zakaj pa je nisi vzel, koze, če sta že skupaj lizala sol! Zateleban si, pa se zaletavaš v omare. Saj res, kdaj pa si razbil sko- delico?« »Pamet imej, ženska!« se je znebil ponevedoma, zakaj ni še razmišljal, ali ima Franca pamet, ali je nima. To je zavreščala! »Ti boš solil meni pamet! Ce bi imel kaj v betici, ne bi bil za zadnjega v kan- cliji in ... joj, moja kombineža! Se v mislih kikle obira, na likalnik pa pozabi. Joj, joj, moja kombineža! Svojo pamet bi raje osmodil. tepec.« Cim bolj je Franca ši- lila ost svojega jezika, bolj je Alojzij otopeval. Besede ga niti niso več prizadevale. Občutlji- vejši je bil za post in za bunke. Kuhinjska tla so mu postala najljubše le- žišče. Franco pa, je dra- žila njegova voljnost in peklila njegova topost do debelih solza: »Alojzij, ti me nimaš več rad, ka- ko bi me mogel sicer puščati samo.« (Nadaljevanje aledi) Stev. 3 — stran 8 CELJSKI TEDNIK, 20. januarja 1966 UIETU1955 - VSE S'IE l\ NAPREDEK TELESCE UZGCJE IN JFCRTA Eiko Presinger, predsednik hokejsko-drsalnega klnba Celje CELJE POTREBUJE UMETNO DRSALISCE S pomočjo Občinskega ljudskega odbora Ce- lje smo letos dobili primernejše prostore na drsališču. Drsalni šport je gotovo med najlep- šimi, pa tudi izredno koristnimi. Kdor le imk •kromno opremo rad prihaja na drsališče. Važno je. da se naša mladina tudi v zimskih mesecih krepi na svežem zimskem zraku. V Celju smo v zadnjih letih na račun hokeja na ledu zanemarili nmetno drsanje. To je velika škoda in prav to napako bi radi po- pravili v letošnjem letu. Organizirali bomo clrsnlno šolo; interes zn njo je velik — le izredno muhavo vreme nam noče pomagati pri imaili prizadevanjih. Kar petkrat so nam južne sape že odnesle drsalno ploskev. Vse kaže, da so zime pri nas vedno slabse in da brez umetnega drsališča naprej ne bo šlo. Združimo v Celjn gospodarsko korist s po- močjo izgradnje prepotrt;bnih hladilnih na- prav s športnim udejstovanjem. Zato ne bo odveč klic po gradnji hladilnice, ki bi jo po- vezali z umetnim drsališčem. Za naše mesto hi bila to velika gospodarska pridobitev, za drsalni šport pa bi to pomenilo zanesljiv na- predek. Ob priliki gradenj hladilnih naprav v Celjn bo treba na to na vsak način misliti. V poletnih mesecih bi rabili kotalkališče. Z malenkostnimi stroški bi se dalo to urediti na idealnem prostoru v Mestnem parku. Naš klub ne zmore te gradnje. O tem naj razmišljajo mercdajni činitelji pri ljudskem odboru, saj otroških igrišč in zabavišč v Celju potrebuje- mo v veliki meri. Tu gre za ureditev prostora, ki bo mladim ljudem nudil koristno zabavo! Vse športne panoge, ki jih gojimo v okrilju našega društva, so za mladino izredno koristne in že zaradi tega je treba delo naših požrtvo- valnih odbornikov podpreti z merodajnih stra- ni v večji meri. Razmislimo temeljiteje o teh predlogih! Drsalci in hohefisfi bodo zborova i V torek, 24. januarja 1956 bodo imeli občni zbor člani Ilokejsko-drsalnega kluba (IIDK) Celje. Ta kolektiv je po svojem delu edeu najboljših in so posebno člani hokejske sek- cije gotovo najpožrtvovalnejši v Celju. Sami si nrejajo in vzdržujejo svoje športne naprave v Mestnem parku. Tako pripravijo vsako leto gladko ploskev, jo ob nastopu mraza tudi sa- mi polivajo in čistijo. Tudi obe zvezi, tako drsalna, kakor tudi hokejska