LIST Z.A INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. Štev. S S). Oliiottsfo, Maj, I0O7 Leto II. (Vol. II.) PRVI MAJNIK. J. Logačan. •o Zopet je napočil »delavski »praznik, kalierega ni določil ka!k bog, prerok, papež, cesar ali predsednik, temveč praznik, katerega so si delavci saimi dblacili na mednarodnem delavskem kongresiu v Paritful leta 1889, praznik, ki naivdaja posedujoče stoje s strahom in grozo, trpeče in izkoriščane sloje »pa z ulpom iin nado, ker vidijo v rojem znamenje, v katerem zuamenju se bo vršila . poslednja bitka med izkoriščevalci in izkori-ščanci. Na prvi majitik žalitevajo delavci samo izven parlamenta socialnih prevamov, spluif^'pi eobi islPdanasin.je družbe v socialistično, na nest e vi 1-nih -shodih v raznih deželah in državah. • . In vprav to, da ta akcija izhaja . iz delavske mase same, daje (tudi delavski masi manalličen pogum, jo oživlja in. vzpodbuja za ideale: svoboda, enalkost in bratstvo. Vsaka se talko Jrtaljhna preostaova v korist produktivnim slojem, katero si je delavtsikai masa z odprtim nastopom sama priborila, včinkuje agitatorič-no se na/ nezavedne tovariše-delav-ce, obenem pai tudi razodeva delavski masi, kaikšnai velikanska sila je v nji, ako jo ob pravem času vpo-rabi sebi v korist. Darovi, katere prinašajo mogočneži sami delavski irtejsi' iz strahu in bojazni v potola-ženje ®o minilo vredni. Taki darovi so vaida, s katero hočejo kapitalisti vspavati delavsfloo gibanje, poriniti, potisniti ga s socia'lisfično-re-vohiconarne poti na polževo pot refonm. t Poedirt delavec je v navadnem življen jut ničla.. Kako se naj sam vpne kaoitalrstam, ki latstujejo vsa produktivna sredstva? Vse drugo je. ako delavci nastopajo oreani-zirani v rrtaisah, ker se tu majhne čete Združijo v velikansko, mogočno m nepremagljivo vojsko, kaker-3ni kiapi tail isti, biriči in dnu g i najeti morilci niso kos. V takilh trenotkih spoznajo delavci se a zmagali na vtsi črti. Prvi iriajnik nam kaže sliko, da je ves proizvodni aparat odvisen le od razredno zavednega delavstva, da se bliža vedno hitreje dan, ko se bo Vprotp3»sitiliai današnja človešk družba, ki temelji na krivicah in nasilju, na nje razvalinah pa zgradila socialistična, v kateri ne bo gospodarjev, ne hlapcev, v kateri »bodo živeli vsi lijiudje srečno v svohodi, enakosti in bratstvu._. r » v OTOK SREČNIH. Pravtljica. /. Gaulke. Na samotnem otoku je živela peščica ljiudi. Imeli so malo potrebščin, njih njive in gozdi so jih pa preskrreli z vsem potrebnim, če so bili kačni, so vlivali sadež, ki je zrtastel na polju, če so bili žejni, so se pa napili čiste studenčrice. Ako so bili trudni so legli k počitku v svojje koče, ki so bile zgrajene iz bičevja. Za drugo se niso brigali. Bili so srečni, kaikor ljudje sploh srečni morejo biti. Imeli so časa dovelj za življenje in samjarenje. Nekega dine so se izlkroailr na otoku ljudje, ki so prišli daleč preko velike vodt iz tuje dežele. Domačini so vtprašaili tujce, Čemu so prišli. Tujci' so rekli: Prišli smo, da snx> vam prinefti kulturo. Vi ste dolgo sanjali, treba je, da pričnete delati" Domačini jih niso. raaumeli in posmehoval i so se njih govorom. Sedaj je stopil »naprej imož, oblečen v dolgo črno suknjo. Pričel je pri-digovati in jeziti se. 44 Vi' ste narod brez moitale in od-nošajev, pravi grešniki, ki žive kot živaJ, da se jih mora usmiliti bog. Tako ne more naprej. Učil vas bom moliti in delati, kakor se spodobi za bogu podbbna bitja.'' Za duhovnikom je pričel učitelj: "Vi ste bedaki. Jaz sem prišel, da bom razsvetlil vašo pamet Učil vas bom pisati, citati in naounati. Učitelju sta sledila krojač in črevljar. sta domačinom me- ro, mejtem' pa pripovedovala o slabih čaisih in dolinskih. Domačini ju ■' ... niso uimeli, pač so se pa veselili m ztnejali, kakor otroci novum igračam, ko sta jih rokodelca merila. Nastopil je sedaij stavbenik: Vi živite v takih kočah, kot živali. Zgradil vam boro hiše iz železa, o-pefoe in kaimna, da bodete živeli kot ljiudje." Domačini tudi njega niso razumeli, dasi jim je dbbro hotel. Stavbeniku je sledil brivec. To je bil lep gospod Kedar je govoril, je mfahal z rokami Ln nogami. <4Jaz sem pravi pionir kulture,'' je hitel pripovedovati domačinom in jim ponujal milo, mazih. česala, britve in lastttfie. Menil je, da so te reči neobhodno potrebne za kulturnega človeka. Zamjim se je prikaz&il vojak, ki je brivca porinil zaničlji-vo v stran in trdil, da je on glavni steber kulture. Narod, ki hoče biti mogočen, mora zrnati predvsem sukati orožje! Isto je potrjeval tudi polidaij, ki je vedno spremi j oval vso družbo, dlaisi nihče ni vedel, čemu je on tukaj. Kulturonosci raznih vrat so prihajali drug za drugim. Tu so bili: Jurist, glumač, filozof, agent in še drugi. Vsak je povdarjal, da je naj. važnejši član kulturne družbe in tudi kričlail na ves glas. Domačini so se pa smejad.i tem čudakom. Duhovnik jim je vbival vsaki dlan moralo v glavo učitelj jih je učfl pisati, citati iin račun iti, krojač in čevljar sta jim naprtav ha obleko in obuvala.stavtienilk je zgradil lepe hiše, brivec jih je vsaki dan briil in oblivali z dišečimi olji, vojak jih je učil korakati, rabiti p*> ške in topove. Profesor narodne ekonomije je prertačunil vrednost njih delavne sile in govoril o vzvišenosti deta. Ko je minol mesec, so pa tujci rekli: "Naučili smo vas mnogo koristnih stvari m vas naredili za kulturne »ljudi, nadi tega Ste nam dolžni vračikai. Od sedaj ne bo več sadež inai poljih in, v gozdih samo vaš, ampak delili ga bodete z nami, kakor smo mi dleiili z vaimi." Te zavite govorice zopet doma čini niso razumeli i ni šli so po svet k juri-stu. Le-ta jiim je pa rekel: s ' Ako prostovoljno ne plačate, »kar ste drugim doLžni, vas boim dal pravnim potom po sodujiskeim biri-ču zarubiti." — (judo je, da kristjan je časte svojega Jezusa, naobratino pa pre-ganjaijo It j udi, ki živ^ ,po njegovih nailkih. Preveč čuditi glede tega se nam j>a tudi ni treba, ker ogromna večina kristjanov ne spolmuje več naukov svojega odrešen ilea1. Morda ni v Ohicagi duhovnilka, ki verjame v tisočletno kraljestvo, ali ki misli, da je pametno, da se ne skrbi za prihodnji dam, ali da se ni treba braniti, če zlo rabi silo. Iu to je natjbrže tudi v2>rok, d»a ogromna večina kristjanov le časti Kri sta, poleg pa kruto preganja vse tiste, ki žive po njegovih naiufkiih. — Socialisti so prekucuhi, brezverci, prešestniki, nasilniiki, izvržeik človeštv a itd." Talko pišejo pogostokrat meščanski oaisnSki o socialistih in s priznic ji>m pa pritrckiljejo duhovniki radičnih ver, dasi socialisti uče vpnav nasprotno. Socialisti se malo brigamo za to infammo obrekovanje, ker smo prepričam i, da bo socializem zmagal, kakor je zmagala še vselej vsaika visoka ideja. — Henrik Heine* nernSki pesnik, je svoje dni tožil: *4Zavrženci, ki nas hočejo zazibati filozofičnim potom v milo suž-nost, so več spoštovanja vredni, kakor zavirženci, iki v zagovor despo-tizma ne rabijo pametnih vzrokov, temveč pa zagovarjajo z zgodovino kot zafls-on navade, kateremu so se ljudje tdkom časa .privadili, radi če.^ar je pravomočen in nepredru-gačljiv/. A'li je dandanes bolje? Še dandanes se oglašujejo plačani hlapci mogotcev na vseh vogalidi, da so današnje razmere v človeški družbi pravoinncne, ker so že leta in leta v praksi i-11 ljudje, ki so preleni misliti s svojimi možgani, jim pa ploskajo. Pregovor: "navaidlai je železna srajca." imaijo dandanes še vedno taki ljudje v čislih, ki vsled navade, ^annih sdx» goljtufajo za življensko sreča PRVI SVIBANJ med ju narodni radnicki praznik. Osam sati rada! Eto tim riečima pokritem naša crvona zastava, koja nam inspirh^ nadu na skorašnje oslobodjenje proletarijata. I onda, kada se preti radničkim kolonama ta zastava gordo leprša, kada; obasjana proljetnim zracima, postaje izvor nove svietlosti, koja, obasjavajuči naša izmučena i blieda lica, obasjava nasi zracima proljeca proletarskog blagostanja,' tada velim, zaustavimo se za tremitak, nebi li klicanje našeg srca bilo slobodni-je, podignimo našiu dječiou neka ih pogled na zastavo! zadahne doihom novog životja, ko j i nam bliska bu-diičnost sprema i o pomenimo se znaičaja, koji ima« za mas današnji dan, dan, kada proletarci cieloga svieta uizimaju svoje alate i idu, ne u tvornicu, gdje ih stroj čeka da iz njih ms& svaku -kap krvi, da uzdr-ma svaki živac, da istegli svaku mi-šicu, več sa čekičem, testerom i li rendetom na ramenu idu n* kolone iz kojih če se outi umilni zvuci pje-sama namienjenih