Fizika v šoli 55 Didaktični prispevki Ducat let Zvezdogleda Stane Arh Povzetek S profesorjem fizike Goranom Ilićem smo se pogovarjali o programu in načrtih delovanja Zvezdogleda – to je skupine za astronomijo navdušenih amaterjev, ki po šolah izvaja praktično astronomijo. Abstract With the physics professor Goran Ilić we have discussed the pro- gramme and activity plan of Zvezdogled – this is a group of ama- teur astronomy enthusiasts, who perform practical astronomy at schools. Ducat let je za astronomijo zelo kratko obdobje, v življenju pa predstavlja že četrtino človekovega de- lovnega obdobja. Če je človek priden in ne trati časa, ima za seboj že lepo zbirko rezultatov in uspehov. In Zvezdogled jih ima. Zvezdogled sicer ni človek. Pod tem imenom deluje skupina za astronomijo navdušenih amaterjev, ki svoje znanje posredujejo učencem, dijakom in tudi odraslim. S svojim plane- tarijem in delavnicami so obiskali že 250 različnih šol in skozi njihove teleskope je opazovalo zvezdno nebo že preko 60 tisoč radovednih obiskovalcev. Obletnico Zvezdogleda smo izkoristili za intervju s profesorjem fizike Goranom Ilićem, ki je eden od ustanovnih članov Zvezdogleda. Zvezdogled je z leti postal skoraj nujna potreba za praktičen prikaz osnov astronomije. Vse več šol se poslužuje vaših uslug pri spoznavanju Sončevega sis- tema in opazovanju zvezd. Ali nam lahko predstavite ekipo Zvezdogleda? Osrednji del ekipe predstavljamo: Matjaž Gerdej, Dalibor Šolar in jaz. Skupaj pripravljamo vsebine programa Zvezdogleda, jih posodabljamo, dopol- njujemo in širimo. Vsebine programa so prilagojene veljavnim učnim načrtom. Prisluhnemo tudi željam naročnikov in smo sposobni obdelati katerokoli vse- bino iz astronomije. Z lastnimi sredstvi smo kupili prenosni planetarij in potrebno opremo, ki jo vsako leto dopolnjujemo in izboljšujemo. Matjaž skrbi za izdelavo vseh digitalnih vsebin in jih običajno tudi sam predstavlja v planetariju. (Šte- vilo predstav se približuje številki 3000. Številka je prava. V planetariju je prostora za 20 obiskovalcev (otrok do 30), zato naredimo na astronomskem dne- vu več projekcij, tudi do pet, glede na velikost šole in njihovih želja.) Odlično pozna delovanje aparatur, zato je postal naš tehnični mojster za vse. Dalibor in jaz sva oba učitelja fizike, zato pripravljava in skrbi- va za izvedbo delavnic in predavanj. V veliko pomoč so nam prijatelji, amaterski astronomi, ki nam sve- tujejo in nas podpirajo pri našem delu. Nam lahko opišete začetek delovanja Zvezdogleda? V astronomskem društvu Nova smo bili veliki ljubi- telji astronomije in to ljubezen smo delili z ostalimi, če so le pokazali nekaj zanimanja za astronomijo. Pogosto smo organizirali opazovanje Sonca in noč- nega neba za prebivalce Jesenic in okoliških krajev. Izkoristili smo vsak astronomski dogodek za mno- žično opazovanje. Bili smo mladi z ogromno delov- ne energije. Ideja o ustanovitvi Zvezdogleda je zorela nekaj let. Kar nekaj tehtnih razlogov je bilo za njegov začetek: 56 Slovenija je bila že kako desetletje brez planetarija, šolski program je uvajal izbirne predmete s področja astronomije, šole so nas prosile za pomoč pri izved- bi naravoslovnih dni, znanje astronomije učiteljev je bilo pomanjkljivo, niso imeli praktičnih izkušenj pri opazovanju s teleskopom, na mnogih šolah ni bilo teleskopov. Potrebo po ustanovitvi Zvezdogleda smo občutili še toliko bolj, ker smo kot učitelji pou- čevali v šolah. Imeli