sta dali temu kolektivu pismena priznanja. Skoda je le, da tf odvisni ud muhastega vremena, ki jim v zadnjih letih onemogoča izvedbo zamišlje- nih načrtov. Posebno v letošnjem letu jim vremensko prilike preprečujejo vsake načrt- ne prireditve. Zamišljeni program je bil iz- redno bogat in uicd drugim predvideval vrsto lepih prireditev. Tako so uspeli zaključiti go- stovanje dunajskih drsalcev, katerih nastop pa so morali že trikrat odpovedati. Nadalje je bilo predvideno v Celju mednarodno srečanje Jugoslavije in Švice v hokeju na ledu. Tudi tega ob srdaniih vremenskih prilikah ne mo- rejo izvesti. Poleg tega je sekcija za drsanje iuicuziMiu pripruvljaiu izvedbo drsalne šole, ki bi dula naši nadobudni mladini osnove za nadaljnji razvoj drsalnega športa v Celju. V ista K pih prireditev iu načrtno delo tega vztrajnega in požrtvovalnega kolektiva bi bilo mogoče, če bi Celje dobilo umetno drsališče. Pomen drsalnega športa v zimskih mesecih je za našo mladino izredno velik in bo treba uresničitev te zamisli temeljiteje obravnavati na Občinskem ljudskem odboru Celje. Tudi iz turističnih vidikov bi umetno drsališče r Ce- lju pomenilo velik razmah zimskega turizma. Gotovo se bi dalo povezati z izgradnjo hla- dilnih naprav, ki so za gospodarstvo Celja izredno nujne, z zgraditvijo umetnega drsa- lišča. Brez tega in pri teh vremenskih prilikah tudi v Celju ne bo šlo več. Da je mogoč na- predek le, če obstoja umetno drsališče nam je najboljši primer umetno drsališče na Je- senicah. Tam je postal drsalni šport — šport številka ena. Kolektiv bo zamišljeni program le poizkušal izve'^ti in unamo, da se bo vreme spremenilo in jim omogočilo izvedbo. V be te Ml vrsto drugih problemov svojega dela bo kolektiv drsalcev in hokejistov ob- ravnaval na svojem občnem zboru, ki bo v torek, 24. januarja 1956 ob 17. uri v prostorih oblačilnice v Mestnem parku. Vse člane in ostale zainteresirane Celjane vabijo, da pri- dejo na občni zbor in mu pomagajo pri nji- hovem delu. Drago Zorko, predsednik Kegljaške podzveze Celje GRADNJA KEGLJIŠČ - NAJVEČJI PROBLEM iKegljaški šport ima v Celju in na po- leželjn vedno več pristašev. Ze 19 je regi- itriranih klubov. 7 pa neregistriranih, v ka- terih je na stotine kegljačev. Samo v Celju te aktivno bavi s kegljanjem okrog 400 ke- gljačev, ki imajo na razpolago za vadbo le i steze na dveh kegljiščih. Z izgradnjo dveh ivosteznih ali enega štiristeznega kegljišča bi le število kegljačev gotovo potrojilo. istočasno pa b; se izboljšala tudi kvalitetna raven. Kegljanje je danes športna panoga, kjer se iržavljani vzgajajo v pravem športnem smi- slu, tu ni več prostora za hazardiranje. pi- jančevanje in za dobičkom lastnikov kegljišč. Brez dvoma je prav pri kegljačih na našem področju najbolj razvito amatersko pojmova- nje športa, saj keeljači za svoje š^^ortno udej- »tvovanje v večini primerov globoko segajo v lastne žepe (postavljači, dragi rekviziti, stroški ■a potovanja na tekmovanja in nodobno). Naš program v I. 1956 je predvsem grpdnja kegljišč v Celju in Storah, večja množičnost tn razširitev tega športa na podeželje.c Venčeslav Jeras, predsednik Aeroklnba Celje TEHNIČNO IZPOPOLNJEVANJE ČLANSTVA - NASA GLAVNA NALOGA! Marsikdo ne pozna našega dela, ki se odvija •a letališču v Levcu. Aeroklub Celje spada