prazniku rada. Danaa vice nose brzojave Evropi, Australiji i Americi, brzojave pune daiha, pune osjecaja, koji trebaju da pojačajiu živce onih, koji vječito rade bilo u polju po ljetnoj žezi ili zimnjem mraznr, bilo pak u zaguš-livoj nadionici, svih, svi'h proleta-ra, te da se i ovi vječito pogureni mo-gu gordo ispraviti i smjelo pogledati oko sebe; danas se dnugovi sa-kupljeni "začudjeno zapitkavaju zašto onoliki broj žandara okolo njihovih kolona, na šta dobijaju lie-pe odgovore, da policija žrtvuje po jeda>n> dan u godini kada svoju uslu-gu ukazni-je radnicima dajuči im sjajnn svitu". Danas se još po kad-kad neko iz buiržoaskih gomilica ustrašeno zapitkuje, kao dobri kralj Louis XVI., da li nije ovo skupija-nje radnika spremanje za bunti, na šta se iz proletarskih kolona dovi-'kuje: "ne, ne buna., jer je krv ljudska sk»npocjena, a »naše su ru'ke nemočne da zabada ju nož u prsa, ko je nam vi svakodnevno podmecete, ne buna, vec znak nove revolucije u istorijskom društvu, revolucije, koja se može izvršiti i u glasačkim kutijama,--.ko zna, a mi pro- noci nismo!" Danas "soldati su u ratnoj opremi; sve su kuce pozaitvo-rene; svaki outi u svojoj sobi, kao pri kakvoj obsadi; svo su poslovi rtapušteni; žene i djeca nesmiju na tilicu čudnovata bura, koja ushičava i straši u isto vrieme! Strajsi! Koga ? Grozno!. Nepomljiva komedija, cudnQvatQ,3trabQtfanje! I zašto sve to? Zato što radnifa pada od umora sbog ctoigog i teškog dnevnog rada, zato što "vrativši se ti večer urno-ran «a rada on neima vremena ni da se ocknori dovolj no samo zato, Ne, ne tako! \ I jedino na ekonom&kom zemljištn. licija sama prouzrokovaše. Ciela Današmjom, koliko mirnom toli- Suština odluike njihovog kongresa št am pa i Evrope i Amerike govo-ko i sjajnom manifestacijom radnik I bješe da se od i. svibnja 1886. radni rase a istoj nekoliko dana. Buržo- hoče da se zakonom zabrani radni dan svede na osam sati, a u slučaju azija^drhtaše, misleči, da je krvna dan od 14 pa i 16 sati, a da se nve- da bi se poslodavci ovome protivili, revolucija na pragu, de radni dan za odrasle od 8 sati. to da se odmah oglasi štrajk (krz- Iz ove je, sa ovako krasnim u- To i ništa više. manje). No treba markirati, da se spjehom, manifestacije potjikla ide- I to je neobhodno potrebno onda, ovdje zahtjevi istavljaju neposred- ja da ista postane internacionalna, •kada zagušljive radionice Jubijajoi no kapitalistima, a ne zakonodavcu. Na internacionalno^ kongresu u fizičku anagu i tjerajti radnika u Ove su manifestacije dale samo da- Parifcu, koji se držaše 1889. god« grob prije vremena; onda, kada ve- turn za praznik rada, ali ideje, koje gradjanin Ravmutnd Lavigne, se- če radionice, — ne zagušljive, to je su inspirirale ovaki oblik topa praz. kretar narodnog kongresa france- istina — snabdjevene savršenijim nika kakvog ga danas imamo, po- skog saveza sindikata radničkih, strojevima/ stvaraju od radnika nikle su u Francuskoj i to docnije, podnese ovakov predlog: prost meha nizam koji nema volje kao što četno odmah v:d jet i. 4,Odredjenog datuma orga-nizo- vec se podčinjava volji i zapovjesti Jean Dormoy, član odtbora rad- vat če se velika internacionalna ma. strojeva, ubijajuči na taj način nje- ničke stranke u Franaiskoj, a pred- mfestacija na taj način, da u svim gove sposobnosti za umniun razvi- sjedinilk občine u Montkicon-«u zemljama, i ti svim mjestima istogu čem; onda, (kada pojedine industrije (Francuskoj), glavni je inicijator dana radnici primoravaju javmi svojom opasnošcu unšta»vaj u- radionici u odredjeno vrieme . I vi filantropi, pa čak i vi pobornici Kristovi, svi vi čiji-h mišica izvire sve bogatstvo ljudsko ; ti čije ime nadite to onda, kada radnik hojce da odahne od sil-nog posla? Da li u ime Krista koji govoraše: "sliedite primjeru polj-skog krta, on ne radi niti prede, pa ipak, vjerujte, i sam Solomon u svom svojem carkom sjajoi nije liepse obučen 1" . vaju. No riešenje ovog kongresa od "Oni nas nece ni da ouju, povikal 1889. bješe samo da se manifestira Donmov na kongresu 1888. god., i. svibnja 1890. god. Svakogodiš-bez sumnje hoče da im mi i uši I nje ponavljanje ove manifestacije otvorimo!" I na trecem kongresu I odlučeno je na imternacionalnom zna da industrijske krize umištaj«u| ovog saveza*, koji se držaše ti Bor-1 radničkom kongresu od (212. kolovo. svake godine ogromne količine ro-1 deau-Bouscat~u rečene godine, po- za 1891. god., od ržatoni u Brusel j u. be, kojima su prenatrpane pijače, kicije o pitanjima, koja su bila na Evo riešenje toga kongresa: upropašcujulct u> isto vrieme mili- dnevnom redu, Dornx>y napomenu "Da bi se prvom s>'ibnjoi sačuvao jtme uložene u proizvodnja istih, da ovog puta nije rieč više o reso- njegov pravi ekonomski karakter rasipajuči na taj način radnu snagu | Lucijama, koje o sta ju samo na papi- zahtjevanja osamsatnog radnog da-i pored tc^a što več svafko oiočava ru, vec ih treba utisnuti ti možak da i ispoljavanja staležne borbe, i pojima, da danas nije više pitanje: onih, 'kojima je stavljeno u doržnost, hkongres riešava ^la svi radnici sviju na koji način da se proizvodnjom da odpravljaju društvene stvari, zemalja demon stri raju i. svibnja i zadovolje ljudske potrebe" več 4-ka. Njegov bješe predlog ovakov: d svuda, gdje god je moguče, preko da se proda sve ono što se pro- "Istog dana i istog časa, jedoo- kinti rad toga dana." izvede P vremeno dakle, oiganizovat če se u Zatim je ova periodičnost detalj- No mi nemarno potrebe za sada svima mjestima Franouske, gdje- nije nesena« na nacionalnim kongre. da navodimo sve razloge koji idu u god postoji radnički pokret, narod- sima pojedinih zemalja, budnči da korist osamsatnog radnog dana. Mi ne manifestacije, kojima če se dr- se je uspjeh ovakve manifestacije se ovdje malo dotakosmo nekih, ne- žavna uprava primorati, da donese oclmah primjetio. bi li se što bolji pojam imaoo trima riešenje na zaiitjeve, koje kongres Tako je kongres socijal-demo-osmicama sa čijom je povjesti u istavlja. lzaslanici mjestnib radnič- krat a austro-ugarakib održat u Bu-svezi i proslava i. svibnja. kih sindikata predstavit če se pred- dapešti 7. i 8. prosinca 1890. donjeo ♦ * ♦ stavnicima državne vlasti i predati odluku da i. svibanj bude svake go- Praznik rada datira još od 1856. če im u ruke jedan prmjerak ovih (kline radnički praznik, god. Od tada je on upravo u intim- zahtjeva s napomenom, da če javno noj sveži sa osamsatnim radnim dau pozvati radi ovoga. Neka bude štabom. U naseobini Victorija, u Au- bude!" straliji, ovaj je praznik padao 21. U resoluciji samo j, ko ju kongres aprila kao dana. kada je osamsatni bješe donjeo, odredjen je bio 10. radni dan zakonom bio uveden. veljače kao dan, kad se imaju re-l ispisoše na našim zastavama. Kapi-U sjevero-ameriokim sa veznim vendikaci je predati, a 24. veljače, talistička buržoazija, drhtajwi, pru-državama najprije njemaoki radni- kad se po odigovor ima. iči, priredji- ža prst na nas toga dana, davajuči ci, a* docnije i englezki, organizova. vajtičiiu« isto vrieme i manifestaci}u. nam razne epitete, za koje joj mi hn s vremena na vrieme, više puta Manifestiralo se dakle, kao što pra&amo kao i svakom, kojt je osu-preko godine, manifestacije čas radi bi zaključena 10. veljače. lzaslanici djen na smrt i u agoniji gubi razum, povišavanja nadnice, čas pak radi radničkih organizacija i socijaliste Mi smo uvjereni, da ideitio putem poboljšanja* zdravstvenih uslova u predadoše revendikacije za svod je- najbolj i im za ostvarenje ideala čo-radionicama, a naročito radi svodje- nje radnog dana na osam sati i u- vječanskog. Eksploatacija, ko;*u cona radnog dana na osam sati. Naj- tvrdjivanje najmanje nadnice, via- vjdc nad čovjekom vrši, mora naj-zad sve se ove manifestacije sliše u stima u ruke, a zatim, dvie nedelje zad da isčezne ispred eksploatacije jedan dan, koji postade godišnji docnije, 24. veljače, u pratmji mno- nad prirodom. Ogromne prirodne praznik, i to isti bješe prvog pone- gobrojnih gradjana, odoše da traže snage, bilo vodene, parne, električ-deljka mjeseca nivjna. Od tog vre- odgovor. Osim Pariza-, manifestira- ne, itd. več i dnas pnuiaju više sna. mena je več oko 20 godina. lo se još u više od šesdeset mjesta ge za rad, nego li i cielo čovječan- 1884. god. pak, Federated Trades Francuske. stvo. I u miesto da se na taj način (zanatlijski savez) u Čikagu bje- Posljedice ove manifestacije bje. rad radnika olakša Tsmanji, on na še donjeo odhiku da se od I. svib' hu više očarava juče nego sito se i pmtiv postaje gori i čemerni ji. Ne-nja t886. god. is ta vi osamsatni rad- mislilo. Čitavi bataljuni vojske i rkada> je radnik morao da trosi o-ni dan. Iste godine ova} sayez bješe polici ja bjehtt na nogama, no ipaik gromnu snagti skržeči se prostiti ddbio predlog za političkut organiza. zato nikakvih sukoba nije bilo, iz- jim alatima; danas pak ti su ciju stranke, osnivajuči svojti borixi uzimajuči omanje svadje, koje po- pretvorili u mašine, ogtromn^ dži- Eto povjesti ovog praznika, ko-jim se realizira: "Proletari sviju zemalja, sjedi-nite sa!" koje nam Marks i Engels , * . V L. ,/J nove, koje se služe radnikom i tje- raju ga, da se kreče po njihovo j volji. 