smo znanje, ki smo ga bili pripravljeni posre- dovati drugim učiteljem in učencem. Vsak od nas je imel svoj teleskop. Zbrali smo denar in kupili pre- nosni planetarij, ki ni bil poceni. Kmalu se je izkazalo, da smo se pravilno odločili. Po prvih predstavitvah planetarija učiteljem fizike so prihajala vabila iz različnih šol. Vse več jih je bilo in kmalu so presegla ljubiteljski nivo. Postali smo prezaposleni z delom v Zvezdogledu ob redni služ- bi. Zvezdogled smo preoblikovali in ga osnovali na profesionalni ravni z enim redno zaposlenim astro- nomom. Matjaž sprejema in usklajuje naročila, or- ganizira predstavitve, oglede in delavnice, skrbi za vzdrževanje opreme, ureja administracijo. Skratka, je deklica za vse. Seveda mu ostali pomagamo. Na vaši spletni strani (http://www.zvezdogled.si/) je zabeležen podatek, da ste s planetarijem obiskali že 250 različnih šol po Sloveniji, v glavnem osnovne šole. Z obiskom ste razveselili celo učence osnovne šole v Trstu. Verjetno so povpraševanja po astronomskih vsebinah in vaših predstavitvah presegla začetna pri- čakovanja. Ali nam lahko opišete, kako poteka astro- nomski dan na šoli? Res je, povpraševanje po naših programih je precej- šnje, zato je veliko dogovarjanja. V pomoč učiteljem smo postavili spletno stran, kjer pregledno objavlja- mo vse aktualne novice v zvezi s predstavitvami in tudi urnik rezervacij posameznih terminov. Seveda smo odvisni tudi od vremena, saj v oblačnem dnevu nimamo kaj opazovati. Naravoslovni dan lahko poteka v dopoldanskem ali popoldanskem času in traja običajno pet šolskih ur. Vsebino programa astronomskega dne izbere šola iz nabora, ki ga ponujamo. Ponujamo: obisk planetarija, multimedijsko predavanje, razne de- lavnice, opazovanje Sonca, opazovanje nočnega neba s prostim očesom, z daljnogledom in s tele- skopi. Učiteljem svetujemo, naj izberejo različne dejavnosti, da učenci niso enostransko obremenje- ni. Vsaka dejavnost poteka v enem prostoru in traja eno šolsko uro. Na dejavnostih se menjajo učenci v skupinah tako, da vsak učenec opravi vse predvi- dene dejavnosti. Kakšen planetarij uporabljate za predstavitve? Za postavitev prenosnega planetarija zadošča šolska učilnica. V planetariju je prostora za 30 ljudi. Op- tični projektor smo nadgradili z digitalnim, tako da nismo več omejeni s projekcijami in lahko v plane- tariju predvajamo raznovrstne predstavitve in filme. Astronavtka slovenskih korenin Sunita Williams je lani na Bledu gostom v našem planetariju prikaza- la film o svojem bivanju na Mednarodni vesoljski postaji. Sunita je pohvalila vsebino naših astronom- skih predstavitev. T udi učenci pozorno poslušajo našo razlago in prihajajo iz planetarija navdušeni za astronomijo. Bi lahko na kratko predstavili še vsebine ostalih dejav- nosti? Multimedijsko predavanje obsega različne vsebine: Osončje, življenje zvezd, naša galaksija, vesoljski poleti, mednarodna vesoljska postaja, kometi. Pri- pravljenih imamo 14 različnih vsebin. V delavnicah so glavni izvajalci učenci, ki izdela- jo in izstrelijo rakete na vodni pogon, simulirajo nastanek kraterjev, modelirajo Osončje, se naučijo uporabljati vrtljivo zvezdno karto. Dnevno opazovanje vsebuje opazovanje Sonca s te- leskopi v h-alfa in beli svetlobi v različnih tehnikah, opazovanje protuberanc, izračun aktivnosti Sonca, relativno velikost peg. V ečerno opazovanje je namenjeno spoznavanju ve- černega neba s prostim očesom, z daljnogledom in