najboljše tovrstne klube v Sloveniji in državi. Raznriasamo z vsemi osnovnimi ma- terialnimi sredstvi za izvrševanje naše dejav- nosti. V okviru klnba gojimo jadralno letal- stvo, padalstvo, motorno pilotažo in mrdelar- stvo. Uspeli smo vzgojiti osnovni kader, ki nam Je potreben za nadaljnjo vzgojo. V Celju imamo danes 15 pilotov za motorna letala, preko 50 dobrih jadralnih letalcev, let- no izvežbamo okrog 30 padalcev, najbolj ma- sovno ra je modelarstvo. Od vključenih članov je ca. 50% študentske mladine, ostalih 50 % pa je vajeniške in de- lavcev iz proizvodnje. Danes se zahteva za pilotažo in jadranje precejšnje znanje in je zaradi tega vsakemu našemu Članu potrebna čim večja izobrazba. Naš program za 1. 1956 predvideva izbolj- šanje šolanja po kvaliteti. Pri letenju mora- mo uvesti večjo disciplino, zahtevati porolno znanje, ker se bomo le na ta način lahko izognili raznim nesrečam, ki so v Sloveniji pogoste. Organizirali bomo večje število te- čajev za novince in starejše člane društva, uredili letališče, da bo nudilo estetski izgled, izvrdli republiško jadralno prvenstvo, se ude- ležili vseh ostalih republiških in zveznih tek- movanj. z motornim letalom »Matajur« med- narodnega relija v Švici in Franciji, naš znani rekorder Maks Arbajter pa se bo udeležil sve- tovnega prvenstva v jadranju, ki bo v Fran- ciji. Pred kratkim io uspešno položili izpite za mtcfnvnike naši najboljši piloti, jadralci in padalci kot so tovariši Tovornik Mile in Dane, Velej, Mnlej. Mimik, Leskovšek I« Kores. Naš nastavni kader se je s tem močno oVr-nil in upamo, da bom« v šolanju novih kadrov lahko dosegli še vidnejše uspehe. II"»mo. da nns bo tiid' letos ko+ vsa leta doslej podprl OLO in Obč. LO Celje in da bomo lahko izvedli naš pester prosram ter s tem nadaljnje tehnično usposabljali uaše članstvo. DVA POMEMBNA DOGODKA V zadnjem tednu sta bila za vse naše orga- aizacije in športnike dva izredno važna do- godka, ki jih moramo vsaj bežno omeniti. Ple- Bum ZSS je nakazal revolucionarno pot v bo- razvoin našega .šnorta s sprcietiom načelnih temeljev, po katerih se naj v bodoče razvijajo vsa športna tekmovanja v naši re- publiki, skupščina Zveze Partizan v Beogradu pa je nakazala pravilno pot množične in zdrave ljudske telesne vzgoje, ki nai zajame sleherno podjetje in vas v FLRJ. Na obeh zflsodnnjih je bilo prvenstveno govora, da je tako imenovana kvaliteta sekundarnega pomena iu da je za ljudsko skupnost neprecenljive vrednosti tista telesna vzgoja in šport, ki bo imela svojo osnovo v ljudskih množicah, med našimi drlavci, kmeti in šolsko mladino. Zato mora v bodoče biti ves sistem tekmovanja pri- lapoien finančni zmogljivosti in mora izhajati izključno iz široke osnove kulturnega športa. O obeh zasedanjih bomo v našem listu še spregovorili. PRED SKUPSCINO NOGOMETAŠEV KLADIVARJA V nedeljo 22. t. m. bodo ob 9. uri zborovali nogometaši Kladivarja v dvorani hotela Evro- pe. Brez dvoma predstavlja skupščina najkva- litetnejših celjskih nogometašev za Celje po- seben dogodek, ki se ga moramo vsaj bežno dodakniti. V prvi polovici 1. 