1 umjesto da mu olakšaju rad, one sujx>sUle ugodnija sredstva za eksploatisanje. Ali posljednji čas . odkucava moderno j buržoaziji, i ona če u skoro morati da odstupi sa do krajnjih granica, ustali bi, da se šilom opru nepravdi i osvete za vjekovječno ropstvo. No skoro bi se opet utišali i iz jednoga rop-stva padali u drugo ropstvo, u druge okove. Tako su sli jedili u. histo-riji vijekovi, jedni ispunjeni grobnim mukom potlačenog ljudstva, a drugi natopljeni suzama'i krvlju pobunjenog' roblja. Samo jedan razred stajao je nad narodima, jedan privilegovani razred, koji je prisvo-jio sve plodove povjesnog razvoja i sve koristi od muhe radnoga naroda. Historijski napredak, izvoj-šten silama svekolikog čovječanstva, nije donio nista širokim narodnim slojevima do nove bijede i novog izrabljivanja. Dok je spcijalistički ideal živio samo u masti zanesenih idealista, dok su se narodne mase pod teži-nom svoga pritiska samo iz tiha bu-nile i dizale, da se opet umire i klo-nui noseči i dalje teške svoje lance, dotle je historija društva bila historija nasilja i bespnavlja. Samo kat-kada bljesnula je u vjekovnoj tmini svjetla misao oslobodjenja iz rop-stva, samo katkada odjeknuo je svi-jetom gromorni glas narodnih usta. naka. I posllije je opet sve zamrlo u grobnoj tišini. Reakcija i nasilje stavili su. opet krvavu pobjedu. No zadrijemali gorostas budi se iz ffc?va u radničkoj klasi. Ali taj puta se budi, da više nikada ne zaspi. Snažan i silan je izrasao, ispu-nio sve strane, proniknuo čitavo društvo, obuhvatio cijehi zemlju. Iz dubine života diže se proletarijat, raste svakim časom i svaki njegov pokret drma temelj ima današnjega društva. Raste i jača se taj gigant u samim njedrima loapitalističke družbe i tako je več osilio, da nema više nijednog sredstva, nijedne moči, koja bi zaustavila .njegov korak. Socijalistički ideal prestaje da hude pusta želja, te postaje krv i meso proletari jata, ispunjava sve njegove borbe i daje i m jedan složni i zajednički cilj — razredno o-slobodjenje radnoga naroda. Kao crvetia nit proteže se taj ideal kroz cijeli historijski razvoj proletari jata i sve njegove želje, sve težnje, svi pokreti sli jeva ju se u taj jedan opceni cilj socijalizma. Proletarijat se bori upravo u prvim redovitna protiv svakog thčenja i izrabljivanja i od sloge svojih borioca, od pobjeda nad svojim protivnicima, od vlastitib svojih poraza postaje sve jačim i osvjedočenijim o neodo-ljivosti socijalističkog ideala. Proletarijat duboko vieruje u uspjeh svoje berbe, neustrašivo se bori i mora pobi i jed iti. —-Proletarijat smjelo se zgrče pod zastavu medjunarodnog socijalizma. Njegove legije postaiu sve ve-če, a solidarnost njegove borbe sve jednodušnija. Proletarijat osječa svoju snagni i pred tom se šilom Teč tresu zidovi na kaipitalističkoj ba-stili. Socijalistički ideal baca svjetle zrake u kaos društvenih odnošaja i razbija tamu, koja je od vijekova ležala nad skučenim radničkim mnoštvom. Socijalistički ideal osvjetlja-va strme putove, koji če izvesti rad^ ničkti klasu, a zaiedno s njome i cijelo čovječanstvo, na vrhove prave sreče, jednakosti i bratstva. I nije več daleko vrijeme, kad če proletarijat slomljenu i pognutu siju ponosno dignuti i postati bogatim dio-nikom svih plodova svoje veličajne borbe. Sunce socijalizma raspršuje guistu maglu, koja se slegla na rad-ničke mozgove, a u očima proletar-ca blista več spoznaja njegove hi-storičke zadače, jer vjeruje u socijalistički ideal, vjeruje u konačnu njegovu pobjedu. STVAiRJENtJE ČLOVEKA. Jože Zavetmik. Še dandanes verjame ogromna večina ljudstva, da se je stvar jen je človeka završilo tako, kakor se glase pravljice o stvarjenju raznih ver. Naš narod pripozna v svoji o-gromni večini (gt) odstotkov), da se je st varjen je sveta in člloveka tako zvrši.lo, kakor je zapisano v svetem pismu. Poglavje, ki se peča v svetem pismu s stvar j en jem. je pa izvleček iiz prve Mojzeseve knjige. To pravljico o stvarjenju so pred 150 leti razni učenjaki-naravoslovci jemali za podlago pri znanstvenem raziskavanju. Še znameniti švedski naravoslovec Karel Lin ne, ki je špe-crfiral živali in rastline, se je skliceval pri utemeljevanju svojih naukov ma svet/) pismo. Linne ie poznal le živali in rastline, ki so ekzi* stirale, ni pa imel pojma o praži valih. ki so živele na zemeljskem oblu v raznih pradobah.. Začetkom 19. stoletja je naravoslovec Ouirier še le objavil svojo znamenito knjigo o praživa lih, v kateri je povdarial, da so razne periode v razvoju zemlje rodile tudi različne živali. AH tudi Ouvier se jc strogo držal l;nnejeve^a nauka, radi tega. je trdil, da so pri vsaki zemeljski revoluciji poginiile vise živali. S to trditvijo je pa Cuvier podpiral bajko o Noetovi ladji, sploh čudežno stvar j en je svetu in človeka. Radi tega ni čudo, da so do Dar-wina nosili duliovniki s svojimi pravljicami ponosno svoje glave, ker ni bi bilo nikogar, da bi na podlagi znanstvenih naziskavanj ovrgel venske bajke o stvarjenju sveta. Ko je leta 1859 Darwin objavil svojo znamenito knjigo "O nastanku pasem v živalstvu in rastlinstvu potom naravnega vzdrževanju popolne j šiih ras v boju za "obstanek", so duhovniki zazjuali, da bajkam o stvarjenju sveta poje mrtvaški zvon. S tem, da je Darwin razvil teorijo o naravne mrazvoju ras, je b:,lo tudi vprašanje rešeno, kako je bil ustvarjen človek. Darwinu pogostokrat očitajo duhovniki, da je odprto in kar navadno trdil, da se je človek razvil iz opice. To je povsem napačno. Že pred Darwinom je Lamarek trdil, da je človek le razvit sesavec, koje-ga pradiede je treba tam iskati, ka-kojega pradede je treba tam iskati, kor dlnugih kostnjakov. On je Budi trdil, da bi se dailo znanstveno dokazati, da je človek potomec opice. kot najbolj razvitega sesavca. Darwin je o tem- razpravljal v jako fini znanstveni obliki še le leta 1871. Njegovo znanstveno razaska-vanje sta pa potrdila znamenita u-čenjaka Huxley in Gegenbaur, kasnejše pa E. Haeckl. Na podlagi teh znanstvenih raz-iskavanj pa zaključujemo, da se je najprvo razvila mutasta opice in iz nje pa govoreči človek, kakeršni živi dandanes. Duhovniki pobijajo ta nauk z vso silo, posebno pa jezuitje, ki znanstveni temelj katoliški cerkvi. Znani jezuit Wasmann, ki se je že večkrat meril z Haecklom, pa vselej podlegel, priznava naravni razvoj za živalstvo, ne pa za človeka, ker še niso našit okostnjaka, ki bi bil napol človek napoil opica, ki bi imel živeti v tretji dobi, katero teologi imenujejo 6. dan stvarjenja. Duhovniki bodo morali hote al! nehote ugrizniti v to kislo jabolko, ker se resnice, ki so produkt naravoslovnega znanstvenega raziskavari ja, ne dlajo pobiti s čudodelnimi pravljicami. ^ Reformirati bodo morali sveto pismo, ako bodo hoteli ie^v prihodnje trditi, da'je bog/Ustvaril nebo in zemljo in vse, kaiyje na nji iz nič. O STAREM IN ripVEM SVETOVNEM NAZORU. Vsaka dobra stvar na svetu potrebuje časa, tako tudi razvoj novih ved. Klerikalizem — ne le rimski, temveč klerikalizem sploh — je hil že od nekdaj nejvečji nasprotnik naravoslovja — geologije, medicine, zvezdoznanstva, fizike, kemije i.t.d. — in eksaktne vede sploh. V preganjanju resnice pa si je Rim prizadel največ. Veliki zvezdozna-nec Galilei je moral pred rimsko gospodo priseči, češ, da se zemlja ne suče, in vendar je bil v svoji notranjosti trdno preporičan, da teka zemlja okolo solnca in ne solnce o-kolo zemlje, kakor je učil stari krščanski nazor. Giordano Bruno, je ta nauk še bolj razvil, nauk, ky ga danes pri-poznava tudi rimski klerikalizem. Rimska cerkev je bila, ki je v Rimu pred papeževo palačo sežgala Bruna kot "krivoverct", zakaj cer* kev se je držala starega nauka, da se zemlja ne suče. Kaj nas uči n. pr. zvezdoznan-stvo? Uči nas, da je naša zemlja okrogla, da se suče okoli svoje osi in teka okrog