s teleskopi. Opazujemo Luno, planete, komete, zvez- de, svetlejše objekte globokega neba (galaksije, meg- lice, kroglaste in razsute kopice, dvozvezdja, …). Kljub širokemu izboru vsebin verjetno astronomski dan ni dovolj, da bi z njim pokrili vse vsebine učnega programa. Naš cilj nikoli ni bil , da bi popolnoma zadostili zah- tevam učnega programa. V astronomskem dnevu želimo učencem prikazati zanimivosti astronomije, jo približati na dostopen način in učence navdušiti za opazovanje sveta okoli sebe. Pa ne samo učence. T udi odraslim poskušamo vzbuditi zanimanje za astronomijo. Kako? V Cankarjevem domu smo že trikrat sodelovali na Festivalu znanosti in vse dni navduševali obiskoval- ce s planetarijem in multimedijskimi predavanji. Fizika v šoli 57 Didaktični prispevki Planetarij je bil že večkrat predstavljen na študijskih skupinah učiteljev za fiziko. Poleti prirejamo nočna opazovanja na Blejskem gradu. Sodelovali smo pri nočnih opazovanjih v okviru programa ljudske uni- verze. Odzvali smo se povabilu Društva upokojen- cev Jesenice. V edno organiziramo javna opazovanja Sončevih mrkov ali astronomskih pojavov, ki so za- nimivi za širšo javnost. V astronomiji se zadnja desetletja hitro vrste nova in nova odkritja. Jih uspete spremljati? Astronomija nam je še vedno velika ljubezen in se trudimo slediti vsem najpomembnejšim odkritjem. Pomembnejša spoznanja vključujemo v multi- medijska predavanja. V eseli nas, da tudi slovenski astronomi dosegajo vidne rezultate. V Krškem je Zvezdogled – planetarium. Je to vaša po- družnica? Ne, nikakor. Z njim nimamo stika. Pojavlja se zadnji dve leti in na nepošten način uporablja naše uvelja- vljeno ime Zvezdogled za lastno promocijo in za pri- dobivanje nepozornih strank. Menimo, da bo tudi on kmalu obupal, tako kot nekateri pred njim. Nič ni- mamo proti konkurenci, saj nas zdrava konkurenca sili k stalnemu izboljševanju programa in k dodatne- mu izobraževanju. Bojimo se le, da bi nelojalen kon- kurent s slabim programom in morebitnim zasluž- karstvom škodoval posredno tudi nam. Mi delamo na dolgi rok in se bomo še naprej trudili biti kvalitetni. Ste učitelj na OŠ Toneta Čufarja na Jesenicah. Kako posredujete svoje bogato znanje astronomije svojim učencem? Med našimi učenci je astronomija zelo popularna. Vsako leto imamo na šoli vsaj dve skupini učencev, ki izberejo izbirni predmet s področja astronomije. Imeli smo tudi že pet skupin. Redno opazujemo s teleskopi Sonce, Luno, planete, večerno nebo. Z večino učencev šole smo opazovali vsak mrk, ki je bil pri nas viden, spremljali smo prehod V enere in Merkurja preko Sončeve ploskve. Želim si postaviti šolski observatorij na strehi šole, a za to ni dovolj denarja. Bi za konec še kaj dodali, česar vas nisem vprašal v zvezi z Zvezdogledom? Zvezdogled že dvanajst let uspešno zapolnjuje praz- nino neobratovanja stalnega planetarija v Sloveniji in posreduje praktično astronomsko znanje. Kljub povpraševanju in tesnemu sodelovanju s šolami bi bil koristen kritičen pregled storjenega. V erjetno je že prišel čas za postavitev novih, morda tudi višjih ciljev pri vseh sodelavcih v Zvezdogledu. V dvanajstih letih se je le delno izpolnila ideja in pr- votna želja, da 400 let po Galileju ne bi bilo otroka, ki še ni pogledal skozi teleskop in se širše zavedel svojega mesta v vesolju. Pri uresničevanju te ideje je vloga učiteljev neprecenljiva. Foto: Stane Arh Goran Ilić pri opazovanju astronomskih pojavov.