1955 nismo bili zadovoljni z nastopi liginih igralcev. Razočarali so nas v spomladanskem delu hrvatsko-slovenske li- ge, od katere so morali vzeti tudi slovo. Kriza je bila v drugi polovici leta premagana in zlasti v zadnjih mesecih preteklega leta so nas nogometaši zopet razveseljevali s svojo igro. Več uspeha so imeli mladinci, ki jim ie le za las ušel naslov republiškega prv«ka. Po kvalitetnem znanju ne zaostajajo tudi oio- nirji, ki jih ima društvo celo kopico. V sploš- nem moramo pred skupščino ugotoviti, da je leto 1955 vendarle pomenilo prelomnico v dru- štvu in da gredo vsi oddelki aktivnega član- stva nezadržno pot naprej. To je vsekakor lepa persuciktiva in društveni funkcionarji bodo na občnem zboru vsekakor v svojih po- ročilih potrdili to našo domnevo. V društvu je pa vrsta težav, s katerimi se borijo požrtvo- valni funkcionarji in ki jih premagujejo po svojih najboljših močeh. Sicer pa, kaj bi raz- pravljali v širino . . . Pojdimo na skupščino in prisluhnimo poročilom odbornikov ND Kla- divarl ZA NAPREDEK SOLSKE TELESNE VZGOJE Na descttisoče je šolske mladine v našem okraju, ki je tudi žejna telesne vzgoje in športa. Tedensko ji je odmerjeno v urnikih kar 3 ure za to aktivnost, vendar marsikje se dejansko ne izvaia, ker se šolska telesna vzgoja vrši pod težkimi materialuiiui pogoji. Pri šolah ni telovadnic in igrišč. Prav v tem času jo preko 90% šol vezanih na pouk v razredih med šolskimi klopmi ali pa na pusta dvorišča brez primernih športnih rekvizitov. Sicer bomo o teh težavah še spregovorili. Trenutno nam gre za prizadevanje Sveta za šolstvo OLO Celje in celjskega aktiva Dru- štva učiteljev in profesorjev tel. vzgoje, da bi s seminarji dali našim ljudem na šolah kar najboljšo strokovno izobrazbo za pouče- vanje telesne vzgoje. V soboto, 21. in nedeljo, 22. t. m. bo ob 8. uri zjutraj v ta nameu v telovadnici učiteljišča v Celju dvodnevni se- n'lnar s predelavo učnega gradiva iz akroba- tike, raznoterosti, iger in ljudskih plesov za vse nižje razrede srednjih šol. Kvalitetna pre- davatelja tov. prof. Longyka Miro iz Ljublja- ne in tov. prof. Trdina Nina iz Celja nam zagotavljata, da bodo v«i udeleženci na tem seminarju mnogo pridobili in s tem izboljšali kvaliteto pouka telesne vzgoje na svojih šolah. OBVESTILO: Istočasno obvešča uprava HDK Celje, da ji je uspelo nabaviti nekaj parov drsalk. Interesenti jih lahko kupijo v sobo- to, 21. januarja 1956 od 16. do 18. ure in v nedeljo, 22. januarja 1956 od 9. do 12. ure v klubski sobi na drsališču v Mestnem parku. Drsalke so na razpolago za otroke od devetega leta dalje in tudi za člane. Cena drsalkam je 2000 in 3000 din. Nadalje obvešča odbor HDK Celje, da je klub ostal v dogovoru z dunajskimi drsalci za izvedbo revije in bo ista izvedena čim bodo za to nastopili ustrezni vremenski pogoji. \ stopnice ostanejo v velja- jn se predprodaja nadaljuje in sicer v Knjigarni in papirnici »Naša knjigac v Sta- netovi ulici, v i^apirnici in knjigarni Celjske tiskarne in v konfekcijski trgovini »Napredi uu louišičevem trgu. ,PARnZAN" CEIJE BREZ TELOVADIŠČA Danes kratek pogled v delo TTD Partizan Celje-mesto, ki deluje v centrn mesta. Prav- kar so imeli redni občni zbor, na katerem so pregledali svoje delo v zadnji poslovni dobi. Nas zanimajo problemi in težave, s katerimi se bori to društvo, ki nadaljuje z bogato telo- vadno tradicijo v našem mestu, saj je prav letos minilo že 65 let od ustanovitve prvega telovadnega društva v Celju. Danes mnogo razpravljamo o