solnca. To vse so stvari, ki se jih sedaji uče učenci ljudske šole! Vesoljna katoliška cerkev pa je učila, da je zemlja ploščata in da se solnce suče okoli1 zemljo. Verski nazor je bojeval zoper znanost z mečem in ognjem ! Ako by bilo katoliški cerkvi za resnici in ne le za njeno nad vlado, bi ne bila preganjala ljudi, ki so z daljnogledi in drugimi pripomočki raziskavah vsemirje, marveč bi se bila sama poprej prepričala o resnici, pre. den se je uprla novemu svetovnemu nazoru. Zvezdoznanstvo je izračunalo, kako se giblje solnce, mesec in neštevilno drugih za človeka pomembnih planetov. Te neštevilne male zvezdice so v resnici veliki svetovi, ki krožijo po vsemirju po točno določenih potih. Mnogo predaleč bi zašli, če bi hoteli obširneje razpravljati o zvezdo-znanstvu, omeniti pa moramo vendar, da te nebesne lučice, imenovane zvezde, v resnici niso zvezde in tudi niso na nebo pripete — kafcpr je svoje dni učila katoliška cerkev — marveč se prav tako prosto sučejo po vsemirju kakor naša zemlja. Naša zemlja je res okrogla, o tem se je prvi prepričal španski kapitan Magelhaons, ki je zemljo prepoto- (Dalje na 7. strank) 'PROLETAREC' List za interese delavskega ljudstva. Izhaja enkrat v mesecu. * Izdajatelj: Jugoslovanska socialistična Zveza . v Ameriki. Naročnina za celo leto v Ameriki.. ,50c Za Avstrijo....................3 krone Na*l*v: "PROLETAREC", 950 W. 21 st Place, Chicago, 111. 'PROLETAREC' Devoted to the interests of the Laboring- classes. Published monthly by the "Slovenian Socialist Association of America," at 959 W. 21 st Place, Chicago, 111. i Subscribtlon rates 50c s year. Advertisements on agreement. Entered at »econd-clagu ni h t ter January 11th Iflofl at the Post Office at Chicago, 111., under the act of Coi)|tre»» of March 3, 1870. • VERA IN JEDNOTA. Zadnje tedne se je v nekaterih sk>\ en sikih časni kih , ki so katoliški mnogo pisalo o "Slovenski narodni ixxl'porni jed noti", da je brezverska da je danes umatzanoi pred vsem slo: venskim katoliškim stvetom v Ame-rki. Dotozi so bili jaiko .primitivni navadlni; bili so osebni, ali so se pa opitraMi na stavke, katere so nekiaiter člani jednote izustili, ali pa obja>-vili v kakem tostiiv. Vsi- ti -primitivni dokazi so napravili mnogo hrujpa, razburili so du-hove, dblcaznili pa nič, ker j:m pri-manljlkiuije logke. Z druge strani pa zopet dokazujejo, da rimskokatoliški' duhovniki, vsaj nekateri med njimi, ne vedo, kaj je brezverstvo. Mi smo iprioakolvaili s strani duhovnikov? vsaj duhovite kritike, če že ne opravičene, kar duhovniki samih sebe (prištevajo inteligejntom Kritika o brezverstvu v S.. 'N. P J. je pa dokazala. da srno goljufali samih sebe, ko smo upali, da je v ameriških duhovnikih več inteligenci je, ikolkor doma mat Slovenskem Pfi, nič ne de! Črnili smo zoj>et stairo pesen, ki se sliši tako kakor doma, kedair liberalci in klerikalci ustvarjajo politično življenje na Slovenskem. Slišali srno kontraste, protislovja«, in da so ti kontnasti bili še globočji, se je poseglo še v dlmii/.insko živOjenje po sameznih članov jedlnote. Stara na vada, ki vse tisfte trdo oklepa kot želeatia srajca, ki samih sebe imenu-jejo inteligentom. Kot dbktaiz so naivedli, da so nekateri člani ''Slovenske narodne podporne jedtoote" prek/mil i — oujte in strmite — šesto lx>žjo zapoved rinrsko-katoliškega veroizpoveda-nja, ker so civilno poročeni. Kakšno protislovje! S tem dokazom so duhovniki svoje lastine tovariše-duhovnike imenovali brezverce, ki so grešili zoper omenjeno zajpoved božjo. Rimskokatoliška cerkev navadno take grešnike pripozna le grešnikom, podleli jim radodanno ocFvezo, če le ne taje boga. To so pripo znali tudi m raznih cerkvenih zborovanjih voditelji rimsko-kato-liške cerkve. Pa pustimo to, ker tudi rni verno, diai so vsi ljudje na sve. tu ne glede na »pol, narodnost, vero ir» stan pod kožo krvavi. Duhovniki so bili še vedno v zadregi, kedar je bilo treba ananstve^ no dokazati, da je w::i;ti izključile kakšnega člana, bi mm morale plačati zavarovalnino, če bi jo dotični člain zahteval pri sodišču, ker so takai jednotina pnavila v protislovju z ameriško ustavo. Takšno izobčenje je nasipe, je omejitev osebne svobode. "Slovenska narodna podporna jednotiai" se pai noče ponižati na nižino katoliških jednot, noče omeje-viat i osebno svobodo posameznika, radi tega jo duhovniki imenujejo brez versko. To jxyve vse! Praktično življenje terja od človeka v boju za obstanek gotove moralne i>ogoje, katere človek le ta-kmi lahko spolnulje, ako so v so-glasiu z njegovo vestjo in če imia pametne pojme o svetovnem nazi-ranjkt Svet ni .razdeljen v dva različna detel: v fizično, materiel nega, in moraVio, nematarielnega. Riadi tega vemo. da se da ljnbezen do samega sebe in do svojega bližnjega hanmo-nčno združiti. To sta dKa iniairavrna- znkona, ki j;ta absolutno potrebna, ako hočejo Iju-cflje živeti v redlni človeški družbi. Naravni zakon sam sili človeka, da se ne ozimai le ma- dobro za sebe, temveč ga" sili, da sktlbi tudi za dobro svojega bližnjega v človeški družbi. Ta naiuk bomo skušali vcepiti tudi drugim članom "Slovenske narodne podlporne jednote" v serce in naj nam očitajo duhovniki še tiako, fJii smo brezverci. Mi se ne zmenimo za to. Mi ja-rfmmo naifwej!!! F. Podlipec SLABO ČASOPISJE. Pod tem naslovom je priobči "Amerikanski Slovenec'', strogo ka tottški list, dalijši članek o ameriškem časopisju. Udaril je |x> vseh časnikih, ki delaijo miliačno projx^gaflido za kiato-licize i|Xipež Lev XIII. v posebni avdi-jenci siprejel Leo Taksila, najosttsd-nejšega pornogirafičnega pisatelja ;ii mu^podelil še posebni blagoslov. Se so nam v spominu mjegovi svinj-s/lvi antikleritolni spisr: <4Les a^ mours secretes (le Pie io.'', <4Les livres secrets iše o satan-sikemt kultu prostozidarjev, o hudiču- Bitnu, ki je v podobi krokodila igral na gliaso-viir, o s^iari materi an krista itd. Nič o tem! Pričakovali smo, da bomo čitali, tla ie vse katoliško časrnpisje shbo, ker s ^'Vljicami o rajskem veselju po smrti, goljufa ljudi od rojstva do groba, ker laže. diai ie bilo vedno na svetu tako, kakor je dandanes, da so bili revčki- in bogatini, taki, ki zavedujeijo. in taki, ki vbogaijo. Mislili smo. da bomo čitali: Nesramna te<ž je. kiatero trobijo v svet katoliški časniki, da je bog tako ne-nscrM^en, da je tk>volil svojega last-negai s;na pribiti na ioriž, da bi odrešil ljudi, za kiatere je že pri stvar-ienju vedel, da bodo grešili, ker je bog vsegaveden. Nič o tem ! 'Wmerikanski Slovenec" si je privoščil le brezverske liste, ker pišejo resnico in ker nočejo nekaterim katoliškim listom slediti na por-nografično polje. Katoliški list boli, da brezverdki listi trdiijo in dokažejo, dO ;e nauk 4'ljubi svojega, bližniiega kiakor samega sebe" neravni zakon, ker je človek družabna žival. Ta nauk so pred mislecem Kristom, že oznanje-vali dnngi misleci. Konfucij, znamenit kitajski filozof, ki je živel 500 let pred Kr. rj. in taijil osebnega bogta in neumeriočnost duše je učil: "Stori vsakemu drugemu, kar želiš, dai bo on* tebi storil; in ne stori drugemu nič, kar želiš, da on tebi ne bo storil Ti potrebuješ le ta zakon ; on je podlaga vsem dmiigiim zakonom." Aristoteles, grški modrijan, je učili "Mi se moramo proti dlrmgim talko obnašati, kakor želimo, da se bodb drugi iproti nam obnaša, li." Pitakos, gršiki mislec, je učil: "Ne stori svojemu* bližnjemu to, za kar bi ti zameril." "Amerikanski Slovenec" se jezi, ker socialist^brezverci trdi jo in dokažejo, da imamo .po nainaa-nem zakonu vsi ljudje enake življensike pravice, da ne sme člbvek vladati človeka. "Amerikanskega Slovenca" hudo peče, ker socialistični brezverci časniki pišejo in dokažejo, ji namestniki, ki smejo uganjati, kar hočeljo. Kdor to razume, bo vedel, zakaj je "Amerikanski Slovenac'' očital dfnugim časnikom, da so slabi. Sploh ima pa "Amerikanski Slovenec" tudi pravico, da blamira samega, kolikor hoče, ker nais to toliko vznemirja, kakor če bi psi lajali v kino. ______ Ornega. DROBTINICE IZ VELIKE FRANCOSKE REVO-LEGIJE. - 4 Sestavil J. Z—k. Polom kraljestva. Dvorna kamor i la je po ponesrečenem begu poskusila vse, da bi francoski narod zazibala zopcJt v ipreskrbno spanje. Najlepše prazne obljube so bile zopet na dnevnem redu, da bi francoski narod knalju in njega pristašem. Dne 14. jul, — obletnica praznovanja pobratimstva — se je kralj te slavnosti udeležil s svojo družino. Pod obleko je nosil oklep, ker se je bal, da. bi ga kdo zavratno ne napadel. • Vprizorjena komedija