zdravstveni vlogi telesne vzgoje, ki je primarna pri vsem našem telesno vzgoj- nem prizadevanju. Zdravje pa si lahko utrju- jejo naši ljudje, zlasti pa mladina, v prirodi, na svežem zraku, na zelenih igriščih in telo- vadiščih. Za vadbo na prostem — pod idealnimi pogoji — pa so potrebna igrišča in telovadišča. In prav tega društvo Partizan Celje-mesto nima. Zato je izgradnja telovadišča problem št. 1 tega društva. V zadnjem letu so že krepko prijeli za delo. Preko milijon dinarjev so iz svojih skromnih sredstev investirali v to gradnjo. Denarja je zmanjkalo in s tem se je ustavilo tudi delo. Sedež društva je v II. osnovni šoli, kjer je poleg 1000 šolskih otrok še preko 300 dijakov učiteljišča, ki so vsi brez telovadišča! Ali ne bi bila dolžnost oblastnih organov, da poskrbijo za boljše pogoje šolski mladini za pouk telesne vzgoje? Poglejmo še drug problem, ki tare skoraj vsa telesnovzgojna društva. Primanjkuje vadi- teljev! Celjsko društvo jih ima sicer 6—7, kar pa ne zadostuje za veliko število telovadečih. Danes pride na enega vaditelja okrog 50 telo- vadečih, kar vsekakor vpli\a na kvaliteto dela. Poglejmo si imena teh >garačev<, ki ure in ure požrt\ovalno delajo in to iz leta v leto v na- ših telovadnicah: Kokot Slavko, Crepinšek Lea, Bornšek Tilčka, Dojer in Zgur Marica. Ne mo- remo še mimo imana tov. Zorko Majde, ki je bila vsa leta požrtvovalna vaditeljica. Danes je v društvu preko 270 aktivnih telovadcev in' telovadk, po oddelkih: 13 cicibanov, 60 pio- nirjev, 89 pionirk, 41 maldincev, 38 mladink, 12 članov in 15 članic. Okrog 60 mladincev jn- mladink iz vrst srednješolcev je še vpisanih med aktivno članstvo, ki pa ne obiskujejo vad- be. Društvo ima še 92 članov in 66 članic — prijateljev društva. Skupno število organizira- nega članstva je torej 490, kar je vsekak»r lepa številkal Vso poslovanje v društvu je vzorno, kar je vsekakor zasluga požrtvovalnih delavcev, predvsem tov. Požuna Franca^ kot predsednika. Kompanove kot tajnice in gospo- darja tv. Cokana. In zadnji uspehi društva? Udeležili so se vseh tekmovanj okrajne zveze Partizan od smučarskih do vaj na orodju, mnogoboja, pla- vanja. atletike itd. Povsod so dosegli lepe uspe- he. Preko 80 se je letos udeležilo taborjenja na morju, okrog 100 pa propagandnega nastopa na Rečici ob Savinji. Kdo bi še našteval ude- ležbo v Titovi štafeti, paradi ob občinskem prazniku mesta Celja, o izvedbi zadnje telo- vadne akademije in podobno. NARAŠČANJE HRANILNIH VLOG IN VELIKO ŠTEVILO PRIJAV ZA DESETLETNO NAGRADNO VARČEVANJE JE DOKAZ ZA- UPANJA PREBIVALCEV V CELJSKO MESTNO HRANILNICO. VABIMO VAS, DA SE TUDI VI PRIKLJUČITE DESETLETNEMU NAGRADNEMU VARČEVANJU. CELJSKA MESTNA HRANILNICA CELJE LJUDSKI MAGAZIN, CELJE, PREŠERNOVA ULICA 10 RAZPRODAJA naslednja lastna osnovna sredstva: omara za konfekcijo iz lesonita; stojala za konfekcijo, lesena; prodajne mize v velikosti 2--5 m, kompletno prodajno mizo za buffet s pripravo za umivanje kozarcev; ovalne miz! za buffet; točilno mizo z zračno sesalko; telefonsko centralo z 8 telef. aparatov; lestenc 9-kraki, primeren za veliko dvorano; plinski štedilnik, vel. 100x85x80: plinski štedilnik, namizni; več registrskih blagajn; decimalne tehtnice nosilnosti 25—250 kg; ku- hinjsko tehtnico; razne uteži od 0.50—20 kg: drobni inventar