na slavnosti, — kralj je prisegel zvestobo na ustavo vpričo francoskega naroda — ni imela zažeiljenega vspeha. Ljudstvo je bilo sestradano, izse-sano in tudi svečanostne komedije so izgubile pri mijemu privlačno silo. KmaJj je cul marsikatero pikro opazko iz sredine ljudstva. Nekdo je zaklical kralju, rraj zapali drevo, na katerem so visela dostojanstvena znamenja in grbi kraljestva, plemstva in duhovščine. Narod je takoj ponovil tu klic, kralj je pa molčeč in sila klavern odšel po stop njicah nizdol, ker je spoznal, da je bilia ta komedija tudi Ie udarec po vodi, od katere je toliko pričakoval. Ošabna kraljica Marija Antoni-jeta je jeze spreminjeva/1 a barve na svojem licu, ko je na lastna ušesa čuta, kako se narocf javno norčuje iz kralja, plemstva in duhovščine. Na čelu se ji čitato kako dela temne načrte za kaznovtamje naroda, ki očitno brije norce h kralja, katerega je baje sam bog postavil ljudstvu, da ga izsesava, pije njega srčno kri. Ali ti maorti kraljice so ostali želje, druzega nič. Približal se je 10. avgust. Ljudstva se je zbiralo na ulicah, trgih, kavarnah in gostilnah, ker se je zvedelo, da se je mnogo prognanih iplemičev vrnilo iz tujine v Pariz v tarramen, dta bi v slučaju ugodne prflike udlariili na ljudstvo. Okoli polnoči so se pričeli oglašati zvonovi in bobni, ki so klicali Parižane k orožju, da zadajo kraljestvu zadnjo udarec. Tudi kraljevski privrženci niso držali križem rok, ko so slišali glas zvonov in bobnov, ki- so oznan jevali nevihto. Od vseh strani so hiteli v Tu-ljere. da poženo l judstvo s krvavimi glavami dbmov. Proti iutru je ljudstvo zasedlo vse vhorfe proti Tuljeram. Kraljica, videvši grozno ljudsko silo, je s ve- A il L - .J. • mJ.m* Mlit ■ l « tovala kralju, naj se pokaže jud-stvu in ga z frazami potolaži. KnaJj je ubogal. . Vojaki, ki so stalii na dvorišču, so ga poadravili. "Živel knalj I" Ko je pa kralj stopil na severno teraso, takrat je pa povsod, zagr-melo: "Mi- nimamo knalja! Proč z monarhijo! Živel narod!" Kralj je postaj smrtinobled. Nekateri vojaki- so mu žugaii s pestmi. Kralj je hotel govoriti. Zaman! Ljudstvo, je kričalo: "Proč s kraljem. Odstavljenje ali smrt!'' V tem kritičnem trenotku je svetoval generalni1 proknrator kralj«u, d!a je najboljše, ako izroči sebe in svojo družino v varstvo zbornici in da se odpove kraljestvu. Kraljica je silu oponirala temu predlogu. Nji nikakor ni šlo v glavo, da bi se kralj moral odpovedati življenju na troške »naroda. Ljudska sila okoli palače je vidno naraščala in kralj je -sklenil vzlic opoziciji kraljice oditi v zbornico in poprositi jo za varstvo. V zbornici so že vedeli i aa prihod knalja. 24 članov zbornice mu je šlo nasprot, d*a ga varuje pred ljudstvom. Zbornica je sprejela kralja z molčanjem. Nobeden poslancev se n< dvignil s svojega sedeža, ko je kralj vstopil. Vladala je tihota. Ko je kralj vstopil v zbornico in se nekoliko ojačil, je pričel : 44V Tuljerah bi ubili anene in mojo d'ruizino. Radi tega smo pr bežali sem v vaše varstvo." Predsednik mu je obljubil var stvo. zbornica je pa pričela ^debato o odstavljenje kralja in odstmnitvi monarhije. Zopet je kralj cul marsikatero resnično in nePjubo besedo. Alt on se ni zmenil mnogo za to. Lice se mu je razjasnilo še le, ko mu je sluga Hue prinesel iz bližnje rev-stavracije dobro južino. Ta je bila pač več vredfnta, kot kraljestvo. Kraljica je pa jeze jokala, ker se je v zbornici o kralju tako malen kostno in nespoštljivo govorilo. Še le po noči ob dveh je bila debata končana in zbornica je sprejela formelno predlog, dti se kralja odstavi. V samostanu Fmillant so odka-zali njemu: in njegovi začasno stanovanje. Mej temi ko so poslanci v zbornici debatirali o odstavJjenju kralja, je pa ljudstvo po hudem in vročem boju zasedle Tufljere. Kralj je bankrotirali! O KARLU MAiRKSU IN NJE GOVIH DELIH. Maiiksovo glavno delo je, da je z matematično natančnostjo na podlagi naukov prvih veljakov narodnega gospodarstva odkril naravo k a pit a 1 i st išk e družbe. M arkso vo teorijo se mora razumeti v celotni sestavi, če se hoče razumeti posamezne zaključke njegovega nauka. Socialistiška misel se je izrekla v modrosloviui preje nego v gospodarstvu. In. Marks je bil, ki je s svojo spretno roko prenesel socializem iz modroslovja v narodno-go-spodar^ko vedo in 9 tem dal socializmu trdno materielno podlago. V svoji mladostti je bil veren pristaš nemškega mod ros lovca Heglja, a pozneje je zavrgel idealistični te- melj tega modroslovja in vzprejel materializem. To ga je privedlo na novo pot. Na svojem materialističnem temelju je po Heglju raizlagal svoj nazor o svetu ;»n. življenju. Sam trdi v uvodu knjige "Kapital " polemizujoč z nekim ruskim listom: "Moja dialektična metoda se v temelju ne le razlikuje od Hegljeve, temveč njej direktno nasprotuje." Marksu t ni idealno nič drugega, kakor v člove-kovi glaviL preobrnjeno in prestavljeno materielno! Vse, kar obstoji, je le t var, materija, idealno (misli, čuti) je le poseben; pojav na tej materiji. Ta materializem, razlagan s pomočjo' Jiegljeve dialektike, pravi, da se tvar, materija raizviia preko vseh mogočih protislovij. Ta razvoj daje nove oblike in iz te obli ke se vedno rodi že tudi njen nasprotnik, ki jo uniči i. t. d. Torej večen razvoj in večen boj. Ko je bi Marks enkrat tako daleč, je bil tudi gotov, da je mogoče s tem materia lizmom uprizoriti popolno gospodarsko in duševno revolucijo.- Kajti stalnosti ni, nobena stvar, institucija ni večna, temveč vse se vedno iz-preminja in razvija. Noben zakon ni večen, kajti večna protislovja so ona sila, ki vedno razdirajo in na-pravljajo razvoj večen in nepretr gan. Na podlagi te razlage je uniči Marks vse prejšnje razlage o svetu in življenju in ie vedel posebno krščansko svetovno naziranje v brezmiselnost. Po tem nazi ran ju je logično prišel do sjjoznanja, da ni ne Boga, ne duše. Zakaj bivstvenega razločka med človekom in živalmi in rastlinami ni: vse je le izpieminjujoča se materi ja. Misli o nadzemskih mo-čeh, ki }iih imenujemo verske, so le fantastičen' odsev te materije v človeških glavah. . Ta, prvi del Marksove filozofije pa je rodil drugi del materialistiško zgodovinsko naziranje. Stari narodi so imeli drugačne m'sli o rodbini, nravnosti, oravu, veri kot pa srednji vek. Srednji vek pa» je imel zopet drugačne misli kakor mivKako si naj to razlagamo? Če primerjamo posameznega človeka stare dobe s človekom sedanje dobe, vidimo pač razlike med njima, a te razlike proučiti, se pfavi seči g10'bočje v življenje raznih dob. Tu se je Marks uprl i n dividual i z-mu in poudarjal socialnost, družabnost. Posameznik je po njegovem nouku le proizvod, družbe, zato moramo poznati družbo, če hočemo razumeti posameznika. Vsaka ideja človeka je sad tvarnega (materialnega) razvoja. Če je človek srednjega veka imel drugačne pojme o ž vi jen ju, so ti pojmi, ideje le sad tedanjega gospodarskega življenja. Z menjavanjem gospodarskih, ekonomičnih razimer se menjajo tudi misli, ideje čuti; gospodarske razmere vsake dobe se zrcalijo v njenem zunanjem življenju1. Duševno življenje je proizvod družabnega življenja, ki ima svoj temelj v gospodarstvu. Marksu «0 določevalni činitelji vsega človeškega življenja vsakočasne materielne produktivne (proizvajalne) moči in produktivno (proizvajalno) razmerje ljudi. Produkcijski način (način proizvajanja) materielnega življenja določa socialni, politični in duševni živ-ljon-ski proces sploh. V . "Kritiki politične ekonomije" (predgovor) trdi; Na gotovi stopnji svojega raz. voja prihajajo materielne proizvajalne moči družbe vi nasprotje z obstoječimi proizvajalnimi razmerami, ali kar se le z jurističtiim izrazom pravi, z lastninskimi razmerami, v katerih okviru se gibljejo. Iz razvojnih oblik proizvajalnih moči razbijajo te razmere v njihovih okovih. Nastane epoha socalne revolucije, Z izpremenitvijo gospodarskega temelja, se izpremeni tudi vsa druga zgradba pravnih in po lit išk ih ure-deb in "sicer počasneje ali hitreje . Dosedanja razlaga zgodovine, polna imen knezov in cesarjev, vseh mogočih letnic rojstva in kronanj ter polna slučajev in junaštev posameznika, je z nastopom tega material ist ično - zgodov i n skega n a z i ra-nja izgubila vso vrednost. V zgodovinski vedi si je to naziranje pridobilo veliko veljavo. Preiskati človeško zgodovino različnih časov, se pravi, proiičiti tedanje gospodarske razmere. Nič ni slučajnega«, vse, kar se zgodi ali se je zgodilo, je bilo utemeljeno v razvoju, potrebi. Gospodarske