buffeta, posodo itd.; voziček, platoner na 4 kolesa, nosilnost 500 kg; voziček na 2 kolesa, nosilnost ca. 200 kg. Pismeno in ustmene informacije dobite pri upravi podjetja ali poslovodski pisarni veleblagovnice. Telefon štev. 20-91 in 20-92. TRIDEKTRIA LECIONO. Saluton, karaj geamikoj! Cu ni bone trarigardis la urbon kun nia franca amiko? Jes, en la pasintaj tagoj ni tra igardis gin. Cu ži plačaš al vi? Jes, gi tre plačaš al mi. Nun mi havas alian ideon (misel). Anstatau resti ankorau en Parizo, ni povos farvojagi al la urbo, kie estos kongrese de Esperanto. Anstatau — namesto. En kiu urbo estos kongreso de Espe- ranto? Ci estos en Oslo. Cu vi scias kie estas Oslo? Jes, gi estas La čefurbo de Norvegujo. Cu vi scias kio estas kcn- greso? Jes, mi scias. Mi legis en iu bcnhumora vortareto (slovarček): Kon- greso — multaj homoj sidas en čam- brego, parolas kaj ne komprenas unu la alian. Esperanta kongreso — mul- taj homoj sidas en čamrego, parolas, sed ili komprenas unu la alian. Cu vi scias kiom da tempo oni bezo- nas por la traduko al du au tri lingvoj? Jes, kaj mi ankaii legis, ke multaj partoprenantoj dormas, doimetas au interparolas dum la tradukado. Traduki — prevesti, traduko — pre- vod, tradukado — prevajanje. Kaj en kelkaj konferencoj, eč en la parLamento da Svisujo oni ekuzis in- teresajn teknikajn aparatojn kaj ho- mojn kun bonega lingvo scio, sed tio ne solvis la lingvan problemon. Konferenco — konferenca, posveto- vanje, parlamente — parlament, skupščina, uzi — rabiti, ekuzi — začeti rabiti, solvi — rešiti. Kiam ni forvojagos? Ni vojag;os per aeroplano, por ke ni venu ankorau antau la komenco. ReVli smo: POR KE NI VENU in ne: NI VENOS, saj je v slovenščini pri- hodnji čas! Za POK KE uporabljamo vedno le obliko velelnika ali želelnika, to je končnico -U. Vespere, antau la komenco de la kon- greso, estas interkona vespero. Tio estas tre vigla vespe.o. Cen loj da homoj si- das če la tabloj. au p-omenante serčas siajn amikojn en la salono. Estas in- terese, ke Liuj homuj aparttnas al 30 diversaj nacioj, tamen ili komprenas unu la alian, uzante nur unu neutra- lan lingvon. (Zanimivo je, da ti Ijuije pripadajo tridesetim raznim narodom, vendar razumejo drug drugega, upo- rabljajoč samo en nevtralni jezik. Salono — dvorana, vigla — živahen. Kaj tiuj naciaj kostumoj, al kiuj na- cioj ili apartenas? (In tiste narodne noše, katerim narodom pripadajo?) Ili estas svedaj (švedske), nederlanda (ni- zozemska) kaj skotaj (škotske) naciaj kostumoj. Nacia kostumo — narodna noša, nacio — n"rod. popolo — ljudstvo, solena — svečan, slavnosten. Granda salono en la universitato de Oslo estas rezervita por la malfermo de la kongreso. Solena estas malfermo de la kongreso kun la salutvortoj el la tuta mondo. (Svečana je otvoritev kon- gresa s pozdravi iz vsega sveta.) Sur la podion venis esperantistino el Indo- nezio. Si alveturis per aeroplano kaj jus transdonas al la čeestantaro salu- tojn de esperantistoj el sia lando. (Pri- peljala se je z letalom in pravkar iz- roča p-isctnim pozdrave esperantistov iz svoje dežele.) Podio — oder, jus — pr -vka^ ravnokar, doni — dati, transdoni — predati, izročiti. Kako je sestavljena beseda ceestan- taro? Koren besede je EST-, predpona CE-, £eesti — prisostvovati, -ANT- je pri- pona