razmere vsake dobe pa vajanja, se pravi zopet preiskovati gospodarsko in s tem tudi vse drugo življenje. Današnja družba se n. pr. imenuje kapitalistiška, ker je načfn proizvajanja kapitalističen (izdelovanje s stroji i. t. d.) — Pravičnosti same sploh ni; ona je le zunanji izrnz gos^xxlarskega položaja. Zato je sklicevanje na pravico brezmi«e' no: le moč velja in ta moč je pra vica. Če bi se proletariat zanašal na pravico, hi bilo njegovo stremljenje le prazna pena; proletariat se mora torej zanašati le na svojo moč. Religija je isto tako le gospodarski oj sev v človeških glavah. Zgodovina človeškega rodu je stara več stoj-soč let. Počasi se je Človek razvija ('o sedanje popolnosti. Glavno za slugo ima pri tem delo, izvirajoče i/ potrebe, kakor je še danes teaici vsega življenja delo. Engels pravi: Delo je ustvarilo človeka! Marks ni ustanovitelj tega mate. rialistično-zgodovnskega naziranja; on ga je le privede! do sedanje do vršenosti. Njegovi predhodniki na tem polju so zlasti: V angleški literaturi, izhajajoče iz revolucije v se demnajtstem stoletju, sta posebno znamenita T. Hobbes in James Har. ringtom; posebno zadnji je tu po men! ji v. Na Francoskem je bil posebno znamenit modroslovec M. D M 0111 esq 11 io ter mladi Francoz Bar-nave iz Grenobla, soustanovitelj Jakobinskega k'mba ob času velike francoske revolucije v Parizu. Posebno pa je na Ma-rksa upliva-1 v tem oziru Anglež Tomaž Hodg-skin (17^3'—1869), katerega-spise tupatam tudi navaja v "Kapitalu". Na tem zgodovinskem materiali zrnu. katerega žal tu ne moremo natančneje'razložiti, »temelji Mark-so v gospodarski nauk. Nauk o razrednem boju« sploh, in.med proleta-riatom in buržoazijo še posebej, o nad v rednost i z naukom o proizvajalnem: načinu« meščanske družbe in v tem utemeljene evolucijske tendence te družbe — to so glavni znanstveni činitelji marksizma, te-meleči na rnaiterialistiškem zgodo-v i n s k em n a z i r a n j u. 'Marks je zidal svoja gospodarska načela na materialistiško modroslo-vje. Docela je fevolucioniral narodno gospodarsko vedo in potisni! vladajoče Smithovo liberalno gospodarstvo v ozadje. 5 Vse gospodarsko življenje «veta se zrcali v menjavanju stvari. Določitev vrednosti menjavanjh stvari je torej v gospodarstvu velike varnosti. Vrednost pa je dvojna: rabna in menjalna. Rabna vrednost, pravi Marks, je koristnost ali sposobnost kake stvari za osebno rabo člove-kpvo. Menjalna vrednost pa se •javlja v sposobnosti stvari za menjavo napram drugi. A potrebuje črevlje, ki jih izdeluje Z?. Ta B pa zopet rabi klobuk, ki jiih pa izdeluje A. Oba sta torej primorana svoje izdelke zamenjati s stvarmi, ki imajo za nj.u rabno vrednost. V našem primeru predstavlja- B-jev klobuk, ki ga je izdelal A, zanj rabno vrednost, in obratno imajo črevlji B-jevi menjalno vrednost. Sedaj je izvedeti, koliko | so črevlji več vredni od klobuka. Kako je ceniti ta dva proizvoda? Marks odgovarja: Po času, ki se je porabil, da se je izdelal proizvod (črevlji, klobuk i. t. d.). Ona stvar, za katero smo porabili več časa, da smo jo dodelali', je torej tudi več' vredna. Iz tega pa izhaja1 še nekaj drugega! Če se ta proizvod ceni po času, ki je bil potreben za delo, da se je izvršilo, je torej tisti, ki je izvršil, tudii lastnik svojega izdelka. Delavec je torej edini lastnik tega, kar izdela. Nasprotno pa» lahko vidimo vsak hip, da delavec danes ni lastnik svojega izdelka, temveč podjetnik, tvorničar, kapitalist. To prihaja odtod, ker so proizvajalna sredstva- (orodje, kapital, mašine) v zasebni lasti. Delavec ima svojo delavno moč, kapitalist pa proizvajalna sredstva. Skleneta pogodbo. Delavec dela, kapitalist pa da proiz-' vajalna sredstva in plača delavcu mezdo. Visokost mezde (plače) sc ravna po tem, koliko delavne moči. (delavcev) se ponuja v delo. Če jih je preveč, je plača nizka, če jih primanjkuje, pa je višja. Delavec, ki dela za pogojeno me-. zdo, mora napraviti gotovo vrednost v določenem času. Mezda je pa manjša, kakor napravljena vrednost. Delo, ki ga torej napravi delavec n. pr. na d'an, kapitalist, podL jetnik razdeli': en del odda delavcu, ta tvori delavčevo mezdo, drugi del pa vzame kapitalist zase, za pokritje stroškov, obrabo orodja i. t. d. Ta del vsakdanjega1 dfcla delavčevega imenuje Marks nadvrednost (Mehrwert- in od te nadvrednosti se -podjetnik, kapitalist, tvorničar bogati — na škodo delavčevo. Vse to pa. omegoču je zasebna last, kar smo že povedali. To je temelj virov, po katerih se kapital množi, ali kaikor ljudstvo pravi: "Denar sam rase!" t, Samo ob sebi je umevno, da ima kapitalist tem več dobička, čim več ima delavcev, zakaj od vsakega ima dobiček; (nadvrednost). S tem, če kapitalist število svojih delavcev pomnoži, pomnoži tudi nadvrednost — dobiček Nadalje zviša kapitalist delavni čas, ne pa tudi mezde, in tako zopet pomnoži dohodke, ki jih ima po delavcih: nakupi nove in boljše stroje, ki v krajšem času dovrše več dela. Seveda ?edaj ne potrebuje več toliko delavcev, ijvza- , % to jih odpušča. Vsled tega se množi in raste kon^-stantni kapital (stoječi kat ital), ki je naložen v proizvajalnih sredstvi"* strojih, tvornicah. nasprotno pa gada izprerminjajoči kapital t (tekoči — If . JI IIRHI*p -,-_ kapital), ki je naložen v delavni moč (mezdah i. t. d.). Kolikor bolj se razvija tehnika in se zboljša orodje, toliko bolj« pada izpreminjajoči kapital, ker je potrebnih delavcev čimdalje manj,* nasprotno pa raste konstantni kapital, ker je za oovišanje dobička treba vedno več in »boljših strojev. Tako postajajo stroji v prokletstvo ljudstva, vkljub temu, da so namenjeni človeškemu blagostanju sploh. Boj med delom in kapitalom se zrcali v boju za "nad vrednost". Delavec hoče to nadvrednost zmanjšati, kapitalist pa zvišat* Boj za skrajšanje delavnega časa, za boljšo mezdo i. t. d., je boj za "nadvred-nost". Kapitalist pa pobija tudi druge kapitaliste. Ker sikuša prodati kolikor največ mogoče in sebi zagotoviti tržišče, nastane med kapitalisti samimi konkurenca. Veliki kapita*-list prodajia ceneje kakor mali, ker ima več dohodkov, več dobička, "nadvrednosti". Mali podjetnik ne more s cenami tako nizko, kakor veliki podjetniki. Mah kapitalist propade in veliki je zopet bogatejši. Ta mali kapitalist je obrtnik, kmet# it t. d., ki propade med maso prole-tariata. Kolikor 'bolj narašča kapital v rokah posameznika, toliko bolj se pomnožuje proletariat. Istotakp pa, kakor smo že omenili, skuša kapitalist zvišati proizvajalno silo; on si nabavlja vedno najnovejše stroje, delavistva je vedno odveč in pohaja olkrog, ker ne dobi dela, nastane proletarska rezervna armada, ki tlači mezde še nižje; splošna beda nastane. Kapitalist pa izdeluje vedno več in ne izdeluje radi tega, ker se teh ali onih izdelkov toliko in .toliko potrebuje, rabi, temveč zaradi svojega dobička. Čim več proda (zamenja), tem več ima dobcka, tem večje je njegovo bogastvo. On išče vedno novih tržišč. Država mu pride na pomoč, gre s svojimi vojaki v daljne kraje, kjer še nimajo ni-kake industrije, ker ne poznajo tvornic. Vojaštvo in uradništvo pa pripravljata v teh krajih nova tržišča za- kapitalista, oziroma za one izdelke, ki jih .ne more prodati doma. ako nastaja kolonialna (naselbinska) politika narodov, odnosno držav. Narodnostno stremljenje dandanes je torej le tekmovanje med kapitalisti. Ker se ogromne množine izdelanega blaga ne morejo razpečati, nastanejo krize; beda raste in ljudstvo nima denarja, da bi kaj kupo-vab. Tvornice za krajši ali daljši čas ustavijo obrat in delavci se odpuščajo ter pomnože "rezervno armado", to je število delavcev, ki bi radi delali, pa» ne dobijo dela. — Denar ito bogastvo se čimdalje bolj združi v roke malega števila ogromno bogatih podjetnikov, kapitalistov, in tafko se čimdalje pomnožuje proletariat. To mora privesti do poloma ka-pltalistiške družbe, in delavci bodo na njenih razvalinah Ustanovili novo družbo, v kateri bodo proizvajalna' sredstva last družbe ; vsi bodo delali- in vsi tudi uživali • svoje delo. Delavec mora torej gojiiti razredno zavest. Razločevati mora le m?d zatiralci in zatiranci. Za modernega delavca danes ni nič dru-zega! Gojiti narodno sovraštvo, pravi biti slepo orodje v rokah kapitalistov. Vera nima s tem nič o-praViti in napenjanije duhovenstva zamazati razredno zavest delavcu, je le blagoslovljena voda, s katero h'adi pop aristokratovo jezo. Pribor i te v politične moči je glavno stremljenje mednarodnega pro-letariata. Proletariat mora priti do zakonodajstva4 