tvornega deležnika sedanjega ča- sa, -AR- je pripona, ki pomeni skupi- no in -O je končnica za samostalnik. Torej: Ce- est- ant- ar- o, ceestantare — prisotni. Al Indoneziino sekvas reprezentan- toi de aliaj landoj. (Indonezijki slede predstavniki drugih dežel.) En aliaj ta- goj estas p''elegoj de la intemacia so- mera universitato. Prelego — predavanje, sciencisto — znanstvenik, fako — stroka kunveno — sestanek, sekvi — slediti, reprezenti — predstavljati, reprezen- tanto — predstavnik, okazi — dogoditi se, diskuti — razpravljati. Kiai prelegoj estas tiam? Sciencistoj de diversaj nacioj prelegas pri siaj fako j. Poste okazas ankau laborkun- venoj pri la problemoj de la esperanta movado kaj diversaj fakaj kunvenoj. Pri kiuj fakoj oni diskutas? Kunvenas anoj de diversaj fako j, ekzemple: pe- dagogoj, kuracistoj, jumalistoj, fervo- jistoj, filatelistoj kaj multaj aliaj eč diversaj eklezioj havas siajn apartajn kunvenojn. La tempo jam pasis, por hodiaii su- fiče! Gis la revido, karaj gesamideanoj! RAZPIS Sprejemamo prijave za honorarne prc^da' vatelje predvojaske vzgoje. V poštev pridejo oficirji in podoficirji. Honorar znaša 130 din na učno uro. Prijave sprejemamo do 25. februarja t pi- sarni prosvetnega odseka. Občinski ljudski odbor Celje PODALJŠANJE AVTOBUSNIH PROG CELJE-KOZJE IN KOZJE-KRSKO Od 23. t. m. dalje vozi avtobus po naslednjem voznem redu: PROGA CELJE-KOZJE-PODSREDA: Odhod iz Celja 16,45 Prihod v Celje 7,00 Odhod iz Kozjega 5,00 Prihod v Kozje 18,48 Odhod iz Podsrede 4,45 Prihod v Podsredo 19,00 Avtobus vozi vsak dan. PROGA LESICNO-KOZJE-ilKtSTANICA-KRSKO: Prihod Lesično 10,09, Odhod Lesično 10,15 Odhod Kozje 5,15, 12,15, Prihod Kozje 9,45, 10,27, 18,45, Prihod Senovo 8,36, 14,44, 17,35, Odhod Senovo 6,30, 13,30, 16,00, Prihod Krško 7,05, 14,05, Odhod Krško 7,42, 14,08. Avtobus vozi vsak dan. »AVTOBUSNI PROMET CELJE« Nogometno društvo »Kladivar« Celje VABI VSE ČLANE IN PRAJATELJE DRUŠTVA na redno letno skupščino, ki se bo v ne^ deljo, dne 22. L 1956 s pričetkom ob 8. uri v prostorih vrtne dvorane hotela »Evrope« PUSTNE PRIREDITVE V CELJU Olepševalno In turistično društvo Celje prireja tudi letos tradicionalne pustne prireditve. SPORED PRIREDITEV SOBOTA, 11. FEBRUARJA: ob 20, Mlinarjev Janez: Pustno rajanje. Posebni avtobusni prevozi v obe smeri za- goto> Ijeni. NEDELJA, 12. FEBRUARJA: ob 16, Narodni dom: Otroška maškarada. Nagrade za najoriginalnejše maske. rOREK, 14. FEBRUARJA: ob 20. Narodni dom: 29. tradicionalna ma- škarada. Konkurenca mask — izvolitev naj- originalnejših mask — bogate nagrade. Predprodaja vstopnic za vse prireditve od 6. fe- bruarja dalje v društveni pisarni od 10.-12. ure. Olepševalno in turistično društvo Celje Stiojna finomehanika »IDRO«, Celje Leskoškova ulica, zaposli za tajniške posle taJioj absolventko ekonomskega tehnik uma. Trg. podjetje »MANUFAKTURA Celje Trg. V. kongresa 8 obvešča potrošnike, da uprava podjetja odobrava potrošni- ški kredit: ob ponedeljkih od 8.—12. ure ob sredah od 14.—17. ure ob petkih od 8.—12. ure in od 14.—17. ure. Prošnje lahko dvignete vsak dan v trgovini podjetja. TRGOVSKEGA POMOČNIKA sprejme KZ Zibika okraj Celje. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe s 1. II. 1936. Za stanovanje in hrane preskrbljeno. Pismene ponudba posla- ti na naslov Kmetijska zadruga Zibika p. Pristava, OPOZORILO Opozarjam In prosim cen j. stranke, da svoje dežnike, i rinešene v popravilo in preoblačenje v letu 1955 dvignejo do 1. februarja 1956, sicei Po tem datumu zapadejo. ohitite! Dežnikarstvo, Anton Magdič, Celje, Miklošičeva 2. RIBIŠKO DRUSTVO V CELJU bo imelo redno letno skupščino v nedeljo, 29. I. ob pol 8. uri v vrtni dvorani hotela Evropa v Celju. Dolž- nost vsakega zavednega ribiča je, da se skupščine udeleži. Odbor SPREJMEMO TAKOJ in tudi kasneje — več kvalificiranih in visoko- kvalificiranih elektromontorjev in elektro- instalaterjev. Elektro-Celje, tehniška izpostava Celje-mesto. PRODAM dve tri sobni stanovanji v centra. Naslov v upravi lista. PRODAM enodružinsko hišo z vrtom, vseljivo, v bližini Celja. Naslov v upravi lista. PKOUAM slamoreznico. Leveč števc. 1. PRODAM trodelno kredenco. Ložnica 13. PROI)\V1 skoiaj nov kombiniran otroški vo- ziček. Ogled med 14. in 15. uro pri: Grobler Matilda Celje, Slandrov trg 3-a. SPREJMEM zdravo, pošteno nad 25 let staro gospodinjsko pomočnico za Celje. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM veliko trosobno in pol sobno kom- fortno stanovanje z vrtom in stekleno ve- rando v Celju za enako ali štirisobno v mestu. Naslov v upravi lista. IZGUBIL sem desno usnjeno moško rokavico s krzneno podlogo. Prosim poštenega najdi- telja, da jo vrne proti nagradi v podjetjih >Mesnine< Celje, Prešernova ul. (Nad »ko- promc, I. nadstr.) Nedelja, 22. Jan. 1»,00 Vedro in veselo v nedeljsko do- poldne, vmes ob 10,30 oddaja za zene 10,50 Iz partizanskih let 11,00 Kar ste želeli — to bomo zavrteli! 11,30 Zabavne melodije, vmes reklam« in objave Ponedeljek, 23. jan. 18.00 Poročila 18,10 Športni tednik 18.25 Plesna glasba, vmes objave 18,35 Prenos iz Ljubljane Torek, 24. Jan. 18.00 Poročila, pregled »Večera« 18,10 Iz opernega sveta 18,30 Prenos iz LJubljane Sreda. 25. jan. 18,00 Poročila 18,10 Kar ste želeli — to bomo zavrteli! 18,30 Poje Marija Tabor iz Celja, pri klavirju prof. Trčkova 18,45 Prenos iz Ljubljane Četrtek, 26. jan. 18,00 Poročila, pregled »Večera« 18,10 Spored srbskih in hrvatskih na- rodnih pesmi 18,30 Prenos iz Ljubljane Petek, 27. jan. 18.00 Poročila, pregled Celj. tednika 18,10 Po svetu ritmov in melodij 18,35 Prenos iz Ljubljane Sobota. 28. jan. 18.00 Poročila 18.10 Kar ste želeli — to borna zavrtelil 18,35 Prenos iz Ljubljane CELJSKO GLEDALIŠČE Sobota, 21. Jan. 1956 ob 20: Ivan Cankar: LEPA VIDA — Premiera — Premierski abonma in Izven Nedelja, 22. Jan. 1956 ob 15,30: Ivan Cankar: LEPA VIDA — nedeljski abonma in izven Torek, 24. jan. 1956 ob 20: Ivan Cankar: LEPA VIDA — torkov abonma in izven Četrtek, 26. jan. 1956 ob 15: Ivan Cankart LEPA VIDA — lil. srednješolski abonma ob 20: Ivan Cankar: LEPA VIDA — četrtkov abonma in izven Petek, 27, jan. 1956 ob 15: William Inge: VRNI SE, MALA SHEBA - II. srednješolski abonma KINO UNION, CELJE Od 18. do 22. 1. 19-)6. »POLETNO GOSTO- VANJE«. ameriški barvni film. Od 23. do 26. 1. 1936, »FILOMENA MATU- RANO«, italijanski film. KINO DOM. CELJE Od 16. do 22. I. 1956 »SIMERONSKA ROZA. ameriški barvni film. Od 23. do 27. I. 1956 »SE ZIVIJO<, madžarski film KINO ZALEG Od 21. do 22. L 1936, »POLJUBI ME KATICA«. ameriški barvni film Dne 24. L 1956, »RING«, ameriški film