Ono mora počasi prevzeti vodstvo vse človeške družbe. Kapitalisti se bodo morali odreči svoji lasti na korist celoti. Zadružništvo nastane v najpopolnejši obliki* ker ne bo več razlike med ljudmi, tudi politične moči ne bo več, ker ne bo nobenega povod^ za medsebojno nasprotovanje. Socialna revolucija bo zadnja revolucija. Nov 'o razdobje za človeštvo napoči. S ponosom in s pravico se torej imenuje moderno delavsko g b^n je, doneče na znanstvenih temeljih marksizma: Mednarodna, revolucijska socialna demokracija! VSTAJENJE. Pogled v bodočnost. /. Zavertnik. "Sie feiern die Auferstehuug des Herrn Den Sie sind selber auferstanden, Aus niedriger Hauser dumpfen Gemachern, aus Handwerks u ud J^evverbes-Bunden, aus dem Urite k von Giebeln-und Dachern, aus der Strassen quetschender Enge, aus tier Kirchen ehrwirdiger Nacht Sind sie ans Licht gebracht." Teh besedi Far,sta sem se spomnil na prvega mainika, s katerimi pozdravlja na velikonočno jutro prebujenje uanafve, ko sem iz Meld-lingla dospel na Ring, ugledlavši ne-številno ljudsko vojsko v raznični chleki, z rd'ečimi klinčki na bluzah in jopičih. Zaruolkno so odmevali koraki ljudske vojske po tlakovanem Rin-gu, ki je korakala v smeri proti zbornici, okoli katere so stol i policaji tako na gosto, e pogledte uniformiranih varuhov sužnosti. Zavedala se je, dai so puške-repetrke, samokresi, tojx>vi in sablje uniformiranih hlapcev v službi suzinodrž-cev postali brezmočni proti nji,#ker dejanski praznuje v resnici prvi dan vstajenja, prvi hotel reči: "Gospod pomorski kaplan, pa pojdi ti mesto mene v smrt in ^žival boš rajsko veselje." Čolni so pripluli do pomola, mornarji so se uvrstili in v korn-panijsklh kolonah odkorakali proti strelišču. Na.čelu so korakali mornarji oboroženi kot pešci, za njimi je pa sledilo pomorsko topništvo. V vsak top je bilo vpreženih deset mornarjev, ob straneh vsakega topa sta korakaj a dva mornjrjiai, za topom pa. jiomorski podčastnik. Topništvu je pa sledilo 14 mornarjev z nasajenimi bajoneti, sredi njih pa mladi mornar, noseč po konci svojo glavo, ki je Imel za pomorskega kaplana le satiričen* usmev. Za nj tiri so zo-|>et šli auditor, profos in dhagi taki ljudje, ki izvršujejo mesarsko obrt kar direktno na ljudeh. Ko so prve čete pomorščakov došle na strelišče, so se na povelje častnikov kakor brezmiselni auto-mati pričele formirati v četirikot, ki je bil proti zapadni strani odprt, ker ga je formiram strma, skoro navpična skala, katera je ob strelnih vajah branila puškinim krog-Ijam daljšo pot. Pred to skate je prikorakalo tudi \'4 {pomorščakov z nasajenimi bajoneti, sredi njih pa mlad mornar. Rogovi so zapeli, Nastala je ti-hota, kakor nastane pred hudo uro. Auditor je stopil nfaprej in s tihim glasom čital, dia 90 ga komaj razumeli v oblnžjm, da je mornar N. N. . II. razreda obsojen k smrti, ker je v vojnem času udaril podčastnika K. K. s pestjo, dasi ga je tia že preje dvakrat udaril. "Obsodbo je potrdilo vojno .mi« nisterstvo, katera se ima danes zvr- * šiti pred' solnčnim vzhodom v navzočnosti vsega moštva skadre," je tiho končal auditor. Rogr*vi so zopet zapeli! Profos je pristopil k obsojencu. Upnašal ga je po zadnji želji. "Pustite me umreti z nezaveza-nimi očmi in dajte mi še eno cigareto/' je glasno odgovoril mladi mornar, tako da so ga culi tudi mornarji, ki so tvorili tri žive strani čet i ri kota okoli njega. Podčastnik, ki je bil uvrščen pri prvem eksekuciiskem peletonu, mu je naglo pomolil svojo tobačnico in uižigalioe. Obsojenec je mehanično segel jpo nji, kakor je to storil mor-* da že stokrat v svojem živi jen ju. Z vil je cigareto, zapalil jo in odšel proti skalnati steni, ob kateri je imel umreti. Cigareta je ginevala počasi, kakor beži življenje j etičnega človeka zadnje dni. Mornarjem v četirokotu so bili ti trenotki večnost. Držal je le še kratek ogorek v ro-ki. potegnil je še enkrat in ga zalučal proti peletonu, ki je stal deset korakov od njega. Uprl je zia> trenotek svoje oči v ogorek, ki je imeli vsaki hip ugasniti, potem pa pogledlal proti vzhodu, kjer se je nebo žariilo ob soln-čem vzhodu. Satiričen usmev je zopet zaigral okoli njegovih usten. Zamahnil je z roko kakor da bi hotel pozdraviti zadnjikrat vzhajajoče solnce, v tem je pa mahnil s sabljo , budi eksekucijski peleton zapovedujoči častnik. Puške so počile, mladi mornar se je zgrudil mrtev na tla. Mornarjem v četiro kotu, ki se m niso bali grotnenjia valov, ne moči vidiarja, so zaigra/le solze v očeh. Njih tovariš, ki ni zakrivil nič, ki je z vrši I, kar bi storil vsak človek v samoobrambi, je ležal s prestreljeno glavo in prsi pred njimi. Le tre not ek je čutil, d& je človek kakor d^rugi, ko ga je podčastnik tepel. In to zavedanje je moral plačati s svojim življenjem. O ironija. Verski in /liberalni \hi-navci pojdite se solit s svojimi frazami o človeškem dostojanstvu, v imenu katerega morite druge ljudi, kakor mesar nerazumno živino. MLADI JUNAK. Zgodovinska črta. /. Z—k Pariz je zavit v črnikasto sivo meglo. Grmi in bliska se, kakor da bi preko njega dr vila najhujša nevihta. Topovi, mitreljeze m puške jx>jejo smrtno posen. Na barikadi, ki brani, vhod vlad-mm četam- v predmestje St. Denis, stoji še nekaj komunardov. Barikada je razstreljena, le sredi ulice je še groblja kamenja, ometana na de-be!lo s prstjo, s katere pošilja edin še nepoškodovan/ top svoje smrtonosne k rogi je med Verzeljce. Okoli njega je le še peščica komunardov, ki se je odločila, zabra-niti vhod sovražniku v mesto, ali pa umreti na barikadi za svobodo. Vsi so ranjeni, kajti kroglje iz mi-treljez se osiipajo tako gosto med nje, da; bi še mi is ne otekla smrti, kaj še le ljudje. Med branit el ji barikade je tudi komaj dvanajst let star bosonog deček. Krogljo za krogljo pošilja med sovražnika, ki se pripravlja, da z naskokom vzame barikado. Pešči z nasajenimi bajoneti pod zaščito mitreljez in topov se pomikajo vedno bližje in bližje. Oddaljeni so komaj petdeset korakov. Seda j štirideset. Deček se ne zmeni za to. Stret za strelom pošilja med* pešce, kakor- da bi bifli še tisoč korakov oddialjeni. Približali so se na dvajset korakov. Deček se ozre po svojih tovariših. Sedla i se le zapazi , da je edini branitelj barikade, kajti njegovi tovariši so junaško umrli, vršili so svojo dolžnost do zadnjega. Okoli topa, čigar smrtonosno žrelo ie bilo obrneno grozeče proti na-skokujočim pešcem, je ležalo kar cel kup mrtvecev. Sredi med njimi je ležal Piere, dvajset let star kovaški pomočnik. V desnici je držal tlečo lunto, z levico je pa kaaal na bližajoče se pešce, kakor da bi hotel reči, kam je treba postati zad^ nji strel. Le trenotek je pomislil deček. Planil je k Pieru, izdrl mu tlečo lunto iz desnice in zapalil top, dasi so kroglje pele znano pesen okolf njegovih ušes: "Sss—zizi—sss-zi." Včinek je bil grozen, top je bil nabasan s kartečami. Kiaikor trava., kedar kosec zamahne s koso, se zgrudila cela vrsta pešcev na tla, njih kri je pa pobarvata rdeče umazani pariški tlak. Pešci v zadnjih vrstah so obsupnili, spreletel jih je strah in videti ie bilo, kakor da hočejo v divjem begui iskati rešitve. V tem osodepolnem trenotku je nekdo zakričal: "Tega dečka ujemite živega !M Ko so se prvi i>ešci pridrvili na grobi jo kamenja, je dečka zgrabilo deset /rok, ki se je trudil, da znova 1 rSi nabaše top.^I Peljali so ga pred mladega po^ ročnika, TTi je bil edini častnik, ko-jenmii so pri naskokujočemu oddelku pešcev prizanesle karteče. "Postavite ga ob zid1 in vstrelite ga," je dejal hladnokrvno poročnik 41 Povelje se gliasi, da se vstreli vsakega puntarja, ne glede na starost in. spol, če se ga zajame z orožjem' v roki." "Eno prošnjo imam še g. poročnik," je dejal deček. "Upam, da mi jo dovolite, ker sem obsojen k smrti." "Govori," ga, je prekinil poročnik. "Ta žepna ura je spomin mojega očeta, ki je umrl, ko sem bil dve leti star," je pričel deček. "Dovolite, da jo ponesem k svoji materi, ki stanuje v ti hiši tukaj le in da svojo mater še enkrat objamem, predno umrjem." Poročnik je primi kimal. Mislil je, d!a bo deček to priliko uporabil rn mtekel, njemu jxa ne bode treba zvršiti smrtne obsodbe nad otrokom. Deček je kakor blisk odhitel. A ni mi nolo pet minut, že je stal predi poročnikom, rekoč: "Tukaj sem! Mirno pričakujem sedaj smrti." . Postavili so ga ob zid. "Dobro merite sužnji," je zakričal deček. "Živela, svoboda, enakost bralstvo!" Poročnik je zamahnil s sabljo, puške so počile in mladi junak je izdihnil.. . LJUBICA IN MOJE LJUBICE Črta. Napisal D—r. Že nekaj mesecev je govorila, da rtmmi več ljubic. Ljudje iso ji baje povedali tako, in ona, ki ne jx>znai hudobnega s ve ta, je vrj\la. Od tedaj me je pri« vsaki priliki dražila steni — in sicer resno dražila, i« vsako* beseda je bila zame rezte. osorntat Da me 1'jaibi, o tem sem bil pre pričan; vendar pa vsled tega nisem vživa'l> tistih zaupnosti pri njej, ki bi jih biil sicer llahko. To ime je hotelo. Zakaj ljubil sem Marto -iz dm svojega srca in diutše in dfrl bi zia njo »svoje borno življenje, če bi bilo treba. Človek sicer nerad žrtvuje življenje v take namene, todai v teh slučajih so izjeme. Kdo ne pozna intrig v življenju, ki jih vstvarjiajo včasih naši najencm žaru. — Marta ne ]x>zna raflninanosti in ne vidi na prvi trtah zlobne nakane ljudi, ki se i i v obraz dobr lkajo, za hrbtom pa smejejo — in prav to j t bil vedno vzrok, da mi je očitala-nekaj, kar sama ni mogla zapopa-stit ktalj naji bi tisto bilo in kdo so tiste lijubice; kajti vedela je, da od kar občujem žnjo, nisem zahajal v njii nepoznane dnuebe. Trpela je Marta in trpel sem jatz. Čemerno sva sedela ob večerih ob mizi in ure so bile težke; pogledi iz njenega očesa so bili neza-upni; ie njih se je čitato tožba in karanje, žalost pa je kaaala svitla solza«, ki i. je lesketate v očesu kot briijjaut. HiukIo mi je bilo in nisem si znal pomagiatr. Vsi ugovori o hudobnih jezikih niiso ^Kjniaigah ničesar; živela1 je v •trdni veri, da imam več ljubic. Nekega večera jo povabm v moje stanovanje. "Videliaibotšimoje »ljubice," sem ji dejal. Vse ti pokažem, d* »jih spoznaš ... Stresla' se je Marta in zad'rhtelo je njeno telo, tako, da sem se prestrašil "Pa zakaj si tajit do 'sedaj," me je nagovorila z žalostnim in trq>e-t3ljoč m glasom. "Nič nisem tajil, dragica, le pomiri se, vse bo dobro, Danes Ti hočem poktazlaitL moie lijubice, da' jih spoznaš m jih sprejmeš za svoje prijateljice, zakaj poštene so in vredne, r, sil iz neke mašlkarade, in na njem je bilo z lepimi belimi črkami zapsano: svoboda, jednakost :n bratstvo! Razmotal sem prapor in razgrnil gai tako, da se je bfcfloal napis na rivdečem bltalgu. . To-le, draga, je moja ljubica. Na tern pna-i^orj'ti pa iso še tiri ljubice, to je ljubica enakost, ljubica svoboda m ljubljeno ibratstvo. Začudeno je gledala Marta rde,- čo zastavo in začudeno je motrila na njej lepi ibeli napis. Ali je to resnica, kar govoriš — Ti?;— Prisegani 'Marta, da govorim čisto resnico. To so moje lijubice, — druzih polog Tebe ne pozniatm ... Na njenem obrazu je .bilo zapaziti vračujočo zadovoljnost, in vendar nama ni znala od kod je to prišlo. Vse je prišlo samo ob sebi... Pogledala je ljiujbeznjivo Marta in šoto brezvznočnega veselja je zaiigrala v njenih očeh. I Vi vil sem jo na lahno k sebi, pritisnil na u stnico in vroče poljubil. Bik sva zopet srečna ... Ko sva) odhajalia na njen dom se mi je iz srca smejalia — nevem pa, ali njeni razočaraihosti, ali ljudem, ki so liuiklobni in ne privoščijo dru-. gim sreče... , (Iz 3. strani.) val. Naša zemlja pa tudi ni bila taka, kakršna je danes; ona se je raz- . vijala iz plina v tekočino in goreči planet liki solnce, a je dandanes že preživeli planet. Kakor ima vsaka stvarca, vsako bitje svoj. početek, življenje, smrt ali konec bitja, tako je tudi s planeti; tudi ti se porajajo, tudi ti žive in izumirajo. Razlika med posameznimi dobami poroda, življenja in smrti pa je obsežna v velikosti in različnosti sestave in drugih okolnosti teles. Muš:ca živi le par minut, človek doživi 70 in več let in planeti miljarde let. Iz tp-ga razlaganja vede o postanku svetov, pa je padla svetopisemska pravljica, češ, svet je bil uistvarjen v šestih dneh. Trebalo je milijone let, da je naša zemlja zadobila trdo skorjo, da se je pričela na njeji današnja prekrasna- flora in favna. Po Svetem pismu naj bi bila zemlja stara kakih 4000 do 5000 let. Eksaktna veda je stari nazor zavrgla kakor marsikaj v praznoverstvu, čarovništvo, čudeže i.t.d. Svet ni omejen prostor, temveč je neskončen v velikem in malem. Na tisoče je solne, na milijone zvezd in drugih planetov. V tem velikanskem prostoru so osolnčja, eno, okrog katerega se vrtita dve solnci spa roma. Imamo v vsemirjt* zemlje, ki imajo dva solnčna vzhoda. Drugo osolnčje je s štirimi solnci, a vsaka-tero ima drulgo barvo. Po zahodu rdečega solnca izide bledo, potem ono s. smaragdno barvo in zatem pride solnce barve kakor safirv Ta neizmerni unlverzum je poln življenja in gibanja. Tu propad življenja, tam porod. Ustvarjenje je večno in se nikdor ne neha Nižje oblike prehajajo v višje in popolnejše. Jezera izginjajo in nastajajo drugod. Večen je razvoj in večen napredek in ni sile, ki bi ga ustavila. Tudi človek ni bil ko j izpočetka tak kot je danes. Kakšen je bil tisti človek, ki ga je Sveto pismo krstilo za Ada- , ma? Divjaky na otoku Borneo, juž-nomorski otočani — tu imate tiste Adame; nagi so, na pol' živalski, in pojedo — tudi svojega bližnjega, In vendar so te nel jube temne stvar, ce napredovale od svojih nekdanjih pradeidov. Celo v tej priposti manifestaciji civilizacije je potreboval divjak milijone let, da je postal tak, kakor je dandanes. Napredek je pre mogočen, da bi ga bilo možno utajiti. Sveto pismo, korati i.t.d. so le proizvodi svojega časa, že davno u- mrlrh in zastarelih vbskov, starih kulturnih razmer. Stanovitna in zvesta je samo narava Božanstvo je nastalo iz nevednosti, s tolmačenjem prirode in njenih poja-vov. Danes nam daljnogled (teleskop, kakršnega se poslužejo zvezdoznan. ci) odkriva nebo, resnični svet, isti-nito stališče človekovo in zemlje v naravi. Veda je potisnila človeku scalpel 1 v roke in razkropila organizem človekov, ki obstoji iz biKo-v celic in tisoč delov, kateri skupno predstavljajo podobo harmonije. Mikroskop nas povede v svet u-metniiške lepote. V prahu ti razkrije mikroskop največje čudo vse u-stvarjajoče .narave. Nasprotno pa uči verski nazor stvari, ki se ne dado dokazati, stvari, ki jih je treba le verovati in ki so v diametralnem nasprostvu z dokazano vedo. Veda je izpodbila verski nazor, uničila pekel in nebesa v glavah mislečih ljudi, privedla človeštvo k studencu spoznanja. Verski fanatizem je identičen z nevednostjo, in kdor danes veruje v vedo in njen razvoj, ta ne more verovati starim verskim naziranjem, verskim dogmam, temveč vzprejeti le to, kar je dokazano in iz česar nastaja novi svetovni nazor. J. š. POZOR SLOVENCI IN HRVATJEII! Slavnemu občinstvu v Chicagu in okolici naznanjava, da sva odprla na 623 So. THROOP ST., novourejeno pekarijo, kjer pečeva najokusneja raznovrstna peciva Za sveže pecivo in solidno postrežbo jamčiva. Bratje, podpirajte edino domače podjetje v tej stroki! Z odličnim spoštovanjem JUR. CURIČ & ALEX. IVČEC 023 So. Throop St., Chicago. Jože Sabath advokat In pravni zastopnik v kazenskih in civilnih zadevah. Pišite sloVenskil 1628-1638 Unity Building 79 Dearborn St., Chicago, 111 Res. 5155 Prairie Ave, Phone Drexel 7271. » " ' Košiček Bratje SALOON! Dobro pivo, wiskey, likere, vino, izvrstne smodke in prigrizek. Oglasite se na Centri! SLOVENSKA GOSTILNA FRANK* ČECHU. Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem odprl slovensko gostilno, v kterej točim vedno dobro pivo in domače vino, kier imam vedno dobri in sveži prigrizek Potujoči rojaki dobe stanovanje in hrano Za obilen obisk se priporočam spoštovanjem FRANK ČECH, 068 Confer Ave., Chicago, III Podpisani naznanjam Hrvatom in Slovencem v Chicagi in okolici, ra točim najboljša raznovrstna vdna po primirni ceni. Pridite, pripeljite znance in ijatelje, da se prepričate, ip Z vsem spoštovanjem Slavoljub Štajdohar, 316 W. 18th St% Chicago. Rojaki Slovenci Citajte novo obširno knjigo »ZDRAVJE" Novih 50.000 se zastonj razdeli med Slovence Knjiga ..ZDRAVJE" Katera v kratkem izi<16 o1. ()d 7 Uradne ure: Od Ido 3 liven Chicane živeči bolniki naj pilelo slovenski do 9 zvečer. SLOVENCEM IN HRVATOM priporočam svojo gostilno, dvorano za veselice in druSt. zadeve. Točim izborno pivo "Magnet", fina namizna importirana in domača vina, izvrstno Žganje itd. Pri meni so le fine, unijske smodke na prodaji — JOŽE POLAČEK, 636 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Slovencem in Hrvatom naznanjamo, da izdelu< jemo raznovrstne po najnovejšem kroju. Unijsko delo; trpežno in lično. V zalogi imamo tudi razne druge potrebščine, ki spadajo v delokrog oprave — oblek. Pridite in oglejte si našo ^ izložbo. Z vsem spoštovanjem J*. J___ _ __ 598-600 Blue Island Ave icago,